dodiplomski študij - fd.si · pdf filenotranja oprema 1. letnik i. semester 1....

DODIPLOMSKI ŠTUDIJ

Notranja oprema

Vizualne komunikacije

Tekstilije in oblačila

NOTRANJA OPREMA 1. LETNIK

I. SEMESTER

1. Ustvarjalnost (4 ECTS)

2. Vizualni jezik_likovna teorija (5 ECTS)

3. Teorija barv (8 ECTS)

4. Risanje in slikanje (7 ECTS)

5. STUDIO I. – Notranja oprema prostora (6 ECTS)

II. SEMESTER

6. STUDIO I. – Notranja oprema prostora (vaje) (16 ECTS)

7. Risanje in slikanje (4 ECTS)

8. Strokovna terminologija v tujem jeziku (4 ECTS)

9. Zgodovina pohištva in notranje opreme (6 ECTS)


III. SEMESTER

1. Tekstilije v oblikovanju interjerjev (4 ECTS)

2. Kulturna dediščina (5 ECTS)

3. Zgradba, lastnosti in raba lesa (6 ECTS)

4. Površinska obdelava lesa (3 ECTS)

5. Materiali in postopki za oblikovanje interjerjev (8 ECTS)

6. STUDIO II.- Notranja oprema stanovanjskih objektov (4 ECTS)

IV. SEMESTER

7. Video v oblikovanju (3 ECTS)

8. Komunikacijske strategije (3 ECTS)

9. STUDIO II.- Notranja oprema stanovanjskih objektov (vaje) (12 ECTS)

10. Razsvetljava (3 ECTS)

11. Razvoj interjerjev in oblikovanje I. (3 ECTS)

12. Oblikovanje in tehnologije kovinskih izdelkov (3 ECTS)

13. Fotografija I. (3 ECTS)


V. SEMESTER

1. Blagovne znamke (5 ECTS)

2. Managament inovativnosti in tehnologij (3 ECTS)

3. Računalniški mediji oblikovanju (3 ECTS)

4. STUDIO III. - Notranja oprema javnih objektov (9 ECTS)

5. Feng Shui-vzhodnoazijska bivalna kultura (6 ECTS)

6. Razvoj interjerjev in oblikovanje II. (4 ECTS)

VI. SEMESTER

7. STUDIO III. - Notranja oprema javnih objektov (vaje) (20 ECTS)

8. Praktično usposabljanje (vaje) NO (10 ECTS)


I. SEMESTER

1. Ustvarjalnost 2. Vizualni jezik, likovna teorija

3. Teorija barv 4. Risanje in slikanje

5. STUDIO I. – Notranja oprema prostora

NOTRANJA OPREMA - 1. LETNIK I. semester

PREDMET: Ustvarjalnost NOSILEC: izr. prof. dr. Petra Čeferin, doc. Aljoša Kolenc VSEBINA:

Opredelitev pojma ustvarjalnosti znotraj označevalnega univerzuma tako imenovane zahodne metafizike od starega Egipta, preko genialne misli starih Grkov, teoloških spekulacij zgodnjega, srednjega in poznega krščanstva, do renesančnega preboja v novoveško subjektivnost in konstrukcijo znanstvene misli in sodobnih koncepcij, ki so dosegle svojo kulminacijo v psihoanalitični misli Jacquesa Lacana.

PREDAVANJA VAJE ECTS

30 10 4


PREDMET: Vizualni jezik_likovna teorija NOSILEC: doc. dr. Tomaž Novljan, Almina Duraković, dipl. inž. tekst. tehn., dipl. diz. VSEBINA:


20 30 5

Osnovni elementi vizualnega sporazumevanja: točka, črta, ploskev, prostor. Svetloba, senca, barva, vonj in otip. Geometrijski liki (pravokotnik, krog in trikotnik) in geometrijska telesa (kvader, kocka, valj, krogla in piramida) kot osnovni gradniki prostora ter njihove lastnosti. Forma in njene lastnosti: oblika, velikost, barva, tekstura, položaj, orientacija, vizualna inertnost. Pomen teh lastnosti v kontekstu naravnega in oblikovanega ambienta. Organizacija prostorov in premikanje po prostoru. Kompozicija in abstrakcija. Razmerja, merilo in dimenzije prostora. Proporcija in proporcijski ključi. Skica, študija, načrt, maketa in digitalni model.


PREDMET: Teorija barv NOSILEC: doc. dr. Tomaž Novljan, Almina Duraković, dipl.inž.tekst.tehn., dipl.diz. VSEBINA:

Definicija barve, sedem barvnih kontrastov po J. Ittenu, barvni krog, sistematika barve, pomen barve, svetloba, senca, barvno telo in barvni rez, barvna kompozicija, barvna abstrakcija, barvne/grafične tehnike, barvna impresija, barvna ekspresija, vloga barve pri zaznavi prostora, akvarel in gvaš, barva in materiali v notranji opremi.


30 50 8


PREDMET: Risanje in slikanje NOSILEC: prof. Alojz Drašler, viš. pred. Živa Slavec, uni.dipl.inž.arh. VSEBINA:

Predavanja o risanju in slikanju z uporabo perspektivičnih zakonitosti, konstruktivno ris. in slik. telesnosti, prostorskosti in volumna. Predavanja o risanju in slikanju po modelu, tihožitju, nepredmetnem r. in s., r. in s. prostora in prostorskih odnosov, predstavitev referenčnih del in rešitev likovnih problemov iz profesionalnega področja.


