UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Vesna Pisnik

Fikšinci, november 2003

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

PONUDBA IN RAZVOJNE MOŽNOSTI TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM

Kandidatka: Vesna Pisnik Študentka rednega študija Številka indeksa: 81532537 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: turizem Mentorica: mag. Sonja Sibila Lebe

Fikšinci, november 2003

POVZETEK Ker prihajam iz majhne goričke vasice sem se odločila, da predstavim goričko pokrajino in njene razvojne možnosti, ki jih vidim prav na področju dopolnilnih dejavnosti, med katere spada tudi turizem na kmetiji. Turizem kot dopolnilna dejavnost na goričkih kmetijah ima velike možnost za razvoj, predvsem zaradi vedno večjega povpraševanja mestnih ljudi po preživetju svojega prostega časa na podeželju med gostoljubnimi in prijaznimi ljudmi. Postopek raziskave sem omejila na sedem goričkih turističnih kmetij, ki sem jih analizirala s pomočjo ankete, na podlagi katere sem zbrala veliko koristnih informacij, ki so mi služile skozi celotno nalogo. Ponudba teh kmetij je danes skromno prilagojena ciljnim skupinam gostov, ki po izkušnjah v sosednji Avstriji najbolj pripomorejo k večji zasedenosti in prepoznavnosti turističnih kmetij. Premalo izkoriščene so posebnosti kmetij (npr. ponudba domače obrti itd.), ki bi lahko predstavljale osnovo za oblikovanje specializirane ponudbe. Namen diplomske naloge je bil »osvetliti zakonodajo« s področja goričkih in avstrijskih turističnih kmetij, predvsem glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati kmetije, da lahko postanejo turistične. Ugotovila sem, da je slovenska zakonodaja nekoliko strožja od avstrijske, predvsem na področju tehničnih pogojev, ki zahtevajo visoke finančne stroške. V raziskavi je bilo ugotovljeno, da bi se več kmetovalcev, predvsem mladih ljudi odločilo za uvajanje turistične dejavnosti na svoje kmetije, če bi bila zakonodaja bolj »življenjska« in če bi bili napotki za ustanovitev turističnih kmetij pregledno zbrani na enem mestu. Zaradi nepreglednosti zakonodaje in nepoznavanja postopka registracije (in z njim povezanih poti, opravil, potrebnih dokazil…) sem se odločila, da izdelam »usmeritveni« Priročnik za potencialne nove ponudnike turističnih kmetij na Goričkem. Menim, da je bil z navedenim priročnikom dosežen glavni cilj moje naloge, saj bo le-ta v pomoč številnim kmetovalcem, ki se bodo želeli ukvarjati s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na svojih kmetijah. Zaradi neprepoznavnosti in slabega promocijskega nastopa sem predlagala ukrepe in merila za izboljšanje promocije turističnih kmetij na Goričkem. Prepričana sem, da lahko turizem, kot dopolnilna dejavnost omogoči lepo prihodnost za prebivalce goričkega podeželja, saj se bo s tem povečala njihova socialna varnost, zaradi dodatnega zaslužka, hkrati pa, kar je najpomembnejše, razvoj vedno večjega števila turističnih kmetij lahko prepreči odseljevanje mladih ljudi s podeželja, saj so prav mladi najpomembnejši nosilci za ohranitev kmetijstva in z njim povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki vodijo v razcvet turizma. Ključne besede: turizem, turistična kmetija, primerjalna analiza, zakonodaja, kategorizacija, specializacija, promocija, sodelovanje.

DIE ZUSAMMENFASSUNG Weil ich aus einem kleinen Dorf in Goričko komme, habe ich mich entschieden, unsere Landschaft und ihre Forschungsmöglichkeiten vorzustellen, die ich als Ergänzungsmöglichkeiten, unter denen sind auch Tourismus und Tourismus auf einem Bauernhof, betrachte. Tourismus als eine Ergänzungstätigkeit auf einem Bauernhof stellt viele Möglichkeiten für die Forschung vor. Besonders viele Leute aus den Städten möchten ihre Freizeit unter den gastfreundlichen und netten Leuten verbringen. Meine Forschungsarbeit habe ich auf sieben turistische Bauernhofe in Goričko begrenzt. Ich habe sie mit der Hilfe einer Umfrage, mit der ich viele nützliche Informationen gesammelt habe, analiziert. Das Angebot dieser Bauernhofe passt sich den Gastgruppen an und nach den Erfahrungen in Österreich verhelfen sie am meisten zur Erkennung und Besetzung der turistischen Bauernhofe. Nützlicher könnten die spezyphischen Eigenschaften (z. B. das Haushandwerk) der Bauernhofe sein, die eine Grundlage für das spezialle Angebot sein könnte. Die Absicht meiner Diplomarbeit war, unsere »Gesetzgebung zu erhellen« und zwar auf dem Gebiet der slowenischen und österreischen turistischen Bauernhofe, besonders wegen unserer Bedingungen, denen unsere turistische Bauernhofe nachkommen müssen. Ich habe festgesteltt, dass unsere Gesetzgebung strenger als österreichische ist, besonders auf dem Gebiet der technischen Bedingungen, die höhere Kosten verlangen. Mit dieser Forschungsarbeit wurde auch herausgefunden, dass sich mehrere junge Leute für turistische Tätigkeiten auf ihren Bauernhofen entscheiden würden, wenn die Gesetzgebung und die Hinweise zur Begründung des turistischen Bauernhofs übersichtlicher und lebenshafter wären. Wegen der unübersichtlicher Gesetzgebung und wissen Mangel am Verfahren der Registrierung (damin verbundene Tätigkeiten, nötige Nachweise, Wege…) habe ich mich entschieden das Handbuch für potenzialle neuen Anbieter der turistischen Bauernhofe in Goričko anzufertigen. Ich bin der Meinung, dass mit dem erwähnten Buch die Hauptabsicht meiner Diplomarbeit erreicht habe und die Bauer, die sich mit dieser Tätigkeit beschäftigen wollen, es nützlich finden. Wegen schlechter Erkennung und Promotion, habe ich einige Massnahmen, die die Promotion der turistischen Bauernhofe in Goričko verbessern werden, vorgeschlagen. Ich finde dass Tourismus als Ergänzungstätigkeit schöne Zukunft für die Einwohner in Goričko sein könnte. Die Sozialsicherheit wird sich wegen des zusätzlichen Verdienstes verbessern und das wichtigste, die Forschung immer mehrerer turistischen Bauernhofe kann das Ausziehen junger Leute verhindern. Besonders junge Leute sind die wichtigen Träger der Landwirtschaft und damit verbundene Ergänzungstätigkeiten, die in die Blüte des Tourismus führen. Schlüssel: Tourismus, turistischer Bauernhof, Komparationanalyse, Gesetzgebung, Klassifizierung, Speziallization, Promotion, Zusammenarbeit.

