diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ... · 4.1 industrijska ekologija v sloveniji...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Organizacija in management delovnih procesov

POVEZANOST EKOLOGIJE S PROCESI V PROIZVODNJI NA PRIMERU PODJETJA V

SLOVENIJI

Mentor: doc. dr. Marjan Senegačnik Kandidat: Gregor Lipič

Somentor: doc. dr. Matjaž Maletič

Kranj, avgust 2016

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Marjanu Senegačniku in somentorju doc. dr. Matjažu Maletiču za vso pomoč in za vse strokovne nasvete pri izdelavi diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi lektorici Marti Šmigoc in angleški lektorici Alenki Gomivnik, ki sta poskrbeli, da je moje diplomsko delo izpopolnjeno. Predvsem pa se zahvaljujem svoji družini, ki mi je stala ob strani tako v lepih, kot slabih trenutkih; sinu Jonu, ki me je med pisanjem diplomskega dela večkrat vprašal koliko strani sem že napisal, mami Mariji, ki mi je s potrpljenjem stala ob strani, in Katji, za ljubezen, spodbudo in podporo, ko sem jo najbolj potreboval - brez tebe tega diplomskega dela ne bi bilo.

POVZETEK

Diplomsko delo z naslovom Povezanost ekologije s procesi v proizvodnji na primeru podjetja v Sloveniji predstavlja povezavo med ekologijo ter proizvodnjo. Poudarek diplomskega dela je na primeru povezanosti ekologije in proizvodnje v nekaterih slovenskih podjetjih. V diplomskem delu so na kratko predstavljeni okoljevarstveni kriteriji, ki vplivajo na uspeh podjetja ter ekološka usmerjenost podjetij. Predstavljeni so tudi sistemi vodenja, ki pomagajo vodstvu podjetja/organizacije pri skrbi za okolje, in orodja ter mehanizmi varovanja okolja, ki pomagajo podjetju pri vodenju in organiziranju dela. Podrobneje so opisani tudi standardi (okoljski standardi), kot sistemi ravnanja z okoljem. Predstavljene so razlike med pomembnejšimi orodji, modeli in smernicami v varovanju okolja. V diplomskem delu je opisan tudi razvoj in pomen industrijske ekologije. Po desetletjih so predstavljena tudi nekatera slovenska podjetja (razvrščena glede na letnico pridobitve okoljskega standarda) in osnovne značilnosti njihovega poslovanja v okviru industrijske ekologije.

KLJUČNE BESEDE:

- ISO standard - industrijska ekologija - okoljski management - okoljski standardi - sistemi ravnanja z okoljem

ABSTRACT The thesis, entitled The connection between the ecology and production processes in the case of a Slovenian company represents the link between ecology and production. The focus of this thesis is in the case of integration of ecology and production in some Slovenian companies. In this thesis are briefly presented environmental criteria that influence the success of the company and environmental orientation of companies. The thesis also presents management systems that help the management of the companies/organizations in caring for the environment. The tools and mechanisms which help the company to manage and organize work in order to protect the environment are also presented. The thesis elaborated the standards (environmental standards) as environmental management systems. It presents the difference between the major tools, models and guidelines in the field of environmental protection (in industry). The thesis describes the development and the importance of industrial ecology. There are some of Slovenian companies presented and arranged according to decades (classified according to the year of obtaining environmental standard) and also basic characteristics of their business in the context of industrial ecology.

KEYWORDS:

- ISO standard - industrial ecology - environmental management - environmental standards - environmental management systems

KAZALO

1. UVOD 1

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA 1 1.2 METODE DELA 2 1.3 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA 2 1.4 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA 2 1.5 IZRAZOSLOVJE 3

2. TEORETIČNE OSNOVE INDUSTRIJSKE EKOLOGIJE 6

2.1 ZGODOVINA INDUSTRIJSKE EKOLOGIJE 6 2.2 INDUSTRIJSKA EKOLOGIJA DANES IN OKOLJSKI MANAGEMENT 6

3. ORODJA, MODELI IN SMERNICE 10

3.1 ISO 9000 11 3.2 EMAS 13

3.2.1 Okoljska izjava 15 3.3 ISO 14001 15

3.3.1 Poslovnik 23 3.3.2 Okoljski cilji 25 3.3.3 Okoljski vidiki 25 3.3.4 Okoljski kazalci 25

4. INDUSTRIJSKA EKOLOGIJA SLOVENSKIH PODJETIJ 27

4.1 INDUSTRIJSKA EKOLOGIJA V SLOVENIJI 27

4.2 RAZVOJ ISO 14001 NA PRIMERU PODJETIJ V SLOVENIJI 29 4.2.1 Tuba embalaža d. d., Ljubljana 29 4.2.2 Zdravilišče Radenci d. o. o., Radenci 30 4.2.3 Saubermacher & Komunala Murska Sobota, Murska Sobota 30 4.2.4 Holding slovenske elektrarne d. o. o., Ljubljana 31 4.2.5 Krka d. d., Novo mesto 31 4.2.6 Ekoprofit, Maribor 31

4.3 GORENJE D.D. 32 4.3.1 Sistem ravnanja z okoljem 35

5. ZAKLJUČEK 41

6. LITERATURA IN VIRI 44

Univerza v Mariboru – Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Gregor Lipič: Povezanost ekologije s procesi v proizvodnji na primeru podjetja v Sloveniji stran 1

1. UVOD

1.1 PREDSTAVITEV PROBLEMA Vsi si želimo živeti v čistem in zdravem okolju, zato potreba po varovanju okolja neprestano narašča. Razvoj tehnologije je sicer prinesel veliko prednosti, na primer lažje in bolj udobno življenje ter hiter napredek, vendar se pri slednjem velikokrat pozablja tudi na negativne strani le-tega. Vsa takšna tehnologija s seboj prinaša tudi odpadne snovi. Znanost se je prav zaradi tega pričela zavedati ogroženosti narave in tudi lastne eksistence na račun napredka, zato je varovanje okolja in razvoj industrijske ekologije postal še kako pomemben vidik današnje industrije. Pa ne le industrije, temveč tudi potrošništva in izobraževanja. V poslovnem svetu so se v zadnjih nekaj desetletjih uveljavili in se še uveljavljajo sistemi vodenja oz. orodja, ki pomagajo vodstvu organizacije pri organiziranju in vodenju dela. Slednji mehanizmi so se prenesli tudi na varovanje okolja, uporabljamo pa jih na različne načine, in sicer kot sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001, po regulativi EU z oznako EMAS, po avstrijski metodi EKOPROFIT (tudi OKOPROFIT); ali pa se uporabijo le posamezni elementi, ki podjetju pomagajo pri izpolnjevanju zahtev okoljske zakonodaje (Pribaković Borštnik, Zornik in Žagar, 2004). Že Ferfila je konec 20. stoletja zapisal, da nastane v enem letu na svetu približno milijon ton industrijskih odpadkov, za katere še ne poznamo ustrezne metode predelave in ki bi jih bilo potrebno uskladiščiti tako, da ne pridejo v stik z okoljem (Ferfila, 1997). To nakazuje na dejstvo, da je industrija v veliki meri tista, ki bistveno onesnažuje okolje in da je potrebno razmišljati o ukrepih za zmanjševanje onesnaženja okolja. Slednje lahko predstavlja velik problem, predvsem zaradi slabe osveščenosti javnosti, omejenih finančnih sredstev ter predvsem pomanjkanja znanja - vedeti je namreč treba, kako in kje je potrebno ukrepati (Gonzáles-Benito in Gonzáles-Benito, 2005). Diplomsko delo daje poseben poudarek sistemom ravnanja z okoljem - standardom in orodjem, ki pomagajo vodstvu organizacij in podjetij pri vodenju, organiziranju dela in nadziranju napredka, ki mora potekati v okviru zahtev okoljske zakonodaje. Danes se zanimanje za industrijsko ekologijo kaže predvsem pri podjetjih, ki jih je k temu prisilila tudi mednarodna konkurenca, zahodni trg ali javnost, saj ta zahteva postopke, ki ljudem in okolju niso škodljivi. Temu sta namenjena ISO 14001 (okoljski certifikat) in ISO 9000 (certifikat kakovosti), ki pripomoreta k varovanju okolja podjetij ter skrbita za ustrezno znanje delavcev, natančnost in varnost v proizvodnji pa tudi pri izdelkih in potrošnikih. Vedno več je raziskovalcev, ki proučujejo konkurenčne prednosti, ki izhajajo iz osredotočenosti organizacij in podjetij na varstvo okolja; številne njihove raziskave pa tudi potrjujejo pozitiven vpliv na poslovanje organizacij, ki izvajajo sistem ravnanja z okoljem (Bonča, 2015; Molina-Azorín, Tarí, Claver-Cortés in López-Gamero, 2009; Sambasivan in Fei, 2008). Ker ekološki problemi podjetij segajo v mnoga različna področja, je diplomsko delo omejeno in ne obravnava vseh področij.



1.2 METODE DELA Glede na metodo je diplomsko delo zasnovano na dveh, med seboj dopolnjujočih se načelih: iskanje internetnih virov s področja dotične tematike ter primerjavi internetnih virov in iskanju knjižnih/tiskanih virov ter analiza le-teh. Izvor virov predstavljajo knjižni viri in internetni viri ter publikacije in članki. Iskanje virov in literature je potekalo po ključnih besedah, kot so: »ISO 14001«, »ISO 9001«, »EMAS«, »industrial ecology«, »eco management« itn.; iskanje internetnih virov pa je potekalo preko strani Google Scholar in Metaiskalnik. Analiza obstoječega poznavanja tematike diplomskega dela je temeljila na sistematičnem pregledu virov in literature, med katerimi je pomembno omeniti predvsem slovenske avtorje knjižnih virov, zapisanih v virih in literaturi, v katerih lahko najdemo vse najpomembnejše in osnovne informacije, ki so za razvoj tematike in nadaljnjo obravnavo le-te primarnega pomena. Pisanje diplomskega dela je sicer naletelo na nekaj omejitev, predvsem v smislu omejene možnosti dostopa do podatkov podjetij, kar si lahko razlagamo tako, da podjetja podatkov verjetno ne želijo izdati zaradi nedodelanega ali neurejenega sistema za varovanje okolja ali pa pri temi ne želijo sodelovati. S podobno omejitvijo se je sicer srečevalo tudi več tujih avtorjev raziskav s področja industrijske ekologije (Nawrocka in Parker, 2009).

1.3 NAMEN IN CILJI DIPLOMSKEGA DELA Pričujoče diplomsko delo skuša na podlagi sistematične analize izsledkov iskanja virov ter primerjave internetnih virov in knjižnih virov določiti vlogo in pomen okoljskega managementa in industrijske ekologije podjetij v povezavi s proizvodnjo ter okoljevarstvenimi kriteriji in okoljskimi standardi na primeru slovenskih podjetij. Cilj je bil raziskati, koliko pomena in uspeha ima industrijska ekologija v slovenskih podjetjih v primerjavi z drugimi evropskimi državami, pregledati začetke industrijske ekologije v Sloveniji ter predstaviti nekaj podjetij, ki so se z njo pričela ukvarjati med prvimi pri nas. Podrobneje je opisana tudi industrijska ekologija podjetja Gorenje d. d., predvsem novosti in izboljšave, ki jih je le-ta prinesla v podjetje. V sklepu diplomskega dela so začrtane tudi morebitne smernice industrijske ekologije v Sloveniji v prihodnje.

1.4 STRUKTURA DIPLOMSKEGA DELA Diplomsko delo je razdeljeno na več delov, v grobem pa ga lahko razdelimo na prvi, teoretični del, v katerem je poudarek predvsem na okoljskem managementu, industrijski ekologiji, orodjih, modelih ter smernicah in njihovemu razvoju na splošno. V zadnjih desetletjih je namreč ena izmed glavnih tematik na vseh področjih življenja prav ekološka usmerjenost - pa naj bo ta v okviru prehrane, kmetijstva, ali pa proizvodnje in poslovnega sveta. Posledica tega je vsekakor nastanek zahtevnejšega tržišča, pri čemer je ljudem v osnovi pomembno prav okolje, še posebej ravnanje z njim in vpliv nanj.



V drugem delu diplomskega dela je poudarek predvsem na predstavitvi nekaterih slovenskih podjetij in organizacij ter njihovega okoljsko učinkovitega poslovanja in razvoja, saj je za slovenska podjetja pomembno, da delujejo tako, da se čim hitreje razvijajo in izboljšujejo, saj je to edina možnost zanje, da so in bodo še naprej konkurenčna mednarodnim podjetjem in organizacijam (Strašek, 1998).

Slika 1: Struktura diplomskega dela

1.5 IZRAZOSLOVJE V diplomskem delu uporabljeni izrazi so uradno zapisani izrazi, ki jih lahko najdemo v Ur.l.RS, št. 39/2006, SIST EN ISO 14001:2005 in SIST ISO 14050:2005. Za lažje razumevanje diplomskega dela so le-ti navedeni na tem mestu (razvrščeni po abecednem redu):

- Emisija je neposredno ali posredno izpuščanje ali oddajanje snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energije (hrup, vibracije, sevanje, toplota in svetloba) iz posameznega vira v okolje (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Izvedbeni cilj izpolnjuje okvirne cilje v določenem časovnem obdobju, je specifičen in merljiv (Pribaković Borštnik idr., 2004).



- Kakovost okolja je stanje okolja ali njegovega dela, ki je posledica emisije in drugih človekovih dejanj ter delovanja naravnih pojavov (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Naprava je nepremična ali premična tehnološka enota, za katero je določeno, da lahko povzroča obremenitev okolja, ker v njej poteka eden ali več določenih tehnoloških procesov in na istem kraju drugi z njimi neposredno tehnološko povezani procesi, ki lahko povzročajo obremenitev okolja (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Narava je celota materialnega sveta in sestav z naravnimi zakoni med seboj povezanih ter soodvisnih delov in procesov. Človek je sestavni del narave (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Naravna dobrina je del narave in je lahko naravno javno dobro, naravni vir ali naravna vrednota (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Naravni pojavi so fizikalno kemični procesi, sevanja, geološki pojavi, podnebne, hidrografske in biološke razmere ter drugi naravni pojavi, ki povzročajo spremembe okolja (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Nevarna snov je s predpisom določena snov ali mešanica ali pripravek, ki je v obratu navzoča kot surovina, proizvod, stranski ali vmesni proizvod ali ostanek, ali lahko nastane ob nesreči (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Obrat je celotno območje, ki ga upravlja isti upravljavec in na katerem je ena ali več naprav, vključno s pripadajočo ali z njimi povezano infrastrukturo in tehnološkimi procesi, v katerih se proizvajajo, skladiščijo ali kakor koli drugače uporabljajo nevarne snovi (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Obremenitev okolja je vsak poseg ali posledica posega v okolje, ki je izključno ali hkrati povzročila ali povzroča onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali rabo naravne dobrine (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Odpadek je določena snov ali predmet, ko ga njegov povzročitelj ali druga oseba, ki ima snov ali predmet v posesti, zavrže, namerava ali mora zavreči. Nevarni odpadek je odpadek, ki je zaradi določenih nevarnih sestavin ali lastnosti s predpisom uvrščen med nevarne odpadke. Radioaktivni odpadek je odpadek, ki je zaradi določenih radioaktivnih lastnosti po predpisih o varstvu pred ionizirajočimi sevanji, uvrščen med radioaktivne odpadke. Komunalni odpadek je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Okolje je tisti del narave, kamor seže ali bi lahko segel vpliv človekovega delovanja (Ur.l.RS, št. 39/2006). Okolje (okolica), v katerem organizacija deluje, vključuje zrak, vodo, tla, naravne vire, rastlinstvo, živalstvo, ljudi in njihove medsebojne odnose (SIST EN ISO 14001:2005).

