dn090146 katalog nit 200910 weba4

Znanje nas dela velike

www.rokus-klett.si www.praktik.org

www.knjigarna.comwww.devetletka.net

dosedanje in posodobljene izdaje

š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0v o s n o v n i š o l i

Rokusovo

š o l s k o l e t o 2 0 0 9 / 1 0v o s n o v n i š o l i

naravoslovje in tehnikaRokusovo

v o s n o v n i š o l i

naravoslovje in tehnika

naravoslovje in tehnika

naravoslovje naravoslovje in tehnika

Rokusovo

Raziskave v svetu so potrdile, da je aktivno učenje med najuspešnejšimi oblikami učnega procesa. Učitelj ne poučuje, temveč predvsem ustvarja ugodno okolje ter pogoje, da učenci svojo radoved nost potešijo na čustveni, razumski, estetski in socialni ravni. Pri pouku naravoslovja in tehnike je ta koncept že uveljavljen: učenci spoznavajo živa bitja in procese v naravi z opazovanjem živali in rastlin. Ob stiku z življenjem zadostijo svoji radovednosti in razvijajo odgovornost do okolja, ki jih obdaja.

Ob upoštevanju dognanj stroke smo z ekipo vedno radovednih, ustvarjalnih in odgovornih strokovnjakov z različnih področij naravoslovja, pedagogike, razvojne psihologije in ilustratorjev, oblikovalcev ter fotografov pripravili učbeniške komplete Naravoslovje in tehnika za četrti in peti razred. Koncept kompletov izhaja iz vedenja, da je otrok celostno bitje in da tako tudi najbolj uspešno sprejema informacije iz okolja; da moramo v njem najprej vzbuditi čustva in ga vključiti v aktivni proces učenja.

V prihodnjih šolskih letih se bo začel uvajati posodobljen učni načrt, zato smo se v založbi lotili posodobitve gradiva in vsebinske uskladitve kompletov s posodobljenim učnim načrtom. Posodobljena izdaja za 4. razred bo na voljo že spomladi 2009, izdaja za 5. razred pa spomladi 2010.

Toda prenovljena ni samo vsebina. Od novega šolskega leta bodo vsa Rokusova gradiva tiskana na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifikatom FSC, ki zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. Ta pristop pridobivanja papirja je veliko bolj prijazen do okolja kot reciklaža.

Vabim vas, da v katalogu preberete več o naših učbeniških kompletih, si jih ogledate in ob obisku naših zastopnikov tudi prelistate.

Veseli bomo, če vam bodo naši učbeniški kompleti pomagali oblikovati zares pestre in zanimive ure, pri katerih bodo učenci radovedno in aktivno sodelovali na poti do znanja.

Maruša Kmet,glavna direktoricaZaložba Rokus Klett, d.o.o.

spoštovane učiteljice, spoštovani učitelji!

dosedanja izdajaposodobljena izdaja

sestavni deli učbeniških kompletov

Izdaja je usklajena s posodobljenim učnim načrtom. učbenik in delovni zvezek bosta na voljo že spomladi 2009. posodobljeni priročnik za učitelje, letne in dnevne priprave bodo na www.praktik.org brezplačno dostopni že avgusta 2009. Dodatno gradivo ne potrebuje posodobitve.

Dosedanja izdaja je še vedno na voljo.

Raziskujem preteklost 7 Avtorja: mag. Jelka Razpotnik in Damjan Snoj

naravoslovje in tehnika 4


Za u

čenc

eZa

uči

telje

NA

RA

VO

SL

OV

JE

I

N

TE

HN

IK

A

4P

riro

Ënik

za

uËi

telje

PriroËnik za uËitelje

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4

4. razred devetletke

Prenovljena izdaja

priročnik za učitelje letne priprave dnevne priprave

1

Razred: 4. U iteljica: Marjanca Agrež Datum: U ni predmet: Naravoslovje in tehnika Tematski sklop: Narava se spreminja U na enota: Predstavitev predmeta in u ne snovi Operativni cilji:

U enci: - se seznanijo z u benikom, delovnim zvezkom in u no

snovjo, - spoznajo avtorje besedila, - se urijo v sistemati nem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, - se usposobijo za zapisovanje dogajanj.

U ne metode: pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom

U ne oblike: frontalna, individualna U na sredstva in pripomo ki:

- u benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus)

Viri in literatura: - u benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus)

- delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus) - priro nik za u itelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba Rokus)

Predvideno število ur: 1

POTEK U NE URE Dejavnosti u iteljice/u itelja Dejavnosti u encev I. Uvod U encem naro im, naj si ogledajo sliko v u beniku na straneh 6 in 7. IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O

EM SE BOMO V TEM ŠOLSKEM LETU U ILI. II. Osrednji del Vodim branje uvodnega besedila. KDO SE JE SPREHAJAL? Vodim spoznavanje avtorjev. Naro im, naj pregledajo u benik in

Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje misli o u ni sovi. U enci ugotovijo, da se je sprehajala avtorica u benika. Z branjem zapisov v u beniku na strani 5 se seznanijo z avtorji. Pregledajo u benik.

1

Razred: 4. U iteljica: Marjanca Agrež Datum: U ni predmet: Naravoslovje in tehnika Tematski sklop: Narava se spreminja U na enota: Predstavitev predmeta in u ne snovi Operativni cilji: U enci:

- se seznanijo z u benikom, delovnim zvezkom in u no snovjo,

- spoznajo avtorje besedila, - se urijo v sistemati nem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, - se usposobijo za zapisovanje dogajanj. se usposobijo za zapisovanje dogajanj. se usposobijo za za







POTEK U NE URE

Dejavnosti u iteljice/u itelja Dejavnosti u encev I. UvodU encem naro im, naj si ogledajo sliko v u beniku na straneh 6 in 7. IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O

EM SE BOMO V TEM ŠOLSKEM LETU U ILI.

II. Osrednji del Vodim branje uvodnega besedila. KDO SE JE SPREHAJAL?

Vodim spoznavanje avtorjev.

Naro im, naj pregledajo u benik in

Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje misli o u ni sovi.

U enci ugotovijo, da se je sprehajala avtorica u benika. Z branjem zapisov v u beniku na strani 5 se seznanijo z avtorji. Pregledajo u benik.

4

ANALIZA U NE URE: Razred: 4. U iteljica: Marjanca Agrež Datum: U ni predmet: Naravoslovje in tehnika Tematski sklop: Narava se spreminja U na enota: Sprehod v okolico šole (gozd, park) Operativni cilji:

U enci: - se urijo v sistemati nem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, - se usposobijo za zapisovanje dogajanj v beležnico, - se urijo v urejanju zbirk.

U ne metode: pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, prakti no delo U ne oblike: frontalna U na sredstva in pripomo ki:

- naravoslovni dnevnik (beležka), lupe, fotoaparat - priro nik za u itelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in

tehnika 4, Založba Rokus) Viri in literatura: - u benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 4, Založba

Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in

tehnika 4, Založba Rokus) - priro nik za u itelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in

tehnika 4, Založba Rokus)

Predvideno število ur:

1 (lahko blok ura v povezavi s športno vzgojo)

POTEK U NE URE Dejavnosti u iteljice/u itelja Dejavnosti u encev U ence spremljam na kratek pou ni izlet v okolico šole. Usmerjam opazovalne aktivnosti. Svetujem, kako naj beležijo. Opomnim jih na zbiranje semen in plodov ter povem, kako naj jih doma shranijo. Poiš em drevo, posedem u ence in jim povem (preberem) zgodbo Mož, ki je sadil upanje in žel sre o. (Glej priro nik.)

Pozorno opazujejo okolico, beležijo zanimivosti in zna ilnosti letnega asa. Poimenujejo živali in rastline, ki jih vidijo.

e kakega živega bitja ne poznajo, ga skicirajo (opišejo) v naravoslovni dnevnik, da ga bodo kasneje lahko poiskali v pou nih knjigah. Zbirajo primerke semen in plodov. Zanimivosti tudi fotografirajo. Poslušajo zgodbo. Nato opazujejo drevo, pod katerim sedijo. Pripovedujejo o tem, kar vidijo.

��.* ��,��+� "��0��,��/�0��,��,��,��*�).

"��0��,��/�0��,��,��,��*�).

• ��/+��1��,��+��-��0��+�,��,��,��+�,��0�,��

• ,-�/��+��,��+��-��1��6�-��+��

• ��,��,��6�,��+��,��-��/�-�,��,�+

• �/��,�+��0��+��,��/��+��+�,��/��,�,��+��

��+��+/0��

��5*�3* ��-��,��1��,��-��,��-��+�,�

��6��/�0��-�-��=$��+��6��6�,��+��,��*�)>��6��/��,�=$��+��6�,��+��,��*�27

��6��/�0��-�-��=$��+��6��6�,��+��,��*�2)��6��/��,�=$��+��6�,��+��,��*�2.

• �0��+��6��1��6��,��,��-�-��6�0��+��0��<-��,��,�

• /��/��1��/��,��+��/��,��/��,��,��

��+��+/0��

��>* #��-��,��1��0� '��+,��1��0��,��*�2;

'��+,��,+��,��*�23

• ,-�/��1��0• /��,�,��+��-��-��,��1��0�/��-��1��,��

• ��/��+��0��1��0��,��+��1��0�

• /��,��,6��1��0��0�

• �/��1��0��0�

��

��)8* !��+��,��,-�� "��,��*�78 "��,��*�77 • �0��+��+�,��,��+�6��1�,�

• ��/�,��,��-�+�/��,��,-��+��+��+��+�

• �,-�,��,��/��/�-�,�+��

,��+��1��+��+/0��

��,�=$��+��6,��+��,��*�27

2.