15 55 7


PREDMET: STUDIO I – Notranja oprema prostora NOSILEC: višji. pred. Inge Kalan Lipar, Helena Knap, dipl.diz VSEBINA: Vsebina predmeta temelji na analizi, primerih in primerjavi stanovanjskih objektov in bivalnih prostorov, funkcionalne sheme stanovanja in notranje opreme posameznih prostorov. Delo v prvem semestru se osredotoča predvsem na osnovna teoretska izhodišča in analizo oblikovanja posameznih funkcionalnih sklopov stanovanjske enote. S pridobljenimi znanji vizualnega in likovnega jezika, procesom abstrakcije, analize, prostoročne skice, aksonometrije in računalniško izrisanega idejnega načrta obravnavajo posamezne tematske sklope: Likovni jezik _ Pika. Črta. Ploskev. Tekstura. Prostor. Analiza prostora Tipologija stanovanjskih enot Koncept prostorskih zasnov Garsonjera in posamezni funkcionalni sklopi Eno sobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi dvosobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi trosobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi štirisobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi pet in več sobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi duplex in posamezni funkcionalni sklopi Glede na to, da so potrebna določena osnovna razumevanja za pristop k oblikovanju, je delo pri predmetu namenjeno predvsem individualnemu delu s študentom, ki preko korektur s predavateljem prične vzpostavljati lasten odnos do interjerja z razvijanjem prostorskega koncepta in nadalje z razvijanjem lastnega likovnega jezika.


0 60 6


II. SEMESTER

6. STUDIO I. – Notranja oprema prostora (vaje) 7. Risanje in slikanje (vaje)

8. Strokovna terminologija v tujem jeziku 9. Zgodovina pohištva in notranje opreme

NOTRANJA OPREMA - 1. LETNIK II. semester

PREDMET: STUDIO I. – Notranja oprema prostora (vaje) NOSILEC: viš. pred. Inge Kalan Lipar VSEBINA: Vsebina predmeta temelji na prenosu teoretičnih znanj (analiza, primeri in primerjava stanovanjskih objektov in bivalnih prostorov , funkcionalne sheme stanovanja in notranje opreme posameznih prostorov) v načrtovalsko prakso. S pridobljenimi znanji vizualnega in likovnega jezika, procesom abstrakcije, analize, prostoročne skice, aksonometrije in računalniško izrisanega idejnega načrta obravnavajo posamezne tematske sklope in izdelajo načrte: Likovni jezik _ Pika. Črta. Ploskev. Tekstura.Prostor. Analiza prostora Tipologija stanovanjskih enot Koncept prostorskih zasnov Garsonjera in posamezni funkcionalni sklopi Eno sobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi dvosobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi trosobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi štirisobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi pet in več sobno stanovanje in posamezni funkcionalni sklopi duplex in posamezni funkcionalni sklopi Rezultate, ki jih pridobijo z anketo o stanovanjski problematiki predstavijo kot seminarsko nalogo. Glede na to, da so potrebna določena osnovna razumevanja za pristop k oblikovanju, je delo pri predmetu namenjeno predvsem individualnemu delu s študentom, ki preko korektur s predavateljem prične vzpostavljati lasten odnos do interjerja z razvijanjem prostorskega koncepta in nadalje z razvijanjem lastnega likovnega jezika.


0 160 16

NOTRANJA OPREMA - 1. LETNIK II. Semester

PREDMET: Risanje in slikanje (vaje) NOSILEC: prof. Alojz Drašler, viš. pred. Živa Slavec, uni.dipl.inž.arh. VSEBINA:

Risanje in slikanje z uporabo perspektivičnih zakonitosti, konstruktivno ris. in slik. telesnosti, prostorskosti in volumna. Risanje in slikanje po modelu, tihožitje, nepredmetno r. in s., r. in s. prostora in prostorskih odnosov, samostojno reševanje likovnih problemov s študentovega profesionalnega področja.


0 40 4


PREDMET: Strokovna terminologija v tujem jeziku NOSILEC: Lea Figar, prof. lektor VSEBINA: Izbrano besedišče in slovnične strukture poslovne korespondence v angleščini (delo s poslovnimi tipskimi besedili v tujem jeziku, oblikovanje mnenj in usvajanje relevantnega poslovnega besedišča, brainstorming); Izdelava europass in kreativnega CV-ja v angleščini, dopisov ter ostalih tipskih besedil na podlagi realnih in aktualnih razpisov; Seznanitev z načeli dobrega javnega nastopanja v tujem jeziku, vaje za hitrejše in efektivnejše odzivanje v strokovnih diskusijah v tujem jeziku; Urjenje v prikazovanju in podajanju podatkov ter ugotovitev v tujem jeziku; Uvajanje v interaktivne predstavitve v tujem jeziku, usvajanje relevantnih odzivnih fraz v različnih strokovnih kontekstih; Strokovna terminologija vseh treh smeri študija (različno za vsako smer, izbor pomembnega besedišča); Stik z različnimi strokovnimi besedili, avdio in video posnetki v tujem jeziku ter izvajanje analize in interpretacije le-teh.


35 5 4


PREDMET: Zgodovina pohištva in notranje opreme NOSILEC: doc. Karin Košak Arzenšek VSEBINA:

Namen predmeta Zgodovina pohištva in notranje opreme je podati študentom vpogled v razvojne faze pohištvenih elementov v opremi interierov skozi različna slogovna obdobja, ki so zaradi zgodovinsko - političnih, religioznih, socioloških, tehnoloških in filozofsko psiholoških parametrov, zaznamovala določeno obdobje. Zgodovinski spomin obujamo na podlagi arheoloških najdb in upodobitev pohištva v času starega Egipta in Mezopotamije, antične Grčije in Rima, od romanike in gotike ter poznejših razdobij pa imamo na voljo poleg upodobitev tudi vse več ohranjenih kosov pohištva in podrobne študije tovrstnih izdelkov umetne obrti v duhu trezne renesanse, dramatičnosti baroka, igrivosti rokokoja, novega klasicizma z različico v napoleonskem, empiru ter različnih pohištvenih spremljav zgodovinskih slogov kot Metternichovega Biedermaierja, tradicionalistično Viktorijo vse do vegetabilne secesije in art decoja. Od srede 19. stoletja se začenja tudi industrijsko oblikovanje pohištva, nadaljuje z dediči funkcionalizma nemške šole Bauhaus ter modernega oblikovanja z velikimi oblikovalskimi imeni v 20. in začetku 21. stoletja. Za razumevanje slogovnih obdobij je nujno tudi poznavanje zgodovinskih dejstev določene dobe na zgodovinski premici del, znamenitih arhitektov, slikarjev in kiparjev ter glasbenikov, z opozorilom na ideje znanih filozofov in piscev, da bi se tako mogli približati duhu določene dobe.