i

PREDGOVOR Kmetijstvo in z njim povezane dopolnilne dejavnosti, kot npr. turizem na kmetiji, domača obrt, predelava pridelkov itd., postajajo vse pomembnejše nosilke razvoja podeželja. Za današnji čas je značilen vse slabši položaj za kmetovanje, zato vse več mladih ljudi zapušča podeželje in odhaja v večja mesta. Država bi morala zato z ustreznimi ukrepi nujno poskrbeti za mlade podeželske ljudi, da bi ostali doma in se ukvarjali poleg kmetijstva še z drugimi dopolnilnimi dejavnostmi na kmetiji. V diplomskem delu sem se odločila obravnavati turistične dejavnosti na kmetiji, kamor sodi prodaja doma pridelane hrane, pijače in prostorskih kapacitet. Z dodatnim virom dohodka na kmetiji je zagotovljena večja socialna varnost kmečkim družinam. Vse več ljudi se odloča za počitnice na turističnih kmetijah. Predvsem mestni ljudje skušajo najti svoj mir v naravi in si odpočiti od vsakdanjega dela in mestnega vrveža. Turisti so naveličani velikih bučnih turističnih središč in hotelskih storitev. Poleg preživljanja počitnic v miru si želijo spoznati kraj, kjer so gostje: naravnih in kulturnozgodovinskih znamenitosti, šeg in navad gostoljubnih podeželskih ljudi ipd. Diplomsko delo je namenjeno raziskavi ponudbe in razvojnih možnosti turističnih kmetij na območju Goričkega - pokrajine, kjer sem doma. Turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetijah ima na predelu severovzhodne Slovenije velike možnosti za razvoj, predvsem zaradi vse večjega povpraševanja ljudi po preživetju prostega časa na podeželju. Na podlagi primerjalne analize turističnih kmetij v Sloveniji in v sosednji Avstriji sem navedla kriterije, ki jih morajo izpolnjevati kmetije v obeh državah, preden postanejo »turistične«. S pomočjo SWOT analize sem ugotovila trenutno stanje obstoječih turističnih kmetij na Goričkem. Dotaknila sem se tudi področja promocije in ugotovila, da je le-ta na goričkih turističnih kmetijah dokaj slabo razvita. Menim, da bi morali nosilcem turističnih kmetij ponuditi strokovno pomoč (npr. pomoč lokalnih turističnih organizacij, Pomurske turistične zveze itd.) pri pripravi promocijskih materialov in predstavitvah na sejmih. V diplomskem delu sem izoblikovala naslednje osnovne trditve: - v zakonodaji, ki se nanaša na poslovanje turističnih kmetij v Sloveniji in v Avstriji,

obstajajo razlike, - turizem na kmetijah predstavlja trdno perspektivo za razvoj in obstoj kmetijstva ter

zagotavlja kmetovalcem večjo socialno varnost zaradi dodatnega zaslužka, - zaradi večje uspešnosti turističnih kmetij je nujna specializacija in skupna promocija

kmetij. Postopek raziskave sem omejila na območje Goričkega oziroma na sedem turističnih kmetij, ki sem jih analizirala s pomočjo ankete. Omejitve so se nanašale tudi na primerjalno analizo s področja zakonodaje in kategorizacije turističnih kmetij v Republiki Sloveniji in Avstriji. S pomočjo raziskave sem na osnovi ankete ter zbiranja in obdelovanja drugih strokovnih podatkov o goričkih turističnih kmetijah navedla predloge za specializacijo in promocijo turističnih kmetij, izdelala priročnik za potencialne nove ponudnike storitev kmetij ter

ii

podala predloge oziroma ukrepe na področju zakonodaje, ki je po mnenju številnih nosilcev kmetij najbolj omejujoč dejavnik za odločitev opravljanja turistične dejavnosti na kmetiji. Ker prihajam iz majhne goričke vasice, sem se odločila, da v diplomskem delu predstavim goričko pokrajino in turizem na kmetijah, ki ima na obravnavanem območju velike možnosti za razvoj. Menim tudi, da lahko turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetijah ohrani naravno ter kulturno krajino, hkrati pa, kar je najpomembnejše, prepreči odseljevanje mladih ljudi s podeželja.