- Okoljska nesreča je nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ima takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja. Okoljska nesreča je tudi ekološka nesreča po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Okoljski kazalec stanja daje informacije o stanju lokalnega, regionalnega, nacionalnega ali svetovnega okolja (SIST ISO 14050:2005).



- Okoljski podatek je katera koli informacija v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Okoljski vidik je element dejavnosti ali proizvodov ali storitev organizacije, ki lahko součinkujejo z okoljem (SIST EN ISO 14001:2005).

- Okvirni cilj je splošni cilj za uresničitev načel okoljske politike in določa, kaj bi naj v podjetju oz. organizaciji izboljšali (Pribaković Borštnik idr., 2004).

- Onesnaževanje okolja je neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v zrak, vodo ali tla ali povzročanje odpadkov in je posledica človekove dejavnosti, ki lahko škoduje okolju ali človekovemu zdravju ali posega v lastninsko pravico tako, da poškoduje ali uniči predmet lastninske pravice ali posega v njeno uživanje ali v pravico do rabe okolja (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Poseg v okolje je vsako človekovo ravnanje ali opustitev ravnanja, ki lahko vpliva na okolje tako, da škoduje človekovemu zdravju, počutju in kakovosti njegovega življenja ter preživetju, zdravju in počutju drugih organizmov. Poseg v okolje se nanaša zlasti na rabo naravnih dobrin, onesnaževanje delov okolja, gradnjo in uporabo objektov, proizvodne in druge dejavnosti ter dajanje izdelkov na trg in njihovo potrošnjo (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Raba naravnih dobrin je splošna raba delov okolja, za katero ni treba pridobiti posebne pravice, ali posebna raba delov okolja, za katero je treba pridobiti posebno pravico rabe skladno z zakonom (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Ravnanje z odpadki je zbiranje, prevažanje, predelava in odstranjevanje odpadkov, vključno z nadzorom teh ravnanj in ukrepi po prenehanju delovanja naprave za ravnanje z odpadki (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Standard kakovosti okolja je predpisana kakovost okolja ali njegovega dela, določena kot mejna ali ciljna vrednost ali dolgoročno naravnano priporočilo, izražena kot koncentracija snovi, parameter stanja okolja ali raven energije, ki mora biti v določenem času dosežena (Ur.l.RS, št. 39/2006).

- Vpliv na okolje je vsako spreminjanje okolja, neugodno ali ugodno, ki v celoti ali delno izvira iz okoljskih vidikov organizacije (SIST EN ISO 14001:2005).



2. TEORETIČNE OSNOVE INDUSTRIJSKE EKOLOGIJE

2.1 ZGODOVINA INDUSTRIJSKE EKOLOGIJE Zgodovina pravi, da so se ljudje v drugi polovici 20. stoletja začeli vse bolj zavedati posledic neekološkega poslovanja podjetij in organizacij. Prvi protesti, kjer se je zahtevalo boljši odnos do okolja, so potekali v 70. letih, večji koraki k izboljšanju ravnanja z okoljem pa so se zgodili šele 20 let kasneje oz. v 90. letih, s prvimi organiziranimi konferencami o okolju ter prvimi okoljskimi presojami in ocenami vplivov na okolje (Psomas, Fotopoulos in Kafetzopoulos, 2011; Strašek, 1998). V 90. letih so tako pričeli s prvimi pripravami prvih okoljskih standardov (EMAS), konferenca Združenih narodov o okolju in razvoju, ki je potekala v Riu leta 1992 (Rio de Janeiro) pa je postavila temelje za razvoj ekologije v svetu (Psomas, Fotopoulos in Kafetzopoulos, 2011; Strašek, 1998). Kmalu za tem, natančneje leta 1992, je bil v Veliki Britaniji sprejet prvi standard BS 7750 (finaliziran dve leti kasneje - 1994), ki je bil zraven francoskega NF X30-200, španskega UNE 77-801 in pravil EU EEC 1836/93 eden osnovnih standardov kasnejšega standarda ISO 14001, sprejetega leta 1996 (Strašek, 1998; Quality Network, 2014). Od takrat naprej so bile ustanovljene še mnoge organizacije: Mednarodna trgovinska zbornica (ICC), Koalicija za okoljsko odgovorne ekonomije (CERES), Okoljski program Združenih narodov (UNEP), GRI (Global reporting Initiative) idr., ki se zavzemajo za uskladitev okoljskih poročil in standardizirano globalno okoljsko poročanje ter razvoj in posredovanje mednarodno uporabnih smernic trajnostnega poročanja (Kralj, 2013). Obstajajo številne pobude, katerih namen je izboljšati okoljsko učinkovitost in nenazadnje uspešnost organizacije. Nekatere med njimi so (Lozano, 2012): industrijska ekologija, družbena odgovornost, ocena življenjskega cikla, čista proizvodnja, eko-učinkovitost, zelena kemija, razvoj okolju prijaznih proizvodov, korporativno državljanstvo ipd.

2.2 INDUSTRIJSKA EKOLOGIJA DANES IN OKOLJSKI MANAGEMENT

Javnost je torej vedno bolj osveščena in zainteresirana za lepše ravnanje z okoljem, kar pomeni pozitivno plat tudi za podjetja, saj so podjetja, ki so z vidika industrijske ekologije okolju prijazna, bolj privlačna za vlagatelje. ISO standardi, ki jih dosegajo podjetja, zato pomenijo na nek način tudi olajšanje odločitve bodočih (morebitnih) poslovnih partnerjev. Tudi potrošniki bodo v večini dali prednost podjetjem, ki z okoljem ravnajo odgovorno, saj to, da podjetje oz. organizacija zagotavlja kakovost in ustrezno ravnanje z okoljem, vključuje tudi skrb za okolje in tudi zdravje ter varnost zaposlenih, pri čemer morajo biti v proces vključeni prav vsi, od vodstva pa do delavcev. Kader mora biti zato primerno izobražen oz. ga je potrebno najti ali izobraziti, pri čemer pa mora biti vodstvo zgled, saj odločitve lastnikov vplivajo na vse odločitve v podjetju.



Management podjetja torej predstavlja na nek način usklajevanje aktivnosti in ciljev, interesov, razmerij in procesov itn., da bi se v čim večji meri dosegli cilji, ki si jih je podjetje zastavilo. Če organizacija torej želi doseči ustrezno izvedbo varovanja okolja, se mora zavezati, da bo njen pristop k slednjemu sistematičen in da ga bo vedno znova izboljševala. Za to pa je potrebno, da je vodstvo podjetja zelo dobro seznanjeno z okoljsko problematiko, ki zadeva njihovo dejavnost, kar pomeni poznavanje ekoloških vidikov organizacije, določena politika in cilji ter določene odgovornosti in postopki, pri čemer so v podjetjih velikega pomena presoje in ukrepi za zagotovitev povratnih informacij o učinkovitosti varovanja sistema (Kralj 2013; Pribaković Borštnik idr., 2004; Strašek, 1998). Število prebivalstva konstantno narašča, z njim pa tudi potrebe ljudi ter zahteve po virih, posledično pa tudi količina odpadkov. Težava se pojavi, ko se iz okolja črpa preveč virov, saj so nekateri količinsko omejeni, in ko z odpadki ni ustreznega ravnanja. Ljudje se vedno bolj zavedajo, kaj to dejansko zanje pomeni (in tudi za njihove otroke ter njihovo prihodnost), zato se vedno več govori o varstvu okolja, okoljski politiki in nakupovanju okolju prijaznih izdelkov, podjetja pa se vedno bolj zavedajo, da so odgovorna za svoje aktivnosti, ki vplivajo na ljudi in njihovo okolje. Spreminjanje odnosa do varovanja okolja zato pomeni tudi spreminjanje kulture podjetij in njihovih vrednot. Težave se namreč ne bodo rešile same od sebe, temveč je za to potrebno ustrezno mišljenje in filozofija ljudi. Zato na dogajanje v poslovnem svetu vpliva več elementov, ki jih v osnovi delimo na šest kategorij, in sicer politično-pravni elementi, ekonomski elementi, sociološko-kulturni elementi, tehnološki elementi, legalnost in okolje, oz. skupaj PESTLE. PESTLE (nekdaj zgolj PEST, saj so kasneje dodali še dva elementa) analiza predstavlja orodje, ki pomaga razumeti poslovno okolje podjetja (Hočevar, Jaklič in Zagoršek, 2003; Kralj, 2013; Pestle Analysis, 2016; Strašek, 1998). Sistem varovanja okolja je za organizacije in podjetja definiran kot splet organizacijske strukture, odgovornosti, postopkov, navad in virov, ki jih upravljajo, zato so le-ta odgovorna za ravnanje z naravnimi viri, odpadki, emisijami in drugimi vplivi na okolje, ki so posledica njihovih dejavnosti. Varstvo narave, urejanje okolja in zaščita ljudi so problemi, ki so tako narasli, da jih obravnavajo mnoge mednarodne organizacije in države (UNEP, WHO, FAO, idr.). Neprestano porabljanje naravnih virov in odstranjevanje odpadkov je problem, ki teži mnoge države. Nekatere svetovne vlade so prav zaradi tega že desetletja nazaj podpisale različne dogovore o varovanju okolja (Agenda 21 v Kyotu leta 1997, Montrealski sporazum leta 1987 idr.), vendar mnogih pojavov v okolju in njihovih lastnosti še ne poznamo dovolj dobro in prav to je razlog, da je raziskovanje okolja v mnogih razvitih državah sveta prednostna dejavnost. Še en razlog je ta, da si podjetja želijo čim bolj izboljšati konkurenčno izhodišče, želijo pa dokazati tudi, da delujejo družbeno odgovorno, saj varovanje okolja vedno bolj postaja družbena vrednota. Tudi zakonodaja od podjetij zahteva, da delujejo na okolju čim bolj prijazen način, je pa res, da se mnoge organizacije odločijo za sistem varovanja okolja šele, ko le-ta dejansko postane del zakona, prej pa ne. Temeljno zakonsko izhodišče ravnanja z okoljem za organizacije, podjetja in družbe v Sloveniji predstavlja Zakon o varstvu okolja. Čeprav le-ta predpisuje obvezo javnosti podatkov o obremenjevanju okolja, ki ga povzročajo podjetja pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti, so podatki težko dostopni (CIESIN, b.d.; Kralj, 2013; Strašek, 1998; UNEP, b.d.; Zakon o varstvu okolja, 2006).



»Družbena odgovornost je zavezanost podjetja k etičnemu vedenju, ekonomskemu razvoju, izboljševanju kakovosti življenja zaposlenih, njihovih družin, lokalne skupnosti in družbe na splošno (World Business Council for Sustainable Development, 1999, v Kralj, 2013)«. Okoljska politika za podjetja zato pomeni izhodišče ravnanja z okoljem ter usmerjanje dejavnosti, saj ravnanje z okoljem predstavlja idejo oz. strategijo, kako tržiti proizvode ali storitve, ki so okolju prijazni in vsebujejo elemente trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj razumemo kot organizacijo gospodarstva, infrastrukture, poselitve in načina življenja v okviru nosilne sposobnosti okolja in naravnih virov, v povezavi s slednjim pa je okoljska politika temelj za celovito ter kakovostno ravnanje z okoljem. To je razlog, da morajo podjetja imeti vedno v mislih načrtovanje razvoja, tehnologij in proizvodov na način, ki bo čim manj obremenjeval okolje, da se bodo čim manj porabljali naravni viri, da bo ustvarjenih čim manj odpadkov in da bodo podjetja postopoma prešla na uporabo neškodljivih in razgradljivih snovi ter zmanjšala porabo energije. Vedno bolj se namreč ugotavlja, da se podjetjem ukrepi varovanja okolja poslovno izplačajo (odvisno seveda od vrste dejavnosti), s tem pa se zvišuje tudi sposobnost podjetja in zaposlenih. Temeljna ideja okoljskega poslovanja z dobičkom je, da podjetja vodijo svoje procese tako, da ob tem, da so okolju prijazna, ustvarjajo tudi dobiček s pomočjo učinkovitega gospodarjenja z energijo, vodo, odpadki, ekološkim nadziranjem, zakonodajo itn. V kolikor podjetja spremljajo svoje delovne postopke (prihranke pri vložkih, tehnoloških postopkih, transport, posledice na okolje itd.), lahko veliko privarčujejo, saj bi rezultat teh postopkov naj bil takšen, da je poraba virov manjša, kot se ti regenerirajo v naravi. Pri tem je potrebno poudariti, da v kolikor podjetja nimajo jasno določenih ciljev in nalog v sistemu upravljanja z okoljem, napredka ni mogoče doseči. Po drugi strani pa izpolnjevanje zahtev standarda omogoča več prednosti, predvsem v smislu povečane prodaje, boljših odnosov z okoljem ter večje zaupanje javnosti. Več, kot bo podjetje poročalo o svojem delovanju javnosti, več zaupanja le-te bo imelo. Zato je pomembno, da podjetja redno spremljajo stanje in v svoja poročila ter dokumente vključijo izčrpen pogled na razvoj, uspešnost in finančni položaj ter tudi kazalce okolja in zaposlenih, da bodo lahko napredovala in se izboljšala pri varovanju okolja (Kralj, 2013; Nacionalni program varstva okolja, 2004; Pribaković Borštnik idr., 2004; Strašek, 1998). Ravnanje z okoljem je hkrati tudi zelo pomembna komponenta tržne konkurenčnosti podjetja, ki vpliva na uspešnost poslovanja, kar se izraža v ekonomskih, količinskih in trajnostnih vidikih razvoja. Da je podjetje konkurenčno in da obstane, pa je potreben sistemski pristop, v katerega so vključene vse ravni ravnanja podjetja. Če je podjetje pozitivno naravnano k varovanju okolja, je bolj konkurenčno, saj pomeni, da ima med cilji tudi varno življenje, kar pa je v razvitem tržem gospodarstvu primarnega pomena, saj ni pomembno le varovanje okolja, temveč celotno okolju prijazno poslovanje in življenje. Zato morajo podjetja izdelati okoljske postopke, s katerimi bodo izvajala določene aktivnosti (komunikacija, uvajanje tehnologij, spremljanje financ, notranje presoje, ocenjevanje dobaviteljev idr.), pomembno pa je tudi sprotno izobraževanje kadra. Okoljska politika mora torej biti dostopna tako vsem zaposlenim kot tudi obiskovalcem in javnosti, pri čemer so cilji okoljske politike sestavni del politike vodenja podjetja in temeljijo na izvajanju okoljskih predpisov in upoštevanju učinkov na okolje, ki narekujejo celostno izboljšanje ekoloških razmer v podjetju ter zmanjševanje porabe virov, kar določa tudi standard ISO 14001 (Bureau Veritas Slovenija, b. d.; Kralj, 2013; Strašek, 1998).