60 6


III. SEMESTER

1. Tekstilije v oblikovanju interjerjev 2. Kulturna dediščina

3. Zgradba, lastnosti in raba lesa 4. Površinska obdelava lesa

5. Materiali in postopki za oblikovanje interjerjev 6. STUDIO II.- Notranja oprema stanovanjskih objektov


PREDMET: Tekstilije v oblikovanju interjerjev NOSILEC: pred. Lara Plajh, dipl.inž.oblik.tek.in obl., Tamara Hajdu, dipl.diz. VSEBINA:

Predavanja: Oblikovalski proces razvoja tekstilnega vzorca od inspiracije do aplikacije na tekstilije. Osnovne tekstilne surovine za opremljanje notranjih prostorov. Tekstilno-tehnološki postopki izdelovanja tekstilij, vključujoč konstruiranje, pletenje, barvanje in tiskanje. Tehnološke zahteve tekstilij za opremljanje notranjih prostorov Delitev tekstilij v interjerju: posteljne, kopalniške, kuhinjske, okenske, stenske, pohištvene in talne. Vaje: Oblikovanje tekstilnih vzorcev/kolekcij za konkreten prostor. Izdelovanje ambientalnih tekstilij po projektnem predlogu.


20 20 4

NOTRANJA OPREMA - 2. LETNIK III. Semester

PREDMET: Kulturna dediščina NOSILEC: prof. dr. Peter Krečič, dr. Božidar Flajšman VSEBINA: Vsebino predmeta začrtuje šest temeljnih tematskih sklopov: predstavitev glavnih lastnosti in značilnosti dediščine v vseh njenih bistvenih pojavnih oblikah, temeljna funkcija dediščine, varovanje dediščine na ravni institucij in civilnih pobud, raziskovanje dediščine po načelu od splošnega h konkretnemu s poudarkom na obravnavi bivališč in gospodarskih stavb in naprav, izbrane sestavine notranje opreme in predmetov kot izziv za sodobno načrtovanje ter muzejska predstavitev dediščine v kontekstu njenega zgodovinskega razvoja. Ključni poudarek je na etnološki interpretaciji kulturne dediščine, na njeni vizualizaciji v času in prostoru ter kritično ocenjevanje modelov pojavnosti in interpretaciji dediščine tako v preteklosti kot v sedanjosti. Prepoznavanje, vrednotenje in interpretiranje kulturne dediščine v kontekstu zgodovinskega razvoja. Spoznavanje razmerja med preteklostjo in sodobnostjo ter klasifikacija dediščine po spoznavnih modelih kot izhodišče za sodobne oblike in načine ustvarjalnosti. Sposobnost prepoznavanja bistvenih oblikovnih lastnosti in simbolnih značilnosti dediščine kot podlaga za razvijanje in oblikovanje jedra kreativnega interpretiranja sodobnega razumevanja in oblikovanja. Razumevanje razmerja globalno – lokalno in razvijanje kakovostnih oblikovalskih znanj in modelov za prenos simbolnih lastnosti dediščine v zakladnico svetovne oblikovalske ustvarjalnosti. Materialna, družbena in duhovna kultura, dediščina, spomenik, spomeniško varstvo, etnološka in druga dediščina, konservatorstvo, prostorsko načrtovanje, muzeologija, pravne oblike varstva, modeli, aplikacije, replike idr.


30 20 5


PREDMET: Zgradba, lastnosti in raba lesa NOSILEC: prof.dr. dr.h.c. Niko Torelli VSEBINA:

Zgodovina rabe lesa. Izvor lesa. Rast in prirastek lesa: letna prirastna last, branika, rani in kasni les, letnica. Skorja. Lesna zgradba. Juvenilni in zreli les. Reakcijski les. Rastne napetosti. Beljava, jedrovina, diskolorirasni les. Gostota in relativna gostota. Grče. Anizotropija. Heterogenost. Higroskopnost, točka nasičenja celičnih sten, krčenje in nabrekanje, ravnovesna vlažnost, vlažnost lesa v uporabi, sušenje lesa. Elastomehanske in reološke lastnosti lesa. Akustične, električne in toplotne lastnosti lesa. Tekstura lesa. Opis najpomembnejših domačih in eksotičnih lesov. Gozdnogojitvene prakse in kvaliteta lesa. Les kot naravni kompozit. Žagani les. Lepljeni laminirani les. Lesni ploščni kompoziti. Lesno-plastični kompoziti. Polimerni les. Modificirani les. Definicija in praksa zdržnega gospodarjenja z gozdovi. Zdržno gospodarjenje z gozdovi v Sloveniji. Vloga gozdov in rabe lesa pri blaženju podnebnih sprememb. Gospodarjenje z gozdnim ogljikom: skladiščno, varovalno in substitucijsko gospodarjenje. Okoljske prednosti rabe lesa kot obnovljivega, CO2-nevtralnega materiala. Siva energija, LCA in primerjava z nelesnimi materiali.