iii

KAZALO PREDGOVOR.................................................................................................................................................. I 1 UVOD...................................................................................................................................................... 1

1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA................................................................................... 1 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE................................................................................................ 1 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE ....................................................................................... 2 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ............................................................................................ 2

2 TURIZEM NA PODEŽELJU............................................................................................................... 4 2.1 KAJ NAJ PONUJA TURISTIČNA KMETIJA, DA BO PRIVLAČNA ZA GOSTE? ........................................... 4

2.1.1 Kakovostna turistična ponudba in gostoljubnost nosilcev turističnih kmetij............................. 4 2.1.2 Zunanji videz, urejenost ter opremljenost turističnih kmetij in okolice ..................................... 5 2.1.3 Prometna dostopnost in lega turistične kmetije......................................................................... 7 2.1.4 Možnost rekreacije na turistični kmetiji in v njeni okolici......................................................... 8 2.1.5 Številne prireditve, povezane s kulturo in zabavo na turistični kmetiji in v njeni okolici ........ 10 2.1.6 Ponudba okolice turistične kmetije.......................................................................................... 11

2.2 POTREBNI ČLOVEŠKI VIRI .............................................................................................................. 12 2.2.1 Anketa med ponudniki izbranih turističnih kmetij na Goričkem.............................................. 13

3 POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KMETIJA, DA LAHKO POSTANE »TURISTIČNA«............................................................................................................................................ 14

3.1 POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI TURISTIČNA KMETIJA V SLOVENIJI ........................................ 14 3.1.1 Turistične dejavnosti na kmetiji in potrebne zakonske določbe............................................... 14 3.1.2 Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ................................................................................... 19

3.1.2.1 Ureditev kuhinje na turističnih kmetijah ....................................................................................... 19 3.1.2.2 Ureditev sob .................................................................................................................................. 20 3.1.2.3 Apartma na turistični kmetiji......................................................................................................... 21 3.1.2.4 Skupna ležišča na turistični kmetiji ............................................................................................... 21 3.1.2.5 Kamp na turistični kmetiji............................................................................................................. 21

3.1.3 Kategorizacija turističnih kmetij z nastanitvijo ....................................................................... 22 3.2 POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI TURISTIČNA KMETIJA V AVSTRIJI .......................................... 24

3.2.1 Vinotoč..................................................................................................................................... 24 3.2.2 Privatne sobe na kmetijah ....................................................................................................... 25 3.2.3 Kmečki penzion........................................................................................................................ 26 3.2.4 Kategorizacija turističnih kmetij v Avstriji .............................................................................. 27

4 SWOT ANALIZA OBSTOJEČIH TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM .......................... 30 4.1 PREDNOSTI OBSTOJEČIH TURISTIČNIH KMETIJ ............................................................................... 30 4.2 SLABOSTI OBSTOJEČIH TURISTIČNIH KMETIJ ................................................................................. 30 4.3 PRILOŽNOSTI OBSTOJEČIH TURISTIČNIH KMETIJ ............................................................................ 30 4.4 NEVARNOSTI OBSTOJEČIH TURISTIČNIH KMETIJ ............................................................................ 30

5 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI GORIČKE POKRAJINE.................................................................... 31 5.1 GEOGRAFSKI POLOŽAJ GORIČKEGA .............................................................................................. 31 5.2 TURISTIČNI POTENCIAL NA GORIČKEM ......................................................................................... 32

5.2.1 Domača obrt............................................................................................................................ 32 5.2.2 Kulturna in naravna dediščina ................................................................................................ 35 5.2.3 Tradicionalne prireditve na Goričkem .................................................................................... 36 5.2.4 Energetske točke na Goričkem ................................................................................................ 38

5.3 GOSPODARSKA RAZVITOST GORIČKEGA ....................................................................................... 39 6 PREDSTAVITEV TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM ..................................................... 41

6.1 VRSTE IN ŠTEVILO TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM ................................................................ 41 6.2 TRŽNI SEGMENTI TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM................................................................... 51

6.2.1 Izletniki .................................................................................................................................... 51 6.2.2 Počitniški gostje....................................................................................................................... 52 6.2.3 Prehodni gostje ............................................................................................................................. 53

iv

6.3 SPECIALIZACIJA PONUDBE POSAMEZNIH TURISTIČNIH KMETIJ....................................................... 53 6.4 SODELOVANJE TURISTIČNIH KMETIJ Z OSTALIMI TURISTIČNIMI PONUDNIKI .................................. 57

7 PROMOCIJA GORIČKIH TURISTIČNIH KMETIJ .................................................................... 60 7.1 OGLAŠEVANJE............................................................................................................................... 60

7.1.1 Tiskana sredstva oglaševanja .................................................................................................. 60 7.1.2 Sredstva vidnega oglaševanja.................................................................................................. 62 7.1.3 Sredstva slušnega oglaševanja ................................................................................................ 63

7.2 POSPEŠEVANJE PRODAJE ............................................................................................................... 63 7.3 ODNOSI Z JAVNOSTJO .................................................................................................................... 63 7.4 OSEBNA PRODAJA ......................................................................................................................... 64

8 PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE POGOJEV TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH NA GORIČKEM.................................................................................................................................................. 66