��>* #��-��,��1��0� '��+,��1��0��,��*�2;

'��+,�� ,+��,��*�23

• ,-�/�� 1��0• /�� ,�,��+��-��-��,��0�/��-��1��,��

• ��/�� +��0��1��+��1��0�

• /�� ,��,6��0�

• �/�� 1��)8* !��+��,��,-�� "��,��*�78 "��,��*�77 • �0��+��+��+� ��+�,��,�� +�6��

�� 1�,�• ��/�,�� ,��-�+�,-��+��+��+�

• �,-�,-�,�� ,��/��/�-�-��-�� ,�+�

�!� "#�� "#$��"

��!��%��"

�%��!��!�� %!��!%��

��)* !��+��,��,-�� ,��,��*�. ��,��,��*�. • ��/�,��,��-�+�/��,��,-��+��+��+�

• �,-�,��,��/��/�-�,�+��0��

• ,-�/��/��+,��-��,�+��+��-��1��1�,

,��+��1��+��+/0��

��2* ��+� � �� ,� � ,-��/��,��/+��

��/��,��,��*�3

��,-�/��+��,+��!��+��,��*�4��/��,��,��*�5

• ,-�/��,-��+�6��+�1�,�

• ��,�+��/+��,��,��+��0��+��+��

• ��,��+�,�,��1��+/��-�/�+��

• /��-��/��/�-��0��+

,��+��1��+��+/0��

��7* ��+��-�� +��+��+��,��*�)8

��+��+��+��,��*�5 • ��+��/��-��/0��-��-��6��-��+��,��-��,��

• ,-�/��+��6��+��1��+��,��,��-��,��-��/��1��,��

• �-��/+��1��

,��+��1��+��+/0��

��4*� ��+��,��,��+��1��+��1�

��+��,��+��1��,��*�)7

��+��,��+��1��,��*�)) • ,-�/��/��/�+��+��1��

• �0��+��,��,��/��6��+��,��6��+��1

• ��+��9��+��1�:�/�+��,6��+��6��+/0��1�+

��+��+/0��

učbenikučbenik delovni zvezekdelovni zvezek

UËbenik


4. razred devetletke

Prenovljena izdaja

NA

RA

VO

SL

OV

JE

I

N

TE

HN

IK

A

4U

Ëbe

nik

Delovni zvezek

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 / 2. del

4. razred osnovne šole

Prenovljena izdaja

Delovni zvezek



Prenovljena izdajaPrenovljena izdaja

Delovni zvezek



Prenovljena izdaja

videokaseti avdio zgoščenka

naravoslovni dnevnik, didaktične igre, slikovni

ključ Spoznaj drevesakomplet

slikovnih ključev

* Na voljo na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva. Spletno gradivo je brezplačno.

naravoslovje

4. razred 5. razred

učbenik

delovni zvezek

dodatno gradivo k delovnem zvezku

komplet slikovnih ključev Spoznaj vodne rastline, Spoznaj drevesa, Spoznaj gozdne rastline, Spoznaj talne živali

priročnik za učitelje*

avdio zgoščenka Kdo vse je z nami?

videokasetaMravlje

Portret živali in Svet divjega petelinaZimski spanec in Selitve v morju

letne priprave*

dnevne priprave*

Za u

čenc

eZa

uči

telje

učbenik

Učbenik



NA

RA

VO

SL

OV

JE

IN

TE

HN

IKA

5U

čbe

nik

,!7IJ6B2-ajdjja!15,40 EUR

delovni zvezek računalniška zgoščenka

priročnik za učitelje videokasete

Delovni zvezek



NA

RA

VO

SL

OV

JE

IN

TE

HN

IKA

5D

elo

vni

zvez

ek

,!7IJ6B2-ajd98313,45 EUR

letne priprave dnevne priprave

Tematski sklop: SNOVI V NARAVI – VODA Vsebina Stran Operativni cilji

U enci Štev.ur

Medpredmetna povezava

Zakaj je voda tako nujna za življenje (Pri raztapljanju snovi se masa ohranja)

U benik: 42 do 47 Delovni zvezek: 51 do 57

Ob primerih spoznajo, da je voda topilo za nekatere snovi. Uporabljajo pojme topilo, topljenec, raztopina. S poskusom ugotovijo, da se v vodi lahko raztopi le omejena koli ina snovi. Znajo pojasniti pomen topnosti v vsakdanjem življenju (kaljenje semen, umivanje, iš enje, strupene snovi). Odlo ijo se za pitje vode brez dodatkov. Poznajo znake za strupene snovi.

5

Vse to je voda (Voda)


Opišejo agregatna stanja vode. S poskusom ugotovijo, da je za spreminjanje agregatnega stanja potrebna energija (toplota). Uporabljajo izraze taljenje, zamrzovanje, izhlapevanje, zgoš evanje. S pomo jo poskusa razlikujejo zgoš evanje in izhlapevanje (izparevanje). Zavedo se pomena vode za hlajenje živih bitij.

4

gospodinjstvo

Vsebina Stran Operativni cilji U enci

Štev.ur


Zvedo, kako spremembe zra nega tlaka vplivajo na po utje in zdravje (sluh). Spoznajo na in merjenja zra nega tlaka.

Gibanje zraka in teles v njem


Ugotovijo, da zrak utimo, ko se giblje okoli nas. Vedo, da tok zraka utimo, ko se gibljemo v njem. Po opazovanju gibanja drobnih plodov (regrat) razložijo pomen vetra pri razmnoževanju rastlin. Spoznajo pomen gibanja zraka in izkoriš anje mo i vetra. Na rtujejo in izdelajo napravo za preskušanje gibanja zraka ali gibanja v zraku (vetromer, jadralno letalo).

5

družba likovna vzgoja

Kjer je dim, je tudi ogenj (Gorenje)


Ob izvajanju poskusov spoznajo, da so za gorenje potrebni visoka temperatura, gorivo in kisik. Ugotovijo, da veter pospešuje gorenje, ker prinaša kisik. Pojasnijo, katere snovi nastajajo pri gorenju. Spoznajo nekatere na ine gašenja požarov (hlajenje).

3

družba gospodinjstvo

ist in

onesnažen zrak


Razložijo, kako deluje dimnik (gibanje snovi). Spoznajo kaj je dim in ugotovijo, kateri trdi delci onesnažujejo zrak in ogrožajo zdravje. Opredelijo glavne onesnaževalce zraka v svojem okolju. Vrednotijo odnos ljudi do onesnaževanja zraka.

4

družba športna vzgoja

komplet slikovnih ključev

naravoslovni dnevnik, didaktične igre, slikovni

Spoznaj drevesa

posodobljena izdaja dosedanja izdaja

Naravoslovje in tehnika 4

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko JermanJoži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

15,40 EUR

UČBENIK ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE

POSODOBLJENA IZDAJAPOSODOBLJENA IZDAJA

EKOOLLOOŠŠKKOO GGRRAADDIVO

OEK

O

4

13,45 EUR


Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

DELOVNI ZVEZEK ZA NARAVOSLOVJE IN

POSODOBLJENA IZDAJA

EKKOOLLOOOŠŠKKO GGRRAADDIVO



DELOVNI ZVEZEK ZA NARAVOSLOVJE IN

POSODOBLJENA IZDAJA13,45 EUR



DELOVNI ZVEZEK 1. delZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE


POSODOBLJENA IZDAJA

Učbeniške komplete so avtorji pripravili v želji, da bi učenci naravo začutili in hkrati razumeli odvisnost, povezanost bitij in pojavov ter spoštovali planet. Veliko pozornosti so namenili motivaciji – učence pritegnejo tako z besedilom, v katerem se največkrat dotikajo osebnih izkušenj, kot s skrbno izbranimi fotografijami.

Avtorji ne želijo le poučevati, temveč učence voditi do novih spoznanj prek aktivnega pristopa s preizkusi in opazovanji. Učenci bodo pri delu z učbeniškimi kompleti naravo izkustveno doživljali ter spo-znavali in vrednotili posege vanjo. Opazovali bodo dogajanja v njiho-vem okolju in iskali pojasnila za obstoj in potek teh dogajanj.

Učenci so povabljeni, da dobijo čim več stika z naravo in aktivno vstopijo v učni proces – medtem ko delajo preizkuse, razmišljajo, oza-vestijo svoje predstave, jih dopolnijo in popravijo. V gradivu ne manjka tudi humorja, ki razbremeni besedilo in popestri pouk.

Gradivo odlikuje veliko različnih konkretnih primerov. Na njihovi osnovi pridobijo učenci realne predstave, po primerjavi in posploševanju pa lahko pridejo do kvalitetnega splošnega znanja.

avtorji učbeniških kompletovMed avtorji učbeniških kompletov so izkušeni učitelji praktiki, priznani strokovnjaki in univerzitetni profesorji.

naravoslovje in tehnika 4: Danica Mati Djuraki, dr. Marta Klanjšek Gunde, Irena Furlan, Matjaž Jaklin, mag. Riko Jerman, Andreja Kolman in Joži Žibert

naravoslovje in tehnika 5: Danica Mati Djuraki, dr. Marta Klanjšek Gunde, Irena Furlan, Matjaž Jaklin, mag. Riko Jerman in Andreja Kolman

Učbeniški komplet Naravoslovje in tehnika 4 je prejel bronasto nagrado Evropskega združenja šolskih zalo-žnikov (EEPG) za leto 2007. Združenje vsako leto podeljuje nagrade za najboljše evropske učbeniške komplete v Evropi.

nagrajeno!

motivacijaVsako poglavje se začne z osebno izkušnjo avtorjev, ki učenca spodbuja k razmišljanju in v njem vzbuja zanimanje. K nadaljnjemu raziskovanju ga motivira tudi veliko število kakovostnih fotografij.

aktivno učenje Gradivo vabi učenca, da naravo spoznava s preizkusi in razmišljanjem. Spodbuja ga, da pozorno opazuje svoje okolje ter poišče zakonitosti in pojasnila za obstoj in potek različnih procesov.