30 30 6


PREDMET: Površinska obdelava lesa NOSILEC: prof.dr. dr.h.c. Niko Torelli, strok. svet. Borut Kričej VSEBINA: Definicija in funkcije površinske obdelave lesa glede na pričakovani videz in rabo obdelanih lesnih izdelkov v interjerju in eksterjerju; faze površinske obdelave lesa; pregled materialov za obdelavo površin lesa: -sredstva za brušenje, -beljenje, -lužila in luženje, -premazna sredstva, sestava premaznih sredstev in njihove reološke lastnosti, -interakcije tekočih premazov s podlago, omakanje in penetracija, mehanizmi fizikalnega in kemijskega utrjevanja, lastnosti utrjenih površinskih sistemov v povezavi s prevladujočim tipom veziva v premaznem sistemu; tehnike brušenja; tehnike nanašanja premazov: različni postopki nanašanja z brizganjem, polivanje, valjčno nanašanje, oblivanje, potapljanje,…; tehnike sušenja/utrjevanja: konvekcijsko sušenje, IR, UV utrjevanje, utrjevanje z mikrovalovi,…; najpomembnejše lastnosti utrjenih premaznih sistemov in postopki za določanje njihovih lastnosti; prepoznavanje najbolj pogostih napak, ki nastajajo pri obdelavi lesnih površin, z osnovami vzrokov za njihov nastanek ter pregledom nekaterih preprostejših ukrepov za preprečevanje nastanka napak; potencialni negativni vplivi obdelave površin lesa na okolje, pregled možnih ukrepov za zmanjšanje onesnaženja okolja (HOS), ki ga povzroča dejavnost obdelave površin s premaznimi sredstvi; kratek pregled smernic razvoja na področju obdelave površin lesa (novi materiali in postopki).


20 10 3


PREDMET: Materiali in postopki za oblikovanje interjerjev NOSILEC: izred. prof. dr. Jasna Hrovatin, viš. pred. Mojca Perše VSEBINA:

- Pravila tehničnega risanja (načrti, konstrukcijska dokumentacija, standardizacija) - Postopki za projektiranje notranje opreme - Oprema stanovanjskih prostorov (funkcionalna ureditev, dimenzioniranje) - Materiali za pohištvene izdelke ( les in lesna tvoriva, mineralne plošče, kovine, steklo, keramika, kamen, papir, kompozitni materiali, umetne snovi, tapetniški materiali…) - Lesne vezi, spojno okovje, detajl - Konstrukcijske značilnosti pohištvenih elementov (omara, miza, postelja, stol) - Talne, stropne in stenske obloge (les, ne lesni materiali) - Leseni izdelki (dekorativni predmeti, manjši uporabni predmeti) Terenski pouk: -Obisk trgovine z okovjem (npr. SCH, Blum) -Obisk trgovcev stavbnega pohištva (talne, stropne in stenske obloge, okna, vrata)


30 50 8


PREDMET: STUDIO II.- Notranja oprema stanovanjskih objektov NOSILEC: viš. pred. mag. Jasna Kralj Pavlovec VSEBINA:

Predmet Notranja oprema stanovanjskih objektov je strokovni predmet, ki se ukvarja z načinom življenja ljudi tukaj in zdaj v kontinuiteti razvoja bivalne kulture evropskega prostora 20. in 21. stoletja. Raziskovanje kulture bivanja je na eni strani navezano na narodno identiteto in na kulturno pripadnost posameznika, ki skozi raznolikost in različnost oblikovanega prostora in krajine komparativno spoznava kontinuiteto razvoja prostora. Kultura bivanja zajema način življenja v grajenem in širšem življenjskem okolju s poudarkom na varovanju okolja, izkoriščanju čistih energij in povezanosti človeka z naravo. Človek, z osnovnimi potrebami bivanja, dela in počitka, vseskozi dejavno vpliva na življenjski prostor. Osnovna znanja funkcija prostora, prostorski sklopi in zakonitosti posameznih prostorov; dimenzioniranje in standardizacija pohištva; ergonomija, antropometrija; modulor, modularna koordinacija, proporcijski sistemi; konstrukcije in inštalacije, stopnice, svetloba, umetnost osvetljevanja, psihologija barv v prostoru, uporaba vizualnega jezika in likovne teorije v konceptualnih razmišljanjih o prostoru, števila in gametrija, ekologija Tipi stanovanjski objektov in njihove značilnosti: Poznavanje in prepoznavanje tipov stanovanjskih objektov in temeljnih zakonitosti notranjega ustroja posameznih objektov. Stanovanjski objekti in interjerji 21. stoletja: Poznavanje najsodobnejših prostorski rešitev bivanja, ki vključuje začasne objekte bivanje, objekte sonaravnega bivanja, vkopane ambiente; prostorske rešitve bivanje v ekstremnih razmerah (začasna bivališča v primeru naravnih katastrof, plavajoči objekti, objekti nad zemljo, modularni objekti,…) Zgodovina kulture bivanja 20. stoletja: Poznavanje načel moderne in njihov pomen v današnjem pojmovanju bivalne kulture in oblikovanja notranjega in zunanjega prostora. Ključni objekti in notranja arhitektura 20. Stoletja: Poznavanje ključnih stanovanjskih objektov 20. stoletja, ki so konceptualno, arhitekturno in ambientalno zaznamovali razvoj kulture bivanja. Pogled nazaj: Pogled nazaj v preteklost razkriva in obravnava najkvalitetnejše pristope sonaravnega bivanja, ki se izražajo v tradicionalnih hišah slovenskega etničnega prostora, Orienta in Japonske. Projektne/klavzurne naloge: Projektne naloge so zasnovane tako, da študentje povežejo teoretično znanje v praktično nalogo in oblikujejo posamezne bivalne sklope, prostore in asociativno povezujejo koncepte in izvedbe.