8.1 PREDLOGI NA PODROČJU ZAKONODAJE ......................................................................................... 66 8.2 PREDLOGI ZA SPECIALIZACIJO TURISTIČNIH KMETIJ ...................................................................... 67 8.3 PRIROČNIK ZA POTENCIALNE NOVE PONUDNIKE STORITEV TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM... 70 8.4 PREDLOGI ZA BOLJŠO PROMOCIJO TURISTIČNIH KMETIJ ................................................................ 70

8.4.1 Oglaševanje ............................................................................................................................. 70 8.4.2 Pospeševanje prodaje .............................................................................................................. 73 8.4.3 Odnosi z javnostjo ................................................................................................................... 73 8.4.4 Osebna prodaja ....................................................................................................................... 74

9 SKLEP .................................................................................................................................................. 75 SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV ............................................................................. I SEZNAM SLIK ...............................................................................................................................................V PRILOGE: ...................................................................................................................................................- 1 -

1

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Turizem na kmetijah postaja vse bolj zanimiva dopolnilna dejavnost tudi na Goričkem, na tem obmejnem predelu Slovenije. S pomočjo različnih spodbud (mednarodnih, državnih, lokalnih itd.) se je končno prebudila zavest goričkega prebivalstva, da lahko potencialnim turistom ponudijo nepozabno doživetje goričke pokrajine, gostoljubnost ljudi, pristno domačo kuhinjo in še marsikaj drugega. Menimo, da bo turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetijah omogočila lepo prihodnost za prebivalce goričkega podeželja. Na našo odločitev, da opišemo izbrano temo, so vplivali še naslednji dejavniki: - turizem na kmetijah je neizkoriščena priložnost Goričkega, - vedno večje povpraševanje mestnega prebivalstva po mirnem preživetju prostega časa

v naravnem okolju, bivanju na kmetiji, sodelovanju pri najrazličnejših kmečkih opravilih, uživanju ob naravnih lepotah, kulturnih in drugih regionalnih znamenitostih ter ob spoznavanju šeg in navad goričke pokrajine,

- razvoj vedno večjega števila turističnih kmetij prinaša številne prednosti, kot so: preprečevanje odseljevanja mladih ljudi s podeželja, ohranjanje kulturne krajine in zagotavljanje socialne varnosti kmečkim družinam z dodatnim virom dohodka.

Na Goričkem je turizem kot dopolnilna dejavnost na kmetiji šele v razvoju, zato se ob tem pojavljajo številni problemi: - prevelika birokracija pri urejanju formalnosti na kmetiji, ki se želi ukvarjati s turizmom

kot dopolnilno dejavnostjo, - kmetje slabo poznajo zakonodajo, ki oviralno vpliva na uvajanje turistične dejavnosti

na kmetiji, - togi predpisi glede turistične ponudbe in preostri pogoji o higienskih standardih,

tehnični opremljenost prostorov itd., - specializirana ponudba turističnih kmetij še ni bila uvedena, - slabo sodelovanje med turističnimi kmetijami in drugimi storitvenimi dejavnostmi, - neprepoznavnost goričkih turističnih kmetij zaradi slabega promocijskega nastopa

turističnih kmetij. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je osvetliti zakonodajo s področja goričkih in avstrijskih turističnih kmetij, predvsem glede pogojev, ki jih mora izpolnjevati kmetija, da lahko postane »turistična«. Predstavili bomo analizo dejanskega stanja in razvojnih možnosti turizma na kmetijah ter koristi, ki jih prinašajo našemu gospodarstvu in podeželju. Pri analizi ankete, ki smo jo izvedli na sedmih turističnih kmetijah, smo ugotovili, kaj si kmetje, ki se ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo, od turizma obetajo, kako si predstavljajo sodelovanje na področju ponudbe, promocije itd. Cilji: - na podlagi primerjave goričkih in avstrijskih razmer smo ugotovili razlike v pravni zakonodaji in njihov vpliv na uspešen razvoj turizma na kmetiji,

2

- predstaviti ponudbo turističnih kmetij na Goričkem, - predlagati možno specializacijo ponudbe turističnih kmetij na Goričkem, - analizirati sedanje in možne poti promocije turističnih kmetij, - izdelati »usmeritveni« priročnik za potencialne nove ponudnike storitev turističnih

kmetij na Goričkem (kaj potrebuje kmet, da lahko odpre vinotoč, izletniško turistično kmetijo in turistično kmetijo z nastanitvijo),

- opredeliti poslovno sodelovanje turističnih kmetij z ostalimi turističnimi ponudniki, - podati predloge za boljšo promocijo turističnih kmetij na Goričkem. Trditve: - v zakonodaji, ki se nanaša na poslovanje v Sloveniji in v Avstriji, obstajajo razlike, ki

vplivajo na počasnejši razvoj turističnih kmetij v Republiki Sloveniji, - turizem na kmetijah predstavlja trdno perspektivo za razvoj in obstoj kmetijstva in s

tem kmetij na Goričkem, - turizem na kmetijah je tržno gledano še nezadostno izrabljena tržna priložnost, ki bi

lahko zagotovila kmetovalcem na Goričkem večjo socialno varnost zaradi dodatnega zaslužka,

- turistične kmetije na Goričkem bi bile uspešnejše, če bi bile specializirane, - promocija turizma na Goričkem bo uspešna, če bo skupna v okviru celotne Goričke

turistične ponudbe (turistične kmetije – zdraviliški turizem – lovni turizem – ribolovni turizem).