Življenjski primeriCelotna nova snov je predstavljena in pojasnjena na aktualnih primerih iz učenčevega okolja, kar mu omogoča lažje razumevanje pojavov in povezavo z lastnimi izkušnjami.

ekologija V gradivu so zajeta številna opozorila na ekološke in zdravstvene pro-bleme, kar učenca spodbuja k skrbi za svoje zdravje in k odgovornemu ravnanju s z okoljem.

delo z dodatnimi gradiviUčbeniški kompleti ponujajo bogate možnosti za delo z videokasetami in gradivom, ki je posneto na avdio zgoščenki ali na računalniški zgo-ščenki.

jasna in pregledna zgradbaPoglavja se med seboj oblikovno ločijo, vsaka učna enota ima prepro-sto zgradbo, kar učencu omogoča lažjo navigacijo in pregled nad ce-lotno vsebino.

Delovni zvezekNARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 55. razred osnovne šole

ANDREJA KOLMAN

DANICA MATI DJURAKI

IRENA FURLAN

JOŽI ŽIBERT

MARTA KLANJŠEK GUNDE

MATJAŽ JAKLIN

RIKO JERMAN

Del

ovn

i zv

ezek

,!7IJ6B2-ajd98313,45 EUR

Delovni zvezekNARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 55. razred osnovne šole

Učbenik

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 55. razred osnovne šole

ANDREJA KOLMAN

DANICA MATI DJURAKI

IRENA FURLAN


MATJAŽ JAKLIN

RIKO JERMAN

NA

RA

VO

SL

OV

JE

IN

TE

HN

I KA

5U

čben

ik,!7IJ6B2-ajdjja!

15,40 EUR

Delovni zvezek

NARAVOSLOVJE

IN TEHNIKA 4 / 2. del


Prenovljena izdaja

Delovni zvezek

NARAVOSLOVJE

IN TEHNIKA 4 / 1. del


Prenovljena izdaja

Delovni zvezek

NARAVOSLOVJE

IN TEHNIKA 44. razred osnovne šole

Prenovljena izdajaPrenovljena izdaja

UËbenik

NARAVOSLOVJE

IN TEHNIKA 44. razred devetletke

Prenovljena izdaja

NA

RA

VO

SL

OV

JE

I

N

TE

HN

IK

A

4U

Ëben

ik

zasnova učbeniških kompletov

Učbenik

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 55. razred osnovne šole

13,45 EURza komplet


Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gund

Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

DELOVNI ZVEZEK 2. delZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE

POSODOBLJENA IZDAJA

EKKOOLLOOOŠŠKKO GGRRAADDIVOGradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo. GGRRA

13,45 EURza komplet


Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde,



EKKOOLLOOOŠŠKKO GGRRAADDIVOGradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

POSODOBLJENA IZDAJA

dosedanja izdaja za 4. razred bo še na voljo.


Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek GundAndreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek GundAndreja Kolman, Danica Mati D


DELOVNI ZVEZEK 1. delZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM

EEKKOKOKOKOK LLOOOŠŠKKOKOKGGGGGGRRAADDIVOIVOIV

POSODOBLJENA IZDAJA

Naravoslovje

in tehnika 4

UČB

ENIK

Nar

avos

lovj

e in

tehn

ika



Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko JermanJoži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

15,40 EUR

UČBENIK

ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE



OEK

O

Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC.

Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

4

posodobljena izdajaPri prenovi so avtorji naravoslovje in tehniko 4 uskladili s poso-dobljenim učnim načrtom. Prenova je bila tudi priložnost za zame-njavo velikega števila fotografij in s tem izboljšavo njihove didak-tične in estetske vrednosti. Dodani so poglavje o življenju na Zemlji v času dinozavrov, krajše besedilo o opremi kolesa in varnosti v prometu ter podrobnejša predstavitev izbranih živalskih skupin. Nekaj poglavij, ki jih učni načrt ne obravnava, je izpadlo ali pa so vključena v druga poglavja.

Gradivo spodbuja in razvija:• odgovoren odnos

in skrb za okolje

• obče kulturne in civilizacijske vrednote

• kritično mišljenje in presojo

• aktivno učenje in iskanje informacij

• radovednost in raziskovalnega duha

učne pripraveDa bi učiteljem olajšali delo in pripravo na pouk, smo v sode-lovanju z učitelji praktiki sestavili letne in dnevne priprave za pouk po učbeniških kompletih naravoslovje in tehnika 4 in 5. Priprave so brezplačne in so dostopne na spletni strani www.praktik.org v rubriki Primeri priprav, priročniki, gradiva.

Priprave za 4. razred, usklajene s posodobljenim učnim načrtom, bodo na voljo že poleti 2009, priprave za 5. razred pa bodo posodobljene v naslednjem šolskem letu.

Glavne značilnosti gradiva: • strokovno• pregledno• preprosto• razumljivo• zanimivo• sodobno• barvito

iz recenzij:Veliko pozornosti so avtorji namenili motivaciji. Otroka pritegnejo tako z besedilom, ki ga pišejo iz osebnih izkušenj, kot s fotografija-mi, ki poskušajo v otroku spodbuditi občudovanje. Učbenik odlikuje veliko različnih konkretnih primerov. Na njihovi osnovi pridobi učenec realne predstave, po primerjavi in posploševanju pa lahko pride do kvalitetnega splošnega znanja.

mag. Rudi ocepek, biotehniška fakulteta, univerza v ljubljani

Sproščen slog pisanja hitro najde stik z otrokom. Avtorji posku-šajo pri otrocih prek lastne radovednosti vzbuditi radovednost in željo po odkrivanju. Obravnavane vsebine so podprte s predlogi za posku-se in primeri iz vsakdanjega življenja.

dr. Gorazd planinšič, Fakulteta za matematiko in fiziko, univerza v ljubljani

4

ANALIZA U NE URE: Razred: 5. U iteljica: Marjanca Agrež Datum: U ni predmet: Naravoslovje in tehnika Tematski sklop: Podatki U na enota: Histogrami, grafi in kola niki Operativni cilji:

U enci: - znajo razvrstiti množico v dva ali ve razredov, prešteti elemente v vsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitev po kvalitativni spremenljivki; - ob razstavljanju in sestavljanju preprostih stroj kov ali igra preu ujejo sestavne dele in delovanje; - znajo prirediti sestavine zbirke za sestavljanje histogramov in sestaviti histogram; - znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na ra unalniku; - razrede predmetov znajo urediti, sestaviti razpredelnico in narisati histogram; - s poskusom znajo ugotoviti asovni potek gibanja, natakanja vode v razli no oblikovane posode in spreminjanje temperature vode; - znajo sestaviti razpredelnico za asovni potek pojava; - znajo narisati stopni asti graf pojava ter pojasniti širino in višino stopnic; - znajo narisati lomljeni graf pojava in razložiti strmino; - znajo uporabiti besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: ve ina, skoraj vsi, manjšina, noben, polovica, tretjina; - znajo prikazati deleže na kola niku.

U ne metode: pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, eksperiment, grafi na dela

U ne oblike: frontalna, individualna, skupinska U na sredstva in pripomo ki:

- u benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - delovni zvezek (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba Rokus) - lego kocke - pripomo ki za izvedbo poskusov




Histogrami, grafi in kola niki

- znajo razvrstiti množico v dva ali vevsakem razredu in sestaviti tabelo porazdelitev po kvalitativni

- ob razstavljanju in sestavljanju preprostih strojujejo sestavne dele in delovanje;

- znajo prirediti sestavine zbirke za sestavljanje histogramov in

- znajo narisati histogram na karirast papir in ga prikazati na

- razrede predmetov znajo urediti, sestaviti razpredelnico in narisati

- s poskusom znajo ugotoviti asovni potek gibanja, natakanja vode v no oblikovane posode in spreminjanje temperature vode;

- znajo sestaviti razpredelnico za asti graf pojava ter pojasniti širino in višino

- znajo narisati lomljeni graf pojava in razložiti strmino; - znajo uporabiti besede in besedne zveze, ki izražajo deleže: veskoraj vsi, manjšina, noben, polovica, tretjina; - znajo prikazati deleže na kola

pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, eksperiment, pogovor, opazovanje, primerjanje, delo z besedilom, eksperiment, pogovor, opazovanje, primerja

frontalna, individualna, skupinska benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba

- delovni zvezek (A. Kolman idr.: Na

ki za izvedbo poskusov

benik (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5, Založba

delovni zvezek (A. Kolman tehnika 5, Založba Rokus)

itelje (A. Kolman idr.: Naravoslovje in tehnika 5,

Tematski sklop: SNOVI V NARAVI – VODA Vsebina Stran Operativni cilji

U enci Štev.ur


Zakaj je voda tako nujna za življenje (Pri raztapljanju snovi se masa ohranja)


Ob primerih spoznajo, da je voda topilo za nekatere snovi. Uporabljajo pojme topilo, topljenec, raztopina. S poskusom ugotovijo, da se v vodi lahko raztopi le omejena koli ina snovi. Znajo pojasniti pomen topnosti v vsakdanjem življenju (kaljenje semen, umivanje, iš enje, strupene snovi). Odlo ijo se za pitje vode brez dodatkov. Poznajo znake za strupene snovi.