Za vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem je kot podlaga za pripravo sistema najprej potreben okoljski pregled, ki vsebuje pregled aktivnosti, ki vplivajo na okolje (odpadki, emisije, raba virov in energije), pregled okoljskih dovoljenj in druge zahteve okoljske zakonodaje, pregled obstoječih procesov ter oceno preteklih nesreč ali izrednih razmer. Sicer lahko vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem poteka na različne načine, običajno pa tako, da podjetje imenuje projektno skupino (ustrezno izobražen kader), izdela oceno stanja (obstoječe okoljsko ravnanje podjetja), določi osnutek okoljske politike ter pripravi terminski plan uvajanja EMS, določi osnutek okoljskih kazalcev in zahtev EMS ter zakonskih in drugih zahtev, pripravi postopke dela, določi okoljske cilje in programe ter jih nato tudi izvede. Za tem sledi še preverjanje, presoja in pregled ter zunanje preverjanje (Pribaković Borštnik idr., 2004; SIQ, 2015).



3. ORODJA, MODELI IN SMERNICE Mnoge organizacije po svetu so se konec 20. stoletja usmerile v poslovno prakso sistemskega ravnanja z okoljem, z namenom čim bolj obvarovati okolje. Tako je leta 1991 Mednarodna organizacija za standardizacijo ustvarila skupino SAGE (ISO/IE Strategic Advisory Group of Environmental), ki je pripravila standarde skupine ISO 14000. Le-ti so bili nato tudi sprejeti, in sicer leta 1992 na konferenci Združenih narodov o okolju in razvoju. Prvi odziv na to konferenco je bil predpis EMAS, nato pa sta 1996 sledila tudi prva okoljska standarda (ISO 14001 in ISO 14004), katerih temelji so vzeti iz britanskega standarda BS 7750. Tako ISO 14001 kot EMAS se zavzemata za uvajanje učinkovitega sistema okoljskega ravnanja, pri čemer je bistvena razlika med njima, da je uvajanje ISO 14001 prostovoljno tako v profitnih kot neprofitnih organizacijah, uvajanje EMAS pa je namenjeno predvsem javnemu sektorju in potrošnikom. Ker med njima kljub temu ni velikih razlik, je Evropska komisija že skoraj 20 let nazaj izdala odločbo, v kateri je predlagala postopen prehod iz ISO 14001 na EMAS, vendar do tega še ni prišlo (Kralj, 2013).

Slika 2: Sistemi vodenja (Strašek, 1998)



3.1 ISO 9000 Serija standardov ISO 9000 je serija standardov s področja kakovosti (da bodo materiali oz. storitve zadovoljili kupca). Sistemi ISO 9000 so že pred ISO 14001 dokazali svojo učinkovitost in spremenili pristop podjetij k problemom kakovosti njihovih storitev. Elementi, značilni za procese v seriji ISO 9000, vsebujejo cilje procesa, začetek/konec procesa, plane in kontrole, merljive karakteristike, itd. Slabost serije ISO 9000 je, da konkretne zahteve po tem, da je v okviru procesa potrebno varovati okolje, niso vključene. Kljub temu je kakovost postala bistveni element gospodarske učinkovitosti in osnovno načelo vseh uspešnih organizacij, saj so kupci spoznali, kaj je kakovost in želijo še več, tako da ni vedno odločilna le cena, temveč tudi kakovost. Vsaka organizacija oz. podjetje ima za cilj čim več kupcev in uspešno poslovanje. Ker pa lahko dandanes praktično vsi proizvajalci izdelujejo približno enake proizvode, je pomembno iz konkurence izstopati, pri čemer so običajno uspešnejša tista podjetja, ki upoštevajo potrebe kupcev in postavljajo kakovost na prvo mesto. Serija standardov ISO 9000 je primerna za vse organizacije oz. podjetja, ne glede na velikost, dejavnost ali vrsto proizvoda. Standardi ISO serije 9000 podajajo smernice, kako oblikovati sistem za upravljanje in vodenje kakovosti, pri čemer tehnične specifikacije za proizvod in proizvodnih proces niso del zahtev tega standarda. Tukaj pa nastopi vloga vodstva, ki mora zagotoviti politiko kakovosti kot osnovni dokument, ki opredeljuje pomembnost in odgovornost za kakovost v organizaciji, saj si lahko slednje vsak posamezni del kadra razlaga po svoje. Zato mora biti politika jasno določena, da bo lahko sistem zdržal in dal rezultate ter da se bodo lahko sploh postavili cilji, ki jih organizacija oz. podjetje želi doseči. Bistvo sistema kakovosti je, da se vse dejavnosti, ki vplivajo na kakovost proizvoda, planira, izvaja, nadzoruje in dokumentira sistemsko. Podrobno morajo biti določeni plan dela, organizacija dela in odgovornosti posameznih služb, pri čemer mora vsak udeleženec v procesu, tako sektor kot posameznik, natančno vedeti, kje je njegovo mesto v sistemu, kaj so njegove naloge in odgovornosti in kako mora delati, vse to pa mora biti tudi pisno dokumentirano. Vzpodbuda in zgled pa mora priti predvsem s strani vodstva, saj če vodstvo meni, da to ni pomembno, bodo tako mislili tudi delavci. Zato je potrebno izobraževati čisto vse zaposlene, saj morajo biti vsi podučeni o tem, kako delati. Organizacijo oz. podjetje navsezadnje sestavljajo ljudje, ljudje jo tudi vodijo in od ljudi v njej je odvisno, koliko bo le-ta uspešna (Allur, Heras-Saizarbitoria in Casadesús, 2014; Kralj, 2013; Strašek, 1998; Vujoševič, 1996).



Slika 3: Vodstvena praksa (Strašek, 1998)

Smernice standarda ISO 9001 predlagajo, da naj procesi vključujejo priskrbo virov, realizacijo proizvoda in merjenje ter procese za ravnalne aktivnosti. ISO 9001 se ravna po 7 načelih ravnanja kakovosti in vključuje osredotočenost na odjemalce, vodenje, vključenost zaposlenih, procesni pristop, sistemskih pristop (razumevanje medsebojno povezanih procesov), nenehno izboljševanje, odločanje na podlagi dejstev in vzajemno koristne odnose z dobaviteljem. Z ISO 9001 se je v mednarodnem poslovnem okolju uveljavil standard, ki je v mnogih panogah postal osnoven dokaz sposobnosti organizacije oz. podjetja za izpolnjevanje pričakovanih zahtev odjemalcev. Je tudi orodje za uspešno in učinkovito delovanje organizacije, ki se je uveljavilo pri uporabnikih, in če se pravilno uporablja, zagotavlja nenehno izboljševanje delovanja organizacij. Je standard, ki organizacijam pomembno olajša, v nekaterih primerih pa celo omogoči dostop na različne trge in prispeva k njihovemu uspehu. Standard ISO 9001 je bil že večkrat prenovljen, in sicer v letih 1994, 2000 in 2008, nazadnje pa lani, ko je 15. septembra 2015 izšla peta izdaja ISO 9001:2015, v kateri so prenovljena načela vodenja kakovosti. Teh je sedaj sedem (prej jih je bilo osem), pa tudi pojem oz. izraz »proizvod« se je menjal z izrazom »izdelki in storitve« (Allur, Heras-Saizarbitoria in Casadesús, 2014; Kralj, 2013; SIST EN ISO 9001:2005; SIQ, 2015). Od svoje prve izdaje leta 1987 se je uporaba mednarodnega standarda za sisteme vodenja kakovosti ISO 9001 močno razširila po vsem svetu in tako je danes v uporabi v zasebnem sektorju, javni upravi in drugih organizacijah. Število uporabnikov še vedno narašča. Dandanes je skladno z zahtevami standarda ISO 9001 certificiranih že več kot 1,1 milijonov sistemov vodenja v organizacijah širom sveta. Značilna je nova zgradba standarda, ki jo je ISO uvedla leta 2012 za vse standarde sistemov. S tem bi se naj omogočila večja sinergija, kadar se ISO 9001 uporablja z ostalimi standardi za sisteme vodenja (SIQ, 2015).



3.2 EMAS Prvi standard za sistem ravnanja z okoljem (EMS) je izdal britanski institut za standardizacijo BSI leta 1992, skoraj istočasno pa je Evropska gospodarska skupnost izdala direktivo, ki je vpeljala shemo okoljskega vodenja in presojanja EMAS. EMAS je shema EU za okoljevarstveno vodenje organizacij, ki je namenjena spodbujanju ekološkega ravnanja z okoljem ter informiranje javnosti. Sicer gre pri EMAS shemi za nadgradnjo ISO 14001, vendar je v ospredju okoljska izjava kot glavni način seznanjanja javnosti z rezultati, podjetju pa prinaša sloves poslovne odličnosti pri ravnanju z okoljem (ARSO, 2016; Kralj, 2013; Marimon, Llach in Bernardo, 2011; Pribaković Borštnik idr., 2004).

Slika 4: EMAS (EMAS, b.d.)

Kar shemo EMAS loči od drugih modelov in shem okoljskega vodenja je t. i. okoljska izjava, ki zajema opis organizacije, dejavnosti, izdelkov in storitev, okoljsko politiko in opis sistema ravnanja z okoljem, podatke o overitelju, neposredne in posredne okoljske vidike in vplive na okolje ter z njimi povezane okoljske cilje in povzetek podatkov o doseženem cilju glede na zastavljen cilj, ter druge elemente, ki zadevajo okoljski učinek (vključno z ukrepi za izpolnjevanje zakonodaje). Okoljsko izjavo podjetje izdaja na vsaka 3 leta, vmes pa vsako leto pripravi dodatek k okoljski izjavi. V shemi EMAS so primarnega pomena obveščanje in odločanje, okoljska analiza, vzpostavitev okoljske politike, vzpostavitev sistema ravnanja z okoljem, izvedba notranjih presoj, priprava okoljske izjave ter zunanja verifikacija in registracija. Verifikacijo izvaja okoljski overitelj z akreditacijo, registracijo podjetja pa organ, ki ga pooblasti država (v Sloveniji pravno podlago za registracijo predstavlja Zakon o varstvu okolja, pravna podlaga za akreditacijo okoljskih overiteljev je Zakon o akreditaciji, pristojni organ pa Ministrstvo za okolje, prostor in energijo) (Drevenšek, 2004, v Kralj, 2013; Pribaković Borštnik idr., 2004).



Slika 5: Postopek registracije v EMAS (Pribaković Borštnik idr., 2004)

Vzpostavitev ter certifikacija oziroma registracija sistemov ravnanja z okoljem sodi v skupino najmodernejših posrednih mehanizmov varovanja okolja, kamor uvrščamo tudi eco-labeling, tj. označevanje okolju prijaznejših izdelkov. tem mehanizmom je skupno, da z označevanjem okolju prijaznejšega izdelka in uporabo znaka EMAS omogočajo kupcem, partnerjem in drugim zainteresiranim izbiro okoljsko prijaznejšega izdelka, storitve ali dejavnosti in tako spodbujajo okolju prijaznejše ravnanje v organizacijah. Glavni koraki pri verifikaciji in registraciji sistema po regulativi EMAS pa so prijava in pisni dogovor z ustreznim verifikacijskim organom, pregled dokumentacije sistema, predpresoja, verifikacija stanja, validacija okoljske izjave, registracija dejavnosti, posredovanje okolje izjave javnosti ter spremljanje delovanja sistema oz. si po vrsti običajno sledijo po naslednjem vrstnem redu: politika do okolja, okoljska presoja, okoljski cilji, okoljski programi, sistem ravnanja z okoljem, okoljski vidiki in vplivi na okolje, zakonske in druge zahteve, ukrepi za zmanjšanje vplivov na okolje, spremljanje,



merjenje in popravni ukrepi, dokumentiranje sistema, okoljska izjavo in obratovalne oblike okoljske presoje (Pribaković Borštnik idr., 2004; Vujoševič, 2006). Zahteve, ki se nanašajo na sistem ravnanja z okoljem, so enake zahtevam standarda ISO 14001, vendar so, npr.pri okoljskem poročanju, notranji presoji in shemi zunanje verifikacije in registracije zahteve podrobnejše in zahtevnejše kot v ISO 14001. Shema EMAS je namenjena ocenjevanju in izboljševanju okoljskega učinka, tj. rezultata, ki ga organizacija doseže pri vodenju in obvladovanju elementov storitev, izdelkov in dejavnosti, ki součinkujejo z okoljem in temeljijo na zahtevah ISO 14004, vendar jih dopolnjuje s strožjimi zahtevami za izpolnjevanje zakonodajnih zahtev, okoljski učinek oz. prepoznavanje vseh okoljskih vidikov ter opredelitev jasnih kriterijev, ki morajo upoštevati zakonske zahteve, zunanje komuniciranje in odnose tj. vzpostavitev odprtega dialoga o svojih okoljskih vidikih z javnostjo in drugimi zainteresiranimi, vključevanje zaposlenih in kot zadnje, obvladovanje okoljskih vidikov. Shemo s priključitvijo Evropski uniji izvaja tudi Slovenija (Pribaković Borštnik idr., 2004). 3.2.1 OKOLJSKA IZJAVA Okoljska izjava predstavlja glavni način seznanjanja javnosti in zainteresiranih partnerjev z zunanjimi cilji organizacije in z rezultati nenehnega izboljševanja učinka ravnanja z okoljem ter vključuje naziv organizacije, naslov in lokacije, opis organizacije ter njenih dejavnosti, pregled sistema, okoljske politike, ciljev in programov, oceno vseh okoljskih vprašanj v zvezi z dejavnostmi podjetja, okoljske vidike, povzetek doseženih rezultatov, roke itn. (Vujoševič, 2006).

3.3 ISO 14001 Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) je prva dva standarda iz skupine standardov ISO 14000 za sisteme ravnanja z okoljem izdala 1. septembra 1996: ISO 14001, ki specificira zahteve za sistem tako, da je to specifikacijo mogoče uporabiti za certifikacijo (registracijo) organizacije ali za izdajo lastne deklaracije organizacije o izpolnjevanju zahtev standarda, ter ISO 14004, ki vsebuje splošne napotke v zvezi z načeli, sistemi in podpornimi tehnikami in je torej namenjen organizacijam kot pomoč pri vzpostavljanju, implementaciji in izboljševanju sistema ravnanja z okoljem. Standard se je sicer do danes precej spremenil, predvsem v smislu natančnejših zahtev. Družino standardov ISO 14000 sicer sestavljata dve vrsti standardov: prvi obravnavajo sisteme ravnanja z okoljem, njihovo presojanje in ocenjevanje rezultatov delovanja sistemov ravnanja z okoljem, drugi pa posamezne segmente vodenja, kot so vključevanje okoljskih vidikov v standarde za proizvode v vodilu ISO 64, označevanje okolju prijaznejših proizvodov v skupini standardov ISO 14020, analiza življenjskega kroga v standardih skupine ISO 14040 ter komuniciranje v nastajajočem standardu ISO 14063. Standarda skupine ISO 14000, ki se nanašata na sisteme ravnanja z okoljem (ISO 14001, ISO 14004) in njihovo ocenjevanje, sta izšla v letu 1996. Predhodnik standarda 14001 je bil britanski standard BS 7750, ki se je nadalje razvil v ISO 14001, kot kompromis različnih pristopov k ravnanju z okoljem. Evropski predhodniki standarda ISO14001 so BS 7750 (Velika Britanija), NF X30-200 (Francija), UNE 77-801 (Španija) in odredba 1836/93 EMAS (Evropa) (Ghisellini in Thurston, 2005; Gouyou, Saixing, Xiaodong in Chiming, 2012; Heras-Saizarbitoria,



Dogui in Boiral, 2013; Kocjančič in Stergaršek, 2000, v Kralj, 2013; Pribaković Borštnik idr., 2004).