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da: - če bi bila zakonodaja bolj »življenjska« in če bi bili napotki za ustanovitev turističnih

kmetij pregledno zbrani na enem mestu, bi se več kmetovalcev na Goričkem odločilo za uvajanje turistične dejavnosti na svoje kmetije,

- je perspektiva razvoja turizma na kmetijah na Goričkem zelo velika zaradi naravnih lepot pokrajine,

- je vračanje ljudi k naravi in življenju v naravi, možnost še hitrejšega razvoja turizma na kmetijah,

- postaja prijaznost in gostoljubnost nosilcev turizma na kmetijah na Goričkem vedno pomembnejši razlog za naraščanje številnih potencialnih gostov,

- je dana še večja možnost za razvoj turističnih kmetij na Goričkem zaradi ustanovitve Krajinskega parka Goričko.

Omejitve: - raziskavo omejujemo na območje Goričkega, - od celotne turistične ponudbe na Goričkem se bomo omejili na sedem goričkih

turističnih kmetij, - primerjalno analizo s področja zakonodaje med turističnimi kmetijami omejujemo na

analizo v Republiki Sloveniji in v Avstriji. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomski nalogi bomo uporabili mikroekonomsko raziskavo ponudbe turističnih kmetij na Goričkem. Uporabljena metoda ima značilnosti statične ekonomske raziskave (sedanje

3

stanje turizma na kmetijah na Goričkem) ter dinamične ekonomske raziskave (spodbude in predlogi za izboljšanje turistične dejavnosti na goričkem podeželju). Metode raziskave, ki jih bomo uporabili v okviru deskriptivnega pristopa: - metoda deskripcije, - komparativna metoda, - metoda kompilacije, - metodo intervjuja, - anketiranje.

4

2 TURIZEM NA PODEŽELJU 2.1 Kaj naj ponuja turistična kmetija, da bo privlačna za goste? Eden najpomembnejših dejavnikov ponudbe turističnih kmetij so njihovi nosilci, s katerimi prihajajo gosti v stik. Njihova prijaznost in gostoljubnost, toplina in domačnost pomembno vplivajo na počutje in zaupanje gostov (Dekleva 1998, 57). Na razvoj in privlačnost turističnih kmetij pomembno vplivajo naslednji dejavniki:

1. kakovostna turistična ponudba in gostoljubnost nosilcev turističnih kmetij, 2. zunanji videz, urejenost in opremljenost turističnih kmetij ter okolice, 3. prometna dostopnost in lega turističnih kmetij, 4. možnost rekreacije na turističnih kmetijah in v njeni okolici, 5. številne prireditve povezane s kulturo in zabavo in 6. ponudba okolice turističnih kmetij.

2.1.1 Kakovostna turistična ponudba in gostoljubnost nosilcev turističnih

kmetij Če želimo obiskovalcem turističnih kmetij nuditi kakovostno storitev poleg kakovostnega blaga, ki ga bodo kupili, potrebujemo marsikaj: nasmeh in prijaznost, občutek odgovornosti za ponudbo, urejeno kmetijo, njeno okolico in dostop (Krašovec 1997, 10). Gostoljubnost je bistvena sestavina kakovostne turistične ponudbe. Ni je mogoče predpisovati, to je del znanja ter kulture zaposlenih in prebivalcev turističnega kraja, pa tudi turistov. Če gostoljubnosti ni, turist ostaja osiromašen za ljudskost turizma (Krašovec 2002, 26). Uspeh turistične kmetije tiči v gostoljubnosti vseh družinskih članov. Prijazen nasmeh gostiteljev in drobna pozornost gostom veliko pomenita. Od vsega, kar ocenjujejo gostje na turističnih kmetijah, dobi najvišjo oceno prav gostoljubje. Gosti pogosto poudarjajo, da se na kmetijah počutijo kot doma in da se že po nekajkratnih bivanjih na eni kmetiji vračajo na svoj dom. Glede gostoljubja nosilcev turističnih kmetij pravi Krašovec (1997, 24): Občutek za pravo mero gostoljubja mora biti že v nas samih in pri tem se zelo težko ravnamo po napisanih pravilih, saj so si gosti in družine, ki živijo na kmetijah med seboj zelo različni. Nekaj napotkov, namenjenih nosilcem turističnih kmetij, za pravila gostoljubja (Krašovec 1997, 24-25):

Topel sprejem gostov - dober prvi vtis. Gostom ponudimo pijačo dobrodošlico (npr. domač sok, žganje…), lahko tudi droben prigrizek.

Če bodo gostje bivali dalj časa na kmetiji, jim predstavimo še ostale družinske člane.

Goste seznanimo s celotno ponudbo turistične kmetije, s cenami in s hišnim redom (da postavimo nekaj svojih zahtev: glede terminov za posamezne obroke, glede kajenja v sobah, kje lahko hodijo v čevljih in kje v copatah itd.) - damo jim pisne informacije. Te so še posebej dobrodošle, če nas obiščejo tujci, s katerimi se ne znamo sporazumeti (poskrbeti je potrebno za že vnaprej pripravljene informacije v različnih jezikih).

Upoštevati moramo tudi posebne želje gostov glede hrane (posebne diete) in seveda želje otrok, da jih lahko v času bivanja na kmetiji kdaj posebej razveselimo.

5

Posebej pozorni moramo biti, če ima kateri od gostov v času bivanja na turistični kmetiji rojstni dan - nosilci turističnih kmetij si naj to zapomnijo in gostu pripravijo na ta dan presenečenje.