30 10 4


IV. SEMESTER

7. Video v oblikovanju 8. Komunikacijske strategije

9. STUDIO II.- Notranja oprema stanovanjskih objektov (vaje) 10. Razsvetljava

11. Razvoj interjerjev in oblikovanje I. 12. Oblikovanje in tehnologije kovinskih izdelkov

13. Fotografija I.

NOTRANJA OPREMA - 2. LETNIK IV. Semester

PREDMET: Video v oblikovanju NOSILEC: doc. mag. Tilen Žbona VSEBINA: Predmet vzpostavlja ravnovesje med teorijo in prakso predstavitvenega projekta določenega oblikovalskega produkta, razlagajoč kompleksne vizualne koncepte dizajna na jasen in enostaven način. Vzpostavlja zanimive integracije med novimi tehnologijami in »tradicionalnimi« mediji, kot so slikarstvo, kiparstvo, film, arhitektura, upodabljajoč "opensource" estetiko predmeta Video v oblikovanju. Namen učnega programa je predvsem ustvariti oblikovno sodelovanje različnih medijev ki ne predstavljajo individualiziranega estetskega sistema. Študenti pri predmetu Videa in manipulacije podobe raziskujejo raven prostora gibljive slike, podobe iz umetniškega vidika in dokumentacijskega zapisa ter vzpostavlja korelacije psiholoških vidikov. Seznanja se s tehnikami manipulacije videa in integracije le tega v uporabnikovo uporabe. Študent izvede video zapis v smislu dokumentarnega videa, analitične raziskave podobe ali umetniške stvaritve. Predavanja so zastavljena na osnovi video tutoriala, praktičnega dela, analiz, izvedbe individualnih projektnih nalog in primerjanja tovrstnih projektov na svetovnem trgu.


0 30 3


PREDMET: Komunikacijske strategije NOSILEC: doc. dr. Jordan Berginc VSEBINA: Komunikacijska strategija – kaj, zakaj, kako, za koga, kdaj, s kakšnimi pričakovanimi rezultati Poslovna komunikacija – obvladovanje pogovorne in pisne poslovne korespondence, primeri dokumentov (ponudbe, poročila); kako izboljšati komunikacijo Prezentacija ponudbe pred javnostmi - pravila Vodenje učinkovitih sestankov Osnovni pojmi – poslanstvo, vizija, poslovni cilji, komunikacijski cilji, komunikacijska strategija, Od identitete do imidža – kako ustvariti želeno podobo v izbranih javnostih Trženje storitev; primeri iz prakse Komuniciranje z različnimi podjetji in ciljnimi skupinami – osnove stikov z javnostmi PR Interno in eksterno komuniciranje Osnove čustvene intelegence potrebne za komuniciranje Komunikacijska strategija v praksi – nosilci, vloge, timsko delo Projektni management: planiranje, vodenje in nadzor projekta Sodelovanje med naročnikom in oglaševalsko agencijo Primeri iz prakse


30 0 3


PREDMET: STUDIO II.- Notranja oprema stanovanjskih objektov (vaje) NOSILEC: viš.pred. mag. Jasna Kralj Pavlovec VSEBINA: Vsebina predmeta je in mora ostali fleksibilna v kontektu novih dognanj bivanja, družbenih in političnih sprememb, naravnih danosti, klimatskih sprememb in rasti prebivalstva tega planeta. Predmet omogoča študentom interdisciplinarno povezovanje različni ved in znanosti preko teoretičnih in praktičnih izhodišč. Projektne naloge so zasnovane tako, da študentje povezujejo znanja vseh predmetov prvega in drugega letnika in omogočajo skupinsko in/ali individualno delo. Projekti se vedno odzivajo na aktualnost dogajanja pri nas in po svetu. Poudarek je na trajnostnem razvoju, uporabi avtohtonih materialov, zmanjšanju ogljičnega odtisa pri oblikovanju prostora, povezovanju narave in objekta v enovit in združljiv prostor, ki omogoča zdravo in harmonično bivanje. Poseben poudarek je oblikovanje za ljudi s specifičnimi potrebami. Konceptualni projekt V sklopu konceptualnega projekta se izvajajo naloge, ki so povezane s čutnim zaznavanje prostora in oblikovanja, z interpretacijo različnih javnih vsebin in prostorov ali z raziskovanjem in oblikovanjem prostorskih intervencij, skulptur, instalacij in prostorov za ljudi s posebnimi potrebami. Izvedbeni projekt V sklopu izvedbenega projekta se lahko izvaja različne naloge kot so: oblikovanje in projektiranje prenove, obnove stanovanja ali hiše; oblikovanje manjših začasnih ali stalnih bivališč. Projekt je sestavljen v obliki tehnični mape, ki vsebuje splošne in posebne vsebine: Splošne so: tlorisi (oprema, instalacije, tlaki, osvetlitev,..) prerezi 3 D računalniški pogledi ali 3 D animacije barvne študije in izbor materialov popis opreme in materialov Posebne vsebine se prilagajajo vsakoletnemu projektu.


0 120 12


PREDMET: Razsvetljava NOSILEC: doc. Ivo Koritnik VSEBINA: Svetloba in človek: Svetloba kot nosilec informacij, dojemanje svetlobe, vid, lastnosti človeškega očesa, učinkovanje svetlobe na človeka, bleščanje. Fizikalne osnove svetlobe: Teorije o svetlobi, dvojna narava svetlobe, pojavi pri širjenju svetlobe (lom, zrcalni in totalni odboj, razklon, vpijanje in razprševanje, odsevanje in presevanje, polarizacija, interferenca), kvantna teorija o svetlobi. Svetloba in barve: Razklon svetlobe, barve in valovne dolžine, sistemi označevanja barve svetlobe (barvni trikotnik po CIE, Munselov sistem označevanja, temperatura barve), dojemanje barv, vpliv barv na človeka, barva in spektralna vsebina svetlobe, faktor reprodukcije barve. Osnove fotometrije: Osnovne fotometrične veličine in povezave, merjenje posameznih veličin, merjenje razsvetljenih naprav, ugotavljanje ustreznosti razsvetljave. Naravni svetlobni viri: Viri naravne in umetne svetlobe, uporaba naravne in umetne svetlobe, faktor dnevne svetlobe, usmerjanje dnevne svetlobe, vodenje dnevne svetlobe, barvna temperatura dnevne svetlobe. Umetni svetlobni viri: Struktura in lastnosti umetnih svetlobnih virov: navadna žarnica, halogenska žarnica, fluorescentna sijalka, kompaktna fluorescentna sijalka, natrijeva nizkotlačna sijalka, živosrebrna visokotlačna sijalka, natrijeva visokotlačna sijalka, sijalka za mešano svetlobo, kovinsko-halogenidna sijalka, indukcijska sijalka, LED svetlobni viri. Svetilke: Naloge svetilke, zgradba svetilke, lastnosti in karakteristike svetilke, podatki o svetilki, označevanje svetilke. Notranja razsvetljava: Lastnosti dobre razsvetljave, zahteve in priporočila za notranjo razsvetljavo. Načrtovanje notranje razsvetljave: Načrtovanje in izvedba notranje razsvetljave, priporočila in navodila za vzdrževanje notranje razsvetljave. Razsvetljava bivalnih prostorov: Ustrezna razsvetljava različnih bivalnih prostorov, načrtovanje razsvetljave bivalnih prostorov, primeri razsvetljave v izbranih bivalnih prostorih. Scenska razsvetljava: Funkcionalna razsvetljava in efektna razsvetljava v TV studiju, gledališču, prizoriščih improviziranih dogodkov. Osvetlitev prizorišč na zunanjih prizoriščih.