5

Vse to je voda (Voda)


Opišejo agregatna stanja vode. S poskusom ugotovijo, da je za spreminjanje agregatnega stanja potrebna energija (toplota). Uporabljajo izraze taljenje, zamrzovanje, izhlapevanje, zgoš evanje. S pomo jo poskusa razlikujejo zgoš evanje in izhlapevanje (izparevanje). Zavedo se pomena vode za hlajenje živih bitij.

4

gospodinjstvo

Tematski sklop: SNOVI V NARAVI –

Vsebina Stran Operativni cilji

U benik: 42 do 47

Delovni zvezek: 51 do 57

U benik: 48 do 53

Delovni zvezek: 59 do 64

1

Razred: 4. U iteljica: Marjanca Agrež Datum: U ni predmet: Naravoslovje in tehnika Tematski sklop: Narava se spreminja U na enota: Predstavitev predmeta in u ne snovi Operativni cilji:

U enci: - se seznanijo z u benikom, delovnim zvezkom in u no

snovjo, - spoznajo avtorje besedila, - se urijo v sistemati nem opazovanju, - raziskujejo medsebojno povezanost sprememb v naravi, - se usposobijo za zapisovanje dogajanj.







POTEK U NE URE Dejavnosti u iteljice/u itelja Dejavnosti u encev I. Uvod U encem naro im, naj si ogledajo sliko v u beniku na straneh 6 in 7. IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O

EM SE BOMO V TEM ŠOLSKEM LETU U ILI. II. Osrednji del Vodim branje uvodnega besedila. KDO SE JE SPREHAJAL? Vodim spoznavanje avtorjev. Naro im, naj pregledajo u benik in

Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje misli o u ni sovi. U enci ugotovijo, da se je sprehajala avtorica u benika. Z branjem zapisov v u beniku na strani 5 se seznanijo z avtorji. Pregledajo u benik.

- se usposobijo za zapisovanje dogajanj. se usposobijo za zapisovanje dogajanj. se usposobijo za zaU ne metode: pogovor, demonstracija, opazovanje, primerjanje, delo z

besedilom U ne oblike: frontalna, individualna


U na sredstva in pripomo ki:




POTEK U NE URE

Dejavnosti u iteljice/u itelja Dejavnosti u encev I. UvodU encem naro im, naj si ogledajo sliko v u beniku na straneh 6 in 7. IZ SLIKE POSKUSITE UGOTOVITI, O

EM SE BOMO V TEM ŠOLSKEM LETU U ILI.

II. Osrednji del Vodim branje uvodnega besedila. KDO SE JE SPREHAJAL?

Vodim spoznavanje avtorjev.

Naro im, naj pregledajo u benik in

Po opazovanju razmišljajo in pripovedujejo svoje misli o u ni sovi.

U enci ugotovijo, da se je sprehajala avtorica u benika. Z branjem zapisov v u beniku na strani 5 se seznanijo z avtorji. Pregledajo u benik.

�!� "#�� "#$��"

��!��%��"

�%��!��!�� %!��!%��

��)* !��+��,��,-�� ,��,��*�. ��,��,��*�. • ��/�,��,��-�+�/��,��,-��+��+��+�

• �,-�,��,��/��/�-�,�+��0��

• ,-�/��/��+,��-��,�+��+��-��1��1�,

,��+��1��+��+/0��

��2* ��+� � �� ,� � ,-��/��,��/+��

��/��,��,��*�3

��,-�/��+��,+��!��+��,��*�4��/��,��,��*�5

• ,-�/��,-��+�6��+�1�,�

• ��,�+��/+��,��,��+��0��+��+��

• ��,��+�,�,��1��+/��-�/�+��

• /��-��/��/�-��0��+

,��+��1��+��+/0��

��7* ��+��-�� +��+��+��,��*�)8

��+��+��+��,��*�5 • ��+��/��-��/0��-��-��6��-��+��,��-��,��

• ,-�/��+��6��+��1��+��,��,��-��,��-��/��1��,��

• �-��/+��1��

,��+��1��+��+/0��

��4*� ��+��,��,��+��1��+��1�

��+��,��+��1��,��*�)7

��+��,��+��1��,��*�)) • ,-�/��/��/�+��+��1��

• �0��+��,��,��/��6��+��,��6��+��1

• ��+��9��+��1�:�/�+��,6��+��6��+/0��1�+

��+��+/0��

16

ŠkoljkeUžitna klapavica

Spoznaj školjko. Reši nalogi 17 in 18 v delovnem zvezku, 1. del.

lupina iz dveh delov

Ladinka živi zakopana v mivki na morskem dnu.

Velika pokrovača živi v morju.

Velika brezzobka živi v je-zerih.

Školjke živijo pritrjene na dnu v morju, jezerih in rekah. Prehranjujejo se tako, da precejajo hranilne snovi iz vode.

ZANIMIVOSTI

Leščur je dolg do 90 cm.

sklep

Klapavice

Lahko tudi skačem!

Pokrovača

pritrjevalne niti

Smer gibanja

NIT 4 UC 2008 06.indd 16 2/16/09 3:20:46 PM

17

ŽuželkeČrna mravlja

Listne uši izločajo medičino, s katero se hranijo črne mravlje.

Poišči in spoznaj mravljo. Reši nalogi 19 in 20 v delovnem zvezku, 1. del.

glavaoprsje

zadek

oči

noge

tipalke

čeljusti

Mravlje živijo v mravljiščih. Hranijo se s kobilicami, hrošči, gosenicami, poginulimi živalmi, sadjem in medičino. Žive živali primejo s čeljustmi in vanje izločijo strup, da jih usmrtijo. Hrano odnesejo v mravljišče in si tam naredijo zalogo hrane.

Drevesna zelenka živi na grmovju in drevju. Hrani se z manjšimi živalmi.

Domača muha pogosto živi v človeških bivališčih. Hrani se z ostanki hrane, poginulimi živalmi in iztrebki.

Lastovičar živi na travnikih. Gosenice se hranijo z listi kobul-nic, odrasle živali – metulji – pa z medičino.

Živali na slikah primerjaj med seboj in ugotovi, v čem so si podobne in v čem se razlikujejo. Reši nalogo 21 v delovnem zvezku, 1. del.

ZANIMIVOST

Kolonija velike rdeče mravlje, ki živi v gozdu, lahko dnevno prinese v mravljišče do 100.000 žuželk.

NIT 4 UC 2008 06.indd 17 2/16/09 3:20:52 PM

90

Pogled na cvetoči travnik se mi vedno zdi zanimiv. Kako poln je življenja! Diši, brenči in se giblje z vetrom. Kot majhna deklica sem oponašala čebelo. Najprej sem pokukala v cvet mrtve koprive, ali ni v njem že mravlja, čmrlj ali čebela. Če je bil prazen, sem posrkala sladko medičino.

Razvrščanje živih bitij

Mrtva kopriva Domača čebela Citronček Priba

Na travniku živijo različna živa bitja. Njihova imena vpiši v razpredelnico in v delovnem zvezku, 2. del, reši naloge od 20 do 25.

Človek razvršča živa bitja po določenih značilnostih v skupine in jih ureja v sistem. Vse mrtve koprive pripadajo isti vrsti. Prav tako so iste vrste vse domače čebele, citrončki pripadajo vrsti citronček in vse pribe vrsti prib. Kaj je torej vrsta? Vrsto sestavljajo vsi osebki, ki se med seboj lahko uspešno plodijo in imajo potomce, ki se prav tako lahko plodijo.

Živa bitja, ki imajo zelene liste in sama proizvajajo hrano, uvrščamo v kraljestvo rastlin. Tista, ki se prehranjujejo z rastlinami in drugimi bitji, uvrščamo v kraljestvo živali. Poleg rastlin in živali pozna-mo še organizme, ki se prehranjujejo z živimi ali mrtvimi rastlinami in živalmi. Uvrščamo jih v kraljestvo gliv.

1. V čem se živa bitja med seboj razlikujejo? 2. Naštej skupine, na katere delimo živa bitja. 3. Po čem jih tako razvrščamo? 4. Kaj je vrsta?

PREVERI SVOJE ZNANJE

ZDAJ VEM

Živa bitja v naravi razdelimo v tri kraljestva: rastline, živali in glive. Znotraj kraljestev ločimo različne vrste, ki jih sestavljajo osebki, ki se med seboj lahko uspešno plodijo in imajo plodne potomce.

NIT 4 UC 2008 06.indd 90 2/16/09 3:24:03 PM

91

Rada imam želve. Očarajo me s svojo počasnostjo, z debelim oklepom in luskasto kožo. Želve so na našem planetu že skoraj 250 milijonov let. Bile so priča vzponu in padcu dinozavrov, videle so prve ptiče v letu in doživele razvoj človeka. Ker nekatere vrste lahko živijo 120 in več let, v Aziji verjamejo, da uživanje njihovega mesa tudi ljudem prinese dolgoživost. Prav zato so danes čedalje bolj ogrožene.

Življenje na Zemlji v času dinozavrov

Grška kornjača

Kaj misliš, ali so včasih na Zemlji živele takšne rastline in živali kot danes?

Rastlinstvo in živalstvo pred 200 milijoni let.

NIT 4 UC 2008 06.indd 91 2/16/09 3:24:06 PM

učbenik

4. razred4. razred

V začetku učbenika se avtorji predstavijo in osebno nago-vorijo učence ter jim povedo kratko izkustvo o svojem do-življanju narave. Vsako od poglavij, ki sledijo, odpre osebna izkušnja enega od avtorjev ali primer iz življenja, ki ga avtorji predstavijo v podobnem zaporedju dejavnosti, kot to delajo raziskovalci. Tako so učenci motivirani in je njihova radovednost spodbujena. Učbenik nato učence popelje od zastavljenega problema k samostojnemu raziskova-nju in lastni izkušnji prek preizkusov, opazovanja in preuče-vanja podobnih primerov.