Že prvi dan je treba povprašati goste, če so našli v sobah vse, kar potrebujejo. Prvi ali naslednji dan gostom razkažemo turistično kmetijo - otrokom živali, starši

pa bodo radi zavili v klet na kozarček domačega vina. Pripravljanje družabnih večerov. Gosti bodo še posebej zadovoljni, če jim v času njihovega bivanja na turističnih

kmetijah pripravimo kaj posebnega, npr. piknik, krajši izlet skupaj z nosilcem turistične kmetije ali samo zabavni večer.

Ob slovesu podarimo gostom majhno darilce - kaj z naše kmetije: kozarček domačega medu ali marmelade, steklenico vina ali jabolčnega mošta, vrečko jabolčnih krhljev ali drugega sadja za na pot ipd. K navedenim darilom za goste priložimo vizitko, prospekt ali razglednico kmetije. Teh daril bodo gostje veliko bolj veseli kot klasičnih (npr.: koledarji, vžigalniki, svinčniki itd.), za katera se žal pogosto odločajo tudi na naših turističnih kmetijah.

Pri odhodu sledi zahvala gostom, da so izbrali našo kmetijo in povabilo na ponovno vrnitev.

Žal pa lahko vsakdo, ki se ukvarja s turizmom na kmetiji, naleti na goste, ki bodo vedno nezadovoljni, ki bodo povzročali škodo, se neprimerno obnašali in s tem svojim vedenjem žalili nas in druge goste na kmetiji. V takšnem primeru pa nismo dolžni kljub gostoljubnosti vsega »prenašati«. Ukrepati je potrebno odločno, vendar korektno in mirno: pogovorimo se z gosti in poskušajmo probleme razrešiti na miren način, če pa to ni mogoče, goste zaprosimo, naj zapustijo kmetijo (Krašovec 1997, 26). 2.1.2 Zunanji videz, urejenost ter opremljenost turističnih kmetij in okolice Zunanji videz kmetije je dejavnik, ki naredi na gosta prvi vtis; ta bodisi privablja, lahko pa tudi odbije. Turistične kmetije naj obdržijo svoj kmečki slog. Gost bo namreč razočaran, če novo okolje ne bo ohranilo pristnosti in če bo namesto kmetije našel izumetničen gostinski obrat. Turistična kmetija oziroma kmečka hiša mora že na prvi pogled ugajati zaradi domačnosti in prisrčnosti (Šušteršič 1976, 33). Balkone in okna kmetij naj krasijo rože (npr. petunije, pelargonije, fuksije itd.). Zelo lep je pogled na zelenico oziroma park, ki se razprostira okrog domačije. Na njem lahko posadimo okrasno grmovje (npr. hortenzijo, ognjeni trn itd.), ki bo služilo kot zelenje za vazo. Del zelenice je lahko namenjen gostom, npr. za igranje badmintona, odbojke, med dvema ognjema, morda celo za namizni tenis. Trata mora biti vedno urejena in pogosto košena. Tudi na majhne otroke nosilec kmetije ne sme pozabiti. Ob robu zelenice lahko postavi majhna igrala iz lesa (glej sliko 1), kot npr. gugalnice, hiške, tobogan, majhen hlevček za ponija, ki bo najmlajšim v veliko veselje. Pred hišo lahko zasadimo manjši sadovnjak z različnimi sadnimi drevesi in grmovjem, da bodo lahko gosti v njem od zgodnje pomladi pa do pozne jeseni našli obilico plodov tudi zase. Lepo je, če uredimo pred kmečko hišo tudi prostor za počivanje, kjer poskrbimo za dobro počutje gostov. Verjetno bo za to primerno mesto pod brajdo, kjer bo mogoče pogrniti tudi

6

za zajtrk (Šušteršič 1976, 38). Tudi urejen raženj na kmečkem dvorišču ne bo odveč. Občasna večerja ob njem, ko posedajo k mizi gostje in domači, bo zelo dobrodošla, saj jih bo to zbližalo. Takšna priprava jedi gospodinjam olajša delo, gostom pa, ki jih ob takih priložnostih prosimo za pomoč pri pečenju, nudi vedno mnogo zadovoljstva in prijetnih spominov.

