DIPLOMSKO DELO VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJA Varnost in policijsko delo

Značilnosti navijačev različnih športnih panog

September, 2014 Nuša Bučar

Mentor: doc. dr. Aleš Bučar-Ručman

ZAHVALA Za vso strokovno pomoč, navodila in usmeritve pri nastajanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorju doc. dr. Alešu Bučarju-Ručmanu. Zahvaljujem se tudi osebi, ki je sodelovala pri intervjuju in vsem anketirancem. Rada bi se zahvalila tudi vsem, ki so mi v času študija in pisanja diplomske naloge stali ob strani in mi pomagali, predvsem pa: mami, očimu, obema bratoma ter Jasmini in Sergeji.

3

Kazalo

1 Uvod .......................................................................................... 7

1.1 Postavitev hipotez ..................................................................... 7

1.2 Opredelitev metod .................................................................... 8

2 Različni tip navijačev obiskuje različne športne panoge ............................. 9

2.1 Množica ................................................................................. 9

2.2 Različni motivi obiskovalcev športnih prireditev ................................ 11

2.3 Različne športne panoge ............................................................ 12

2.3.1 Nogomet .......................................................................... 13

2.3.2 Rokomet .......................................................................... 13

2.3.3 Smučanje ......................................................................... 14

2.3.4 Hokej ............................................................................. 15

3 Različni navijači in njihove skupne značilnosti ter način življenja ................ 16

3.1 Posamezniki, ki tvorijo celoto s skupnimi značilnostmi ........................ 16

3.1.1 Navijačice ........................................................................ 17

3.2 Navijač kot posameznik ............................................................. 18

4 Vidiki športa kot družbenega pojava ................................................... 19

5 Raziskava (emipirični del) ................................................................ 22

5.1 Anketa .................................................................................... 22

5.1.1 Analiza anketnega vprašalnika ................................................ 23

5.2 Intervju ................................................................................ 31

5.2.1 Analiza intervjuja ............................................................... 31

5.3 Opazovanje z udeležbo .............................................................. 33

6 Zaključna razprava in ugotovitve ....................................................... 38

7 Viri ........................................................................................... 41

8 Priloge ...................................................................................... 43

4

Kazalo grafov

Graf 1 : Ali obiskuješ športne prireditve? ........................................................... 23

Graf 2: Kako pogosto jih obiščeš? .................................................................... 24

Graf 3: Katere športe spremljaš? .................................................................... 25

Graf 4: Obnašanje na tekmi .......................................................................... 26

Graf 5: Prepoznavnost navijaške skupine ........................................................... 27

Graf 6: Člani navijaških skupin ....................................................................... 28

Graf 7: Ali je spremljanje športnih prireditev pogost način preživljanja prostega časa

pri nas? ................................................................................................... 29

Kazalo tabel

Tabela 1: Kronološki pregled obiskanih prireditev ................................................ 34

5

Povzetek

Diplomska seminarska naloga z naslovom Značilnosti navijačev različnih športnih

panog, je sestavljena iz dveh delov.

V prvem, teoretičnem delu, je poudarek na različnih navijačih in različnih športnih

panogah. Predstavljen je sam pojem množice, vsaka športna panoga posebej ter

različni motivi navijačev. V nadaljevanju so obravnavane razlike in skupne značilnosti

navijačev, navijač kot posameznik, ki nato tvori neko celoto z drugimi navijači, saj

jih povezujejo skupne značilnosti in njihov način življenja. Ob koncu teoretičnega

dela so predstavljeni nekateri vidiki športa kot družbenega pojava. Obravnavan je

šport kot zgodovinski pojav in njegova dinamika razvoja, stopnje intenzivnosti

ukvarjanja s športom, fenomen športnih dogodkov in spektaklov, ekonomski vidik

športa, povezava športa s socialnim statusom aktivnih in pasivnih udeležencev ter

nenazadnje rasizem, katerega dinamiko lahko športni dogodki intenzivirajo ali

umirjajo.

Drugi del diplomske naloge je empirični del, kjer so predstavljene vse tri metode, s

katerimi smo raziskovali. To so anketa, intervju in opazovanje z udeležbo. Začeli smo

z anketnim vprašalnikom, napisana je analiza ankete, ki je predstavljena tudi z grafi,

za lažje razumevanje. Druga metoda je intervju, kjer je analizirano vsako vprašanje

posebej, na koncu pa napisan povzetek. Na koncu je še tretja metoda, in sicer

opazovanje z udeležbo. Tukaj so našteti v preglednici vsi obiskovani športni dogodki.

Vsak obiskan dogodek je posebej opisan, podane so tudi vse pomembne informacije,

ki so bile ob ogledu dogodka zbrane.

V zaključni razpravi so podane ugotovitve v zvezi s postavljenimi hipotezami. Na

različne športne prireditve pridejo obiskovalci, ki se razlikujejo po socialnem statusu,

stopnji splošne in športne razgledanosti, stopnji izobrazbe, motivih in vedenju.

Navijaštvo je način življenja.

Ključne besede: navijači, množica, skupne značilnosti, različne športne panoge,

motivi obiskovalcev športnih prireditev

6

Summary – Typical features of fans supporting different

sports disciplines

My diploma paper entitled Typical features of fans supporting different sports

disciplines consists of two parts.

In the first, merely theoretical part the fans and supporters of different sports are

the main theme with the emphasis on the motifs which lead them to act as they do,

their characteristics and their way of life. It is interesting to observe how an

individual with his own character can become a part of a so homogenous group. Each

sport is dealt with separately and the phenomenon of the mass is presented. There

are some interesting perspectives of sport as a social phenomenon dealt with at the

conclusion of the theoretical part. It is important to deal with sport as a historical

phenomenon, to observe its development, intensity of participation in different

sports and the phenomenon of sports events and spectacles. It is not to forget the

economic perspective of sport and its relation to social status of active and passive

participants in sports events. Last but not least the racism has to be mentioned,

since the sports events have the ability either to intensify or to calm its impulses.

The second part is the empirical one including all three methods which were used for

researching. These are the questionnaire, the interview and the observation with the

analysis. The empirical part starts with the questionnaire and its analysis. The results

are presented by the graphs to be more explicit. The questions are analysed one

after another and there is a summary at the end. By the observing part the visited

sports events are given in a chart. Each event is being described and all the

information, gathered there, is given.

At the conclusion the findings, related to the hypotheses stated, are presented.

Different sports events are being visited by the people who are very diverse

according to their social status, sophistication, degree of achieved education, motifs

and behaviour. Being a fan is the way of life.

Key words: fans, a mass, common characteristics, different sports disciplines,

motifs of the fans visiting sports events

7

1 Uvod

Navijaštvo nas spremlja že vrsto let. Precej se je razmahnilo in doseglo velike

razsežnosti. Iskali in raziskovali bomo predvsem motive ter razloge, ki ljudi ženejo,

da gredo na neko športno prireditev. Vsekakor obiskovalce in navijače motivira več

dejavnikov. Navijaštvo je prav poseben življenjski vzorec, ki ga živi mnogo ljudi.

Osredotočili se bomo na različne športe in navijače, ki le-te obiskujejo. Športi,

katere bomo obiskali in med njimi delali tudi primerjavo so: nogomet, smučanje,

hokej in rokomet.

Ljudje navijanje doživljamo različno in se zaradi tega tudi različno vedemo. Nekateri

se skozi navijanje dokazujejo ali pa se celo identificirajo s samo igro, igralci in

atmosfero na samem dogodku. Nekateri se v samo igro in dogajanje vživijo bolj,

drugi manj. Navijaštvo bi lahko na nek način razdelili na različne stopnje

intenzivnosti navijanja. Ena skrajnost so navijači, ki zgolj mirno sedijo in gledajo

tekmo. Druga skrajnost pa so vsekakor navijaške skupine, kjer je prisotno odklonsko

vedenje.

Ne smemo pozabiti, da je obiskovanje športnih prireditev tudi statusni simbol, saj si

v današnjih časih vsak tega ne more privoščiti.

Navijaški življenjski slog je izredno zanimiv in se razlikuje pri vsakem posamezniku.

Kljub temu, da je vsak navijač samosvoj, bomo poskusili poiskati njihove skupne

značilnosti. Opisali bomo tudi različne vidike športa kot družbenega pojava.

1.1 Postavitev hipotez

V diplomskem delu bomo preverili dve hipotezi:

- hipoteza 1: Na različne športne prireditve pridejo različni udeleženci. Razlikujejo

se po socialnem položaju, stopnji splošne in »športne« razgledanosti, stopnji

izobrazbe, čustvovanju, vedenju in ne nazadnje po motivih, zaradi katerih so se

odločili za obisk neke športne prireditve.

- hipoteza 2: Navijaštvo je način življenja. Navijači navijajo v skupinah ali pa se

športnih dogodkov udeležujejo posamezno. Nekateri so priložnostni navijači, za

druge pa je navijaštvo način življenja, do česar največkrat privede identifikacija s

8

športnikom ali klubom ali pa potreba po pripadnosti neki skupnosti, katere delovanje

lahko človek ponotranji. Navijaštvo je (pogosto) edini način preživljanja prostega

časa in vključuje med drugim redno obiskovanje športnih prireditev, skrb za zunanjo

podobo, obvladovanje pravil navijaške scene in navijaški turizem – spremljanje

izbranega kluba na tekmovanja izven domačega kraja in pri skrajnih ali t.i. ultra

navijačih tudi izgredništvo.

1.2 Opredelitev metod

V nalogi bomo za preverjanje hipotez uporabili sledeče raziskovalne metode:

• Intervju s staršem mariborskega hokejista, ki redno spremlja tekme.

Povprašali ga bomo o njegovem načinu navijanja, o tem kako vidi druge

navijače in se morda z njimi povezuje v navijaško skupino. Zanimalo nas bo

tudi njegovo mnenje o tem, kakšni navijači obiskujejo hokejske tekme, iz

kakšnih razlogov se ljudje odločijo za obisk športne prireditve in kakšen je

njihov način navijanja.

• Opazovanje z udeležbo; udeležili se bomo različnih tekem (smučanje, hokej,

rokomet in nogomet), kjer bomo opazovali občinstvo in videli, kakšne vrste

navijači so obiskali določeno športno panogo in kakšen je bil njihov način

navijanja. Sproti si bomo beležili videno.

• Anketa med srednješolci treh različnih stopenj izobraževanja; gimnazijci,

dijaki srednjega strokovnega izobraževanja in dijaki srednjega poklicnega

izobraževanja, ki jih bomo povprašali, ali obiskujejo športne prireditve, če

da, katere, ali so aktivni navijači ali zgolj gledalci. Zanimalo nas bo tudi

mnenje o navijaških skupinah. Glede na različno stopnjo izobraževalnega

programa, ki ga anketiranci obiskujejo, bomo skušali dobiti tudi sliko o

izobrazbeni strukturi obiskovalcev športnih prireditev.

9

2 Različni tip navijačev obiskuje različne športne

panoge

2.1 Množica

Množica je zelo širok pojem. Sega globoko v zgodovino. Že pred davnimi leti so se

ljudje povezovali v množice, saj so tako lažje preživeli. Kasneje so množice dobile

veliko drugih pomenov in različne vloge.