Slika 6: Načela in struktura ISO 14001 (Pribaković Borštnik idr., 2004)

ISO 14001 je temeljni model za presojanje sistemov ravnanja z okoljem, ki vključuje izpolnjevanje zakonskih zahtev, preprečevanje negativnih vplivov na okolje, zmanjšanje stroškov itn. K oblikovanju le-tega je veliko pripomogel britanski standard BS 7750, ki je bil uveljavljen med prvimi (od primerljivih standardov), pa tudi ISO 9001 je močno prispeval k oblikovanju standarda ISO 14001, saj je utrdil mesto ekologije na področju kakovosti. ISO 14001 vsebuje zahteve, s katerimi se podjetje primerja in si ustvari sliko o svojem odnosu do okolja. ISO 14001 od podjetij zahteva, da sprejmejo politiko nenehnih izboljšav na vseh področjih dela, kjer je okolje ali zdravje ogroženo. Zahteva, da mora smotrno ravnanje z naravo postati del rednega poslovanja podjetja – torej tudi del poslovnih načrtov, naložb in razmišljanja vodstva, ki mora prevzeti obveznost, da bo svojo poslovno prakso uskladilo z veljavnimi zakoni in predpisi, za kar je potrebno sprejeti tudi poseben program ravnanja z vidika okolja in tudi pridobitev sredstev v ta namen. Zato morajo cilji podjetja biti natančno opredeljeni,



program pa tudi finančno ovrednoten in utemeljen (Balzarova in Castka, 2008; Bonča, 2015; SIQ, 2015; Strašek, 1998). Cilj tega standarda sta razvojno uravnoteženi proizvodnja in potrošnja, kar vključuje spodbujanje proizvodnje do okolja prijaznih izdelkov ter spodbujanje primernejšega ravnanja podjetij z okoljem in obveščanje javnosti o vplivih njihovih dejavnosti na okolje. Obvladovanje delovanja namreč pomeni tudi pripravljenosti in odziv na izredne razmere ter preverjanje (kontrolo) oz. t. i. presojo, ki vodi do ocene ustreznosti, ki jo na koncu poda vodstvo. Standard je oblikovan in izdelan tako, da si lahko organizacija prilagodi svojo okoljsko politiko in cilje, pri čemer pa morajo sodelovati prav vsi v organizaciji (tudi zunanji izvajalci in vodstvo) (Bonča, 2015; Kralj, 2013; Vuk, 2000).

Slika 7: Zahteve ISO (Strašek, 1998)

Glavno načelo standarda ISO 14001 je nenehno izboljševanje okoljskega učinka (trajnostni razvoj), to je rezultatov sistema ravnanja z okoljem in zajema načrtovanje (določitev sistema ravnanja z okoljem, pripravo politike in programov za doseganje ciljev), izvajanje načrtovanih nalog in programov, preverjanje izvajanja nalog in doseženih rezultatov ter ukrepanje, kadar se naloge ne izvajajo oz. rezultati niso ustrezni. V začetku je ISO 14001 obsegal 17 temeljnih poglavij



in podpoglavij, ki so bila razvrščena v 5 skupin. Danes pa standard obsega 10 poglavij, in sicer predmet standarda, zvezo z drugimi standardi, izraze in definicije, kontekst organizacije, voditeljstvo, planiranje/načrtovanje, podporo, delovanje, ocenjevanje uspešnosti in izboljševanje. Ključne vsebinske spremembe nove izdaje standarda, ki je izšla 15. septembra 2015, so večja zavezanost vodstva, vključenost sistema ravnanja z okoljem v strateško načrtovanje, varovanje okolja s poudarkom na preventivnih aktivnostih, bolj učinkovito komuniciranje ter "life-cycle thinking" - razmišljanje o okoljskih vplivih v celotnem življenjskem ciklu izdelka, od razvoja do konca njegove življenjske dobe. Od prve izdaje standarda v letu 1996 se je certificiralo že več kot 300.000 organizacij oz. podjetij v 160 državah sveta. Pri tem je pomembno poudariti, da standard ISO 14001, z razliko od EMAS, ne zahteva popolne skladnosti z zakonodajo, kar v praksi pomeni, da lahko podjetje pridobi ISO 14001 kljub temu da morda ne ustreza 100-odstotno vsem zahtevam, predpisanim z zakonodajo (Kocijančič, 2003, v Kralj, 2013; Pribaković Borštnik idr., 2004; SIQ, 2015; Strašek, 1998). Sistem ravnanja z okoljem vključuje organizacijsko zgradbo, plane dejavnosti, odgovornosti, delovne tehnike, postopke, procese in sredstva ter temelji na petih osnovnih načelih: zavezanost in politika, načrtovanje, izvajanje, spremljanje, merjenje in ocenjevanje ter pregled in izboljševanje (Vujoševič, 2006).



Slika 8: Postopek certifikacije (Pribaković Borštnik idr., 2004)



Slika 9: Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 (Bureau Veritas Slovenija, b.d.)

V kolikor želi podjetje vzpostaviti ISO 14001, je potrebno, da le-to izvede nekaj ključnih korakov vpeljave standarda, ki se sicer lahko od podjetja do podjetja razlikujejo, vendar ne veliko. Ključni koraki so: 1. Odločitev vodstva: Vodstvo je tisto, ki se mora odločiti, da bo v svoje podjetje

vpeljalo nov standard. 2. Imenovanje projektne skupine: Ker vodstvo običajno nima ustrezna znanja, da

bi samo vpeljalo nov standard, imenuje projektno skupino, ki je sestavljena iz strokovnjakov, ki imajo potrebno znanje, da lahko vzpostavijo nov sistem. V kolikor teh strokovnjakov podjetje med svojimi zaposlenimi nima, si poišče zunanjo pomoč.

3. Ocena stanja: Ta korak je izjemno pomemben, saj se v okviru njega pripravi preliminarna ocena stanja podjetja (trenutno ravnanje podjetja z okoljem in možnost le-tega).

4. Osnutek okoljske politike: Glede na 3. korak se nato pripravi osnutek okoljske politike, ki predstavlja osnovo za določitev okoljskih ciljev.

5. Priprava terminskega plana uvajanja EMS: Določijo se časovni roki, ocena stroškov, plan aktivnosti itn.

6. Osnutek okoljskih kazalcev: Zelo pomemben korak je še določitev osnutka okoljskih kazalcev, ki pomagajo podjetju ovrednotiti svoje okoljsko delovanje (Bonča, 2015; Pribaković-Borštnik idr., 2004).



Definicija okolja po standardu ISO 14001 razširja pomen okolja za organizacije, v primerjavi s predhodnimi sistemi ravnanja z okoljem. Pomembno je prepoznati zunanje in notranje okolje organizacij, saj so pristopi k ravnanju z okoljem različni in temeljijo na različnih izhodiščih. Organizacije in podjetja so si namreč pri snovanju vizije, poslanstvu, politiki, poslovnih ciljih precej različna (Kralj, 2013; Strašek, 1998).

Slika 10: Organizacija in njeno okolje (Križman in Novak, 2002)

Imetnik certifikata mora sistematično spremljati zahteve okoljske zakonodaje, jih upoštevati pri izvajanju svoje dejavnosti in redno pregledovati, ali te zahteve dejansko tudi izpolnjuje. Kadar ugotovi odstopanje, mora sprejeti ukrepe, ki privedejo do ureditve procesov v skladu z zakonskimi zahtevami in preprečijo, da se takšna kršitev ne bi ponovila. Presoja je po ICC »orodje vodstva, ki temelji na sistematični, dokumentirani, periodični in objektivni oceni delovanja organizacije z vidika okolja, vodenja in opreme z namenom ohranjanja okolja s povečanjem učinkovitosti menedžerskega nadzora nad okoljsko prakso podjetja in ugotavljanjem (ne)skladnosti dejanskega stanja s politiko/cilji podjetja«. Da bodo notranje presoje dosegle svoj namen - preverjanje, ali je sistem ravnanja z okoljem vpeljan, se izvaja in vzdržuje v skladu z lastnimi zahtevami in zahtevami standarda, jih je potrebno izvajati vsako leto. Organizacija, ki deluje na več lokacijah, mora presojo izvesti na vsaki lokaciji in preveriti vse elemente sistema ravnanja z okoljem, ki so tam vzpostavljeni. Le v primeru, da imajo lokacije enake okoljske vidike (npr. posamezne poslovalnice velike trgovinske mreže ali bencinski servisi, ki delujejo v podobnem okolju), lahko med temi lokacijami izberemo za



presojo le nekatere izmed njih. V obdobju treh let pa je potrebno preveriti vse lokacije. Vodstvo mora zagotoviti, da je v podjetju kader, ki je primerno usposobljen za vzpostavitev, izvajanje in vzdrževanje ter izboljševanje sistema ravnanja z okoljem, jasno določene pa morajo biti ne le osebe, temveč tudi naloge, odgovornosti, pristojnosti in pooblastila oseb, ki ravnajo z okoljem. Zahteva standarda ISO 14001 je, da podjetje vzpostavi, dokumentira, izvaja, vzdržuje in nenehno izboljšuje sistem ravnanja z okoljem, pri čemer najpomembnejše izhodišče predstavlja zaveza vodstva. Zato je ključnega pomena, da je sistem ravnanja z okoljem dokumentiran, dokumentacija pa naj vključuje okoljsko politiko ter cilje, opis obsega ravnanja z okoljem ter glavnih elementov sistema ravnanja z okoljem, zapise, ki jih zahteva standard ter zapise, ki jih kot nujne določi podjetje, da zagotovi primerno delovanje (Kralj, 2013; SIQ, 2016; Strašek, 1998; Vujoševič, 2006).

Slika 11: Primer certifikacijskega znaka ISO 14001 (Pribaković Borštnik idr., 2004)

Kot je omenjeno že prej, organizacija, ki pridobi standard ISO 14001, stremi k trajnostnemu razvoju. To pomeni vzdrževanje in izboljševanje trenutnega stanja za daljše časovno obdobje. Iz ekonomskega vidika to pomeni ohranjati in povečati dobiček podjetja oziroma organizacije (ter tudi vzdrževanje povečevanja dobička), iz družbenega vidika to pomeni konstanten strokovni razvoj in usposabljanje zaposlenih v organizaciji ter zavezanost organizacije k družbeno-političnemu izboljševanju podjetja (za kar je potrebno, da ima organizacija zagotovljeno in vzpostavljeno strateško in sistematično delovanje); iz ekološkega vidika pa to pomeni upoštevanje naravnih virov in okolja (Bertoncelj, Meško, Naraločnik in Nastav, 2011; Sambasivan in Fei, 2008). Mednarodno okolje in številne mednarodne organizacije poročajo o koristih in dosežkih ter pozitivnih izkušnjah vpeljave sistema ISO 14001, pri čemer poudarjajo predvsem zmanjševanje stroškov, izboljšanju učinkov organizacije oz. podjetja na okolje, večji ugled le-tega itn. Prišlo je celo tako daleč, da so na Japonskem razvili program za otroke, imenovan KID' ISO 14001. Tudi v Sloveniji so izobraževalne ustanove pričele slediti okoljskemu osveščanju, saj se le-te zavedajo, da so prav mladi tisti, ki jim je potrebno ponotranjiti pozitiven odnos do okolja. Leta 1996 je bil vzpostavljen program Ekošola, ki temelji na metodologiji 7 korakov (vzpostavitev Ekoodbora, okoljski pregled, ekoakcijski načrt, nadzor in ocenjevanje, kurikulum, obveščanje, osveščanje in vključevanje ter ekolistina), ki je primerljiva z okoljskim standardom ISO 14001. Najuspešnejšim ustanovam je podeljeno mednarodno priznanje, t. i. Zelena zastava, ki je edino javno in mednarodno priznanje za okoljevarstveno delovanje, skladno z mednarodnimi kriteriji FEE. Po zadnjih podatkih je v šolskem letu 2014/2015 bilo v Ekošolo



vključenih 717 ustanov iz vse Slovenije (vrtci, OŠ, SŠ, domovi, fakultete), od tega jih je 566 prejelo Zeleno zastavo. V program je bilo vključenih skupno več kot 132.000 otrok, učencev, dijakov in študentov ter kar 8600 vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev (Heras-Saizarbitoria, Landín, in Molina-Azorín, 2011; Strašek, 1998). Standard ISO 14001:2015 je osnovan na podlagi nove strukture, t.i. HLS (High Level Structure), po kateri bodo vsi ISO standardi imeli skupno jedro, to je skupno splošno strukturo (poglavja, naslovi, itn.), skupna uvodna besedila za enake članke, identično terminologijo za enake zahteve ter enake skupne pogoje in temeljne opredelitve. Zato morajo vsa podjetja, ki so certificirana še po standardu ISO 14001:2004 le-tega nadgraditi z novim standardom najkasneje do 14. septembra 2018, saj od takrat naprej standard iz leta 2004 ne bo več veljaven (Bureau Veritas, 2015; World Certification Services, 2016). Podjetja se sicer odločajo za standarde ravnanja z okoljem zaradi več različnih razlogov, med katerimi so na primer pritiski v sami organizaciji/podjetju, iskanje načina kako zmanjšati stroške, želja po izboljšanju učinkovitosti ter dvigu konkurenčne prednosti, ipd. Tudi številne raziskave potrjujejo pozitivne vplive, ki jih ima vzpostavitev standarda na organizacijo - izboljšanje ugleda organizacije, učinkovitejša rada virov, zmanjšanje odpadkov, izboljšan ugled podjetja, konkurenčna prednost podjetja, izpolnitev zahtev potrošnikov, zmanjšani stroški, itn., je pa res, da ugotovitve raziskav, opravljenih do sedaj kažejo, da enotnega pogleda glede vpliva standarda ISO 14001 na ekonomsko uspešnost podjetja oziroma organizacije, ni. Raziskave so pokazale tudi, da je večjim podjetjem veliko lažje doseči certifikat ISO 14001, kot manjšim podjetjem in zasebnikom, saj le-ti lahko potrebujejo več dodatnega usposabljanja in več investicij (kar za mnoga manjša podjetja predstavlja težavo), pokazale pa so tudi, da velika večina podjetij, ki so certificirana po ISO 14001 ima tudi certifikat kakovosti ISO 9001 (Boiral, 2011; Bonča, 2015; Castka in Prajogo, 2013; Gavronski, Ferrer in Paiva, 2008; Gonzáles-Benito in Gonzáles-Benito, 2005; Granly in Welo, 2014; Jabbour idr., 2014; Matuszak-Flejszman, 2009; Molina-Azorín, Tarí, Claver-Cortés in López-Gamero, 2009; Proto in Supino, 2000; Psomas, Fotopoulos in Kafetzopoulos, 2011; Rezaee in Elam, 2000). 3.3.1 POSLOVNIK ISO 14001 zahteva dokument, ki mora opisovati bistvene elemente sistema ravnanja z okoljem. V ta namen je Strašek za podjetje TUBA EMBALAŽA d. d. (1997) - prvo slovensko podjetje, ki je vpeljalo sistem ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001 – izdelal t. i. Poslovnik, ki vsebuje vse elemente, in sicer namen, uporabljene normative, ureditev in sistem ravnanja z okoljem. Strašek je bil prvi Slovenec, ki se je pričel intenzivno ukvarjati z vpeljavo standarda ISO 14001 v slovenska podjetja, zato je njegovo delo na primeru podjetja TUBA EMBALAŽA d. d. pomemben doprinos slovenski industrijski ekologiji. Namen Poslovnika je določanje odgovornosti, izvedbe, postopkov, procesiranja, planiranja in sredstev za dosego želenih ciljev, pri čemer je pomembno, da je Poslovnik urejen in ažuriran s strani vodstva podjetja. Razdeljen je v več delov, najpomembnejši in najobširnejši del predstavlja sistem ravnanja z okoljem. Ta vsebuje predstavitev podjetja in ekologije v proizvodnem procesu, opis objektov podjetja ter instalacij, čistilnih naprav, proizvodnega postopka itn. Pomemben del sistema ravnanja z okoljem je Izjava, v kateri mora vodstvo določiti politiko