SLIKA 1: IGRALA ZA OTROKE NA TURISTIČNI KMETIJI

Vir: LK 2000, 30 Lep okras turistične kmetije so tudi preproste lesene utice, kjer poleti gosti radi posedijo in poklepetajo med seboj. Mize in klopi v uticah naj bodo iz lesa. Klopi so lahko narejene iz raznih napol prerezanih, naravno zaokroženih debel s preprostimi naslonjali. Z nekaj domiselnosti je lahko sedež narejen iz izdolbenega štora. Tudi mize so lahko narejene iz debelih hlodov. Klopi morajo biti dovolj visoke za sedenje in v pravem razmerju z višino mize (Šušteršič 1976, 35). Okolje kmetije, kjer se gibljejo gosti, mora biti vedno urejeno in čisto. Gosti namreč ne razumejo »pristnosti« kmetije (npr. neurejenega dvorišča zaradi kmečkih opravil), temveč pričakujejo »idilično« podobo kmetije. Ko stopimo na kmečko dvorišče, dobimo vtis o kmetiji, zaradi tega je zelo pomembno, da je dvorišče vedno pospravljeno in ni nastlano z razno odpadno šaro. Površina dvorišča naj bo raje v dobro izvedenem makadamu kot pa tlakovana ali asfaltirana. Če se odločimo za ograjo, ki naj obkroža naše dvorišče, naj bo le-ta iz lesa ali pa zemljišče omejimo z živo mejo, ki jo lahko strižemo ali pustimo naravno, prosto rastočo. Zato moramo izbrati primerno vrsto grmovnic (npr. kalina ali gaber) (Kopač 1994, 20-21). Vsa poslopja na turistični kmetiji z njeno okolico morajo biti urejena, da bodo gostom za vzor, nosilcem kmetij pa v poseben ponos. Poskrbljeno mora biti tudi za urejena in varna parkirišča za avtomobile, saj vemo, kako je še posebno moški spol občutljiv, ko gre za njihove jeklene konjičke. Še posebno pozornost moramo nameniti ureditvi prostorov na turistični kmetiji. Gostje se morajo na kmetiji počutiti prijetno in domače, na kar moramo misliti, ko opremljamo prostore zanje. Kako velike morajo biti sobe in s čim vse morajo biti opremljene, določajo Minimalni tehnični pogoji. Osrednji bivalni, delovni in hkrati največji prostor v stavbi je »hiša« (jedilnica, kmečka izba, kmečka soba itd.). Ta prostor (glej sliko 2), ki je opremljen z lesenimi mizami in

7

klopmi za goste, je namenjen za strežbo jedi in pijač. V njem ne sme biti značilne gostilniške opreme, npr. točilnega pulta (Ur.list RS, št.88/00).

SLIKA 2: PRIMER SOBE ZA POGOSTITEV GOSTOV

Vir: Ernest in Gjerkeš (2001, 19) Pri opremljanju kmečke izbe moramo izbrati primerne dekorativne okraske, ki prostor poživijo. Po stenah lahko obesimo starinske predmete, vrčke, krožnike, stara kmečka orodja, ki so jih izdelovali ljudski obrtniki ipd. Lep okras sobe je tudi stara ura. Posebnost ponudbe turističnih kmetij je dnevna soba za goste, ki je nenadomestljiv kotiček za goste še posebej v deževnih dneh. V ta prostor namestimo televizijo, vse tiskane informacije o možnih izletih in dogajanjih v okolici, nekaj družabnih iger ipd. Poskrbimo tudi za kotiček, kjer se bodo lahko igrali otroci. Priporočljiva je knjižna polica z otroškimi slikanicami, nekaj romani pa tudi kakšna knjiga o Sloveniji v tujem jeziku ne bo odveč. V notranjosti kmetije lahko uredimo posebno sobico, ki jo opremimo z muzejsko ali kakšno drugo zbirko, kot npr.:

prikaz starih kmečkih orodij, slike z motivi goričke pokrajine, spomin na krajevno slavno osebnost ali dogodek, predstavitev goričke narodne noše, prikaz starih orodij (npr. likalnik, kolovrat, stari šivalni stroj…), izdelke iz slame, značilne za Goričko (npr. slamnate ptičje hišice, košare,

cekarji…). Pri urejanju kopalnice moramo paziti, da bo ta udobno opremljena in prostorsko dovolj velika. Poskrbimo za dovolj obešalnikov, polic za odlaganje toaletnih potrebščin, brisač itd. Če pričakujemo, da bo med gosti veliko upokojencev, so dobrodošla držala ob kadi in pri tušu. Da gosti ne bodo naredili prave poplave v kopalnici, ko se bodo tuširali (pri neprevidnih gostih se voda lahko razlije v spalnico in poškoduje tla) se moramo odločiti za eno izmed dveh alternativ: tj., da vgradimo tuš kabino, še boljša pa je pralna kopalniška zavesa zaradi preprostejšega vzdrževanja. 2.1.3 Prometna dostopnost in lega turistične kmetije Zelo pomembna dejavnika, ki vplivata na odločitev gosta, katero turistično kmetijo bo obiskal, sta pot, ki vodi do kmetije in lega turistične kmetije. Zato kljub urejenosti in