10 20 3


PREDMET: Razvoj interjerjev in oblikovanje I. NOSILEC: doc. Aljoša Kolenc VSEBINA: PROSTORSKA BRANJA: Jože Plečnik in Adolf Loos Tekst: Adolf Loos: Architecture Projekti: Jože Plečnik: Zacherlova hiša, Dunaj, prenova praškega gradu, NUK; Adolf Loos: Michaelerplatz, Vila Müller, Loos bar ORGANSKA ARHITEKTURA: Frank Lloyd Wright Tekst: Frank Lloyd Wright: In the Nature of Materials – A Philosophy Projekti: Frank Lloyd Wright: Guggenheim Museum, Johnson Wax, Falling Water PROSTOR RAVNIN: Mies van der Rohe Tekst: Mies van der Rohe (1923): Building Projekti: Mies van der Rohe: Vila Tugendhat,Barcelona paviljon, Farnsworth, Chicago - Lake Shore Drive SKULPTURA IN SVETLOBA: Le Corbusier Tekst: LC (1948): Ineffable Space, LC: Mass-production Housing Projekti: LC: Unite D'Habitation, Ronchamp,Vila Savoye, Parlament Chandigarh IZBRISATI ARHITEKTURO: Kenzo Tange in japonska arhitektura Tekst: Kengo Kuma: Anti-object / Electronic Gardening Projekti: Kenzo Tange: Tokyo – olimpijski stadion, Kisho Kurokawa: Nakagin Capsule Tower ; Tadao Ando: Azuma House; Toyo Ito: Mediateka Sendai; Kengo Kuma: Nasu History Museum, Great (Bamboo) Wall; SAANA: 21st Century Museum VPRAŠANJE MONUMENTALNEGA: Alvar Aalto, Oscar Niemeyer Tekst: Sert, Leger, Giedion (1943): Nine Points on Monumentality Projekti: Alvar Aalto: Finlandia, mestna hiša v Saynatsalu , počitniška hišica Muuratsalo; Oscar Niemeyer: Brasilia – parlament, Brasilia – Niteroi, Brasilia – knjižnica


30 0 3


PREDMET: Oblikovanje in tehnologije kovinskih izdelkov NOSILEC: doc. Petra Bole VSEBINA: Osnove kovinskih materialov Kovinski materiali: vrste kovin in zlitin; Metalografija; Strjevanje; Litje; Masivno in pločevinsko preoblikovanje toplo in hladno (kovanje, stiskanje, upogibanje, zvijanje, graviranje, votlenje...); Termična obdelava (žarjenje, kaljenje, površinsko utrjevanje, poboljšanje, oplemenitenje površin..), Odrezovanje in mehanske obdelovalne tehnike. Teorija materialov za oblikovanje; Fizikalne, kemijske in obdelovalne lastnosti; Materiali v eko-sistemu in njihova obstojnost. Osnove izdelave materialov ter njihovega preoblikovanja, oblikovanja, spajanja in površinske obdelave. Postopki spajanja kovinskih materialov: difuzijsko spajanje; Vrste varjenja; Elektro varjenje; Mehansko spajanje; Kemijsko spajanje; Potrebna oprema za tehnološke postopke. Postopki površinskih obdelav: korozija; Mehanska obdelava; Premazi; Kemijske učinkovine. Količinska proizvodnja: Unikatna proizvodnja; Malo serijska proizvodnja; Veliko serijska proizvodnja. Osnove načrtovanja izdelkov: umestitev načrtovanja v izdelovalni proces; Pravila in standardi pri risanju komponent izdelkov; Ekonomija oblikovalnih tehnologij in uporabljenih materialov.


10 20 3


PREDMET: Fotografija I. NOSILEC: doc. mag. Primož Korošec VSEBINA: 1. Zgodovinski oris, L.J.M. Daguerre, Nicephore Niepce, Hippolyte Bayard in William Henry Fox Talbot. 2. Razumevanje fotografije znotraj konteksta širše zahodnoevropske likovne tradicije. 3. Od piktoralizma do nove stvarnosti (Steiglitz, Steichen, Strand, Weston, Evans). 4. Semiologija in fotografija. 5. Barthesova analiza fotografije. 6. Heidegger in vprašanje tehnike. 7. Pregled slovenske fotografije. 8. Pregled svetovne sodobne umetniške fotografije (Jeff Wall, Andreas Gursky, Thomas Ruff, Thomas Struth, Thomas Demand). 9. Definicija klasičnih žanrov. 10. Spoznavanje in razumevanje fotografske slike skozi zakonitosti in lastnosti kamere. 11. Klasična in digitalna fotografija. 12. Osnove fotografske tehnike (osnove ekspozicije in kompozicije v različnih rabah fotografije). 13. Studijska fotografija. 14. Osnove oglaševalske fotografije. 15. Istina i autentičnost u fotografiji. 16. Naloga: izdelati koncept in posneti serijo fotografij za predstavitev izbranega oblikovalskega produkta (koledar, zloženka za glasbeni CD-ROM)