Množične pojave tolmačita še dve pomembni teoriji, ki sta bili doslej omenjeni samo

bežno: teorija povečanja reakcij in teorija posnemanja. Dobro posplošujeta in

opisujeta vedenje v množici. Teorija povečanja reakcij pravi, da se v množici večina

reakcij poveča. Teorija posnemanja pa pravi, da zaznavanje izrazov drugih ljudi

povzroča enake izraze pri opazovalcih (Pečjak, 1994: 38).

V skupini pa je vsekakor pomemben tudi posameznik. Posamezniki se združujejo v

skupine tudi zato, ker jim to omogoča stik z drugimi in nudi prijetno izkušnjo, poleg

tega pa omogoča posameznikom ustvarjati prijazne odnose. Sama neposredna bližina

ne pripelje do oblikovanja skupine, ampak nudi možnost identifikacije potreb drugih

preko komunikacije med člani skupine (Zabukovec, Čačinovič, Musek, Pečjak,

Žlender in Polič, 1994: 79).

Velikokrat sami nimamo poguma, da bi spregovorili, ko pa vidimo, da nas je več

istega mnenja, dobimo zagon in si upamo več. V množici se prav tako povečajo naše

reakcije, saj hočemo narediti vtis na druge in s tem izboljšamo tudi lastno

samopodobo. Že v zgodovini so se ljudje posnemali med seboj in tako je tudi danes.

Nekoč, ko so ljudje videli, da nekdo zna npr. zakuriti ogenj, so ga začeli posnemati in

vedno več ljudi se je naučilo te veščine. Ljudje smo bitja, ki posnemamo ves čas.

Prav tako kadar, denimo, vidimo skupino ljudi in nam je njihovo obnašanje všeč,

začnemo posameznike iz skupine posnemati ali pa se jim pridružimo.

Športne množice v smislu tekmovalcev oz. gledalcev so se oblikovale že davno.

Tekmovalni šport sega v davnino, prav tako tudi intenzivnost ljubezni športnih

navijačev do športa ni moderni fenomen. Zmagovalci so poželi veliko slavo in zaslužili

veliko več od povprečnih meščanov. Najboljši so lahko izbirali tudi, za katero ekipo in

10

pod kakšnimi pogoji bodo tekmovali. Navdušenje množic za šport v smislu navijaštva

je težko primerljivo s katero koli vrsto zabave. Hitrost stopnjuje utrip, menjavanje

vodilnih v nekem tekmovanju poskrbi za napetost in dejstvo, da ima dogodek neko

omejeno razdaljo oz. čas trajanja, stopnjuje dramatičnost. Strastno rivalstvo je

obstajalo že med navijači, ki so v Starem Rimu navijali za različne ekipe v

tekmovanju s kočijami. Prav tako so bili navijači, ki so imeli svoje favorite, tudi

cesarji (Cole, 2001: 1583).

Dejansko vsi na nek način pripadamo športni množici. Eno merilo, v kakšni meri šport

dominira v našem vsakdanjiku, so številne metafore v naših pogovorih, predvsem

tiste, ki so nekakšna skrajšana verzija standardov odličnosti in cenjenih vrlin (npr.

dvigniti oz. visoko postaviti letvico pomeni dvigniti stopnjo zahtevnosti oz. postaviti

višje standarde; dobro se boriti pomeni truditi se). Drugi pokazatelji so dejstva, da

ima vsaka lokalna, pa tudi nacionalna radijska oz. televizijska postaja športne

oddaje, vsak časopis športne strani in da televizijske hiše podpisujejo milijonske

pogodbe za ekskluzivne pravice do prenosov (Cole, 2001: 1583-1584).

Na vedenje športnih množic vplivajo enaki dejavniki kot na druge množice, poleg

tega pa se pojavljajo še posebni, ki so značilni samo za športne prireditve. A tudi

skupni dejavniki imajo na športnih prireditvah močnejšo, šibkejšo ali drugačno vlogo

kot pri drugih množicah (Pečjak, 1994: 95).

Plesec in Doupona razlagata (2002: 39), kako klišejsko pogosto publiko na stadionih

označujemo kot ljudi zoženega obzorja, kot neko maso, kjer se zavest izgubi v

splošnem veselju, ki se združuje v mobilizaciji proti nasprotniku. Publika na športnih

dogodkih je raznovrstna. Gre za skupnost vseh tistih ljudi, pri katerih je viden

stabilen in bolj ali manj trajen in ne naključen interes za šport oz. za določeno

panogo posebej. Športna publika od športa nekaj pričakuje in nekaj tudi dobiva ter

vse to vgrajuje v svojo skupno življenjsko izkušnjo.

Med dejavniki sta pomembna število in gostota ljudi. Tukaj so še vreme,

temperatura, vpliv uživanja alkoholnih pijač in simboli oz. navijaški pripomočki.

Navijači se gibljejo tako, da mahajo z zastavami, ploskajo, vstajajo in vzklikajo

različna gesla ter pojejo navijaške pesmi v podporo svojemu klubu. Za športne

množice je značilna močna identifikacija gledalcev s svojim klubom in med navijači

istih klubov med seboj. Navijači se med seboj prepoznajo tudi po značilnih oblačilih

11

in barvah, saj vsak klub nosi neko svojo značilno barvo (Pečjak, 1994). Nadenejo si

tudi posebna imena kot so nam najbolj poznane Viole, Green dragonsi ter Celjski

Grofje.

2.2 Različni motivi obiskovalcev športnih prireditev

Vsakdo, ki se odloči obiskati športno prireditev, ima za to različne motive. Ljudje

obiščemo športne prireditve z nekim namenom ali pa zgolj tako preživljamo prosti

čas. Nekateri ljudje so športni navdušenci, spet drugih šport niti malo ne zanima.

Vsekakor se poraja vprašanje, zakaj so nekateri tako strastni športni privrženci, spet

drugi pa ne namenijo niti minute svojega časa spremljanju športa. Najboljši odgovor

je ponudilo raziskovanje procesa socializacije športnih navdušencev. Socializacija je

proces, kjer se naučiš živeti in razumeti neko subkulturo, tako da ponotranjiš njene

vrednote, verovanje, stališča in norme (Wann, Melnick, Russel in Pease, 2001).

Vključevanje otrok, predvsem fantov, v šport je največkrat vzpodbujeno od staršev,

šolskih pedagogov ali pa voditeljev neke skupnosti. Športna aktivnost ima močan vpliv

na človekovo obnašanje in karakter. Kdor se že kot otrok prične ukvarjati s športom,

prej sprejme neke vrednote in jih ponotranji. Šport ima tudi pomembno socialno

vlogo, saj se posameznik nauči samodiscipline, delovati v nekem »timu«, ceniti zna

trdo delo, postane vztrajen, nauči se tekmovati ter v življenju si zna postaviti cilje,

ki jih želi doseči (Frey in Eitzen, 1991: 506).

Že prej smo omenili, da je pomemben dejavnik pri celotnem procesu socializacije

družina. Družina je tudi tista, ki otroku nekako »vcepi« ljubezen do športa ali pa ne.

Poglejmo družino, ki doma veliko govori o športu, pogosto gleda šport po televiziji ali

v živo, bere športne časopise ali gre na izlet na kak športni dogodek. Pri takšnih

starših je velika verjetnost, da bo tudi otrok postal navdušenec športa in vsega, kar

je z njim povezano. Ampak tega vseeno ne moremo z gotovostjo trditi. Kljub vplivu

staršev v zgodnji socializaciji, ki je pomemben prvi korak na poti, vzljubiti šport ali

ne, so vsekakor pomembni tudi drugi faktorji. En od teh faktorjev je motivacija.

Nekateri posamezniki, ki so športni navijači in spremljajo šport, se morda vseeno ne

bodo hoteli sami ukvarjati s športom, saj niso motivirani za nek specifični faktor.

Kljub temu, da so ponotranjili neke vrednote, norme, stališča športne kulture, se

vseeno nočejo »vezati« na določeno športno panogo, če od nje ne bi imeli koristi

(npr. plačilo).

12

Najpogostejši motivi športnih navdušencev:

PRIPADNOST SKUPINI; posameznik je motiviran, da spremlja šport kot navijač, saj mu

to da možnost, da preživlja čas z drugimi ljudmi. DRUŽINA; posameznik je motiviran,

da spremlja šport kot navijač, saj mu to da možnost, da preživlja čas s člani družine.

UMETNIŠKI VTIS SAMEGA ŠPORTNEGA DOGODKA, VELIČASTNOST; posameznik je

motiviran, da spremlja šport kot navijač, saj uživa v estetski lepoti in veličini samega

dogodka. GRADNJA SAMOPODOBE; posameznik je motiviran, da spremlja šport kot

navijač, saj se po tem boljše počuti, ima boljšo samozavest in samopodobo.

EKONOMSKI (športne stave npr.); posameznik je motiviran, da spremlja šport kot

navijač, saj upa, da bo lahko kaj pridobil (v finančnem smislu) z nekim športnim

dogodkom. VZBURJENJE/VZNEMIRJENJE; posameznik je motiviran, da spremlja šport

kot navijač, saj ga dogodek prijetno vznemiri in ga navda z navdušenjem. POBEG IZ

REALNOSTI ZA NEKAJ ČASA; posameznik je motiviran, da spremlja šport kot navijač,

saj mu obisk dogodka predstavlja spremembo okolja in pobeg iz vsakdanje rutine ter

ZABAVA (prosti čas); posameznik je motiviran, da spremlja šport kot navijač, saj mu

to predstavlja zabavno preživljanje prostega časa (Wann et al., 2001).

2.3 Različne športne panoge

Navijači, ki prihajajo na športne prireditve, so si različni, tako v motivih, ki so jih

privedli do tega, da so obiskali nek dogodek, kot tudi v drugih karakteristikah. Tako

kot navijači, se med seboj razlikujejo tudi športne panoge, ki jih zanimajo.

Zanimanje za določeno športno panogo ne pomeni nujno tudi zanimanje za vse

športne panoge. Nekdo, ki je športni navdušenec, se načeloma vsaj v osnovi spozna

na veliko športov. Športni navdušenci ponavadi spremljajo rezultate različnih

športnih dogodkov in vedo, kako poteka sezona pri določenih športih, vsekakor pa se

ne udeležujejo vseh športnih dogodkov. Poznajo tudi najbolj znane in uspešne

športnike različnih športnih panog, obstaja pa velika verjetnost, da o določenih

športih ne vedo praktično nič. Nekatere ljudi bolj privlačijo ekipni športi, druge pa

individualni. Nekaterim so bolj všeč borilni in grobi športi, drugim spet bolj umirjeni

in morda takšni z umetniškim pridihom (balet, ples…). Tako kot ne moremo navijačev

vreči v isti koš, tudi ne moremo govoriti o enakem vzdušju pri vseh športih. Vsak

šport ima svojo atmosfero med tekmami in ne le vsak šport, to velja tudi za vsak klub

in vsako športno prizorišče posebej.