podjetja do okolja; celovit odnos do okolja, namere in načela podjetja ter osnovo za ukrepanje in postavitev okoljskih ciljev in nalog podjetja. Izjava mora vsebovati poslanstvo, vizije, vrednote, načela, pogoje in prepričanja podjetja, in mora biti realistična in razumljena vsem. Sistem ravnanja z okoljem mora prepoznati in ovrednotiti okoljske vidike ter zakonodajne in druge predpise ter v skladu z njimi določiti program ravnanja z okoljem. Sistem ravnanja z okoljem in z njim povezan standard ISO 14001 zahteva vrsto dokumentov in ustrezno kvalificirano osebje ter opredelitev odgovornosti in pooblastil, v kar spada tudi usposabljanje kadra, saj se morajo vsi sodelujoči v sistemu zavedati pomena ravnanja v skladu s politiko do okolja (slednje velja tudi za dobavitelje). Da vzpostavljen standard varovanja okolja vzdržuje svojo kvaliteto, pa je potrebno konstantno preverjanje in pregledovanje, da se lahko proces izboljša ali spremeni, v kolikor je to potrebno, za kar pa je sicer zadolženo vodstvo podjetja (Strašek, 1998).

Slika 12: Poslovnik (Strašek, 1998)



3.3.2 OKOLJSKI CILJI Okoljski cilji so lahko okvirni ali izvedbeni in pomenijo podrobne zahteve in usmeritve, s katerimi organizacija oz. podjetje izpolnjuje načela in obljube okoljske politike. Pomembno je, da so cilji takšni, da jih le-to lahko doseže in da so le-ti merljivi. Postopek določitve ciljev se prične s pregledom izhodišč (okoljskih vidikov, stališč strank, zakonskih zahtev, tehničnih zmožnosti podjetja …), čemur sledi določitev okvirnih in izvedbenih ciljev ter določitev izhodišč za programe. Cilje mora pred uvedbo najprej potrditi vodstvo, ko pa jih le-to potrdi, je pomembno, da se doseganje ciljev redno spremlja ter da se o njih poroča (Pribaković Borštnik idr., 2004). 3.3.3 OKOLJSKI VIDIKI Okoljski vidiki so različni fizikalni pojavi (vročina, hrup, prah, vonjave ipd.), kemični pojavi (nevarne snovi), obratovalni pojavi (izpusti, uhajanje snovi ipd.) in naravni pojavi (voda, vreme ipd.). Pomembno pri procesu sistema ravnanja z okoljem je, da se upoštevajo ne le normalni pogoji obratovanja, temveč tudi izredni pogoji (incidenti, nesreče ipd.), saj so posledice okoljskih vidikov izraženi vplivi na okolje. Standard ISO 14001 določa, da mora organizacija oz. podjetje vzpostaviti in vzdrževati postopke za prepoznavanje tistih okoljskih vidikov svojih dejavnosti, proizvodov ali storitev, ki jih lahko obvladuje in za katere je pričakovati, da lahko nanje vpliva, ter da ugotovi tiste, ki pomembno vplivajo ali lahko pomembno vplivajo na okolje. Prav tako mora zagotoviti, da so vidiki, povezani s temi pomembnimi vplivi, upoštevani pri določanju okvirnih in izvedbenih ciljev. Okoljski vidiki so razdeljeni v 3 skupne, in sicer na tiste, ki se nanašajo na kakovost; na tiste, ki se nanašajo na storitve; ter na tiste, ki se nanašajo na izdelke; vsi pa so neposredno povezani z glavnim procesom proizvodnje (Pribaković Borštnik idr., 2004; Strašek, 1998).

Okoljski vidik Vpliv na okolje

Raba pitne vode za hlajenje

Zmanjševanje – poraba naravnih virov

Raba električne energije Segrevanje ozračja, klimatske spremembe, kisli dež (termoelektrarne), degradacija okolja (premogovniki), tanjšanje ozonskega plašča

Izpust težkih kovin z odpadnimi vodami v vodotok

Kontaminacija vodne flore in favne, onesnaženje podtalnice

Izpusti toplogrednih plinov Segrevanje ozračja, klimatske spremembe

Nastanek odpadkov Degradacija okolja, onesnaženje vodnih virov

Izpusti nevarnih snovi v zrak

Vpliv na počutje zaposlenih, okoliških prebivalcev, favne, flore, klimatske spremembe

Tabela 1: Primer okoljskih vidikov (Pribaković Borštnik idr., 2004)

3.3.4 OKOLJSKI KAZALCI Okoljski kazalci nam povedo, kakšno je stanje lokalnega, regionalnega, nacionalnega ali svetovnega okolja. Kazalec okoljskega učinka nam daje



informacije o učinku ravnanja z okoljem v organizaciji, kazalec vodstvenega učinka nudi informacije o delu in trudu vodstva podjetja oz. organizacije, da bi le-to vplivalo na učinek ravnanja z okoljem v organizaciji, kazalec učinka delovanja pa nam podaja informacije o učinku ravnanja z okoljem v delovanju organizacije oz. podjetja (Pribaković Borštnik idr., 2004).



4. INDUSTRIJSKA EKOLOGIJA SLOVENSKIH PODJETIJ

4.1 INDUSTRIJSKA EKOLOGIJA V SLOVENIJI Podjetja dokazujejo svojo okoljsko naravnanost na različne načine, tako z izpolnjevanjem zakonskih zahtev kot s certifikati ravnanja z okoljem (npr. ISO 14001). Predvsem ISO 14001 se je uveljavil tako v svetovni kot tudi slovenski praksi organizacij in podjetij. V svetu je bilo po zadnjih podatkih podeljenih že več kot 300.000 certifikatov ISO 14001, od tega v Sloveniji 425 (ISO, 2014). Čeprav Zakon o varstvu okolja predpisuje obvezo javnosti podatkov o obremenjevanju okolja za vse tiste organizacije in podjetja, ki pri opravljanju svoje poslovne dejavnosti na kakršen koli način obremenjujejo okolje, so ti podatki težko dostopni in tudi raziskave s tega področja redke (Kralj, 2013). Slovenija se glede na ekološko učinkovitost, med državami Evropske Unije uvršča nekje na sredino lestvice.

Slika 13: Ekološka učinkovitost Slovenije v primerjavi z državami Evropske Unije

(European Commission, b.d)

Piskar je leta 2003 ugotovil, da manj kot petina podjetij s certifikatom ISO 9001 razmišlja o nadgradnji le-tega v ISO 14001 (Piskar, 2003). Tudi Radej s sodelavci (Radej idr., 2000) je pred njim raziskoval to področje v Sloveniji in ugotovil, da so problem okolja sicer ustvarili ekonomski razlogi, njegovo reševanje pa zavirajo v prvi vrsti socialni razlogi. V letu 2010 je Kralj raziskoval ekološko učinkovito poslovanje 120 slovenskih podjetij. Ugotovil je (Kralj, 2013), da jih je 41,3 % imelo vzpostavljen sistem ravnanja z okoljem v skladu s standardom ISO 14001:2004. Od tega jih je bilo 34,9 % takšnih, ki so imela sistem okolja takšen, da je bil v skladu z veljavno zakonodajo Republike Slovenije, 3,7 % podjetij pa je imelo kakšen drug sistem. Kar ena petina podjetij ni imela vzpostavljenega nobenega sistema varovanja okolja. ¾ podjetij ni imelo oddelka za ravnanje z okoljem oz. le 10,5 % podjetij je ta oddelek imelo kot samostojen oddelek, ostala podjetja pa so le-tega imela v okviru drugih funkcij. Presenetljiva je bila tudi ugotovitev, da ena petina podjetij sploh ne spremlja učinkovitosti ravnanja z



okoljem (20,9 %), največji odstotek podjetij pa je tistih, ki učinkovitost ravnanja z okoljem spremlja na letni ravni (27,0 %).

Slika 14: Pridobitve ISO 14001 certifikata v Sloveniji (ISO, 2014)

Slovenskih podjetij, ki imajo certifikat ISO 14001 torej ni veliko, veliko manj pa je tistih, ki imajo registriran tudi certifikat EMAS, natančneje 10 podjetij v Sloveniji.

Naziv organizacije Organizacijske enote Reg. številka

Veljavnost registracije

1 Gorenje d. d. Partizanska 12 3320 Velenje

- Partizanska 12, 3320 Velenje

- Ceste 56, 3252 Rogatec

- Industrijska cona Primorska cesta 6d, 3325 Šoštanj

SI-00001 do 31.3.2017

2 Gorenje I.P.C. d. o .o. Partizanska 12 3320 Velenje

- Partizanska 12, 3320 Velenje

- Industrijska cona Primorska cesta 6d, 3325 Šoštanj

SI-00002 do 31.3.2017

3 Cinkarna Celje d. d. PE Kemija Mozirje Ljubija 11 3330 Mozirje

- Ljubija 11, 3330 Mozirje

SI-00003 do 30.11.2018

4 Luka Koper d. d. Vojkovo nabrežje 38 6501 Koper

- Vojkovo nabrežje 38, 6501 Koper

SI-00004 do 30.12.2016

5 Medium d. o .o. Žirovnica 60c 4274 Žirovnica

- Žirovnica 60 c, 4274 Žirovnice

SI-00005 do 31.1.2017



6 Lek farmacevtska družba d. d. Verovškova 57 1000 Ljubljana

- Verovškova 57, 1526 Ljubljana

- Kolodvorska 27, 1234 Mengeš

- Trimlini 2d, 9220 Lendava

- Perzonali 47, 2391 Prevalje

SI-00006 do 31.10.2018

7 Mestna občina LJ Mestna uprava Oddelek za varstvo okolja Zarnikova 3 1000 Ljubljana

- Zarnikova 3, 1000 Ljubljana

SI-00007 do 31.3.2016

8 Ljubljanske mlekarne d .d. Tolstojeva 63 1000 Ljubljana

- Tolstojeva ul. 63, 1000 Ljubljana

SI-00008 do 5.9.2016

9 Si.mobil d. o. o. Šmartinska 134b 1000 Ljubljana

- celotna družba Si.mobil d .o. o.

SI-00009 do 25.11.2018

10 KEMIS d. o. o. Pot na Tojnice 42 1360 Vrhnika

- Pot na Tojnice 42, 1360 Vrhnika

SI-00010 do 25.9.2018

Tabela 2: Seznam organizacij, vključenih v sistem EMAS (ARSO, b.d.)

4.2 RAZVOJ ISO 14001 NA PRIMERU PODJETIJ V SLOVENIJI Mnogi slovenski avtorji (npr. Strašek, Pribaković Borštnik idr., itn.) so raziskovali slovenska podjetja in njihove standarde ISO 14001, predvsem v smislu koristi, ki so jih podjetja imela od uvedbe le-tega. Spodaj je navedenih nekaj izmed teh podjetij, o katerih se je največ pisalo, in spremembe v poslovanju podjetja, ki so sledile od uvedbe standarda ISO 14001.

4.2.1 TUBA EMBALAŽA d. d., Ljubljana Prvo slovensko podjetje, ki je vpeljalo sistem vodenja po zahtevah standarda ISO 14001 je bilo TUBA EMBALAŽA d. d., leta 1997. Podjetje je hkrati izpolnjevalo tudi zahteve za standard ISO 90011 (kakovost). Sistem vodenja za standard ISO 14001 je zanje pripravil Viljem Strašek, ki je v sistem vključil tudi varnost in zdravje pri delu, pri tem pa upošteval usmeritve okvirne direktive EEC št. 89/391 o vpeljavi ukrepov za spodbujanje napredka varstva in zdravja delavcev. Pri izdelavi sistema je Strašek upošteval še surovine, proizvodne postopke, transport, skladiščenje, končni proizvod, storitvene dejavnosti, vzdrževanje itn., ter tudi pritožbe zaposlenih, varnost in zdravje pri delu, lastne ocene o obremenitvah ter natančno finančno oceno podjetja. Določeni so bili tudi člani ekipe, zadolženi za delovanje sistema ter izobraževanje vseh zaposlenih, vzpostavljen pa je bil tudi interni sistem presoje neskladnosti prakse s sistemom. Strašek je razvil t .i. POSLOVNIK, ki vse te elemente vsebuje in po katerem se je podjetje nato orientiralo (Strašek, 1998).