Učne vsebine so jedrnate in opremljene s številnimi ilu-stracijami in fotografijami, dodane so tudi rubrike, ki spodbujajo učence k širjenju obzorja in jih motivirajo za na-daljnje branje ali raziskovanje, pa tudi za izlete v naravo.

Učbenik posebej opozarja na ekološko tematiko, občasno pa se v njem nahajajo tudi zdravstveni nasveti.

Vsako poglavje zaključi povzetek obravnavane teme, ki učencu omogoča potrditev njegovih spoznaj in mu hkrati služi tudi za preverjanje lastnega znanja.

8

Semenke

Poleti na moj balkon močno pripeka sonce. Zato vsako pomlad v korito nekaj posadim. Dobro zalivam in nestrp-no pričakujem, kdaj bo odgnalo. Ko vzklije, se mi zdi kot čudež. V vročem poletju mi je prijetno v senci fižolovih rastlin. Jeseni pa obiram njegove stroke z zrni.

Na otip čutiš fižolova zrna. To so semena. Fižolov strok s semeni pa je plod.

Na robu travnika ali v kakšni knjigi si izberi cvetočo rastlino, ki ti je resnično všeč.

Potipaj in si oglej fižolov strok. Reši nalogo 1 v delovnem zvezku, 1. del.

korenina

korenika (odebeljeno podzemno steblo)

list

steblo

cvet (socvetje)

cvetin popek

Arnika

Reši nalogo 2 v delovnem zvezku, 1. del.

Oglej si še druge rastline na travniku. Primerjaj jih med seboj.

Katere rastline so izbrali tvoji sošolci in sošolke? Ugotovitve zapiši v nalogo 3 v delovnem zvezku, 1. del.

Navadna ivanjščica

Travniška kadulja Travniški mačji rep

Črna detelja

NIT 4 UC 2008 06.indd 8 2/16/09 3:20:26 PM

9

Najljubše drevo

V tvoji bližnji okolici gotovo rastejo drevesa. Izberi si drevo, ki ti je najbolj všeč. Opazuj ga v vseh letnih časih.

Nariši, kakšno je to drevo jeseni, pozimi, spomladi in poleti. Reši nalogo 4 v delovnem zvezku, 1. del.

Izberi seme svojega drevesa. Če ga posadiš, bo mogoče zraslo novo drevo.


Kako se drevesa in grmovnice med seboj razlikujejo?

Reši naloge 6, 7 in 8 v delovnem zvezku, 1. del.

storžasto socvetje

storž

iglice

skorja

Smreka

NIT 4 UC 2008 06.indd 9 2/16/09 3:20:29 PM

12

Ali imajo vse rastline semena

Praproti

Zaman čakaš, da ti bo praprotno seme padlo v čevelj, ko se na kresno noč odpraviš v gozd, da prisluhneš govorici živali. Ljudsko izročilo sicer pravi, da s praprotnim semenom v čevljih lahko razumeš, kaj se živali pogo-varjajo na kresno noč, toda žal – praproti nimajo semen.

Kaj je potem tisto, kar opaziš na spodnji strani listov praproti? To so trosovniki. V njih so trosi, ki so zelo drobni, raznaša jih veter, z njimi se praproti razširjajo.

Pojdi v gozd in razišči, ali imajo rastline na slikah korenino, steblo, list, cvet in semena.

Rebrenjača Rjavi sršaj Orlova praprot

Kakšne so značilnosti praproti? Reši nalogo 9 v delovnem zvezku, 1. del.

Praproti imajo korenino, kratko steblo in liste. Razširjajo se s trosi, ki jih raznaša veter.

Mahovi

Šotni mah Lasasti kapičar Srebrni mah

trosovniki s trosi

NIT 4 UC 2008 06.indd 12 2/16/09 3:20:36 PM

13

Ali imajo mahovi cvetove in semena?

Kaj se zgodi, ko moker mah močno stisneš? Reši nalogo 10 v delovnem zvezku, 1. del.

Mahovi nimajo korenin, nekateri pa imajo steblo in liste. Rastejo na vlažnih rastiščih. V njih živijo številne živali. Mahovi sprejemajo vodo z vso površino in jo zadržujejo v svoji notranjosti. Razširjajo se s trosi, ki jih prenaša voda.

ZDAJ VEM

Rastline, ki ne cvetijo, so praproti in mahovi. Razširjajo se s trosi.

1. Katere rastline imajo cvetove in semena? 2. Katere rastline so brez cvetov in semen?


Glive

V gozdu ali na travniku včasih občudujem glive, ki jim pogosto pravimo kar gobe. Kaj praviš, so živali ali rast-line?

Užitna lisička Jurček

Ali imajo bitja na slikah korenino, steblo in liste? Ali imajo telo in noge?


Bitja na slikah nimajo korenin, stebla in listov, prav tako nimajo telesa in nog. Niso niti rastline niti živali. Imenujemo jih glive. Glive se prehranjujejo z odmrlimi ali živimi rastlinami in živalmi.

ZDAJ VEM

Poleg rastlin in živali živijo tudi posebna bitja, ki jih imenujemo glive.

Nekatere glive živijo v sožitju z drevesi in so nujno potrebne za njihovo uspešno rast. Gliva oskrbuje drevo z vodo in še nekaterimi snovmi, iz drevesa pa črpa hrano v obliki sladkor-jev. Preveliko nabiranje in uničevanje gliv lahko ogrozi drevesa in s tem gozd.

EKOLOGIJA

Zelena mušnica je za ljudi strupe-na in lahko smrtno nevarna gliva. To velja še za nekatere glive v Sloveniji. V gozdu ne okušaj gliv.

ZDRAVSTVENI NASVET

Zelena mušnica

NIT 4 UC 2008 06.indd 13 2/16/09 3:20:38 PM

naravoslovje in tehnika 4• 100 strani• 318 fotografij• 86 ilustracij

naravoslovje in tehnika 5• 168 strani• 300 fotografij• 140 ilustracij

1

2

Učbenik



ANDREJA KOLMAN

DANICA MATI DJURAKI

IRENA FURLAN


MATJAŽ JAKLIN

RIKO JERMAN

NA

RA

VO

SL

OV

JE

IN

TE

HN

IKA

5U

čbe

nik

,!7IJ6B2-ajdjja!15,40 EUR


UČB

ENIK

Nar

avos

lovj

e in

tehn

ika

Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Andreja Kolman, Danica Mati Djuraki, Irena Furlan, Marta Klanjšek Gunde, Joži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko JermanJoži Žibert, Matjaž Jaklin in Riko Jerman

15,40 EUR

UČBENIK ZA NARAVOSLOVJE IN TEHNIKO V ČETRTEM RAZREDU OSNOVNE ŠOLE



OEK

OGradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

4

UËbenik


4. razred devetletkePrenovljena izdaja

NA

RA

VO

SL

OV

JE

I

N

TE

HN

IK

A

4U

Ëben

ik

46

Kako lahko narediš magnet?

Jeklene predmete, na primer šivanke, lahko za nekaj časa spremenimo v magnete. Poskusi tudi ti.

Navodila poišči v nalogi 69 v delovnem zvezku, 1. del.

Če po šivanki nekajkrat potegnemo z magnetom v isti smeri, jo namagnetimo. Taka šivanka nekaj časa deluje kot magnet in privlači drugo šivanko.

Uporaba magnetov

Magnetov ne uporabljamo le za tesnila vrat pri hladilnikih in za magnetno iglo v kompasu. Zelo koristni so tudi pri drobnih vsakdanjih opravilih.

Magnetna konica izvijača privlači vijake.

Sponke za papir se naberejo na magnetnem obodu posodice.

Posebno vrsto zapisa, ki ga imenujemo magnetni zapis, najdeš na magnetnih trakovih v videokasetah, na magnetnih diskih računalnikov, bančnih karticah in še kje.

ZANIMIVOSTI

Šivanka, ki jo namagnetiš, čez nekaj časa izgubi magnetne last-nosti – se razmagneti. To se zgodi še hitreje, če namagneteno šivanko segreješ ali tolčeš po njej s kladi-vom. Tako lahko razmagnetiš tudi paličaste magnete.

Zemlja je velik magnet. Magnetna pola ležita ob severnem in južnem tečaju. Magnetna igla se vedno postavi v smer sever–jug, ker jo privlačita južni in severni magnetni pol Zemlje.

NIT 4 UC 2008 06.indd 46 2/16/09 3:22:00 PM

dosedanja izdaja za 4. razred bo še vedno na voljo.

83

Ob hladni in hitro tekoči reki sem opazovala postrvi. Lebdele so v čisti vodi, ko se je ena nenadoma pognala iz nje in nekaj ujela. Le kaj je to bilo? Natančno sem jih opazovala in videla, kako lovijo muhe, ki letajo nad gladino reke.

Spoznaj in primerjaj živali – vretenčarji

Ribe Soška postrv

V čem so si živali na fotografijah podobne? Reši nalogo 11 v delovnem zvezku, 2. del.

Živali na fotografijah imajo sluzasto kožo prekrito z luskami. Nekatere živijo v morju, druge v jezerih in rekah. Imajo parne in neparne plavuti, s katerimi si pomagajo pri plavanju. Dihajo s škrgami. Kisik sprejemajo iz vode. Samice v vodo odlagajo ikre, to so ribja jajčeca. Iz oplojenih iker se izležejo ribje mladice.