13

V Sloveniji gojimo veliko ekipnih in individualnih športov. Naši športniki dosegajo

glede na majhnost države izjemne uspehe, kar za seboj potegne tudi relativno veliko

število navijačev, ki so zvesti privrženci svojih idolov. V Sloveniji imamo kar nekaj

izjemnih klubskih uspehov (npr. NK Maribor), kjer barve klubov zastopajo tudi tujci,

še bolj pa so naši športniki uspešni znotraj reprezentance oz. kot posamezniki, ki

zastopajo Slovenijo (npr. košarka, rokomet, tenis, hokej). Zanimivo je, da po mnenju

mnogih, Slovenci enako goreče navijamo za svoje tako na klubskem, kakor tudi na

reprezentančnem nivoju. Za svoje vzamemo tudi tujce, ki so uspešni v dresu kluba,

za katerega navijamo.

2.3.1 Nogomet

Nogomet je ena najpopularnejših športnih panog na svetu. Cilj igre je, da moštvo, ki

ga sestavlja 10 igralcev (in vratar) z žogo, ki jo brcajo po igrišču skušajo zadeti gol

nasprotnikove ekipe. Ekipa, ki v 90 minutah uspe večkrat zadeti, zmaga.

Zgodovina nogometne igre sega v tretje tisočletje pred Kristusom. Tako

imenovanemu kitajskemu »rumenemu kralju« Huang Tiu pripisujejo iznajdbo igre, ki

se je imenovala zu-qui. Zu pomeni udariti z nogo, qui pa je žoga. Podobne igralne

oblike so bile razvite tudi v antiki. Oblike nogometne igre so se razvile po vseh

celinah. Današnji nogomet se je najverjetneje razvil iz iger, igranih nekoč v Angliji.

Nogometna igra kakršno poznamo in razumemo danes, je bila oblikovana leta 1877

(Plesec in Doupona, 2002: 21).

Po nekaterih virih naj bi prišel nogomet v Slovenijo z Dunaja, po drugih virih pa iz

Prage v začetku prejšnjega stoletja (Plesec in Doupona, 2002). Danes se v veliko

primerih (okoljih) nogomet pojavlja kot eden od pomembnih mehanizmov skupinske

identitete (Plesec in Doupona, 2002: 28). Veliko mladih se ukvarja z nogometom

znotraj klubov ali rekreativno. Ta šport je priljubljena tema pogovora v različnih

sredinah. Prav zaradi tega, ker je nogomet najpopularnejši šport tudi v naši državi,

največ ljudi obišče športne dogodke, povezane z nogometom.

2.3.2 Rokomet

Rokomet je moštveni šport. Moštvo šteje 7 igralcev. Cilj igre je spraviti žogo v

nasprotnikov gol. Zmaga ekipa, ki v dveh polčasih po 30 minut zada nasprotni ekipi

14

več golov. Začetki iger, katerih smisel je metanje žoge oz. zadevanje cilja z roko in

žogo, segajo daleč v preteklost. Že Grki so poznali igro z imenom Urania, gimnastično

igro lovljenja z elementi plesnega gibanja. Stari Rimljani so poznali borbeno igro,

podobno današnjemu rugby-u. Ta igra se je po letu 1000 n.š. preko Irske prenesla v

srednjo Evropo. 1898 se je na Danskem pojavila igra z imenom Handbold, ki

predstavlja neposredno predhodnico rokometa. Na olimpijadi v Berlinu leta 1936 je

bil prvi uradni nastop rokometašev na olimpijskih igrah. Leta 1946 je bila

ustanovljena IHF (Mednarodna rokometna zveza). Leta 1972 je v Münchnu prišel

moški rokomet v redni program olimpijskih iger, leta 1976 v Montrealu pa še ženski

(Šibila, 2004: 8-9).

Prav tako tudi v rokometu poznamo različne rokometne navijaške skupine. Šaleški

graščaki je ime za Klub navijačev rokometnega kluba Gorenje Velenje. Florijani pa so

navijači oz. društvo navijačev Rokometnega kluba Celje pivovarna Laško. Pri

Florijanih je trenutno včlanjenih 200 navijačev. Članov Šaleških graščakov pa je

nekje 155 (Hostnik, 2010).

2.3.3 Smučanje

Prvič je smučanje omenil Valvasor v svoji knjigi Slava vojvodine Kranjske leta 1689.

Opisal je smučanje na Bloški planoti. Leta 1895 je bilo v Trnovskem gozdu eno prvih

tekmovanj v srednji Evropi, tekmovalci pa so se pomerili v smučarskem teku in smuku

(Hren, 2011: 2). Smučanje je individualni šport, pri katerem se tekmovalci spustijo

po strmini s smučmi in palicami ter vso ostalo dodatno opremo. Vozijo med količki, ki

so rdeče in modre barve. Napačna vožnja skozi količke tekmovalca diskvalificira.

Kdor ima na koncu tekme najboljši oziroma najhitrejši čas (to pomeni, da je

najhitreje smučal od starta do cilja), je zmagovalec.

TEKMOVANJE ZA ZLATO LISICO

Leta 1963 so na upravnem odboru predlagali, da se Maribor zavzame za organizacijo

tekmovanja za ženske in predlog je bil sprejet na sestanku FIS. Po besedah enega

izmed »očetov« tekmovanja je rojstni dan Zlate lisice 27.2.1964 (Hren, 2011: 11-12).

Kar dela tekmovanje za Zlato lisico resnično posebno, je mesto Maribor. Nobena

tekma v svetovnem pokalu namreč ne poteka tako blizu mestnega središča kot prav

Zlata lisica. Na tekmo se gledalci lahko pripeljejo kar z mestnim avtobusom, zato se

15

jih na prizorišču zbere ogromno, če ne celo največ v ženskih tekmah svetovnega

pokala (Hren, 2011: 12).

2.3.4 Hokej

Hokej je moštven šport. Na ledu je naenkrat 5 igralcev in vratar. Tekma se igra

trikrat po 20 minut. Zmaga ekipa, ki na tekmi večkrat zadane gol. Hokej je precej

grob šport, zato imajo igralci in igralke na sebi veliko zaščitne opreme. Je zelo hitra

in tehnično zahtevna igra. Glede na majhnost naše države, veliko slovenskih

hokejistov igra v tujini, in sicer v kar 15 različnih državah (Jakopič, Popovič in Pavlin,

2007: 37). Tukaj ne smemo pozabiti omeniti najboljšega slovenskega hokejista

Anžeta Kopitarja, ki zastopa barve ameriškega kluba Los Angeles Kings v ligi NHL in je

nadvse uspešen. Slovenija premore ogromno talentiranih hokejistov, kar se je

pokazalo tudi na zadnjih olimpijskih igrah in na svetovnih prvenstvih (pod vodstvom

Matjaža Kopitarja).

Ob ribniku v Kosezah v ljubljanski občini Šiška so pred dobrimi 60 leti začeli prvi v

Sloveniji igrati hokej na ledu. Prva poročila o igri, podobni hokeju na ledu, se,

verjetno nanašajo na igro, ki so jo leta 1632 z ukrivljenimi palicami in kroglo iz

lahkega lesa igrali mladi Indijanci plemena Huronov v sedanji kanadski provinci

Ontario; kasneje so to igro imenovali bandy. V Evropi se je najprej pojavila v Angliji

in sicer leta 1814. Leta 1908 so v Parizu osnovali mednarodno zvezo za hokej na ledu

(Ligue Internationale de Hockey sur Glace, LIGH, oziroma pozneje International Ice

Hockey Federation, IIHF) (Betetto, 1990: 11-13).

»Hokej na ledu je edina moška skupinska športna igra, v kateri smo Slovenci v naši

državi že več desetletij na vodilnih mestih. Še več! Naše delo v tej panogi je bilo

tako uspešno, da smo s svojimi igralci založili vse pomembne klube izven Slovenije,

hokej na ledu pa se lahko šteje pri nas za slovensko športno domeno« (Betetto, 1990:

7).

16

3 Različni navijači in njihove skupne značilnosti ter

način življenja

Športni spektakli lahko pomenijo na eni strani športni uspeh, zadovoljstvo nad

borbenostjo, »fair playem«, užitkom ob zmagi, po drugi strani pa so lahko prizorišče

pretepov, vulgarnosti, šovinističnih in rasističnih izpadov (Plesec in Doupona, 2002:

44).

3.1 Posamezniki, ki tvorijo celoto s skupnimi značilnostmi

Navijači so pomemben sestavni del športa. Plesec in Doupona (2002: 24-25) pišeta, da

je vsaka tekma zgodba zase, v prostoru in času, kjer igralci in gledalci tvorijo

posebno celoto. Tekme so pravi spektakel navzven, saj se na tribunah pojavljajo

prave scenske koreografije. V vsesplošnem valu navdušenja navijači doživljajo vrsto

čustev, ki so tudi sicer del življenja in tako postanejo del dogodka. Ljudje sicer

občudujejo lepoto igre, tehnično dovršenost, iznajdljivost igralcev, ampak prava

navijaška strast pa je tisti občutek, da sodelujejo v negotovi zgodbi, ki poteka pred

njihovimi očmi in na katero lahko celo vplivajo.

Obiskovanje športnih dogodkov bi lahko opredelili kot način življenja, saj imajo

navijači na dan tekme prav posebne rituale in vrstni red dogodkov je jasen. Dobijo se

že popoldan in se družijo že nekaj časa pred samim športnim dogodkom. Oblečeni so

v značilna oblačila in s seboj imajo rekvizite ter vse ostalo potrebno za podporo

kluba, za katerega navijajo.

Napetost narašča in se stopnjuje že pred samo prireditvijo, na prireditvi doseže vrh

in to vznemirjenje traja še nekaj časa po tekmi. Velikega pomena so tudi mediji, ki

še dodatno dvignejo napetost in vznemirijo ljudi že pred samo prireditvijo (Duh,

2009). Ko razmišljamo o tej dinamiki, ki jo prinese športni dogodek, se nam takoj

postavi vprašanje osebnega prostora. Lahko bi rekli, da ima vsak človek osebni

prostor okoli sebe. Lahko bi tudi naredili primerjavo z živalmi.

V izjemnih razmerah se črede živali tako stisnejo, da osebnega prostora ni več.

Opazovanja so pokazala, da so natlačene živali bolj občutljive na dražljaje in bolj

razdražljive kot tiste v svobodnem prostoru (Pečjak, 1994: 17). To bi lahko torej

17

povezali z dogodki na športnih prizoriščih. Med navijaško evforijo se osebni prostor

vsakega posameznika zmanjša in le-ta postane utesnjen. Sploh, če je na tekmi veliko

ljudi, ki se te ves čas dotikajo in potiskajo. Pri ljudeh se pojavi razdraženost,

nejevolja in tudi agresivno vedenje se poveča. To je tudi ena izmed komponent, ki

vodi v odklonsko vedenje na športnih prizoriščih.

Človekovo vedenje je odvisno od osebnih motivov ter neposrednih razmer. V množici

postanejo razmere pomembnejše. Pride do razosebljenja. Eden od vidikov

razosebljenja je posameznikova identifikacija z voditeljem in s skupino (Pečjak,

1994: 51).

Zaključimo lahko s tem, da je človek že od malega navajen druženja in odvisnosti od

drugih oseb. Pečjak piše (1994: 19), da nekateri znanstveniki (zlasti behavioristi)

menijo, da je druženje, vsaj pri človeku, posledica okolja in izkušenj. Vsak

posameznik že od malega oblikuje potrebo po druženju. Pravzaprav brez drugih ljudi

sploh ne bi mogel preživeti. Poznamo pa tudi redke primere ljudi, ki so zrasli v

popolni ali skoraj popolni divjini in potem niso kazali potrebe po druženju. Od okolja,

ki nas obdaja, sta najpomembnejša družina in kultura. Od njiju sta odvisni

socializacija in akulturacija posameznika.