5 25 3


V. SEMESTER

1. Blagovne znamke 2. Managament inovativnosti in tehnologij

3. Računalniški mediji oblikovanju 4. STUDIO III. - Notranja oprema javnih objektov

5. Feng Shui-vzhodnoazijska bivalna kultura 6. Razvoj interjerjev in oblikovanje II.

NOTRANJA OPREMA - 3. LETNIK V. Semester

PREDMET: Blagovne znamke NOSILEC: doc. mag. Metod Črešnar VSEBINA: 1. Osnove trženja – trženjski splet, orodja, terminologija… 2. Analiza tržnega okolja – makro, mikro, SWOT analiza 3. Poznavanje trendov in prepoznavanje priložnosti 4. Definiranje trženjskih ciljev, ciljnih skupin, ponudbe, prodajnih poti, komunikacijske podpore … 5. Od ideje do izdelka: spodbujanje inovativnosti v podjetju, razvoj izdelka, pomen oblikovanja, dodana vrednost izdelka 6. Življenjski cikel izdelka in trženjske aktivnosti v posameznih fazah 7. Definicija blagovne znamke in ustvarjanje zgodbe blagovne znamke na korporativni in produktni ravni (za izdelke in storitve) 8. Upravljanje blagovne znamke – lokalno, globalno 9. Specifičnosti storitvenih podjetij – poudarek na človeškem kapitalu 10. Oblikovanje ponudbe, cene, prodajnih poti, promocije … 11. Tržno komuniciranje – oblikovanje tržno komunikacijske strategije (osnove) 12. Komuniciranje »nad črto« in »pod črto« - pregled orodij, in osnove ”dinamičnih komunikacij” 13. Spletno komuniciranje, uporaba socialnih medijev 14. Neposredno trženje – osnove in značilnosti 15. Pomen prezentacije – priprava na javni nastop


30 20 5


PREDMET: Management inovativnosti in tehnologij NOSILEC: doc. mag. Metod Črešnar VSEBINA:

Osnove inovacijskega managementa, temeljni pojmi, definicije Kreativno razmišljanje – tehnike in metode Spodbujanje kreativnosti in inovativnosti Sodelovanje, skupinsko razmišljanje in delovanje Kriteriji za izbor invencij Poti do know-how-a Od sugestije do ideje, od ideje do invencije, od invencije do inovacije Intelektualna lastnina Podporno okolje Difuzija inovacij


20 10 3


PREDMET: Računalniški mediji v oblikovanju NOSILEC: doc. Tomaž Maechtig VSEBINA: Opis vsebine: osnove teoretičnih zakonitosti novih medijev, implementacija in analiza uporabnikove vloge ob uporabi novih medijev s psihološkega vidika , korelacija in analiza umetniškega procesa preko novih medijev v odnosu s psihologijo umetnosti, izdelava vmesnika za novomedijske sisteme, analiza interakcije in poliedričnosti novih medijev, dojemanje digitalnega prostora, vmeščenost in namenska raba novih tehnologij, izdelava koncepta in posledično digitalnega umetniškega artefakta. Študent obravnava: izbrana poglavja teorij novih medijev, Novi mediji kot vmesnik kulturne prakse, psihološka analiza uporabe novih medijev, izvedba sodobnega umetniškega artefakta v novomedijskem okolju.


20 10 3


PREDMET: STUDIO III. – Notranja oprema javnih objektov NOSILEC: doc. Ivo Koritnik VSEBINA: Študenta seznaniti s teoretičnimi osnovami in praktičnimi primeri, ki mu omogočajo samostojno projektiranje od ideje do realizacije. Obseg znanja vsebuje razumevanje in pravilno organizacijo specifičnih programskih zahtev posameznih tematskih sklopov komercialnih objektov. Pri izdelavi glavnega projekta študent združuje tako novo pridobljena znanja, kot znanja pridobljena v prvih dveh letnikih študija. Splošna predstavitev komercialnih objektov Skupne značilnosti, programski sklopi, osnovna organizacija, posebnosti, primeri, oblike, barve, materiali Poslovno administrativni sistemi : Programski sklopi (osnovni, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi: Mali poslovni sistemi; Veliki poslovni sistemi; Posebni primeri: banke, pošte Poslovno trgovski sistemi: Programski sklopi (osnovni , komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi: Mali poslovno trgovski sistemi; Veliki poslovno trgovski sistemi. Tipični primeri: trgovina z mešanim blagom, knjigarna, lekarna, parfumerija, cvetličarna, Gostinski objekti: Programski sklopi (osnovni ,tehnološki, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske, varnostne in sanitarne zahteve; Tipični primeri: gostinski lokal, bar, lokal hitre prehrane Uslužnostne storitve: Programski sklopi (osnovni, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske in sanitarne zahteve. Tipični primeri: kozmetični salon, frizer, zobozdravstvena ordinacija, splošna ambulanta Hoteli: Programski sklopi (osnovni , komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske,varnostne in sanitarne zahteve. Tipični primeri: turistični hoteli, poslovno kongresni hoteli, kombinirani sistemi Gledališča, kinodvorane, kongresni centri: Programski sklopi (osnovni p, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske, varnostne in sanitarne zahteve. Tipični primeri: gledališče, kinodvorana, kongresni center Manjši objekti za šport in rekreacijo: Programski sklopi (osnovni program, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske in sanitarne zahteve. Tipični primeri: savna center, aqua center, telovadna dvorana Prireditveni prostor v javnih objektih, hotelih, zunanjih prizoriščih in javnih zunanjih prostorih: Programski sklopi (osnovni program, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske, varnostne in sanitarne zahteve. Tipični primeri: kongresi, razstave, modne revije, festivali, glasbene prireditve in državne slovesnosti-proslave Splošna pravila za opremljanje komercialnih objektov: Materiali, Barve, Osvetlitev, Akustika, Izbor opreme, Psihologija prostora