ZDAJ VEM

Živali, ki imajo sluzasto kožo, ki jo prekrivajo luske, več parov plavuti in živijo v vodi, imenu-jemo ribe.

ZANIMIVOSTI

Amazonske električne jegulje živijo v reki Amazonki in v dolžino zrastejo do tri metre. Imajo posebne električne organe, ki lahko sprostijo električni sunek z napetostjo 550 voltov. S temi sunki omamijo druge ribe, ki so njihov plen. V vtičnicah v naših domovih je napetost 220 voltov.

Riba koralnica se zadržuje med lovkami vetrnice, ki jo brani pred plenilci. V zameno pa koralnica prepusti vetrnici ostanke svoje hrane.

V toplih izvirih v anatolskem delu Turčije živijo tri vrste rib, ki zrastejo do deset cen-timetrov. So pravi kožni zdravilci. Prva vrsta grizlja debele luske kože, druga vrsta očisti rdečine okoli teh lusk, tretja vrsta pa kožo zgladi.

Ribje ikre Koža soške postrvi

Krap živi v počasi tekočih in stoječih vodah. Hrani se z rastlinami in drobnimi živalmi na dnu.

Ribon živi na peščenem morskem dnu. Hrani se z morskimi raki in polži.

Štirioka riba pogosto plava tik pod vodno gladino. Njeno oko je dvodelno. En del je pod vodo, drugi pa nad njo. Tako hkrati opreza za plenilci iz zraka in za plenom v vodi.

NIT 4 UC 2008 06.indd 83 2/16/09 3:23:32 PM

83



Ribe Soška postrv



ZDAJ VEM


ZANIMIVOSTI








NIT 4 UC 2008 06.indd 83 2/16/09 3:23:32 PM

83



Ribe Soška postrv



ZDAJ VEM


ZANIMIVOSTI








NIT 4 UC 2008 06.indd 83 2/16/09 3:23:32 PM

4. razred

5. razred5. razred4. razred

• Uvodno besedilo, ki je osebni nagovor avtorjev, in spremljajoča fotografija imata motivacijsko funkcijo.

• nazorne, ponekod humorne ilustracije in šte vilne fotografije predstavljajo svet, ki ga uče nci poznajo.

• povezave z delovnim zvezkom so nakazane z grafičnim simbolom.

• Razdelek zdaj vem premišljeno povzema bistvene elemente teme.

• novi pojmi ali pojavi so po potrebi dodatno pojasnje-ni.

• Rubrika preveri svoje znanje vsebuje vprašanja, ki učencem omogočijo samopreverjanje znanja in obe-nem nakažejo ključna spoznanja, ki naj bi jih v poglavju pridobili.

• Rubrika zanimivost predstavlja izbrana presenetljiva dej-stva iz sveta narave in tehnike, ki učence motivirajo in v njih spodbujajo zanimanje za naravo in tehniko ter širijo njihova obzorja.

3

4

47

Kompas

Mornarji so pri plovbi po širnih morjih že davno uporabljali kompas. Z njim se lahko orientiramo tudi na sprehodih v naravi. Ali veš, kako je kompas sestavljen?

Nariši ga v delovni zvezek, 1. del (naloga 70).

Najpomembnejši del kompasa je igla. Ta se v vodoravni smeri lahko neovirano vrti. Ena polovica igle je navadno obarvana rdeče. Pod iglo je navadno narisana vetrovnica, ki označuje strani neba. Igla se obrne v smer sever–jug, tako da rdeče obarvana polovica kaže proti severu.

Kako deluje kompas?

Naredi poskus iz 71. naloge delovnega zvezka, 1. del.

Če se kompasu približaš z magnetom ali železnim predmetom, se igla odkloni iz smeri sever–jug. Vrtljiva igla v kompasu je majhen magnet. Zato jo imenujemo magnetna igla ali magnetnica.

Naredi si kompas

Navodila poišči v nalogi 72 v delovnem zvezku, 1. del.

Če paličasti magnet obesiš na vrvico in počakaš, da se umiri, se bo postavil v lego sever–jug.

ZDAJ VEM

Magneti privlačijo predmete, ki vsebujejo železo. Najmočneje privlačijo na polih. Vsak magnet ima severni in južni pol. Severni in južni pol dveh magnetov se privlačita. Enaka pola magnetov se odbijata. Kompas je sestavljen iz magnetne igle in vetrovnice. Igla kaže smer sever–jug. Če se ji približamo z magnetom ali železnim predmetom, se odkloni.

1. Kako lahko pobereš bucike ali železne opilke, ki so se stresli po tleh?

2. Zakaj nekateri predmeti obstanejo na tesnilu vrat hladilnika, drugi pa ne?

3. Ali igla v kompasu vedno kaže smer sever–jug? Pojasni!


ZANIMIVOSTI

Pred okoli 800 leti so mornarji za orientacijo na širnih morjih že uporabljali kompas. Ker pa se magnetne igle vseh kompasov obrnejo proti severu, jih je zelo zanimalo, kaj bi se zgodilo na sev-ernem tečaju. Mislili so, da bi tam mogočna magnetna sila potegnila žeblje iz ladij, ki bi lahko razpadle.

NIT 4 UC 2008 06.indd 47 2/16/09 3:22:03 PM

84

Ličinka navadnega močerada

Sekulja živi na vlažnih travnikih in v močvirjih. Hrani se z deževniki, polži in žuželkami.

Paglavec sekulje Tanka, vlažna koža

Navadni močerad živi v listnatih gozdovih. Hrani se z deževniki, polži in žuželkami.

Dobro si oglej živali na slikah. V čem so si podobne in v čem se razlikujejo? Reši nalogo 12 v delovnem zvezku, 2. del.

Živali na slikah imajo tanko, vlažno kožo. Imajo sprednje in zadnje noge. Nekatere v vodo odlaga-jo jajčeca, druge pa kar ličinke. Ličinke so prilagojene za življenje v vodi. Dihajo s škrgami in imajo rep. Ko se razvijejo, postanejo podobne odraslim živalim in zlezejo na kopno.

ZDAJ VEM

Živali, ki kot ličinke živijo v vodi in se razvijejo v odrasle živali, ki živijo večinoma na kopnem, imenujemo dvoživke. Imajo tanko in vlažno kožo.

Koža dvoživk izloča strupeno snov, ki jih varuje pred okužbami in plenilci. Zato si moramo po prijemanju dvoživk umiti roke.

ZDRAVSTVENI NASVET

EKOLOGIJA

V Sloveniji živi 19 vrst dvoživk. V naravi jih je čedalje manj, ker zasipavamo mlake, kjer dvoživke odlagajo svoja jajčeca in ličinke.

ZANIMIVOSTI

Kdo je to? Ali je tudi dvoživka? Močeril ali človeška ribica je prav posebna dvoživka. Vse življenje, tudi ko je odrasla, ohrani telesno obliko ličinke. Živi samo v jamskih vodah Dinarskega krasa.

Po nevihti sem se sprehajala po gozdu. Od vlage in toplote je vse puhtelo. Prepričana sem bila, da ga bom srečala! Navadnega močerada sem prepoznala po črno-rumenih lisah.

Navadni močerad

Dvoživke

NIT 4 UC 2008 06.indd 84 2/16/09 3:23:36 PM

5

6 7

84







ZDAJ VEM



ZDRAVSTVENI NASVET

EKOLOGIJA


ZANIMIVOSTI



Navadni močerad

Dvoživke

NIT 4 UC 2008 06.indd 84 2/16/09 3:23:36 PM

84







ZDAJ VEM



ZDRAVSTVENI NASVET

EKOLOGIJA


ZANIMIVOSTI



Navadni močerad

Dvoživke

NIT 4 UC 2008 06.indd 84 2/16/09 3:23:36 PM

84







ZDAJ VEM



ZDRAVSTVENI NASVET

EKOLOGIJA


ZANIMIVOSTI



Navadni močerad

Dvoživke

NIT 4 UC 2008 06.indd 84 2/16/09 3:23:36 PM

usklajeno s posodobljenim učnim načRtom

delovni zvezek

4. razred4. razred

Delovni zvezek, ki sestavlja z učbenikom funkcionalno celoto, spodbuja učence k pridobivanju znanj in izkušenj na aktiven način. Naloge so sestavljene tako, da učenci zaznavajo z vsemi čutili, beležijo, zbirajo podatke, načrtujejo, urejajo, povezujejo, napovedujejo, merijo, eksperimentirajo, primerjajo in analizira-jo rezultate.

Enostavne preizkuse, h katerim vabi delovni zvezek, lahko učenci izvajajo v šoli ali samostojno doma, pri čemer bodo uporabljali predvsem običajne predmete, ki jih obdajajo.

Naloge in vprašanja spodbujajo njihovo ustvarjalnost in upo-rabo znanja pri reševanju praktičnih problemov v vsakdanjem življenju.

Učenci ne bodo potrebovali dodatnega zvezka, saj je ob vseh nalogah dovolj prostora za zapisovanje odgovorov na zasta-vljena vprašanja, dopolnjevanje tabel, risanje grafov, zapisova-nje opažanj, razmišljanj in rezultatov. Ne zmanjka tudi nalog za radovednejše.

40

Igrajmo se z baloni Plini

60. Preskusi, kakšne so lastnosti plinov.

Potrebuješ: plastenko in balonček.

Na plastenko z gaziranim napitkom natakni balon in plastenko močno pretresi.

Nariši balonček pred stresanjem in po njem.

Kaj opaziš? ............................................................................................................................................................

Kaj je v balonu? ....................................................................................................................................................