3.1.1 Navijačice

V družbi velja prepričanje, da se moški bolje spoznajo na šport kot ženske. Zaradi

tega pravijo, da ne razumejo pravil, da na tekmi opazujejo zgolj zunanji videz

igralcev oz. tekmovalcev, ipd.

Crawford in Gosling; študentka raziskovalka na socioloških študijah iste univerze, sta

ugotovila, da so ženske podpornice športa oz. navijačice marginalizirane kot

neavtentični podporniki, tudi kadar številčno prekašajo moške navijače. Zanimivo je

dejstvo, da je približno polovica gledalcev na hokejskih tekmah v Veliki Britaniji

žensk in da si tekme ogleda več žensk in družin z otroki kot tipičnih moških

navijačev. Za razliko od mnogih bolj »tradicionalno« moških športov ponujata hokej v

Veliki Britaniji in nogomet v ZDA ženskam dobro opcijo za navijaštvo. Kljub temu pa

mnogi moški ženske navijačice na hokejskih tekmah označijo za »puck bunnies«

(hokejske/ploščkove zajčice), katerih edini motiv obiska tekme je spogledovanje z

igralci (Crawford in Gosling, 2005: 166).

18

3.2 Navijač kot posameznik

Navijač je, ne glede na to, ali navija kot nepovezan privrženec ali znotraj navijaške

skupine, individuum z vsemi svojimi lastnostmi in posebnostmi, ki jih prinese s seboj

na športni dogodek.

Bistveno je gledalčevo doživljanje, kako on vrednoti športne prizore. Gre za borbo

med ljudmi, za doživljanje zmage in poraza, obenem pa gre tudi opozoriti na

primitivnost in omejenost takega doživljanja človeške eksistence, ki za mnoge ljudi

zožuje vse bogastvo človeškega življenja na en sam edini aspekt: športno tekmo

(Plesec in Doupona, 2002: 44).

Doživljanje športnega spektakla lahko pojmujemo kot nek širši pojav, vendar ga vsak

znotraj sebe doživlja drugače. Navzven vsi reagirajo tako, kot večina, saj je znano,

da večinski del občinstva »potegne« za seboj še manjšinskega. To potrdi članek

raziskovalcev Clifforda in Hortona (1976: 5-6), ki pravi, da se otroci že v šoli nekako

razdelijo na tiste, ki imajo športni talent, tiste, ki imajo umetniški talent in tiste, ki

nimajo ne enega ne drugega. Veliko tistih, ki nimajo ne enega ne drugega, kasneje

postanejo športni navijači. Kljub temu, da niso športniki v sebi gojijo neke vrste

ljubezen do športnih aktivnosti. Sami niso postali športniki, se pa nekako potolažijo s

tem, da postanejo navijači – še vedno gojijo neko simpatijo do športnih prizorišč in

želijo biti del dogajanja na njih. Pomembno je tudi navijanje. Posameznik navija

drugače, če je sam doma in spremlja tekmo preko televizije kot pa na stadionu, kjer

si tekmo ogleda z drugimi ljudmi. Včasih ne vemo ali posameznik zares kaže svoja

čustva ali pa le skupaj z drugimi ustvarja neko »sliko« entuziastične podpore moštvu.

Vsak navijač čustvuje po svoje in tako pridemo do zaključka, da so navijači različni,

pa vendar imajo ogromno skupnih značilnosti.

19

4 Vidiki športa kot družbenega pojava

Težko je reči, kdaj se je začela nova doba za šport, vendar zgubljen v megli 19.

stoletja, je šport prešel iz uradno slabe v dobro stvar, ki ga je podpirala vsa država.

Predvsem industrijska revolucija je čez noč spreobrnila kmečke fante v mestne in

varuhi družbenega življenja so začeli iskati animacijo, v luči družbenega življenja, še

posebej v športu (Sheed, 1995: 11).

Šport je že od nekdaj zelo pomemben družbeni pojav, kot pove avtor že v prejšnjem

odstavku. Začetki športa segajo daleč v zgodovino, šport pa se je skozi stoletja

izpopolnjeval in dopolnjeval. Spreminjala so se imena iger ter njihova pravila,

slednja se v manjši meri glede na izkušnje v praksi spreminjajo še danes. Obstaja

razlika med profesionalnim, polprofesionalnim in rekreativnim ukvarjanjem s

športom ter med različnimi načini spremljanja športnih dogodkov (npr. navijaštvo,

obisk prireditev v živo, spremljanje športnih dogodkov preko medijev).

Ukvarjanje s športom, kakor tudi spremljanje športnih dogodkov in spektaklov, je

bilo že skozi zgodovino, kakor tudi v današnji družbi, odvisno od socialnega razreda,

ki so mu ljudje pripadali oz. mu pripadajo. Odnos nekega družbenega razreda do

športa je pogojen s prostim časom, z ekonomskim in s kulturnim kapitalom ter s

pomenom in funkcijo določene športne panoge za določen družbeni razred

(Washington in Karen, 2001: 190).

Ljudje, ki pripadajo višjemu družbenemu razredu (iz ekonomskega, kulturnega oz.

izobrazbenega vidika), se pogosteje ukvarjajo s športom, prav tako spremljajo in tudi

obiskujejo športne dogodke, saj si s finančnega vidika lažje privoščijo plačilo

vadnine, nakup športne opreme in tudi vstopnin za športne dogodke, vendar je pri

njih fanatizem v smislu povezovanja v navijaške skupine manj prisoten. Pripadniki

nižjega družbenega razreda športa ne povezujejo nujno z zdravim načinom življenja,

športni objekti in oprema so zanje težje dostopni, se pa pogosteje identificirajo z

duhom navijaštva, kar so potrdili tudi odgovori anketirancev. Interes za šport je torej

povezan z osveščenostjo o zdravstvenih koristih športa, z ekonomskim statusom, ki

omogoča ali pa ne, tako ukvarjanje s športom, kakor tudi obisk športnih dogodkov ter

z odnosom družbe do športa.

20

Cilj vsake družbe bi moral biti osveščanje o pomembnosti rekreativnega športa kot

dejavnika, ki pripomore k dvigu kvalitete življenja v smislu zdravja prebivalstva.

Torej ni bistvo, da se prebivalstvo vključuje v športne institucije in tekmuje, temveč

da goji zdrav življenjski slog, ki ga družba lahko omogoči le, če ji uspe prebivalstvu

zagotoviti ustrezen življenjski standard. Vsekakor je za vsako družbo pomemben tudi

profesionalni šport, ki omogoča ogled športnih dogodkov, saj je ogled športnega

dogodka dobrodošla sprostitev in zabava v prostem času.

V zadnjem času so veliki športni spektakli tudi dober medij v boju proti rasizmu.

Športna arena ima potencial, da se upre ali pa potencira neenakosti v dinamičnem

okolju; torej ima potencial za rasizem kakor tudi za konkreten upor proti njemu in je

lahko dober test kohezije in kvalitete sobivanja v večini družb (Hylton, 2010: 337).

Konkreten trenutni primer je Fifa – Mednarodna federacija nogometnih zvez - s

svojim sloganom »No to racism«, ki nagovarja k popolnemu distanciranju športnikov

in njihovih privržencev do političnih dogodkov in rasnih nestrpnosti. Na nogometnih

terenih so temnopolti športniki tudi v Sloveniji že bili tarča rasističnih opazk.

Nazadnje je bilo v minulem državnem prvenstvu na tekmi 22. kroga Prve lige

Telekom Slovenije igralcu ljubljanske Olimpije očitano razpihovanje rasne

nestrpnosti in žaljenje osebnega dostojanstva temnopoltega igralca Maribora.

Postopek proti športniku, ki se je nestrpno vedel, je bil zaradi pomanjkanja dokazov

ustavljen, jasno sporočilo javnosti o ničti toleranci do rasizma pa je ostalo nekje v

zraku.

Prav tako je pomembna naloga družbe subtilno spremljanje navijaške dinamike ob

velikih športnih dogodkih, saj vzdušje med publiko nikakor ne sme postati podobno

vzdušju, ki je nekoč vladalo ob gladiatorskih bojih.

Cilj profesionalnega športnega pogona tudi ne sme biti, da ljudi spremeni v zgolj

pasivne gledalce in potrošnike, in tekmovalce v hiper popularne osebnosti, ki

pospešujejo prodajo Coca Cole, Pepsi, Nike in Adidasa. Najprej je potrebno imeti

zdrav narod, ki ima razvito zavest do športa in si lahko privošči ukvarjanje z njim.

Tekmovalni športi sami po sebi namreč ne ustvarijo kulture dobre fizične kondicije in

zdravja nekega naroda. Primer za to je Kitajska, ki na velikih tekmovanjih doseže

rekordno število medalj, na drugi strani pa ima izjemno nizke standarde zdravja pri

otrocih. V ZDA imajo ogromno športno industrijo, ljudje masovno obiskujejo športne

dogodke kot gledalci in potrošniki, hkrati pa se spopadajo z velikim porastom telesne

21

teže in s tem pogojenimi boleznimi. V Angliji profesionalni šport pritegne majhen del

študentov, ostali imajo do športa celo odklonilen odnos (Date, 2008: 22). Aktivno

proučevanje in spremljanje športa kot družbenega pojava je torej nujno.

22

5 Raziskava (emipirični del)

V tem delu diplomske naloge bomo predstavili tri metode, ki so bile opisane že na

začetku. Najprej bomo prikazali analizo anket, nato pa še zaključke, do katerih sta

nas pripeljala intervju in metoda opazovanja z udeležbo.

5.1 Anketa

Anketa je bila razdeljena dne, 12. 05. 2014. Anketo smo razdelili na:

- Srednji šoli za gostinstvo in turizem Maribor; 4 – letni in 3 – letni program (60

rešenih anket)

- 2. gimnaziji Maribor (40 rešenih anket)

Vzorec ankete so bili dijaki drugih in tretjih letnikov, torej stari med 16 in 18 let.

Skupaj imamo 100 rešenih anket.

Izdelali smo vprašalnik, v katerem smo dijake Srednje šole za gostinstvo in turizem

Maribor in 2. gimnazije Maribor povprašali, ali obiskujejo športne prireditve, če da,

katere, in ali so aktivni navijači oz. zgolj gledalci. Zanimalo nas je tudi mnenje o

navijaških skupinah. Vprašanja so odprtega in zaprtega tipa, pri štirih odprtih

vprašanjih smo predvidevali zelo kratke odgovore (da/ne), pri enem pa je bilo

potrebno naštevati. Pri ostalih vprašanjih je bilo potrebno izbrani odgovor obkrožiti.