4.2.2 ZDRAVILIŠČE RADENCI d. o. o., Radenci Družba Zdravilišče Radenci deluje v okviru skupine Sava d. d. Glavna dejavnost družbe je zdraviliški turizem (predvsem zdravstvena, gostinska in kopališka dejavnost), zajema pa tudi Center zdravja in sprostitve Corrium, termalno-rekreacijski center, teniški center in termalno središče v Termah Banovci. Zdravilišče Radenci d. o. o. je sistem ISO 14001 vpeljalo leta 2000, nekaj let kasneje pa še OHSAS 18001 (standard za sistemsko vodenje varnosti in zdravja pri delu, leta 2002) in sistem ISO 22000 (standard za sistem vodenja varnosti živil, leta 2008). Družba je prejela tudi okoljski znak »Eko marjetica« (Eco Label), ki odlikuje proizvode ali storitve, ki zadovoljujejo visoke okoljske standarde. Zdravilišče Radenci je bilo prvo izmed 16 slovenskih naravnih zdravilišč in edina gostinsko-turistična organizacija pri nas, ki je pridobila certifikat ISO 14001. V ta namen so določili štiri kriterije ocenjevanja: zakonodajo, stroške, obremenitev okolja in ugled v javnosti (Kučiš, 2010; Pribaković Borštnik idr., 2004; Sava d.d., 2010). Nekdanji direktor Milan Hojnik je poudaril, da se v Zdravilišču Radenci kažejo rezultati uvedbe standarda ISO 14001 predvsem v zmanjševanju stroškov, povezanih z okoljskimi vidiki, zmanjševanju tveganja in ekoloških nesreč, povečanju ugleda v javnosti, bolj urejeni dokumentaciji, odgovornejši izbiri dobaviteljev in nadzoru okoljskih vidikov. Zdravilišče Radenci je z uvedbo standarda ISO 14001 doseglo zmanjšanje hrupa v hotelu, manjšo porabo plina za ogrevanje ter manjšo porabo čistil in pralnih sredstev, zmanjšanje števila nezgod pri delu, zmanjšanje obremenjevanja okolja z manjšim vnosom embalaže ter zmanjšanje komunalnih odpadkov (Pribaković Borštnik idr., 2004). 4.2.3 SAUBERMACHER & KOMUNALA MURSKA SOBOTA, Murska Sobota Podjetje, ustanovljeno leta 1991, je prvi certifikat prejelo že 4 leta po ustanovitvi, in sicer standard ISO 9001. Certifikat za standard ISO 1400 je sledil kmalu za tem (leta 1997), temu pa so sledili še mnogi drugi certifikati (leta 2001 certifikat družbene odgovornosti SA 8000 ter certifikat za sistem varnosti in zdravja pri delu OHSAS 18001, leta 2011 certifikat Družini prijazno podjetje, leta 2013 in tudi 2014 certifikat za podjetniško odličnost Excellent SME Slovenia, leta 2015 certifikat bonitetne odličnosti AAA itn.) Podjetje je kar 3 leta zaporedoma prejelo slovensko nagrado za družbeno odgovornost HORUS (2013-2015). Nekdanji direktor Branko Škafar je izjavil, da je podjetje od uvedenega sistema ISO 14001 zmanjšalo porabo goriva za odvoz odpadkov, povečalo zadovoljstvo strank, izboljšalo doslednost in varnost pri opravljanju dela zaposlenih, izboljšalo večjo izrabo odpadkov ter povečalo obveščenost občanov (Pribaković Borštnik idr., 2004; Saubermacher & Komunala, 2016).



4.2.4 HOLDING SLOVENSKE ELEKTRARNE d. o. o., Ljubljana Podjetje Holding slovenske elektrarne (HSE) posluje tako, da si nenehno prizadeva, da mora biti odgovorno do skupnosti, da je ciljna javnost zadovoljna in da je in ostaja trajno uravnoteženo. Zato si prizadevajo, da bi proizvajali električno energijo s čim manj vplivi na okolje, pri čemer spoštujejo zakon in priporočila, uvajajo najboljše možne tehnologije za zmanjšanje vplivov na okolico. Stremijo k spodbujanju razvoja obnovljivih virov električne energije, njihov cilj pa je doseči partnerski odnos z lokalnimi skupnostmi, trajnostno obratovanje in razvoj energetskih zmogljivosti. Družba HSE ima certifikat kakovosti ISO 9001 in okoljski certifikat ISO 14001. Podjetje je uvedlo t. i. svet sistema, to je organ, ki opravlja sistemske naloge, namenjene usklajevanju sistema vodenja s strategijo podjetja (priprava podatkov za pregled, vzdrževanje sistema, izvajanje presoj, izobraževanje itn.), vzpostavilo pa je tudi t. i. Ekološki organ, v okviru katerega se opravljajo strokovne naloge s področja ekologije (priprava analiz in okoljskih programov, spremljanje zakonodaje ipd.) (HSE, 2011; Pribaković Borštnik idr., 2004). 4.2.5 KRKA d. d., Novo mesto Podjetje Krka že več kot 60 let razvija lastna generična zdravila, njihova osnovna dejavnost pa je proizvodnja in prodaja zdravil na recept, zato se podjetje uvršča v sam vrh generičnih farmacevtskih podjetij na svetu. Podjetje je okoljski certifikat ISO 14001 pridobilo kar 15 let nazaj, ko so se zavezali k nenehnemu zmanjševanju vseh vplivov na okolje. Zapisali so okoljsko politiko, ki jim predstavlja temelj okoljskih ciljev in v kateri se zavezujejo, da bodo skrb za okolje vključevali v razvojno strategijo ter projekte, da bodo zmanjševali emisije v okolje in tveganje za nastanek izrednih dogodkov, skrbeli za racionalno rabo energentov in zmanjševanje količine odpadkov, pri čemer bodo (kjer je možno) nevarne snovi zamenjali z manj nevarnimi. Hkrati so se zavezali tudi, da bodo povečevali zavest o varstvu okolja zaposlenih (preko usposabljanja in izobraževanj), da bodo javnost in zaposlene obveščali o stanju in dosežkih, da bodo spremljali in upoštevali veljavno zakonodajo ter izboljševali stanje v okolju s sistematičnim postavljanjem okoljskih ciljev in programov. Zgodba podjetja Krka d. d. se je sicer pričela že leta 1999, ko so sprejeli sklep, da pričnejo z aktivnostmi za uvedbo okoljskega standarda ISO 14001. S tem namenom so dopolnili že obstoječi t. i. Poslovnik kakovosti (izdelan na podlagi standarda ISO 9001), uvedli pa so tudi nov poslovnik, namenjen sistemu ravnanja z okoljem. Nato so pripravili izobraževanje, ki se ga je udeležilo več kot 2000 zaposlenih, leta 2001 pa je bila izvedena certifikacijska presoja. Podjetje Krka d. d. oz. njegova posebnost je Register okoljskih vidikov, s pomočjo katerega komisija pripravi cilje in programe za vsako leto, delovanje sistema vodenja kakovosti in sistema ravnanja z okoljem pa v podjetju najmanj dvakrat letno preverja vodstvo podjetja (Huč in Zupančič v Pribaković Borštnik idr., 2004; Krka d. d., b. d.). 4.2.6 EKOPROFIT, Maribor Niso le podjetja tista, ki so lahko ekološko usmerjena. Ekološko usmerjena so lahko tudi mesta oz. občine, ki podjetja spodbujajo k čim večjemu in boljšemu varovanju okolja. Ekoprofit oz. Okoprofit je program, ki so ga uvedli v Gradcu leta 1991. S pomočjo le-tega bi naj podjetje ob intenzivnem sodelovanju lokalnega



okolja zmanjšalo porabo energije, nevarnih snovi in surovin ter omogočilo ponovno rabo že uporabljenih surovin, uvedlo trajno rabo obnovljivih virov energije itn. Cilj programa je bil izboljšanje stanja v celotni regiji, zato lahko k programu pristopi vsak, ne glede na vrsto organiziranosti ali dejavnost. Leta 2002 so se za slednjega odločili tudi v Mestni občini Maribor. K sodelovanju so povabili še občini Miklavž na Dravskem polju in Ruše, Gospodarsko zbornico Slovenije - Območna zbornica Maribor, občino Gradec (Avstrija) in podjetje Cleaner Production Center Austria oz. CPC iz Gradca (Avstrija). Prvi del projekta je predstavljalo izobraževanje svetovalcev (8 strokovnih svetovalcev), drugi del pa delavnice ter obiski svetovalcev v organizacijah (22 gospodarskih subjektov iz mariborske regije). Projekt se je zaključil leto kasneje (2003), ocenjen skupni prihranek v vseh gospodarskih subjektih (kot posledica izvedenih ukrepov) pa je bil cca. 200 milijonov tolarjev. Mestna občina Maribor ima sicer že nekajletno tradicijo priprave poročil o stanju okolja, na podlagi katerih pripravlja letne programe za posamezna področja varstva okolja (Pribaković Borštnik idr., 2004; Smaka-Kincl in Prajnc Potrč, 2002).

4.3 GORENJE d.d. Podjetje Gorenje d. d., s sedežem v Velenju, je podjetje z več kot 60-letno tradicijo. Podjetje, ki ga vodi direktor Franjo Bobinac, že od leta 1950 izdeluje belo tehniko (hladilno-zamrzovalne aparate, kuhalne aparate, pralne in sušilne aparate itd.) in se v Sloveniji uvršča med največja podjetja glede na izvoz (95 % prihodkov ustvari zunaj Slovenije), spada pa tudi med 8 največjih proizvajalcev gospodinjskih aparatov v Evropi. Podjetje prodaja svoje izdelke v več kot 90 državah sveta, v letu 2015 pa je ustvarilo 1,225 milijarde evrov prihodkov. Podjetje izdeluje gospodinjske aparate pod blagovnimi znamkami Gorenje, Asko, Atag, Pelgrim, Upo, Mora, Etna in Korting, podjetje pa je dejavno še na področju orodjarstva, industrijske opreme, inženiringa, hotelirstva, gostinstva, trgovine in ekologije (Gorenje Group, 2014; Gorenje Group, 2016; Wikipedia, 2016).

Slika 15: Blagovne znamke podjetja Gorenje d.d. (Gorenje Group, 2014)



Slika 16: Vizija, poslanstvo in vrednote podjetja (Gorenje Group, 2014)

Podjetje Gorenje d .d. je določilo svoja temeljna načela družbene odgovornosti do zaposlenih, uporabnikov in tudi okolja. Spodbujajo znanje, inovativnost in si prizadevajo za nenehno izobraževanje ter izpopolnjevanje zaposlenih, predvsem na področjih vodenja, kakovosti, spremembe tehnologij in znanja tujih jezikov. V ta namen je podjetje vzpostavilo sistem Iskrice, s katerim nagrajujejo in obravnavajo predloge zaposlenih v zvezi z izdelki, postopki dela ali delovnimi razmerami. Tudi varnost zaposlenih je izrednega pomena, zato skrbijo za preventivne zdravstvene programe in izobraževanja o varnem/zdravem delu, požarni varnosti itn. Podjetje je prejemnik certifikata OHSAS 18001 za sistem varnosti pri delu, ustanovljeno pa je bilo celo Društvo za športno rekreacijo Gorenje (z namenom ozaveščanja zaposlenih o zdravem načinu življenja) in Društvo za kulturo Gorenje. Podjetje izdaja celo revijo Pika na G, za katero je leta 2009 prejelo nagrado Papirus, ki se podeljuje za najboljše interno glasilo v Sloveniji; mesečno izdaja revijo GIB in objavlja tedenski bilten info.g, saj jim je pomembno, da spodbujajo ustvarjalnost zaposlenih, spodbujanje timskega dela idr. (Gorenje Group, 2014).

http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/o-skupini-gorenje/vizija-poslanstvo-vrednote



Slika 17: Družbena odgovornost podjetja Gorenje d.d. (Gorenje Group, 2016)

Gorenje d. d. je član CECED (Združenja evropskih proizvajalcev gospodinjskih aparatov) in kot član so odgovorni pri pripravi zakonodaje na področju tehničnega razvoja izdelkov, z obzirom na prizadevanja za zmanjšanje vplivov na okolje. Politika varstva okolja tako zajema celoten ciklus izdelka od faze načrtovanja, preko izdelave, uporabe in vse do ravnanja po izteku življenjske dobe. Podjetje je bilo med prvimi v Evropi, ki je najprej zmanjšalo, nato pa popolnoma opustilo uporabo ekološko spornih hladilnih in potisnih sredstev. Leta 1998 je uvedlo okolju prijazno lakiranje v prahu, nato pa še tehnologijo emajliranja v prahu. Podjetje Gorenje d. d. je preko družbe ZEOS vzpostavilo sistem ravnanja z odpadno električno in elektronsko opremo; slednje prevzame odgovornost za izdelke podjetja Gorenje d. d., ko le-ti niso več v uporabi. Podjetje Gorenje d. d. je mednarodni certifikat sistema varstva okolja ISO 14001 prejelo v letu 2006, bilo pa je tudi eno prvih slovenskih podjetij, vpisanih v register EMAS. Podjetje je v zadnjih 3 letih prejelo več kot 30 nagrad, med katerimi so najpomembnejše Best Buy Award (Hrvaška, 2013), Trusted Brand (2013 in 2015), Vilmi Fece nagrada Slovenskega združenja za kakovost in odličnost (2014), Designer Kitchen & Bathroom Award za inovativnost na področju trajnostnega razvoja (2014), Good Design Award (2015), Najbolj energijsko varčna blagovna znamka (2015) idr. (Gorenje Group, 2014).



4.3.1 SISTEM RAVNANJA Z OKOLJEM Pri pregledu okoljskih izjav za zadnjih 5 let (od leta 2010 do leta 2015) je bilo ugotovljeno, da je podjetje Gorenje d. d. naredilo velik napredek predvsem v smislu oblikovanja in izdelave energetsko varčnejših naprav. Podjetje je certifikat ISO 14001 prejelo leta 2000, v register EMAS se je podjetje vpisalo v letu 2004, v letu 2006 pa je uvedlo sistem varnega in zdravega dela po standardu OHSAS 18001. Celovite okoljske izjave so bile pripravljene v letih 2000, 2003, 2006, 2009, 2012, 2013 in 2014, v vmesnih letih pa so bile izdane dopolnitve okoljskih izjav.

LETO LOKACIJE Z EMAS ŠT. ZAPOSLENIH OKOLJSKA POLITIKA

2010 Velenje Šoštanj Rogatec

4.398 Kot osnova velja še tista iz leta 2007.


4.500 Kot osnova velja še tista iz leta 2009, sledila ji je vsebinska dopolnitev 2011.


4.300 Kot osnova velja tista iz leta 2011.







Tabela 3: Osnovne značilnosti podjetja po letih



LETO 2010 2011 2012

KRITERIJI OKOLJSKIH VIDIKOV

okoljska politika

zakonske zahteve

mnenje strank

ocena tveganja

lastna ocena

ocena izrednih pogojev

okoljska politika

zakonske zahteve

mnenje strank

ocena tveganja

lastna ocena ocena izrednih pogojev

okoljska politika

zakonske zahteve

mnenje strank

ocena tveganja

lastna ocena ocena izrednih pogojev

PRALNO-SUŠILNI APARATI

SteamTech sušilnik perila

pralni stroji z LCD prikazovalnikom

aparati z energ. učinkovitostjo A++ in A+++ (do 30 % zmanjšana poraba energije)

nova tehnologija sušenja perila s toplotno črpalko z vgrajenim sistemom filtriranja procesnega zraka in tehnologijo ravnanja vlaken z ionizatorjem zraka

nova generacija strojev srednjega cenovnega razreda

HLADILNO-ZAMRZOVALNI APARATI

osvežitev RETRO kolekcije

ATAG hladilniki z LED osvetlitvijo

večina aparatov ener. razreda A++ in več

zamrzovalne skrinje z izboljšano energijsko učinkovitostjo

razvoj nove platforme samostojnih aparatov z visoko energijsko učinkovitostjo

KUHALNI PROGRAM

samočistilne pečice

multi-touch prikazovalnik iChef

indukcijski vok

nerjavno plinsko kuhališče,…

tehnologija IQook za avtomatsko kuhanje in pečenje

nove vgradne pečice BIO

vgradni aparati IQook - avtomatsko kuhanje na pari, nižja poraba energije

OGREVALNI SISTEMI

NI PODATKA SLIM grelnik vode

SMART elektronika

visoko-temperaturne ogrevalne toplotne črpalke

srednje-litražne sanitarne toplotne črpalke

pametni grelniki vode

Tabela 4: Razvojne posebnosti v letih 2010-2012



LETO 2013 2014 2015

PRALNO-SUŠILNI APARATI

nova platforma pralnih in sušilnih strojev večjih polnitev za gospodinjski in profesionalni trg s kompaktno izvedbo

razvoj druge generacije tehnologije toplotnih črpalk za sušilne stroje energijskega razreda A+++

izboljšanje energijske učinkovitosti

nova premijska platforma pralnih strojev z visoko energijsko učinkovitostjo, odlično funkcionalnostjo in dolgo življenjsko dobo

pralni stroji s posebej veliko zmogljivostjo polnitve

HLADILNO-ZAMRZOVALNI APARATI

nova platforma samostojnih aparatov širine 60 cm

inovativne rešitve, ki ohranjajo kakovost shranjenih živil, visoko energijsko učinkovitost, rešitve za lažje rokovanje v notranjosti itn.

razvoj nove platforme vgradnih hladilno-zamrzovalnih aparatov

visoko energijsko učinkoviti samostojni hladilno-zamrzovalni aparati

KUHALNI PROGRAM

nova platforma vgradnih pečic višjega cenovnega razreda

nova inovativna platforma vgradnih pečic višjega cenovnega razreda

nova platforma vgradnih pečic Asko in Atag

nova linija kuhinjskih aparatov Gorenje by Starck

DRUGO nova generacija profesionalnih pomivalnih strojev

nova generacija srednje-litražnih sanitarnih toplotnih črpalk

nova generacija profesionalnih pomivalnih strojev

modularna platforma pomivalnih strojev

razvoj povezljivih aparatov

Tabela 5: Razvojne posebnosti v letih 2013-2015

Podjetje Gorenje d. d. je v letnem poročilu 2015 napovedalo, da bodo v letu 2020 ustvarili 1,56 milijarde evrov prihodkov od prodaje ter dosegli stabilno rast dobička iz poslovanja, ki bo leta 2020 presegel 70 milijonov evrov. Predvidevajo tudi, da bodo s širitvijo na trge zunaj Evrope podvojili prodajo v najvišjih cenovnih



segmentih ter ustvarili 196 milijonov evrov prihodkov od prodaje na teh trgih (Gorenje Group, 2016).