61. Obkroži pravilne trditve!

a) Plini imajo gladino. b) Zrak ni kapljevina. c) Snovi, ki tvorijo kapljice, so plini. č) Plini so stisljivi. d) Plini se po plinovodu pretakajo.

V besedilu je nekaj besed podčrtanih. Poveži jih v miselni vzorec. V oporo ti bo pri utrjevanju znanja.

Les, plastelin, zrak, olje, kis in voda so snovi z različnimi lastnostmi. Les lahko oblikujemo v telo, na primer mizo ali pa ptičjo hišico. Še laže kot les, ki je trd, lahko oblikujemo telo iz mehke snovi, kot je plastelin. Z gnetenjem ga obliku-jemo v vazo. Telesa, ki jih naredimo iz trdnin, ohranjajo svojo obliko. Olje, kis in voda so kapljevine in imajo drugačne lastnosti kot trdnine. Olju daje obliko posoda, v kateri ga hranimo. Na vrhu olje naredi gladino. Če olje v plas-tenki sega do vrha, ga ne moremo stisniti, da bi ga lahko še malo dolili. Kis lahko prelijemo po osoljeni solati, če pa dodamo še nekaj kapljic olja in vode, pripravi-mo odlično malico. Zrak je plin. Plin je stisljiv. Zrak v sobi nima gladine in zavzema ves prostor. Sega od stene do stene, od tal do stropa. Če imamo v sobi slab zrak, sobo prezračimo. Slab zrak steče iz sobe, v sobo pa priteče svež zrak.

UČIM SE UČITI

NIT 4 DZ1 2009.indd 40 2/18/09 12:32:43 PM

41

Kam izgine lužaSpreminjanje snovi p

62. Kam izgine snežak s prvimi toplimi dnevi?

Dopolni preglednico. TEKOČA VODA –

KAPLJEVINASNEG – TRDNINA

IMA GLADINO.

IMA SVOJO OBLIKO.

TVORI KAPLJICE.

Primerjaj lastnosti snega in kapljevine. Ali ima kapljevina, ki nastane iz snega, drugačne lastnosti kot sneg?

....................................................................................................................................................................................

63. Kaj se je zgodilo z vodo, ki je bila v perilu?

Kaj se zgodi, če vodo dovolj segrejemo? Dopolni preglednico.

VODA – KAPLJEVINA VODNI HLAPI – PLINI

IMA GLADINO.

SO STISLJIVI.

TVORI KAPLJICE.

Primerjaj lastnosti vode in vodnih hlapov. Ali ima plin drugačne lastnosti kot kapljevina?

.........................................................................

.........................................................................

.........................................................................

NIT 4 DZ1 2009.indd 41 2/18/09 12:32:45 PM



JESEN

NIT 4 DZ1 2009.indd 4 2/18/09 12:31:49 PM

ZIMA

NIT 4 DZ1 2009.indd 36 2/18/09 12:32:34 PM

37

Kje vse se pretaka vodaPretakanje

52. Izdelaj podoben model, kot je na ilustraciji.

Material: 6 plastičnih žličk, plutovinast zamašek, 2 žebljička, 50 cm mehke žice. Orodje: klešče ščipalke, nož za papir, ravnilo, svinčnik.

Načrt in postopek izdelave 1. Na zamašku označi šest točk in podaljšaj črte po plašču zamaška.

2. V plašč po črtah zareži utore z nožem za papir. Nož usmeri proti sredini zamaška.

OPOZORILO: Naj ti pomaga kdo od odraslih.

3. Žličke iz umetne mase vstavi v utore na zamašku. 4. Iz mehke žice oblikuj stojalo za vodno kolo. 5. V plastenko izvrtaj luknjo in vanjo potisni mehko cev. Plastenko napolni z vodo. 6. Pod model vodnega kolesa postavi korito, ki ga lahko izdelaš iz embalaže za sok.

Poškropi prijateljaKapljevine Oblika, gladina in kapljice

53. Enako količino soka nalij v različne lončke.

Pobarvaj sok v lončkih. Ali ima sadni sok v vseh lončkih enako obliko?

NIT 4 DZ1 2009.indd 37 2/18/09 12:32:37 PM

28

39. Iz tankega kartona lahko izdelaš gibljive modele

Material: karton velikosti A5, 4 pisemske razcepke. Orodje: škarje, luknjač, kladivo, svinčnik, lesena podlaga.

Načrt in postopek izdelave: nariši model na tanek karton; narisane dele izreži.

Na označenih mestih dele preluknjaj z luknjačem. Spni jih s pisemskimi razcepkami. Preizkusi gibanje veverice.

40. Katera oblika ima največjo trdnost?

Potrebuješ: liste pisarniškega papirja, majhne šolske zvezke, lepilo.

Iz listov pisarniškega papirja velikosti A5 s prepogibanjem in lepljenjem izdelaj oblike, kot jih prikazujejo risbe. Postavi jih v pokončno lego in jih postopno obremenjuj z majhnimi šolskimi zvezki.

Lahko izdelaš tudi model druge živali, človeka ali stroja, kjer lahko z enim delom premikaš drugega.

1

2

3

4

Katera oblika nosi največ zvezkov? Rezultate vpiši v tabelo.

OBLIKATRDNOST (ŠT.

MALIH ZVEZKOV)

1

2

3

4

Večji načrt za veverico najdeš na koncu delovnega zvezka, 2.del.

NIT 4 DZ1 2009.indd 28 2/18/09 12:32:22 PM

29

41. Kako lahko povečamo trdnost listu papirja?

Potrebuješ: dve enaki leseni kladi, pisarniški papir, škatlico, uteži.

Leseni kladi postavi na mizo 20 cm narazen. List pisarniškega papirja velikosti A4 prepogibaj tako, kot prikazujejo risbe. Uporabi po dva lista. Na sredino vsakega mostu položi škatlico. Vanjo polagaj uteži, dokler se most ne podre. Preštej uteži in vpiši rezultate v preglednico.

1

2

3

4

MOSTŠT. UTEŽI V ŠKATLICAH

1

2

3

4

Kateri most je najtrdnejši?

.........................................................................

ZA ZELO RADOVEDNE

Kako izdelajo papir? Glavna sestavina papirja so vlakna. Ta pridobijo iz rastlin (drevesa, lan, konoplja, bombaž, trstika ...).

Papir lahko izdelajo ročno s siti ali stro-jno na papirnem stroju. Po stiskanju, sušenju in glajenju v papirnem stroju dobijo na koncu strojno izdelan papir.

Strojna izdelava papirja Kad za ročno izdelovanje papirja

NIT 4 DZ1 2009.indd 29 2/18/09 12:32:24 PM

Delovni zvezekNARAVOSLOVJE IN TEHNIKA 4 / 2. del4. razred osnovne šole



Prenovljena izdaja

Delovni zvezek



ANDREJA KOLMAN

DANICA MATI DJURAKI

IRENA FURLAN

JOŽI ŽIBERT


MATJAŽ JAKLIN

RIKO JERMAN

NA

RA

VO

SL

OV

JE

IN

TE

HN

IKA

5D

elo

vni

zvez

ek

,!7IJ6B2-ajd98313,45 EUR

dosedanja izdaja za 4. razred bo še vedno na voljo.

13,45 EURza komplet




POSODOBLJENA IZDAJA


Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.




POSODOBLJENA IZDAJA13,45 EURza komplet





Gradivo je natisnjeno na ekološkem papirju – posebnem papirju s certifi katom FSC. Certifi kat zagotavlja, da za vsako drevo, posekano za predelavo v celulozo, posadijo novo.

POSODOBLJENA IZDAJA

4. razred

5. razred5. razred4. razred

41

Kam izgine lužaSpreminjanje snovi p

62. Kam izgine snežak s prvimi toplimi dnevi?

Dopolni preglednico. TEKOČA VODA –

KAPLJEVINASNEG – TRDNINA

IMA GLADINO.

IMA SVOJO OBLIKO.

TVORI KAPLJICE.

Primerjaj lastnosti snega in kapljevine. Ali ima kapljevina, ki nastane iz snega, drugačne lastnosti kot sneg?

....................................................................................................................................................................................

63. Kaj se je zgodilo z vodo, ki je bila v perilu?

Kaj se zgodi, če vodo dovolj segrejemo? Dopolni preglednico.

VODA – KAPLJEVINA VODNI HLAPI – PLINI

IMA GLADINO.

SO STISLJIVI.

TVORI KAPLJICE.

Primerjaj lastnosti vode in vodnih hlapov. Ali ima plin drugačne lastnosti kot kapljevina?

.........................................................................

.........................................................................

.........................................................................

NIT 4 DZ1 2009.indd 41 2/18/09 12:32:45 PM

5

Semenke

1. Potipaj fi žolov strok. Kaj čutiš? Ali kaj slišiš, če ga streseš?

Potrebuješ: fi žolov strok.

Dobro si oglej fižolov strok in izlušči fižole. Kaj je strok in kaj so fižolova zrna?

.......................................................................................................

.......................................................................................................

.......................................................................................................

2. Na travniku ali pred šolo si izberi cvetočo rastlino. Dobro si jo oglej in odgovori na spodnja vprašanja!

S povečevalnim steklom si natančno oglej korenino,steblo, liste, cvetove in plodove. Potipaj steblo, liste in cvetove. Kaj čutiš ob dotiku?

.......................................................................................................

.......................................................................................................Povohaj cvet. Kako diši?

.......................................................................................................

.......................................................................................................S prstom se dotakni notranjosti cveta. Kaj se zgodi?

.......................................................................................................

.......................................................................................................

.......................................................................................................