Dobljene rezultate smo analizirali s statistično metodo. Prvo vprašanje je bilo zelo

splošno postavljeno. Anketirance smo povprašali, ali sploh obiskujejo športne

prireditve. Če so odgovorili pritrdilno, so reševali naprej, pri negativnem odgovoru pa

so izpustili 2., 3. in 4. vprašanje ter nadaljevali s 5. vprašanjem. Pri vprašanju

številka 2 nas je zanimalo, kako pogosto obiščejo športne prireditve. Tretje

vprašanje se je navezovalo na športne panoge, s ciljem dobiti podatke o tem, katere

športne panoge so najbolj popularne oz. privlačne za mlade. Pri četrtem vprašanju

smo povprašali o vedenju na samem dogodku; ali so bolj aktivni ali pasivni. Vprašanje

številka 5 je bilo odprtega tipa, kjer so naštevali znake prepoznavnosti pri navijaških

skupinah. Pri 6. vprašanju nas je zanimalo, kako mladi vidijo člane navijaških skupin

in kdo to po njihovem mnenju sploh so. Zadnje, 7. vprašanje pa se nanaša na

preživljanje prostega časa pri nas.

Namen vprašalnika je bil ugotoviti, v kolikšni meri dandanes mladostniki sploh

obiskujejo športne prireditve in katere športe spremljajo. Hoteli smo izvedeti tudi

23

njihovo mnenje o navijaških skupinah. Glede na hipotezi, ki smo si jih postavili na

začetku, nas je zanimalo tudi, ali je spremljanje športnih prireditev pogost način

preživljanja prostega časa pri nas; torej če lahko govorimo o navijaštvu kot o načinu

življenja.

5.1.1 Analiza anketnega vprašalnika

1. Ali obiskuješ športne prireditve?

Gimnazija: na to vprašanje je odgovorilo 40 oseb.

37 oseb: DA.

3 osebe: NE.

Poklicna šola: na to vprašanje je odgovorilo 60 oseb.

37 oseb: DA.

1 oseba: Včasih/redko.

22 oseb: NE.

Vidimo, da jih večina obiskuje športne prireditve. Vidno je tudi, da na gimnaziji samo

trije ne obiskujejo športnih dogodkov, na srednji šoli pa kar 22.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

DA

MOGOČE

NE

Graf 1 : Ali obiskuješ športne prireditve?

24

2. Kako pogosto jih obiščeš? (na to vprašanje so odgovarjali le tisti, ki so na 1.

vprašanje odgovorili pritrdilno)

Gimnazija: odgovorilo je 37 dijakov.

5 oseb: 1x do 2x na teden; 11 oseb: 1x do 2x na mesec.; 10 oseb: pogosto/nekajkrat

mesečno; 11 oseb: občasno/nekajkrat letno.

Poklicna šola: odgovorilo je 39 dijakov.

5 oseb: 1x do 2x na teden; 9 oseb: 1x do 2x na mesec; 9 oseb: pogosto/nekajkrat

mesečno; 16 oseb: občasno/nekajkrat letno.

Tukaj so odgovori precej deljeni. Nekako so številke povsod podobne, torej so se

dijaki z njihovimi odgovori porazdelili. Največ jih športne dogodke obišče 1x do 2x na

mesec ali pa občasno oz. nekajkrat letno.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

1x - 2x nateden1x - 2x namesecNekajkratmesečnoNekajkrat letno

Graf 2: Kako pogosto jih obiščeš?

25

3. Katere športe redno ali občasno spremljaš v živo na samem prizorišču? (na to

vprašanje so odgovarjali le tisti, ki so na 1. vprašanje odgovorili pritrdilno)

Tukaj je bilo možnih več odgovorov.

Gimnazija: dobili smo široko paleto odgovorov. 21 oseb nogomet; 11 oseb košarka; 10

oseb odbojka; 6 oseb rokomet; 4 osebe atletika; 4 osebe smučanje; 2 osebi hokej; 12

oseb ostalo.

Poklicna šola: tukaj se športi nekoliko zožijo. 31 oseb nogomet; 3 osebe košarka; 10

oseb odbojka; 3 osebe rokomet; 0 oseb atletika; 1 oseba smučanje; 4 osebe hokej; 6

oseb ostalo.

Kot je razvidno, je v Mariboru nogomet glavna strast večine mladostnikov.

Presenetilo nas je obiskovanje odbojkarskih tekem, ki jih obišče precej dijakov.

Vidno je tudi, da gimnazijci obiščejo več različnih športov, kot pa dijaki srednje

poklicne in strokovne šole.

0

5

10

15

20

25

30

35

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

NOGOMETKOŠARKAODBOJKAROKOMETATLETIKASMUČANJEHOKEJOSTALO

Graf 3: Katere športe spremljaš?

26

4. Ko grem na tekmo… (na to vprašanje so odgovarjali le tisti, ki so na 1. vprašanje

odgovorili pritrdilno)

Tukaj so bile na voljo 4 možnosti, 5 možnost je bila E: drugo. Vsak je lahko izbral

samo en odgovor, na gimnaziji, kjer je skupaj odgovorilo 38 oseb, so bili rezultati

sledeči:

odgovor A (sem aktiven član navijaške skupine): 2 dijaka; odgovor B (občudujem

zraven športnega dogodka tudi navijaške skupine ne glede na način njihovega

navijanja, vendar nisem član katere od njih): 9 dijakov; odgovor C (športno navijam):

23 dijakov; odgovor D (si v miru ogledam športni dogodek; navijanje in navijači me

ne zanimajo): 4 dijaki; odgovor E (drugo): 0.

Poklicna šola (skupaj odgovorilo 39 oseb): odgovor A: 12 dijakov; odgovor B: 9

dijakov; odgovor C: 17 dijakov; odgovor D: 1 dijak; odgovor E: 0.

Večina jih je odgovorila s C, da športno navijajo. Možnost A (sem aktiven član

navijaške skupine) jih je izbralo kar 12 na srednji šoli in samo 2 na gimnaziji.

Presenetilo nas je, da je zelo malo dijakov izbralo odgovor B, da zraven navijanja

občudujejo tudi navijaške skupine in njihov način navijanja.

0

5

10

15

20

25

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

A

B

C

D

Graf 4: Obnašanje na tekmi

27

5. Po čem je prepoznavna navijaška skupina oz. so prepoznavni njeni člani? (Naštej

vsaj 4 značilnosti)

To vprašanje je bilo zastavljeno odprtega tipa, kjer so naštevali značilnosti navijaških

skupin.

Gimnazija: oblačila, barve, celoten »outfit« 34 oseb; navijanje, navijaške pesmi 23

oseb; pripomočki (vse kar spada k navijanju), transparenti 16 oseb; po imenu 1

oseba; obnašanje, agresija, izgredi, glasnost 18 oseb; podpora in zvestoba klubu,

strast 5 oseb.

Poklicna šola: oblačila, barve, celoten »outfit« 33 oseb; navijanje, navijaške pesmi

30 oseb; pripomočki, transparenti 18 oseb; po imenu 5 oseb; obnašanje, agresija,

izgredi, glasnost 16 oseb; podpora in zvestoba klubu, strast 6 oseb; ne vem 1 oseba.

0

5

10

15

20

25

30

35

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

OBLEKE

NAVIJANJE

PRIPOMOČKI

IME

PODPORA

NE VEM

Graf 5: Prepoznavnost navijaške skupine

Odgovori so bili dokaj enotni. Največ oseb navijaške skupine prepozna po njihovih

oblačilih in barvah ali po načinu navijanja in navijaških pesmih. Precej jih je tudi

napisalo, da navijaške skupine prepoznajo po njihovem obnašanju, agresiji, izgredih

in glasnosti.

28

6. Kdo so člani navijaških skupin? (Možnih je več odgovorov)

Tudi tukaj je bilo možnih več odgovorov, vprašanje je bilo zaprtega tipa;

obkroževanje.

Gimnazija: odgovor A (izobraženci srednjih let): 2 dijaka; odgovor B (mladi, ki se

aktivno ukvarjajo s športom): 11 dijakov; odgovor C (mlajši ljudje brez zaposlitve, ki

iščejo svojo družbeno vlogo): 7 dijakov; odgovor D (družabni ljudje z veliko prostega

časa): 19 dijakov; odgovor E (agresivneži, ki silijo v težave): 9 dijakov; odgovor F

(strastni privrženci domačega športnega kluba): 28 dijakov; odgovor G (drugo): 0.

Poklicna šola: odgovor A: 5 dijakov; odgovor B: 15 dijakov; odgovor C: 9 dijakov;

odgovor D: 19 dijakov; odgovor E: 24 dijakov; odgovor F: 40 dijakov; odgovor G: 0.

Izrazito je »zmagal« odgovor F, ki pravi, da so člani navijaških skupin strastni

privrženci domačega športnega kluba. To nas ni posebej presenetilo, saj to v večini

kar drži. Veliko dijakov (na obeh šolah po 19) jih je izbralo odgovor D, družabni

ljudje z veliko prostega časa. Na srednji poklicno strokovni šoli pa se jih je veliko (24

oseb) odločilo za odgovor E, agresivneži, ki silijo v težave. Na gimnaziji je ta odgovor

izbralo le 9 dijakov.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

A

B

C

D

E

F

Graf 6: Člani navijaških skupin

29

7. Bi lahko rekel/rekla, da je spremljanje športnih prireditev pogost način

preživljanja prostega časa pri nas?

Na to vprašanje je odgovorilo 40 gimnazijcev in 59 dijakov poklicnega in strokovnega

programa.

Gimnazija: 33 oseb DA; 2 osebi mogoče/recimo/niti ne; 5 oseb NE.

Poklicna šola: 45 oseb DA; 6 oseb mogoče/recimo/niti ne; 8 oseb NE.

Dobili smo povsem jasne odgovore, in sicer skoraj vsi dijaki menijo, da je

spremljanje športnih prireditev pogost način preživljanja prostega časa pri nas. Zelo

malo jih meni, da temu ni tako, še manj pa jih je bilo pri tem vprašanju neodločenih.

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

GIMNAZIJA POKLICNAŠOLA

DAMOGOČENE

Graf 7: Ali je spremljanje športnih prireditev pogost način preživljanja prostega časa pri

nas?

30

Ugotovitve

Zgoraj smo že omenili, da smo anketo razdelili med gimnazijce in dijake srednje

poklicne in strokovne šole, saj smo želeli ugotoviti in najti razliko v mnenjih in

pogledih na športne prireditve in navijače. Športne prireditve obiskujejo dijaki obeh

šol in to v veliki meri. Pri drugem vprašanju, kako pogosto obiščejo športne prireditve

so si prav tako bili precej enotni. Tukaj ni vidna velika razlika med gimnazijo in

poklicno šolo. Tretje vprašanje sprašuje, katere športe si ogledajo v živo na samem

prizorišču in gimnazijci so tukaj dali širšo paleto odgovorov, kar pomeni, da

gimnazijce zanima več različnih športnih panog. Četrto vprašanje se je nanašalo na

to, kako se vsak posameznik obnaša na tekmi. Na gimnaziji sta zgolj dva dijaka člana

navijaške skupine, na poklicni šoli pa kar 12 oseb, tukaj vidimo precejšnjo razliko. Pri

ostalih možnih odgovorih so si bili kar enotni. To, da je na poklicni šoli veliko več

dijakov članov navijaške skupine, kot na gimnaziji nam morda pove, da imajo dijaki

poklicne šole več prostega časa ali pa skušajo skozi to nekako pokazati svojo osebnost

in se dokazati. Pri naslednjem vprašanju nas je zanimalo, po čem je prepoznavna

navijaška skupina. Odgovori so bili tukaj presenetljivo enotni. Največ jih je, tako na

gimnaziji kot na poklicni šoli, menilo, da navijače prepoznajo po oblačilih, značilnih

barvah, načinu navijanja in navijaških pesmih. Kdo so člani navijaških skupin se je

glasilo šesto vprašanje in prvi štirje možni odgovori (A, B, C in D) so bili enotni na

obeh šolah. Presenetil nas je odgovor E (agresivneži, ki silijo v težave), ker je tega

mnenja le 9 gimnazijcev in kar 24 oseb iz poklicne šole. To se najbolj ne sklada s

četrtim vprašanjem, kjer je precej dijakov poklicne šole članov navijaške skupine.