Slika 18: Osnovne značilnosti podjetja Gorenje d.d. glede na letno poročilo 2015

(Gorenje Group, 2016)

Podjetje ima podeljena dva certifikata, in sicer ISO 14001 in OHSAS 18001, vključeno pa je tudi v shemo EMAS. Glede na leto 1997 so zmanjšali količino nevarnih odpadkov za 91 %, količino odpadkov za deponiranje za 99,6 %, zmanjšali porabo vode za 85 %, zmanjšali rabo komprimiranega zraka za 40 %, povečali porabo električne energije za 12 % in zmanjšali porabo zemeljskega plina za 34 % (Gorenje Group, 2016).

Slika 19: Rezultati v letu 2015 (Gorenje Group, 2016)

Podjetje je še leta 2012 deponiralo 511,6 ton odpadkov, kar so v letu 2015 zmanjšali na 8,91 ton. Poraba vode je v letu 2012 bila 0,085 (v m3/kos), v letu 2015 so le-to zmanjšali na 0,083 in si zastavili cilj, da jo bodo v letu 2016 zmanjšali še na 0,080 m3/kos. Poraba električne energije je v letu 2012 znašala



24,98 kWh/kos, v letu 2015 23,98 kWh/kos, pri čemer do si zadali cilj, da bodo v letu 2016 slednje zmanjšali na 23,00 kWh/kos1 (Gorenje Group, 2016).

Slika 20: Okoljski cilji podjetja Gorenje d. d. za leto 2016 (Gorenje Group, 2016)

Slika 21: Podjetje Gorenje d. d. v tonah (Gorenje Group, 2016)

1 Podatki veljajo za Gorenje d.d., lokacija Velenje



Podjetje se osredotoča predvsem na razvoj tehnoloških inovacij, energijsko učinkovitost, nove materiale, enostavnost uporabe, platformsko razmišljanje in premišljeno in napredno oblikovanje izdelkov. Njihovo okoljsko delovanje temelji na t. i. Poslovniku, ki je temeljni dokument sistemov ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu in opisuje ukrepe za stalno spremljanje in izboljševanje stanja okolja ter varnosti in zdravja pri delu. Za izvajanje aktivnosti s področja varstva okolja skrbi organizacijska enota Varstvo okolja ter varnost in zdravje pri delu, vodstvo enote pa enkrat letno ob pregledu ugotavlja učinkovitost sistema ravnanja z okoljem (Gorenje Group, 2015).



5. ZAKLJUČEK Ljudje, ki so bolj ekološko osveščeni in zainteresirani za zmanjševanje onesnaževanja okolja, so tisti, ki so bolj naravnani h kupovanju storitev ali izdelkov od organizacij in podjetij, ki so ekološko naravnana. Podjetja, ki skrbijo za ekološko naravnanost, bodo to tudi javno oznanila, saj so na to ponosna, slednje pa jim bo prineslo tudi podporo javnosti in posledično več strank oziroma prometa. Prav zato je ekološka naravnanost podjetij ključnega pomena za njihov uspeh, še posebej pa slednje velja v mednarodnem merilu. Pri tem je sicer pomembno poudariti, da morajo biti ekološko naravnani vsi členi podjetja - od vodstva pa do delavcev, prav vsi morajo biti seznanjeni s pravilnimi metodami za izvedbo okoljske naloge. Dandanes je to za podjetja pravzaprav nujno, saj podjetja, ki se ne zavedajo, da je nujno potrebno natančno izpolnjevati zahteve o ravnanju z okoljem, nimajo možnosti za sodelovanje na mednarodnih trgih, kar lahko posledično zanje pomeni tudi propad. Predanost vodstva in zaposlenih je torej primarnega pomena v procesu uvajanja sistema varovanja okolja v upravljanje podjetja. Tudi sicer je ta proces zahteven in zanj mora biti izpolnjenih še veliko več drugih dejavnikov. Tudi varčnost in ekološka naravnanost sta dva izmed teh dejavnikov, ki lahko kasneje celo prispevata k uspešnosti podjetja. Samo tista podjetja, ki bodo znala svojo ekološko industrijo izkoristiti, bodo imela vedno boljši položaj na trgu, proizvodi, ki so okolju prijazni, pa lepšo prihodnost. V diplomskem delu opisani standardi, ki se tematsko navezujejo na varovanje okolja (npr. ISO 14001), imajo mnoge skupne značilnosti, kot so zahteve po obvladovanju dokumentov ter hranjenju zapisov, analize in presoje, usposabljanje zaposlenih itn. Vsem je skupno, da je za učinkovit sistem potrebno sodelovanje vseh zaposlenih. Sodelovati pa morajo tudi poslovni partnerji in lokalna skupnost, pri čemer pa je v prvi vrsti pomembno, da je predvsem vodstvo podjetja zelo dobro seznanjeno z okoljskimi in zdravstveno-varstvenimi vprašanji. Prav odločitev vodstva namreč predstavlja prvi korak k vpeljavi standarda v organizacijo, saj sta podpora vodstva in posledično uspeh sistema medsebojno povezana in neločljiva, zelo pomembna pa je tudi projektna skupina - skupina ustrezno izobraženih in izkušenih ljudi - ki v organizacijo oziroma podjetje vpelje nov standard (Pribaković Borštnik idr., 2004). Mnoge raziskave, omenjene v diplomskem delu, so dokazale, da je podjetjem vpeljava ISO standarda prinesla mnogo pozitivnih lastnosti, ne le iz ekonomskega vidika. V prvi vrsti se je pokazalo namreč veliko prednosti vpeljave standarda predvsem v smislu zmanjšanja količine odpadkov, izboljšanja učinkovitosti procesov, boljši zavezanosti zaposlenih ter izboljšani konkurenčni prednosti in ugledu organizacije, ključnega pomena pa je motivacija zaposlenih in vključenost le-teh v področje trajnostnega razvoja podjetja, saj le-ta zahteva dolgoročno usmerjenost podjetja in posledično tudi zaposlenih v podjetju.



Po pregledu evolucije ISO standarda lahko zaključimo, da se zahteve zaostrujejo (npr. z vidika dokumentiranja in shranjevanja podatkov, jasnejših zahtev, sodelovanja vseh členov organizacije ipd.). Standard vedno bolj stremi tudi k cikličnosti okoljskih, družbenih in ekonomskih vplivov proizvodnje (Bonča, 2015). Predhodne raziskave (Maletič, Podpečan in Maletič, 2015) kažejo na to, da je ISO 14001 lahko učinkovito orodje pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja.

Slika 22: Primerjava standardov slovenskih podjetij

Po podatkih, pridobljenih iz zadnje objavljene statistike (2014) spremljanja ISO standardov v Sloveniji je jasno vidno, da je število pridobljenih ISO 9001 leta 2014 bilo nižje (1672 podjetij) kot leta 2006, ko je ISO 9001 standard imelo 2182 slovenskih podjetij. Tudi ISO 14001 je v letu 2014 imelo 425 podjetij (največ sicer 465, leta 2013), sistem EMAS pa ima v Sloveniji le 10 podjetij, kar je tudi edina statistična informacija, ki je javno dostopna. Slovenskih podjetij, ki imajo vzpostavljene standarde ravnanja z okoljem, ni veliko, oziroma bi številka lahko bila precej višja. Slovenskim podjetjem, ki se še odločajo za vpeljavo sistema ravnanja z okoljem mora biti v prvi vrsti pomembno, da je vodstvo prepričano v svojo odločitev ter da temu primerno sestavi skupino strokovnjakom, ki bo podjetju pomagala do zastavljenih ciljev. Ključnega pomena je tudi, da se o novi okoljski politiki obvesti zaposlene v podjetju, še pomembneje pa je, da se le-te tudi ustrezno pouči, saj bodo le tako lahko motivirani in bodo ustrezno komunicirali med seboj. Podjetje mora vedno stremeti k ciljem, ki si jih je zastavilo, zato je pomembno, da se stanje redno spremlja in dokumentira ter ustrezno posodablja, spreminja ali kako

0

500

1000

1500

2000

2500

ISO 9001

ISO 14001 EMAS

1672

425

10

2182

465

podatek za leto 2014 najvišje število podjetij zabeleženo



drugače reagira, v kolikor so pri pregledu ugotovljena odstopanja. Organizacija oziroma podjetje je namreč po standardu dolžno vzpostaviti ustrezen sistem merjenja uspešnosti, saj je le to način za doseganje trajnostnega razvoja organizacije. Standard ISO 14001 bo torej podjetju prinesel nov, merljiv sistem merjenja učinkovitosti, natančnejše načrtovanje, izboljšanje komunikacije med zaposlenimi in vključevanje stalnega izboljševanja in iskanja novih priložnosti za izboljšavo. Dosežen standard ISO 14001 lahko podjetje sicer nato še vedno nadgradi z EMAS sistemom za ravnanje z okoljem.

»Previsoko ceno plačujemo za tisto, čemur pravimo napredek.

Ni samo Zemlja tista, ki je plačala ceno naše obsedenosti

z industrijskim napredkom, temveč tudi tisti krhki delec nas, ki se odzove na višje vrednote,

kakor pa je materialno bogastvo.« Jonathan Porritt



LITERATURA IN VIRI

Allur, E., Heras-Saizarbitoria, I., & Casadesús, M. (2014). Internalization of ISO 9001: a longitudinal Survey. Industrial Management & Data Systems, 114(6), 872 – 885. Arso. (b.d.). EMAS. RS: Ministrstvo za okolje in prostor. Pridobljeno dne 12.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/EMAS/EMAS.html. Balzarova, M.A., & Castka, P. (2008). Underlying mechanisms in the maintenance of ISO 14001 environmental management system. Journal of Cleaner Production, 16, 1949-1957. Bertoncelj, A., Meško, M., Naradočnik, A., & Nastav, B. (2011). Trajnostni razvoj organizacije. Ljubljana: GV založba. Boiral, O. (2011). Managing with ISO Systems: Lessons from Practice. Long Range Planning, 44, 197-220. Bonča, M. (2015). ISO 14001 kot orodje za doseganje trajnostnega razvoja organizacije. Diplomsko delo, Kranj: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede. Bureau Veritas. (2015). High Level Structure. Pridobljeno dne 15.7.2016 s svetovnega spleta: http://www.isorevisions.com/high-level-structure-hls/. Bureau Veritas Slovenija. (b.d.). Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001. Pridobljeno dne 21.5.2016 s svetovnega spleta: http://www.bureauveritas.si/home/about-us/our-business/certification/systems-management/environment/. Castka, P., & Prajogo, D. (2013). The effect of pressure from secondary stakeholders on the internalization of ISO 14001. Journal of Cleaner Production, 47, 245-252. CECED. (b.d.). About us. Pridobljeno dne 29.5.2016 s svetovnega spleta: http://www.ceced.eu/site-ceced/about-us.html. CIESIN. (b.d.). Montreal Protocol. Earth Institute: Columbia University. Pridobljeno dne 21.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.ciesin.org/TG/PI/POLICY/montpro.html. Društvo DOVES – FEE SLOVENIJA. (b.d.). Ekošola 2015/2016. Poročilo. Pridobljeno dne 4.2.2016 s svetovnega spleta: http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Porocilo-2015.pdf. Ekošola. (b.d.). Ekošola. Pridobljeno dne 04.02.2016 s svetovnega spleta: http://www.ekosola.si/.