NIT 4 DZ1 2009.indd 5 2/18/09 12:31:53 PM

lahko gradivo!V skrbi za težo šolskih torbic je delovni zvezek za 4. razred izdan v dveh delih.Tako učenci nosijo s sabo v šolo le delovni zvezek za eno polletje.

lV skrbi za težo šolskih torbic je delovni zvezek za 4. razred izdan v dveh delih.Tako učenci nosijo s sabo v šolo le delovni zvezek za eno polletje.

dodatno gradivo k delovnem zvezku

K delovnemu zvezku za 4. razred so na voljo slikovni ključ Spoznaj drevesa, komplet didaktičnih iger in na-ravoslovni dnevnik, v katerega lahko otroci zapisujejo svoja doživetja v naravi.

K delovnemu zvezku za 5. razred je na voljo računalni-ška zgoščenka, ki vsebuje animacije težje predstavljivih enot, kot sta na primer valovanje in svetloba, dodatno pojasnitev pojmov in različne poskuse.

Dodatno gradivo je mogoče naročiti npr. z naročil-nico, priloženo vsakemu delovnemu zvezku, ali na www.knjigarna.com.

usklajeno s posodobljenim učnim načRtom

slikovni ključiS slikovnimi ključi učenci lahko na enostaven in zanesljiv na-čin določijo najpogostejše živali in rastline v našem okolju. Ilustracije so natančne, opisi razumljivi. V ključih poleg opisov najdejo tudi pomembne ekološke podatke, morfološke zani-mivosti in ideje za samostojno delo.

Na voljo so ključi:• Spoznaj drevesa, • Spoznaj gozdne rastline,• Spoznaj vodne rastline, • Spoznaj talne živali.

avdio zgoščenka kdo vse je z nami?Zgoščenka je nastala v sodelovanju s Pri-rodoslovnim muzejem Slovenije in vse-buje posnetke živali v različnih okoljih, v različnih obdobjih dneva. Zgoščenki je dodana spremna knjižica.

videokaseta zimski spanec in vračanje domov ter selitve v morjuVsi medvedi so veliki popotniki, beli medvedi pa med vsemi prepotujejo največje razdalje. V oddaji Zimski spanec se lahko skupaj z raziskovalci pridružimo njihovemu popotovanju.

Oddaja Selitve v morju govori o tem, kako kiti grbavci, ki imajo med vsemi selivci eno naj-daljših selitvenih poti, najdejo svoja paritvena prezimovališča in poletna prehranjevalna območja.

videokaseta mravljePoleg izjemnih posnetkov in zanimivih podatkov o mravljah in njihovem življenju se boste razveselili tudi povabila k nadaljnjemu raziskovanju in dejavnostim v šoli ali doma.

videokaseta portreti živali in svet divjega petelinaOddaje o živalih Portreti živali so bile posnete v izobraževalnem uredništvu RTV Ljubljana in prinašajo poleg izjemnega vzdušja tudi veliko informacij. Predstavitve živali so zasno-vane na izkušenjskem pristopu, ki poskuša oblikovati odnos gledalca do vseh živih bitij.

Avtorji posnetkov Svet divjega petelina so preživeli v naravi nešteta jutra, večere in dneve. Z nami želijo deliti doživetja v svetu, kjer je doma tudi divji petelin, in tako so »posneli« mir in tišino, ki jo napolni le krik ptice, šum vetra in vode.

Raziskovalna škatlaV želji, da bi se lahko v razredu lažje posvetili ustvar-jalnosti in raziskovanju, smo vam pripravili razisko-valno škatlo, v kateri najdete izdelke in materiale za izvedbo preskusov in dejavnosti, opisanih v priroč-niku za učitelje.

dodatno GRadivo

Znanje nas dela velike

zastopniki založbe Rokus klett

naročila in informacijeTelefon: 01 513 46 45, 01 513 46 46, 01 513 46 47Brezplačni telefon za naročila: 080 19 22Telefaks: 01 513 46 79E-pošta: [email protected]

prodajavodja prodaje Matic Karlovšek, tel.: 01 513 46 71, [email protected]

koordinatorka za prodajoNika Mikyška, tel.: 01 513 46 73, [email protected]

referentka za podporo kupcemRenata Odlazek, tel.: 01 513 46 46,[email protected]

skladiščevodja skladiščaTomaž Vagaja, tel.: 01 513 46 91, [email protected]

uredništvoTelefon: 01 513 46 10Telefaks: 01 513 46 99

Raziskave in razvojTelefon: 01 513 46 31Telefaks: 01 513 46 99

promocijeTelefon: 01 513 46 40Telefaks: 01 513 46 99

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTelefon: 01 513 46 00Telefaks: 01 513 46 99Brezplačni telefon: 080 1990www.rokus-klett.siwww.devetletka.netwww.praktik.orgwww.knjigarna.com

prekmurje in maribor

Slavica BelaGSM: 031/622 751E-pošta: [email protected]

ljubljana z okolico, Gorenjska in notranjska

Marinka VelikanjeGSM: 031/725 534E-pošta: [email protected]

Celje z okolico, koroška in zasavje

Marko HanušGSM: 041/426 627E-pošta: [email protected]

bela krajina in dolenjska

Ksenija ŠimnovecGSM: 031/649 783E-pošta: [email protected]

primorska

Miran DomajnkoGSM: 041/734 603E-pošta: [email protected]

Ta katalog je objavljen na spletni strani www.devetletka.net/katalogi.

Če želite tiskano različico kataloga, nam to sporočite na telefonsko števiko 01 513 46 40 (ga. Teja Jesenko) ali nam pišite na naslov [email protected].

Založba Rokus Klett www.devetletka.net/katalogi

Založba Rokus Klett www.devetletka.net/katalogi

DN

0901

46

Založba Rokus Klett, d.o.o.Stegne 9 b, 1000 LjubljanaTel.: 01 513 46 00, faks: 01 513 46 99E-pošta: [email protected]

Založba Rokus Klett je član Evropskega združenja šolskih založnikov (EEPG).

8-14 let

national Geographic juniorRevija za mlade raziskovalce in pustolovce

Revija povezuje različna področja zanimanja vsakega mladega radovedneža, pritegne pozor-nost z nenavadnimi podatki in rekordi ter očara z odličnimi fotografijami iz Slovenije in sveta! Mladi radovedneži se s prebiranjem revije tako imenitno zabavajo, da se sploh ne zavedo, kako ves čas pridobivajo nova znanja in hkrati urijo svoje bralne navade. V vsaki številki revije čaka bralce poster živali, nalepke za album živali, občasno pa tudi zgoščenke, koledar, shranjevalnik za revije, zemljevid in druge priloge.

52 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 10 številk na leto

Več o reviji na www.junior.si

national Geographic slovenijanajbolj brana poljudnoznanstvena revija

Stopite v svet revije National Geographic Slovenija – revije za vse, ki se želite učiti, širiti svoja obzorja, odkrivati čudežni svet rastlin in živali, spoznavati daljne in neznane kraje, ljudi in običaje, pa tudi Slovenijo. Kar v reviji najbolj navdušuje, so gotovo vrhunske fotografije, ki pripovedujejo zgodbe, kot jih je videl objektiv priznanih fotografov z vsega sveta. Revija pokriva širok spekter znanosti, opisuje zanimiva potovanja, dogodke in pojave. Članki so napisani v poljudnem jeziku in so dostopni bralcem najrazličnejših poklicev in starosti.

Vsaj trikrat na leto je reviji priložena tematska karta ali zemljevid.Najmanj 132 barvnih strani, format 17,5 x 25,5 cm, 12 številk na leto

Več o reviji na www.ngm.si

national Geographic Popotnik | odslej s prilogo nG adventure!Revija za popotnike, turiste in avanturiste

Revija National Geographic Popotnik je najbolj brana popotniška revija na svetu. Je izčrpen vir podatkov za aktivne in radovedne popotnike. Njeno poslanstvo je navdihniti bralce k po-tovanjem s pomočjo skrbno napisanih besedil in vrhunskih fotografij ter priskrbeti zaneslji-ve, bralcu koristne informacije, ki omogočajo, da se odpravi v nove kraje preudarno in dobro pripravljen.

Od marca 2009 v vsaki številki najdete dodatno prilogo NG Adventure.Vsaki številki revije je priložen tudi zemljevid.

Najmanj 112 barvnih strani, format 20,5 x 26,6 cm, 4 številke na leto

Več o reviji na www.ng-popotnik.si

NA

TIO

NA

L G

EO

GR

AP

HIC

SLOVENIJA

Kanadski naftni bumMistična KitajskaSinaj, oaza miruPo sledeh jaguarjaOrjaški sinji kiti

ZACNIMO DOMA!z energijoVarcevanje

MA

RE

C 2009

KA

NA

DS

KA

NA

FT

A • V

AR

»E

VA

NJE

Z E

NE

RG

IJO • M

IST

I»N

A K

ITA

JSK

A • S

INA

J • JAG

UA

RJI • S

INJI K

ITI

WWW.NATIONALGEOGRAPHIC.SI | MAREC 2009 | ŠT. 3 | 4,59 EUR

9 7 7 1 8 5 4 4 8 5 0 0 8

03-09 COVER.indd 1 2/16/09 10:18:46 AM

9 7 7 1 5 8 1 6 8 6 0 1 3

Skrivnost GLINENIH bojevnikov

NagradnaIGRA in kuharski

eksperimenti

M E H I K AIzgubljena MAJEVSKA mesta

naslovka 57.indd 1 2/17/09 9:50:22 AM

pRipoRočamo

slovenske izdaje revij national Geographica

dn090146 katalog nit 200910 weba4

Documents