Zaradi tega smo pričakovali, da jih bo le malo izbralo odgovor E pri šestem

vprašanju. Zgleda, da kljub temu, da jih je na poklicni šoli precej članov navijaških

skupin, jih vseeno veliko meni, da so člani navijaških skupin agresivneži. 40 oseb iz

poklicne šole je obkrožilo odgovor F (strastni privrženci domačega športnega kluba),

kar je zelo veliko. Sklepamo, da so tisti, ki so člani navijaških skupin izbrali ta

odgovor, ne pa odgovora E, saj imajo navijači sebe vsekakor za strastne privržence

domačega športnega kluba. Na gimnaziji je odgovor F izbralo 28 dijakov, torej največ

gimnazijcev se je odločilo za ta odgovor. Z zadnjim, sedmim vprašanjem smo dobili

zanimive odgovore. Menili smo, da upada zanimanje za obiskovanje športnih

prireditev, ampak kar 33 gimnazijcev je odgovorilo, da je obiskovanje športnih

prireditev pogost način preživljanja prostega časa pri nas. Istega mnenja je kar 45

dijakov poklicne šole.

31

Primerjava med gimnazijo in poklicno šolo je le pri dveh vprašanjih pokazala veliko

odstopanje, drugače pa so v večini enakih mnenj. Predvsem četrto vprašanje potrdi

našo hipotezo, da pridejo na tekme različni udeleženci, z različnimi motivi, ki tudi

različno navijajo in vsak posameznik drugače dojema neko športno prireditev. Večina

se strinja, da ljudje preživljajo prosti čas tako, da obiskujejo športne prireditve in

precej dijakov je tudi članov navijaške skupine, kar pomeni, da navijaštvo je način

življenja. Prav tako je obiskovanje tekem nek ritual/rutina ter druženje. Lahko je

zgolj občasno navijaštvo, za nekatere pa je to način preživljanja prostega časa.

5.2 Intervju

Naslednja metoda v diplomski nalogi je intervju. Intervju je strukturiran, torej

poteka na podlagi vnaprej pripravljenih vprašanj. Izveden je bil individualni intervju,

ker sta bili udeleženi samo dve osebi (intervjuvanec in spraševalec). Metoda pri

analizi intervjuja je bila kvalitativna, saj so odgovori subjektivni, izražajo mnenje.

5.2.1 Analiza intervjuja

Intervju je bil izveden z namenom, potrditi ali ovreči postavljene hipoteze ter

pridobiti subjektivno mnenje laika o obravnavani temi, saj je le-to zaradi pogostih

obiskov določene športne prireditve možno aplicirati na razmišljanje širšega kroga

obiskovalcev ali ga vsaj primerjati z mojimi predpostavkami.

Intervjuvala sem mamo mariborskega hokejista. Intervju je potekal 23. 02. 2014, v

Ledni dvorani Maribor med dvema pavzama, ki so med samo tekmo po vsaki tretjini.

Njen sin igra za člansko ekipo pri HDK Maribor Lisjaki. Za zagotavljanje anonimnosti

je intervjuvana oseba poimenovana z izmišljenim imenom Petra.

Oseba, ki je bila intervjuvana, obiskuje različne športne dogodke.

Petra: Zraven hokeja obiskujem še smučanje, nogomet, cestno in gorsko

kolesarstvo in košarko.

Motivi za obisk športne prireditve so različni, kar je bilo izpostavljeno v 1. hipotezi.

Petra: Nekateri ljudje si športni dogodek ogledajo zato, ker jih ta šport

zanima. Drugi, predvsem mladi, pridejo gledat svoje prijatelje, nekaj je

32

tudi naključnih gledalcev. Pripadniki navijaških skupin /…/ pridejo na

tekmo zaradi druženja.

Sin izprašane osebe zastopa barve določenega kluba, zato vsa družina nekako »diha«

s tem klubom in večino sobot in nedelj preživi v hokejski dvorani. Gre za način

življenja, kar nam potrjuje hipotezo številka 2.

Petra: Na tekme pridem, ker imam rada hokej /…/ , seveda pa pridem

predvsem zaradi svojega sina. Običajno si ogledam eno tekmo na teden

/…/,ogledam si vse domače tekme sinove ekipe/…/, občasno obiščem

tudi tekme mlajših selekcij. Starši igralcev si tekme skupaj ogledamo, se

pogovarjamo in športno navijamo /…/, smo povezani med seboj, saj se

družimo tudi v prostem času izven hokejske dvorane.

Navijači na hokejskih tekmah so raznoliki, vendar jih je malo. Mogoče je za to krivo

tudi slabo oglaševanje oz. pomanjkanje oglaševanja. Ljudje so premalo obveščeni o

športnih dogodkih, če pa že, denar raje porabijo v nakupovalnih centrih kot za nakup

vstopnice za ogled športnega dogodka.

Petra: Navijači so starši, prijatelji, dekleta igralcev, nekaj je naključnih

navijačev in nekaj strastnih privržencev hokeja /…/, ob odločilnih

tekmah pridejo tudi drugi ljubitelji športa, ki jih sicer redno ne videvam

na tribunah.

Navijači relativno športno navijajo, občasno nestrinjanje s potezami športnikov ali

sodniškimi odločitvami izzove burnejše reakcije, vendar je agresivnih izgredov malo.

Tudi mariborska navijaška skupina Viole pridobiva na ugledu. Najbolj so na udaru

sodniki. Obiskovalci na tekmah pokažejo veliko mero zdravega interesa za šport, le

da so maloštevilni. Potrebna bi bila analiza vzrokov, zakaj se v družbi odnos do

športa spreminja.

Petra: /…/ Navijači kar športno navijajo. Na hokeju je običajno bučno,

vendar brez agresije. Včasih se komu od staršev pregreje glava in ga

drugi umirijo. Tudi naše Viole na nogometu zgledno navijajo. Je pa pred

leti na rokometu prišlo do incidenta, ki je izražal nacionalizem, kar pa

strogo obsojam tako jaz, kot tudi širša javnost./…/ Moti me

preklinjanje, kričanje na sodnike, žvižganje nasprotniku in podobno,

vendar je /…/vse, razen žaljenja sodnikov, redko.

33

/…/Odobravam športno navijanje in žal mi je, da so športni dogodki v

Mariboru slabo obiskani. Z izjemo nogometa so tribune bolj prazne. Ne

vem, ali je k temu pripomogla finančna kriza in posledično apatija

prebivalcev Maribora, ali pa za šport ni več takšnega zanimanja kot

nekoč.

5.3 Opazovanje z udeležbo

Želeli smo kar najbolj izkusiti dogajanje na športnih prireditvah, zato smo za 3.

metodo izbrali opazovanje z udeležbo. Izbrane so bile štiri različne športne panoge,

da je bilo kasneje lažje primerjati navijaško vzdušje pri različnih športnih panogah in

prav tako tudi navijače med seboj. Ta metoda nam bo prav tako pomagala potrditi ali

ovreči hipoteze, postavljene v uvodu diplomske naloge. Obiskali smo nekaj športnih

prireditev, in sicer med novembrom 2013 in junijem 2014. Udeležili smo se

nogometne, rokometne, hokejske in smučarske tekme. Sproti smo si beležili videno,

na koncu pa napisali ugotovitve in vse skupaj analizirali.

SPLOŠNI PODATKI O RAZISKAVI:

- predmet opazovanja: obiskovalci športnih prireditev (navijači);

- kraj opazovanja: različna športna prizorišča;

- čas in trajanje opazovanja: med novembrom 2013 in junijem 2014; v času

trajanja športne prireditve, včasih tudi čas pred prireditvijo;

- način opazovanja: prikrito;

- sredstva, uporabljena pri opazovanju: beležka;

- rezultat opazovanja: dnevnik obiskanih prireditev, kjer so zabeležene vse

ugotovitve (Duh, 2009).

Kronološki pregled obiskanih prireditev je naveden v preglednici. Navedeni so

naslednji podatki: datum športne prireditve, vrsta športne panoge, obe ekipi in kraj

dogodka. Pod preglednico sledijo opažanja in ugotovitve. Pojasnjeno bo subjektivno

doživljanje obiskane tekme, kakšna je bila struktura gledalcev (navijačev) in, ali so

bili prisotni člani organiziranih navijaških skupin. Če se je na kakšni tekmi zgodilo kaj

posebnega, bo tudi to posebej zapisano.

34

Tabela 1: Kronološki pregled obiskanih prireditev

ŠPORTNA PANOGA EKIPI KRAJ DOGODKA

23. 02. 2014

Nedelja, 17:30

hokej HDK Maribor : ASV

Kaltern Hechte (INL;

člani)

Ledna dvorana

Maribor

25. 05. 2014

Nedelja, 17:00

nogomet NK Maribor : NK

Domžale (zadnja

tekma DP; člani)

Maribor; Ljudski vrt

02. 02. 2014

Nedelja, 09:15

smučanje /

SLALOM ženske

(Zlata lisica)

Kranjska Gora;

Podkoren

23. 05. 2014

Petek, 19:30

rokomet RK Gorenje Velenje :

RK Celje Pivovarna

Laško (zadnja tekma

DP; 1. SRL)

Rdeča dvorana šrz

Velenje

HOKEJSKA TEKMA

Hokejske tekme sem se udeležila 23. 2. 2014. HDK Maribor je meni zelo dobro

poznana ekipa, dobro poznam tudi njihov način igre.. Ekipa Kaltern mi je bila

popolnoma nepoznana. Tekma je minila v relativno kratkem času, saj ni bilo veliko

prekinitev. Domači klub HDK Lisjaki Maribor so izgubili z 2:9. Glede na rezultat v

dvorani ni bilo čutiti niti napetosti niti pričakovanja, saj je bilo kmalu jasno, da

Lisjaki niso kos nasprotniku. Sicer je bilo vzdušje pozitivno. Gledalci so uživali v

ogledu tekme kljub rezultatu. Struktura gledalcev na tekmi je bila sledeča. Na

skrajnem zahodnem delu tribune je sedela gruča žensk; to so bile mame nekaterih

igralcev, ki so vzklikale, ploskale in se zelo vživele v tekmo. Na sredinskem delu

tribune so prevladovali moški (očetje in dedki igralcev ter stalni obiskovalci hokejskih

tekem), ki so tekmo spremljali resno in tiho, le včasih so kaj pokomentirali s kom na

tribuni. Na tribuni sta sami sedeli dve punci; bili sta dekleti hokejistov. Na vrhu

tribune je bilo bolj glasno, saj so tam sedeli mladi hokejisti, ki igrajo za mlajše

selekcije (kadeti, dečki, mlajši dečki) in so prišli spodbujat svoje vzornike.