20 70 9


PREDMET: Feng Shui – vzhodnoazijska bivalna kultura NOSILEC: viš. pred. Špela Kryžanowski VSEBINA: Predmet je zasnovan tako, da študenta seznani z teoretskimi izhodišči ter šolami in metodologijami feng shuija, ki jih v okviru praktičnih vaj študentje preizkusijo in uporabijo tudi na konkretnih projektih. uvod, življenjska energija chi, zgodovina, osnovni koncepti feng shuija, teorija o yinu in yangu, teorija o petih elementih predstavitev feng shui študije, orodja v feng shuiju (feng shui kompas, bagua mreža) elementi po smereh neba, uporaba elementov v prostoru osebni element človeka teorija osmih trigramov bagua kompasa, bagua treh vrat feng shui števila in mere teorija petih živali šola oblike za stanovanje (splošna pravila za oblikovanje, vhod, spalnica, dnevna soba, otroška soba, delovni prostor, kopalnice, hodniki ipd.) šola oblike za poslovni prostor (splošna pravila, vhod, delovni prostori, blagajna, servisi, posebni primeri ipd.) vzhodno zahodni sistem za osebo vzhodno zahodni sistem za prostor, teoretična izhodišča in praktična uporaba


30 30 6


PREDMET: Razvoj interierjev in oblikovanje II NOSILEC: doc. Aljoša Kolenc VSEBINA:

• Arhitektura, slikarstvo in kiparstvo v razmerju do oblikovanja notranjščine • Funkcionalni in socialni pomen pohištva in notranje opreme • Zgodovina razvoja oblikovanja kot del umetnostnega razvoja v svetovnih merilih • Najstarejši pojavi pohištva in notranje opreme(Egipt, Mezopotamija) • Razvoj pohištva na Evropskem Zahodu in v drugih delih sveta • Historicizem 19. stoletja v luči specializiranih oznak kot bidermajer, Louis Philippe, drugo cesarstvo, viktorjanski slog, secesija (art nouveau, liberty), začetki industrijskega oblikovanja zlasti v Evropi, Ameriki in na Japonskem • Modernizem in spremni pojavi v oblikovanju in notranji opremi 20. stoletja – ključni prispevki razvitega dela sveta • Slovenija v času modernizma, svetovni vplivi in poskusi iskanja izvirnega sodobnega in terjerja


35 5 4


VI. SEMESTER

7. STUDIO III. - Notranja oprema javnih objektov (vaje) 8. Praktično usposabljanje (vaje) NO

NOTRANJA OPREMA - 3. LETNIK VI. Semester

PREDMET: STUDIO III. - notranja oprema javnih objektov (vaje) NOSILEC: doc. Ivo Koritnik VSEBINA: Študenta seznaniti s teoretičnimi osnovami in praktičnimi primeri, ki mu omogočajo samostojno projektiranje od ideje do realizacije. Obseg znanja vsebuje razumevanje in pravilno organizacijo specifičnih programskih zahtev posameznih tematskih sklopov komercialnih objektov. Pri izdelavi glavnega projekta študent združuje tako novo pridobljena znanja, kot znanja pridobljena v prvih dveh letnikih študija. Splošna predstavitev komercialnih objektov Skupne značilnosti, programski sklopi, osnovna organizacija, posebnosti, primeri, oblike, barve, materiali Poslovno administrativni sistemi : Programski sklopi (osnovni, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi: Mali poslovni sistemi; Veliki poslovni sistemi; Posebni primeri: banke, pošte Poslovno trgovski sistemi: Programski sklopi (osnovni , komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi: Mali poslovno trgovski sistemi; Veliki poslovno trgovski sistemi. Tipični primeri: trgovina z mešanim blagom, knjigarna, lekarna, parfumerija, cvetličarna, Gostinski objekti: Programski sklopi (osnovni ,tehnološki, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske, varnostne in sanitarne zahteve; Tipični primeri: gostinski lokal, bar, lokal hitre prehrane Uslužnostne storitve: Programski sklopi (osnovni, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske in sanitarne zahteve. Tipični primeri: kozmetični salon, frizer, zobozdravstvena ordinacija, splošna ambulanta Hoteli: Programski sklopi (osnovni , komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske,varnostne in sanitarne zahteve. Tipični primeri: turistični hoteli, poslovno kongresni hoteli, kombinirani sistemi Gledališča, kinodvorane, kongresni centri: Programski sklopi (osnovni p, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske, varnostne in sanitarne zahteve. Tipični primeri: gledališče, kinodvorana, kongresni center Manjši objekti za šport in rekreacijo: Programski sklopi (osnovni program, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske in sanitarne zahteve. Tipični primeri: savna center, aqua center, telovadna dvorana Prireditveni prostor v javnih objektih, hotelih, zunanjih prizoriščih in javnih zunanjih prostorih: Programski sklopi (osnovni program, komunikacije, servisni program); Organizacija programskih sklopov, posebnosti; Osnovni konstrukcijski, instalacijski in komunikacijski sistemi; Specifične programske, varnostne in sanitarne zahteve. Tipični primeri: kongresi, razstave, modne revije, festivali, glasbene prireditve in državne slovesnosti-proslave Splošna pravila za opremljanje komercialnih objektov: Materiali, Barve, Osvetlitev, Akustika, Izbor opreme, Psihologija prostora


10 190 20

dodiplomski študij - fd.si · pdf filenotranja oprema 1. letnik i. semester 1....

Documents