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/EMAS/EMAS.html

http://www.bureauveritas.si/home/about-us/our-business/certification/systems-management/environment/

http://www.bureauveritas.si/home/about-us/our-business/certification/systems-management/environment/

http://www.ceced.eu/site-ceced/about-us.html

http://www.ciesin.org/TG/PI/POLICY/montpro.html

http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Porocilo-2015.pdf

http://www.ekosola.si/uploads/2010-08/Porocilo-2015.pdf

http://www.ekosola.si/



EMAS. (b.d.). Pridobljeno dne 12.6.2016 s svetovnega spleta: http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/EMAS/ European Commission. (2016). EMAS. European Commission. Pridobljeno dne 12.04.2016 s svetovnega spleta: http://ec.europa.eu/environment/emas/index_en.htm. European Commission. (b.d.). Eco-innovation observatory. European Commission. Pridobljeno dne 8.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.eco-innovation.eu/. Ferfila, B. (1997). Sodobni svet. Regionalne študije in primerjalne politike. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. Gavronski, I., Ferrer, G., & Paiva, E.L. (2008). ISO 14001 certification in Brazil: motivations and benefits. Journal of Cleaner Production, 16, 87-94. Ghisellini, A., & Thurston, D. L. (2005). Decision traps in ISO 14001 implementation process: case study results from Illinois certified companies. Journal of Cleaner Production, 13, 763-777. Gorenje Group. (2016). Letno poročilo 2015. Pridobljeno dne 29.5.2016 s svetovnega spleta http://static14.gorenje.com/files/default/corporate/investor-relations/annual-reports/GORENJE_LP2015_SLO_interactive_OUT-5.pdf. Gorenje Group. (2014). O Skupini Gorenje. Pridobljeno dne 29.5.2016 s svetovnega spleta: http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/o-skupini-gorenje. Gorenje Group. (2014). Okolje - Arhiv okoljskih poročil. Pridobljeno dne 12.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/trajnostni-razvoj/okolje/arhiv-okoljskih-porocil. Granly, B. M., & Welo, T. (2014). EMS and sustainability: experiences with ISO 14001 and Eco-Lighthouse in Norwegian metal processing SMEs. Journal of Cleaner Production, 64, 194-204. Gouyou, Q., Saixing, Z., Xiaodong, L., & Chiming, T. (2012). Role of Internalization Process in Defining the Relationship between ISO 14001 Certification and Corporate Environmental Performance. Corporate Social Responsibility and Environmental Management, 19, 129-140. Heras-Saizarbitoria, I., Dogui, K., & Boiral, O. (2013). Shedding light on ISO 14001 certification audits. Journal of Cleaner Production, 51, 88-98. Heras-Saizarbitoria, I., Landín, G. A., & Molina-Azorín, J. F. (2011). Do drivers matter for the benefits of ISO 14001? International Journal of Operations & Production Management, 31(2),192-216.

http://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/EMAS/

http://ec.europa.eu/environment/emas/index_en.htm

http://www.eco-innovation.eu/

http://static14.gorenje.com/files/default/corporate/investor-relations/annual-reports/GORENJE_LP2015_SLO_interactive_OUT-5.pdf

http://static14.gorenje.com/files/default/corporate/investor-relations/annual-reports/GORENJE_LP2015_SLO_interactive_OUT-5.pdf

http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/o-skupini-gorenje

http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/o-skupini-gorenje

http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/trajnostni-razvoj/okolje/arhiv-okoljskih-porocil

http://www.gorenjegroup.com/si/gorenje-group/trajnostni-razvoj/okolje/arhiv-okoljskih-porocil



Hočevar, M., Jaklič, M., & Zagoršek, H. (2003). Ustvarjanje uspešnega podjetja: akcijski pristop k statističnemu razmišljanju, vodenju in nadziranju. Ljubljana: GV Založba. HSE. (2011). Varovanje okolja. Holding Slovenske elektrarne. Pridobljeno dne 22.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.hse.si/si/varovanje-okolja. ISO. (2014). ISO-survey. Pridobljeno dne 8.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/iso-survey.htm?certificate=ISO%209001&countrycode=AF. ISO. (2014). Evolution of ISO 14001 certifikates in Slovenia. Pridobljeno dne 8.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/iso-survey.htm?certificate=ISO%2014001&countrycode=SI#countrypick. Jabbour, A. B. L. S., Jabbour, C. J. C., Latan, H., Teixeira, A. A., & Oliveira, J. H. C. (2014). Quality management, environmental management maturity, green supply chain practices and green performance of Brazilian companies with ISO 14001 certification: Direct and indirect effects. Transportation Research Part E, 67, 39-51. Kralj, D. (2013). Odličnost ravnanja z okoljem. Maribor: Založba Pivec. Krka d.d. (b.d.). Varstvo okolja. Novo mesto: Krka d.d. Pridobljeno dne 22.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.krka.si/sl/o-krki/druzbena-odgovornost/varstvo-okolja/. Kučiš, M. (2010). Odličnost in etika v Zdravilišču Radenci. Otočec: 22. forum odličnosti in mojstrstva. Pridobljeno dne 22.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.fos.unm.si/media/pdf/forum/22_forum/kucis.pdf. Lozano, R. (2012). Towards better embedding sustainability into companies’ systems: an analysis of voluntary corporate initiatives. Journal of Cleaner Production, 25, 14-26. Maletič, M., Podpečan, M., & Maletič, D. (2015). SO 14001 in a corporate sustainability context: a multiple case study approach. Management of Environmental Quality: An International Journal, 26(6), 872 – 890. Marimon, F., Llach, J., & Bernardo, M. (2011). Comparative analysis of diffusion of the ISO 14001 standard by sector of activity. Journal of Cleaner Production, 19, 1734-1744. Matuszak-Flejszman, A. (2009). Benefits of Environmental Management System in Polish Companies Compliant with ISO 14001. Polish Journal of Environmental Studies, 18(3), 411-419.

http://www.hse.si/si/varovanje-okolja

http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/iso-survey.htm?certificate=ISO%209001&countrycode=AF

http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/iso-survey.htm?certificate=ISO%209001&countrycode=AF

http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/iso-survey.htm?certificate=ISO%2014001&countrycode=SI#countrypick

http://www.iso.org/iso/home/standards/certification/iso-survey.htm?certificate=ISO%2014001&countrycode=SI#countrypick

http://www.krka.si/sl/o-krki/druzbena-odgovornost/varstvo-okolja/

http://www.krka.si/sl/o-krki/druzbena-odgovornost/varstvo-okolja/

http://www.fos.unm.si/media/pdf/forum/22_forum/kucis.pdf



Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. (2004). Nacionalni program varstva okolja. Osnutek za javno razpravo. RS: Ministrstvo za okolje, prostor in energijo. Pridobljeno dne 8.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.npvo.si/osnutek/celoten_dokument.pdf. Molina-Azorín, J. F., Tarí, J. J., Claver-Cortés, E., & López-Gamero, M. D. (2009). Quality management, environmental management and firm performance: A review of empirical studies and issues of integration. International Journal of Management Reviews, 11(2),197-222. Nawrocka, D., & Parker, T. (2009). Finding the connection: environmental management systems and environmental performance. Journal of Cleaner Production, 17, 601-607. Pestle Analysis. (2016). What is PESTLE analysis. Pridobljeno dne 12.4.2016 s svetovnega spleta: http://pestleanalysis.com/what-is-pestle-analysis/. Piskar, F. (2003). Učinki pridobitve certifikata kakovosti slovenskih podjetij in nadaljevanje njihovih prizadevanj na področju kakovosti. Ljubljana: Ekonomska fakulteta Ljubljana. Pribaković Borštnik, A., Zornik, M., & Žagar, T. (2004). Odgovorno okoljsko delovanje - sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: Slovenski institut za kakovost in meroslovje. Proto, M., & Supino, S. (2000). Ecomanagement quality system: ISO 14000. The state of art in Italy. Total Quality Management, 11(4-6), 767-772. Psomas, E. L., Fotopoulos, C. V., & Kafetzopoulos, D. (2011). Motives, difficulties and benefits in implementing ISO 14001 Evrinonmental Management System. Management of Environmental Quality, 22(4), 502-521. Quality Network. (2014). British Standard 7750. Združeno kraljestvo: Quality Network. Pridobljeno dne 21.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.quality.co.uk/bs7750.htm. Radej, B., Povšar, J., & Kovač, M., idr. (2000). Shema indikatorjev monitoringa okoljskega razvoja. Ljubljana: Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. Rezaee, Z., & Elam, R. (2000). Emerging ISO 14000 environmental standards: a step-by-step implementation guide. Managerial Auditing Journal, 15(1/2), 60-67. Sambasivan, M., & Fei N. Y., (2008). Evaluation of critical success factors of implementation of ISO 14001 using analytic hierarchy process (AHP): a case study from Malaysia. Journal of Cleaner Production, 16, 1424-1433. Saubermacher - Komunala Murska Sobota. (2016). Mejniki v razvoju. Murska Sobota: Saubermacher - Komunala Murska Sobota. Pridobljeno dne 22.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.saubermacher-komunala.si/si/o-podjetju/mejniki-v-razvoju.

http://www.npvo.si/osnutek/celoten_dokument.pdf

http://pestleanalysis.com/what-is-pestle-analysis/

http://www.quality.co.uk/bs7750.htm

http://www.saubermacher-komunala.si/si/o-podjetju/mejniki-v-razvoju

http://www.saubermacher-komunala.si/si/o-podjetju/mejniki-v-razvoju



Sava d.d. (2010). Poročilo o trajnostnem razvoju - Standardi, politike in priznanja s področja varnosti in zdravja pri delu ter okolja. Sava d.d.: Letno poročilo. Pridobljeno dne 22.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.sava.si/images/pdf/TR/04-Standardi_politike_in_priznanja.pdf. SAZU. (2015). Slovar slovenskega knjižnega jezika : SSKJ 2. Ljubljana: Cankarjeva založba. SIQ. (2015). Nova izdaja standarda ISO 14001:2015. Ljubljana: SIQ. Pridobljeno dne 12.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/aktualno/nova_izdaja_standarda_iso_14001/index.html. SIQ. (2015). Nova izdaja standarda ISO 9001:2015. Ljubljana: SIQ. Pridobljeno dne 12.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/aktualno/nova_izdaja_standarda_iso_9001/index.html. SIQ. (2015). Ocenjevanje sistemov vodenja. Ljubljana: SIQ. Pridobljeno dne 12.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/pogosta_vprasanja/. Slovenski inštitut za standardizacijo. (2004). Slovenski standard. SIST EN ISO 9001, Sistemi vodenja kakovosti - zahteve. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Slovenski inštitut za standardizacijo. (2005). Slovenski standard. SIST EN ISO 14001, Sistemi ravnanja z okoljem. Zahteve z navodili za uporabo. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Slovenski inštitut za standardizacijo. (2005). Slovenski standard. SIST ISO 14050, Ravnanje z okoljem. Ljubljana: Slovenski inštitut za standardizacijo. Smraka-Kincl, V., & Prajnc Potrč, S. (2002). Ekoprofit v Mariboru. Zbornik. Maribor: 13. Mišičev vodarski dan 2002. Pridobljeno dne 22.4.2016 s svetovnega spleta: http://okolje.maribor.si:81/data/user_upload/dokumenti/urad_za_okolje/gradiva/clanki/EKOPROFIT_v_Mariboru.pdf. Strašek, V. (1998). Vodenje podjetja z vidika varovanja okolja v skladu z zahtevami standarda ISO 14001. Ljubljana: Bureau Veritas Quality International Slovenija. UNEP. (b.d.). Agenda 21. ZDA: UNEP. Pridobljeno dne 21.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.unep.org/documents.multilingual/default.asp?documentid=52. Vujoševič, N. (1996). Vodilo za standarde kakovosti ISO 9000. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

http://www.sava.si/images/pdf/TR/04-Standardi_politike_in_priznanja.pdf

http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/aktualno/nova_izdaja_standarda_iso_14001/index.html




http://www.siq.si/ocenjevanje_sistemov_vodenja/pogosta_vprasanja/

http://okolje.maribor.si:81/data/user_upload/dokumenti/urad_za_okolje/gradiva/clanki/EKOPROFIT_v_Mariboru.pdf

http://okolje.maribor.si:81/data/user_upload/dokumenti/urad_za_okolje/gradiva/clanki/EKOPROFIT_v_Mariboru.pdf

http://www.unep.org/documents.multilingual/default.asp?documentid=52



Vujoševič, N. (2006). Vodilo za okoljske standarde ISO 14001 in EMAS: sistemi ravnanja z okoljem. Ljubljana: GV založba. Vuk, D. (2000). Uvod v ekološki management. Kranj: Moderna organizacija. Wikipedia. (2016). Gorenje (podjetje). Pridobljeno 29.5.2016 s svetovnega spleta: https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorenje_(podjetje). World Certification Services. (2016). ISO 14001:2015 Transition Guide. Pridobljeno dne 15.7.2016 s svetovnega spleta: https://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=1&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwj1quXXjMTOAhVDPBQKHSSVAmYQFggdMAA&url=http%3A%2F%2Fwww.world-cert.co.uk%2Fwp-content%2Fuploads%2FJanuary-2016-EMS-Client-Newsletter.doc&usg=AFQjCNHf9g8KiC9HQ4m_cofjPGcA199RLw&sig2=LhHc0OfVBuPK4R4XT_MELQ&bvm=bv.129422649,d.bGs. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) - neuradno prečiščeno besedilo št. 14. (2015). Pridobljeno dne 8.4.2016 s svetovnega spleta: http://www.pisrs.si/Pis.web/npbDocPdf?idPredpisa=ZAKO7420&idPredpisaChng=ZAKO1545&type=pdf. Zakon o varstvu okolja (ZVO-1) - uradno prečiščeno besedilo (ZVO-1-UPB-1). (2006). Uradni list Republike Slovenije (št. 39/2006). Pridobljeno dne 8.4.2016 s svetovnega spleta: https://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006039.pdf#!/u2006039-pdf.

https://sl.wikipedia.org/wiki/Gorenje_(podjetje)

http://www.pisrs.si/Pis.web/npbDocPdf?idPredpisa=ZAKO7420&idPredpisaChng=ZAKO1545&type=pdf

http://www.pisrs.si/Pis.web/npbDocPdf?idPredpisa=ZAKO7420&idPredpisaChng=ZAKO1545&type=pdf

https://www.uradni-list.si/_pdf/2006/Ur/u2006039.pdf#!/u2006039-pdf



PRILOGE Priloga 1 - Zahteva za izdajo odločbe o registraciji organizacije v sistem EMAS



Priloga 2 - Opis postopka pridobitve okoljevarstvenega soglasja



KAZALO SLIK Slika 1: Struktura diplomskega dela 3 Slika 2: Sistemi vodenja 10 Slika 3: Vodstvena praksa 12 Slika 4: EMAS 13 Slika 5: Postopek registracije v EMAS 14 Slika 6: Načela in struktura ISO 14001 16 Slika 7: Zahteve ISO 17 Slika 8: Postopek certifikacije 19 Slika 9: Sistem ravnanja z okoljem ISO 14001 20 Slika 10: Organizacija in njeno okolje 21 Slika 11: Primer certifikacijskega znaka ISO 14001 22 Slika 12: Poslovnik 24 Slika 13: Ekološka učinkovitost Slovenije v primerjavi z državami EU 27 Slika 14: Pridobitve ISO 14001 certifikata v Sloveniji 28 Slika 15: Blagovne znamke podjetja Gorenje d.d. 32 Slika 16: Vizija, poslanstvo in vrednote podjetja 33 Slika 17: Družbena odgovornost podjetja Gorenje d.d. 34 Slika 18: Osnovne značilnosti podjetja Gorenje d.d. 38 Slika 19: Rezultati v letu 2015 38 Slika 20: Okoljski cilji podjetja Gorenje d.d. za leto 2016 39 Slika 21: Podjetje Gorenje d.d. v tonah 39 Slika 22: Primerjava standardov slovenskih podjetij 42

KAZALO TABEL Tabela 1: Primer okoljskih vidikov 25 Tabela 2: Seznam organizacij, vključenih v sistem EMAS 29 Tabela 3: Osnovne značilnosti podjetja po letih 35 Tabela 4: Razvojne posebnosti v letih 2010-2012 36 Tabela 5: Razvojne posebnosti v letih 2013-2015 37

KRATICE IN AKRONIMI BS: British Standard CECED: European Committee of Domestic Equipment Manufacturers CERES: Coalition for Environmentally Responsible Economies CIESIN: Center for International Earth Science Information Network EMAS: Eco-Management and Audit Scheme EU: Evropska Unija FAO: Food and Agriculture Organization of the United Nations FEE: Foundation for Environmental Education GRI: Global Reporting Initiative ICC: International Chamber of Commerce ISO: International Organization for Standardization OŠ: Osnovna šola SŠ: Srednja šola



UNEP: United Nations Environment Programme WHO: World Health Organization

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija ... · 4.1 industrijska ekologija v sloveniji...

Documents