Pogovarjali so se, se smejali, tekali in tudi navijali. Tribuna je bila precej prazna,

zato sem imela dober pregled nad vsemi gledalci in sem jih pozorno opazovala.

Članov navijaških skupin ni bilo opaziti. Kar je pritegnilo mojo pozornost so bili trije

mladi fanti, ki so sedeli čisto spodaj, vendar so mirno navijali. Opazila sem jih, ker bi

jih po izgledu uvrstila v kakšno navijaško skupino (npr. Viole). Imeli so zelo kratko

35

pristrižene lase, tako da se je, sodeč po videzu, zdelo, da bi lahko pripadali kateri od

navijaških skupin. Tekma je minila brez posebnosti. V dvorani je bilo dokaj tiho, ko

sta padla oba zadetka, smo vsi zaploskali. En od moških, ki so sedeli na tribuni, je

enkrat nekoliko okaral sodnika, saj se ni strinjal z njegovo odločitvijo.

NOGOMETNA TEKMA

25. 5. 2014 sem se udeležila nogometne tekme med NK Maribor in NK Domžale. To je

bila zadnja tekma državnega prvenstva. Za mariborsko ekipo rezultat ni bil

pomemben, saj so si že pred to tekmo zagotovili naslov državnega prvaka. Tekma se

je končala z izidom 0:0. Primerno temu, da tekma ni bila odločilne narave in da na

nobeni strani nismo videli zadetka, je bilo tudi dogajanje na igrišču. Tekma je bila

dolgočasna, počasna in nezanimiva. Ker sem tekmo obiskala z drugim motivom kot

ostali gledalci, sem prišla do nekaterih zanimivih ugotovitev. Tribuna je bila dokaj

polna. Južni del je zmeraj poln, saj so tam locirane Viole. Zahod in vzhod sta bila

enakomerno napolnjena, vendar tribune niso bile polne. Severna tribuna, ki je

namenjena navijačem gostujoče ekipe, je bila popolnoma prazna. Stadion Ljudski vrt

je zelo velik, zato sem gledalce ocenila masovno. V moji bližini so prevladovali

navijači do 35 let. Glede na spol je bila sestava mešana. Bilo je tudi veliko otrok,

starih med 10 in 15 let. Nekaj je bilo tudi starejših parov. Tudi mladine od 15-20 let

ni bilo veliko. Južna tribuna je bila skoraj polna. Tam je struktura navijačev

enostavnejša. Največ je moških, stari so približno do 35 let in tvorijo enovito skupino

– Viole. Navijanje je bilo prisotno skozi celo tekmo. Viole poskrbijo, da se gledalci

preveč ne umirijo. Na začetku z bučnimi vzkliki pospremijo igralce na igrišče, med

samo tekmo pa ves čas pojejo navijaške pesmi in igrajo na bobne. Vodja koreografije

Viol stoji na majhnem odru in ima megafon. Ostalim navijačem na južni tribuni

napove, katera pesem ali vzkliki sledijo, zato so tako usklajeni. Prepoznavni so po

oblačilih, saj so v rumenih in vijoličnih barvah, prisotni so šali, zastave in razni

transparenti. Vsake toliko tudi vzpodbudijo ostale gledalce, da vstanejo in pojejo

zraven. Navijanje traja skozi celo tekmo. Kar se tiče koreografije in navijaških

pesmi, so zelo domiselni. Vendar so tudi med Violami določeni posebneži, ki navijajo

skrajno. Slečejo si majico, tako da so goli, se obešajo na zaščitno mrežo in mečejo na

igrišče razne dimne signalizatorje ali kurijo bakle. Vendar na tej tekmi ni bilo

nobenih hujših izgredov. Vzhodna in zahodna tribuna navijata zelo mirno. Na tej

tekmi sta bila tudi dva posebna trenutka. Prvi je bil slovo dolgoletnega odličnega

mariborskega igralca Dejana Mezge med tekmo. Trener ga je med tekmo izločil iz

igre, Dejan pa je nato tekel cel krog in pozdravil vse navijače. Viole so ga tudi vzele

36

medse na oder in tam je z njimi preživel nekaj časa. Tako se je poslovil od NK

Maribora zaradi prestopa v drug klub. Druga posebnost pa je bila, ko je sodnik

zapiskal konec tekme in so se vsi z južne tribune in nekateri z vzhodne tribune

zagnali na igrišče, da bi dobili drese od nogometašev. Sodnik pa v bistvu sploh še ni

zapiskal, torej tekme uradno še ni bilo konec. Vsi, ki so skočili s tribun so že bili na

igrišču, zato je s piskom malo pred iztekom časa zaključil tekmo. Na tej tekmi je bilo

še bolj vidno, da članom navijaških skupin in tudi nekaterim drugim navijačem

navijaštvo predstavlja način življenja. Tudi udeleženci so bili različni, z različnim

vedenjem in različnimi motivi.

SMUČARSKA TEKMA

2. 2. 2014 sem obiskala tekmo za svetovni pokal v ženskem alpskem smučanju, in

sicer tekmo za Zlato lisico, ki je letos potekala v Kranjski Gori. Zaradi pomanjkanja

snega je bila tekma prestavljena iz Maribora na Gorenjsko. Zaradi obilice snega v

Kranjski Gori, je v soboto 1. 2. 2014 odpadel veleslalom, tako da smo videli le

nedeljski slalom. Tekmovalo je 74 tekmovalk. Po prvi vožnji je vodila Američanka

Mikaela Shiffrin, druga je bila Švedinja Frida Hansdotter. Po prvi vožnji je bila naša

kraljica smučarskih prog Tina Maze na 19. mestu, Maruša Ferk pa na 26. Tina je v

drugem teku odstopila, Maruša Ferk pa se je obdržala na 26. mestu. Zmago je slavila

Švedinja Frida Hansdotter, saj je Shiffrinova v drugi vožnji naredila napako. Druga je

bila Avstrijka Marlies Schild, tretja pa njena mlajša sestra Bernadette Schild. Pogoji

za smučanje so bili ob obilici snega slabi, pa vendar je organizatorjem uspelo speljati

vsaj slalom. Obiskovalcev je bilo manj kot prejšnja leta v Mariboru. Vreme je kar

precej vplivalo na obisk nedeljske tekme, saj je ob slabem vremenu obisk zmeraj

slabši. Gledalci so bili različni. Veliko je bilo tujcev, kar je seveda za tekme

svetovnega pokala v smučanju normalno. Večinoma so bili obiskovalci odrasli pari,

nekaj je bilo družin in nekaj mladostnikov. Posebnosti pred ali med samo tekmo ni

bilo, na gledalce je verjetno vplivala tudi slaba uvrstitev Tine po prvi vožnji, v drugi

pa je odstopila. Pri prireditvah na prostem je vreme vedno zelo pomemben dejavnik,

ki vpliva na obisk tekem in tudi na strukturo navijačev.

ROKOMETNA TEKMA

23. 5. 2014 sem se udeležila rokometne tekme v Velenju. Bila je zadnja tekma

državnega prvenstva, 1. slovenske moške rokometne NLB Leasing lige. Pomerili sta se

ekipi Celje Pivovarna Laško in Gorenje Velenje. Celjani so osvojili 18. naslov državnih

prvakov, saj so Velenje ugnali z 36:27 (17:13). Končno tretje mesto v državnem

37

prvenstvu pa so osvojili Mariborčani. Vzdušje na tekmi je bilo fenomenalno, saj je

bilo gledalcev okrog 3000. Navijači Celjanov so bili več kot navdušeni, saj so Celjani

tak naslov letos osvojili po štirih letih »sušnega« obdobja. Celjani so letos slavili tudi

v pokalnem tekmovanju. Struktura gledalcev je bila zelo pestra. Bili so navijači vseh

starostnih skupin. Veliko je bilo mladih, ki so se držali v skupinah pa tudi veliko

parov, tudi družin z otroki in nekaj starejših obiskovalcev. Prisotne so bile navijaške

skupine, in sicer navijači Celjanov Florijani ter velenjski navijači Šaleški graščaki.

Skozi celo tekmo je bilo bučno, čeprav so Celjani kazali kar precejšnjo premoč,

ampak »pomoč« publike je bila velika. Izgredov ali agresivnega obnašanja ni bilo

opaziti. Občasno se je kdo pritožil čez sodnike, ampak vse v normalnem športno

borbenem duhu. Na koncu tekme je bilo čutiti izjemno veselje na strani Celjanov in

njihovih navijačev. Na tej rokometni tekmi je občinstvo res navijalo skupaj,

navijaške skupine in individualni obiskovalci so bili povezani. Verjetno je to toliko

bolj opazno na rokometu, saj je dvorana manjša kot npr. na nogometnem stadionom,

kjer se gledalci bolj porazdelijo. Vzdušje je bilo zelo energično.

38

6 Zaključna razprava in ugotovitve

Zametki fizične aktivnosti segajo zelo daleč v zgodovino. Človek se najprej sploh ni

zavedal, da je skoraj vse, kar počne, povezano z neko fizično močjo. Že v davni

zgodovini so se ljudje začeli namensko ukvarjati s športom. Šport je postajal vedno

bolj priljubljen, saj so ljudje skozi različne aktivnosti sprostili telo in duha. Vendar

pa se vsi niso želeli oz. mogli ukvarjati s športom, so pa radi spremljali različne

športne prireditve. To so bili navijači. Navijači, posredno pa tudi vidiki športa kot

družbenega pojava so bili tema diplomske naloge. Postavljeni sta bili dve hipotezi.

Cilj celotne naloge je bil hipotezi potrditi ali ovreči.

Prva hipoteza govori o različnih športih in različnih udeležencih športnih prireditev.

Vse te raznolike osebnosti, ki jih najdemo v občinstvu na nekem dogodku in se

razlikujejo po socialnem položaju, stopnji splošne in »športne« razgledanosti, stopnji

izobrazbe, čustvovanju, vedenju in ne nazadnje po motivih, zaradi katerih se

odločijo, da obiščejo neko športno prireditev.

Ugotovili smo, da imajo udeleženci zraven razlik tudi skupne značilnosti. Že to, da so

si na isti dan šli ogledat isto tekmo, pove, da navijajo za isto ekipo in da jih zanima

isti šport. Seveda je še veliko drugih skupnih značilnostih, med drugim ljubezen do

športa nasploh, prevzetost z vzdušjem na tekmi, čustvovanje ob dogodkih na

športnem terenu ali pa zgolj preganjanje dolgčasa. Prav tako je bilo z raziskovalnimi

metodami moč ugotoviti, da pogosto posameznika množica nekako »pogoltne«.

Posameznik se v veliki skupini ne more izraziti, kot se lahko v nekem manjšem

prostoru, kjer je manj ljudi. Prav zaradi tega na športnih dogodkih posameznik

pogosto posnema večino in se obnaša podobno kot okolica. Zaradi tega je v družbi

pomembno ozaveščanje, da je človek kot individuum vrednota, in da je potrebno

ostati zvest svojim načelom ter ohraniti individualnost, saj le-ta bogati skupino in

družbo kot celoto. Predstavljene so štiri različne športne panoge, ki so v Sloveniji

priljubljene; nogomet, rokomet, smučanje in hokej. Ugotovili smo, da različne ljudi

zanimajo različni športi – največ anketirancev zanima nogomet - prav tako pa imajo

tudi obiskovalci istega športnega dogodka različne prioritete. Prvo hipotezo lahko

potrdimo.

39

Druženje na športnih dogodkih oz. prisostvovanje le-tem je pogosto posameznikov

življenjski slog, tukaj se pa že dotaknemo druge hipoteze, ki govori o navijaštvu kot

o načinu življenja.

S pomočjo metod, ki so bile uporabljene v empiričnem delu, se je bilo moč približati

temi in raziskovani ciljni skupini, jo ovrednotiti, analizirati in priti do želenih

rezultatov. Kot smo že ugotovili, poznamo različne navijače. Nekateri navijaštvo

jemljejo resno in so bolj zagnani, drugi manj. Raziskava je pokazala, da nekaterim

obiskovalcem navijaštvo pomeni način življenja, saj se velikokrat identificirajo z

določenim športnikom ali s klubom. Pogosto občutijo pripadnost določeni skupnosti in

delovanje te skupnosti nato ponotranjijo kot lastno delovanje. Skozi raziskovalne

metode smo ugotovili tudi, da je navijaštvo za mnoge navijače edini način

preživljanja prostega časa, saj vključuje med drugim redno obiskovanje športnih

prireditev, skrb za zunanjo podobo, obvladovanje pravil navijaške scene in navijaški

turizem. Navijaštvo je način življenja, vendar z različnimi stopnjami intenzivnosti.

Ugotovimo lahko, da nekaterim ljudem obiskovanje športnih prireditev in navijanje

predstavljata življenjski slog, saj je navijaštvo kompleksna zadeva, ki ne pomeni

zgolj priti na tekmo, tam dve uri sedeti in nato oditi domov. Človeka nehote

preplavijo čustva in občutek, da sodeluje v nečem pomembnem. Dogodka se športni

privrženci veselijo že nekaj dni preden nastopi in še kakšen dan ali dva po dogodku se

ga spominjajo z veselim ali grenkim priokusom.

Empirični del je pokazal, da je navijaštvo lahko način življenja tudi, če nekdo ni član

navijaške skupine. Gre za manj ekstremno, bolj individualistično podporo športniku

oz. športnemu klubu. Ugotovili smo tudi, da člani navijaških skupin potrebujejo

enaka oblačila, upoštevajo pravila navijaške skupine, poznajo vse navijaške pesmi in

parole, kar terja veliko časa. Pomembno vlogo ima tudi navijaški turizem. Člani

navijaških skupin (vsaj večina) potujejo na tekme v goste. Po ugotovitvah so med

navijači na srečo v manjšini navijaški skrajneži, ki povzročajo nerede, so agresivni in

uničujejo stvari. Takšne je potrebno kaznovati za storjena dejanja in jim prepovedati

udeležbo na športnih dogodkih, kakor je praksa v nekaterih drugih državah (npr.

Anglija, Irska, Nemčija, …) saj je le- to edina pot do uspeha v boju proti izgredništvu.

Glede na vse ugotovljeno lahko potrdimo tudi drugo hipotezo.

40

Čeprav raziskovanje s tremi metodami terja veliko dela in časa, je bilo tako mogoče

dobiti vpogled v raziskovano področje iz različnih perspektiv, kar je pripomoglo k

objektivnosti pri ugotavljanju ustreznosti hipotez. Tako na podlagi virov in literature,

kakor tudi na podlagi ugotovitev, do katerih smo prišli s prej omenjenimi

raziskovalnimi metodami, lahko potrdimo obe zastavljeni hipotezi.

41

7 Viri

Betetto, M. (1990). Hokej na ledu. Ljubljana: samozaložba avtorja v sodelovanju s HK

Olimpija.

Clifford, B. in Horton, R. (1976). School athletics and fan aggresion. Educational

Researcher, 5(7), 2-11.

Cole, K. E. (2001). Applying a legal matrix to the world of sports. Michigan Law

Review, 99(6), 1583-1606.

Crawford, G. in Gosling, K. V. (2005). Network news. Feminist Teacher, 15(2), 166-

167.

Date, V. (2008). Sports for a few. Economic and Political Weekly, 43(47), 22-24.

Duh, D. (2009). Navijači – dogajanje na športnih prireditvah (Diplomsko delo).

Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Frey, J. H. in Eitzen, D. S. (1991). Sport and society. Annual Review of Sociology, 17,

503-522.

Hostnik, G. (2010). Stališča rokometnih navijačev na Štajerskem (Diplomsko delo).

Ljubljana: Fakulteta za varnostne vede.

Hren, M. (2011). 46 let tekmovanja za Zlato lisico (Diplomsko delo). Maribor:

Filozofska fakulteta.

Hylton, K. (2010). How a turn to critical race theory can contribute to our

understanding of »race«, racism and anti-racism in sport. International

Review for the Sociology of Sport, 45(3), 335-354.

Jakopič, B., Popovič, J. in Pavlin, T. (2007). Hokej na ledu v Sloveniji. Ljubljana:

Hokejska zveza Slovenije.

Pečjak, V. (1994). Psihologija množice. Ljubljana: samozaložba.

Plesec, M. in Doupona, T. M. (2002). Nogomet in družba: preporod nogometa v

Sloveniji. Ljubljana: Zavod za šport Slovenije.

Sheed, W. (1995). Why sports matter. The Wilson Quarterly, 19(1), 11-25.

Šibila, M. (2004). Rokomet: izbrana poglavja. Ljubljana: Fakulteta za šport.

Zabukovec, V., Čačinovič, V. G., Musek, J., Pečjak, V., Žlender, B. in Polič, M.

(1994). Skupina, njene značilnosti in delovanje. V M. Polič (ur.), Psihološki

vidiki nesreč (str. 79-108). Ljubljana: Uprava Republike Slovenije za zaščito in

reševanje pri Ministrstvu za obrambo.

Washington, R. E. in Karen, D. (2001). Sport and society. Annual Review of Sociology,

27, 187-212.

42

Wann, D. L., Melnick, M. J., Russell, G. W. in Pease, D. G. (2001). Sport fans: the

psychology and social impact of spectators. New York, London: Routledge.

43

8 Priloge

- ANKETNI VPRAŠALNIK

- INTERVJU

44

ANKETA

Pozdravljen!

Moje ime je Nuša Bučar, sem absolventka na Fakulteti za varnostne vede in pišem

diplomsko nalogo z naslovom ZNAČILNOSTI NAVIJAČEV RAZLIČNIH ŠPORTNIH

PANOG.

Prosim, da vprašanja pazljivo prebereš. Tvoji odgovori, za katere se ti že vnaprej

iskreno zahvaljujem, mi bodo v veliko pomoč pri raziskovanju in doseganju

zastavljenih ciljev.

1.) Ali obiskuješ športne prireditve?

_________________________________________

(Na 2., 3. in 4. vprašanje odgovori le, če si na 1. vprašanje odgovoril pritrdilno.)

2.) Kako pogosto jih obiščeš?

_________________________________________

3.) Katere športe redno ali občasno spremljaš v živo na samem prizorišču?

_________________________________________

4.) Ko grem na tekmo, … (izberi en odgovor)

a. …sem aktiven član navijaške skupine

b. …občudujem zraven športnega dogodka tudi navijaške skupine ne glede na

način njihovega navijanja, vendar nisem član katere od njih.

c. …športno navijam

d. …si v miru ogledam športni dogodek; navijanje in navijači me ne zanimajo.

e. drugo: ________________________________

5.) Po čem je prepoznavna navijaška skupina oz. so prepoznavni njeni člani?

(Naštej vsaj 4 značilnosti)

____________________________________________

45

6.)Kdo so člani navijaških skupin? (možnih je več odgovorov)

a. izobraženci srednjih let

b. mladi, ki se aktivno ukvarjajo s športom

c. mlajši ljudje brez zaposlitve, ki iščejo svojo družbeno vlogo

d. družabni ljudje z veliko prostega časa

e. agresivneži, ki silijo v težave

f. strastni privrženci domačega športnega kluba

g. drugo: _____________________________

7.) Bi lahko rekel/rekla, da je spremljanje športnih prireditev pogost način

preživljanja prostega časa pri nas?

_____________________________________________

Hvala za odgovore! ☺

46

Intervju z odgovori:

Nuša: Ali obiskujete le hokej ali tudi druge športne dogodke?

Petra: Tudi druge.

Nuša: Katere pa?

Petra: Smučanje, nogomet, cestno in gorsko kolesarstvo in košarko.

Nuša: Kakšni so po vašem mnenju na splošno motivi za obisk športnega dogodka?

Petra: nekateri ljudje si športni dogodek ogledajo zato, ker jih ta šport

zanima. Drugi – predvsem mladi, pridejo gledat svoje prijatelje, nekaj je

tudi naključnih gledalcev. Pripadniki navijaških skupin pa po mojem

mnenju sploh ne pridejo zaradi športnega dogodka, ampak zaradi

druženja.

Nuša: Zakaj ste se odločili za obisk današnje hokejske tekme?

Petra: Zato, ker v ekipi igra moj sin in ker imam rada hokej.

Nuša: Kako pogosto si ogledate tekmo?

Petra: Ogledam si vse domače tekme sinove ekipe; to je približno enkrat

na teden oziroma na 14 dni.

Nuša: Gledate le tekme svojega otroka ali tudi druge?

Petra: Občasno si ogledam tudi kakšno drugo tekmo.

Nuša: Kako navijate?

Petra: Tekmo gledam skupaj z drugimi starši in športno spodbujamo naše

sinove.

Nuša: Se povezujete z drugimi navijači?

Petra: Da. S starši.

Nuša: Kako pa?

Petra: Skupaj navijamo, tudi v prostem času se dobimo na kakšni kavi,

pikniku,…

47

Nuša: Kdo so navijači na tekmah, ki si jih ogledate?

Petra: Kot sem že rekla, starši, prijatelji igralcev, njihove punce, nekaj

je naključnih navijačev in nekaj strastnih privržencev hokeja. Kadar gre

za bolj odločilne tekme, pride tudi nekaj ljubiteljev športa, ki jih sicer

redno ne videvam na tribunah.

Nuša: Kakšno je vaše mnenje o drugih navijačih in njihovem načinu navijanja?

Petra: Mislite na hokeju?

Nuša: Na hokeju in na drugih športnih dogodkih?

Petra: Mislim, da kar športno navijajo. Na hokeju je po navadi bučno,

vendar brez agresije. Včasih se komu od staršev pregreje glava in ga

drugi umirijo. Tudi naše Viole na nogometu zgledno navijajo. Je pa pred

leti na rokometu prišlo do incidenta, ki je izražal nacionalizem, kar pa

strogo obsojam tako jaz, kot tudi širša javnost.

Nuša: Kaj vas moti?

Petra: Moti me preklinjanje, kričanje na sodnike, žvižganje nasprotniku

in podobno, vendar, kot sem rekla, se vse, razen žaljenja sodnikov,

redko pripeti

Nuša: Kaj odobravate?

Petra: Odobravam športno navijanje in žal mi je, da so športni dogodki v

Mariboru slabo obiskani. Z izjemo nogometa so tribune bolj prazne. Ne

vem, ali je k temu pripomogla finančna kriza in posledično apatija

prebivalcev Maribora, ali pa za šport ni več takšnega zanimanja kot

nekoč.

Nuša: Najlepša hvala za vaš čas in odgovore.