8

privlačnosti kmetije ter njene okolice, na žalost še zdaleč ni vseeno, kje živimo, če se želimo ukvarjati s turizmom na kmetiji. Ker bodo večino turističnih kmetij obiskali gostje s svojimi osebnimi avtomobili, mora biti pot do kmetij urejena, še posebno, če ni asfaltirana, da si gostje ne bi poškodovali vozil. Na to moramo biti še posebno pozorni pozimi in ob slabem vremenu (po nalivih). Če nosilci kmetij niso zadovoljni s »stanjem« poti, morajo že v prvi fazi investicijskih stroškov predvideti tudi ureditev poti (Krašovec 1997, 8). Zelo pomembna je torej kakovost poti in skozi kakšne kraje ta vodi. Tudi če je naša kmetija vzorno urejena in pospravljena, če smo še tako ponosni na cvetje in urejeno trato, smo žal v trenutku, ko se želimo ukvarjati s turizmom, odvisni tudi od urejenosti celotne vasi, v kateri živimo in širše okolice. Gostje bodo pogledali tudi preko plota kmetije in če je vas umazana in zanemarjena, z neurejenimi gnojišči, razpadajočimi fasadami itd., imamo slabše možnosti za pritegnitev gostov (Krašovec 1997, 7). Podoba vasi je »vizitka«, ki vpliva na to, da gostje pridejo, na to, kako se tam počutijo, na njihovo odločitev o ponovnem obisku in na njihova priporočila prijateljem (Dekleva 1997, 7). Malo več cvetja in zelenja skrije tudi marsikatero pomanjkljivost, ki je zaradi pomanjkanja denarja ne moremo takoj odpraviti. Sovaščane poskušamo navdušiti za različne akcije (npr. čistilna akcija…) in tekmovanja (npr. najlepše urejen vrt, najlepša cvetlična hiša…), da bi vas pospravili in uredili. Ozelenelost in ocvetličenost je pomembna postavka pri ocenjevanju urejenosti krajev v okviru tradicionalnega vsedržavnega tekmovanja znanega pod sloganom »Moja dežela, lepa in urejena«, ki poteka pod okriljem Turistične zveze Slovenije. Posebno pozornost posvečajo urejanju javnih - skupnih površin (npr.: urejenosti okolice srednjih in osnovnih šol, gospodarskih objektov, kmetij…), ne le tistih, ki so v individualni lasti (www.rr-vel.si/tzs/). 2.1.4 Možnost rekreacije na turistični kmetiji in v njeni okolici Turistične kmetije lahko nudijo veliko možnosti za raznoliko rekreacijo. Geslo »Zdrav duh v zdravem telesu« je danes v zavesti tako rekoč vsakogar. Še posebej med dopustom si ljudje vzamejo čas za rekreacijo. Turistična kmetija mora načrtno poskrbeti za ureditev lokacij, za namestitev naprav in izgradnjo objektov za turistično rekreacijo. Turistične kmetije lahko v okviru svoje rekreacijske ponudbe vključujejo: a) Številne naprave in objekte za rekreacijo, kot so razna igrišča za igre z žogo itd. Za majhne otroke je potrebno urediti varna igrišča z različnimi igrali iz naravnih materialov (npr. tobogane, gugalnice, hišice itd.) in peskovnikom. Za rekreacijo je potrebno poskrbeti tudi ob slabem vremenu, v zaprtih prostorih, kot npr. igranje namiznega tenisa, učenje prekmurskih plesov, jezika, prikaz domačih obrti (npr. pletenje košar, izdelava ptičjih krmilnic, izdelkov iz gline, papirnatega cvetja…), možnost igranja raznih družabnih iger (npr. šah, kartanje, mlinček…). Priporočljiv je tudi igralni kotiček za otroke v notranjih prostorih turistične kmetije. b) Ponudbo sprehajalnih in pohodniških poti ter jahanja Poleg sprehajanja, pohodništva (npr. Valentinov pohod na najvišji vrh v Prekmurju Kuglo, Obrtniški pohod itd.) in teka je danes še posebej priljubljeno jahanje. Gostje se bodo radi spominjali prijetne poletne vožnje s kočijo ter zimske vožnje s sanmi. c) Kolesarjenje

9

Kolesarjenje je v zadnjih nekaj letih postala zelo priljubljena oblika rekreacije. Turistične kmetije morajo izposojati zelo kakovostna kolesa, ker je za goste zelo neprijetno, če se jim med vožnjo kvarijo. Goste morajo oskrbeti s priročnim zemljevidom, da vedo, kje lahko kolesarijo (da se seznanijo z označenimi kolesarskimi potmi). Dobrodošlo pa bi bilo, če bi se katera od kmetij ali tudi od že obstoječih mehaničnih delavnic dodatno specializirala za popravila koles (to bi bilo potrebno objaviti v informacijskem listu) (Krašovec 1997, 45). V okviru nastajajočega Krajinskega parka Goričko je predvidenih nekaj kolesarskih poti. Turistične kmetije bi si morale prizadevati, da bodo speljane tako, da bodo pripeljale kolesarje do njih - lahko na prenočevanje kot na domač prigrizek ali pijačo. d) Ponudbo vodnih športov Voda je s svojo barvitostjo in gibanjem, z značilnim živim svetom in okoljem najprivlačnejši element za rekreacijo. Če so v kraju oziroma v okolici turistične kmetije dovolj velike vodne površine (npr. potok, reka, jezero itd.), jim je treba posvetiti vso pozornost in skrb ter proučiti možnosti njihove uporabe v turistično - rekreacijske namene; bodisi za kopanje, čolnarjenje, jadranje, ribolov, opazovanje vodnega in obvodnega rastlinstva in živalstva. Poskrbeti je treba za ureditev izhodiščnih lokacij za rekreacijo na vodi, kot npr. za priveze, izposojo rekvizitov itd. ter lokacij za sprehajanje ali posedanje. Svet ob vodi je zelo privlačen za prirejanje piknikov, tu pa ne zadošča le ureditev lokacij, potrebno je poskrbeti tudi za odstranjevanje odpadkov. Kot primer navajamo Ferencovo turistične kmetijo v Kraščih, ki leži ob velikem umetnem Ledavskem jezeru: Ker je jezero bogato z ribami menimo, da bi se naj Ferencova kmetija povezala z

ribiško družino Murska Sobota (ribiška družina skrbi za zarod rib in urejenost jezera). Člani ribiške družine bi lahko gostom kmetije nudili ribiška predavanja, organizirali skupne ribiške piknike (npr. po ulovu rib bi sledil ribiški piknik) zraven jezera (na posebnem prostoru za piknik) itd.

Ferencova kmetija bi lahko svojim gostom (v sklopu ribiške družine) prodajala »ribolovne karte« (letne, mesečne …) po ugodnejših cenah. Gostje si lahko na Ferencovi kmetiji izposodijo čolne in potrebno opremo (na kmetiji

imajo štiri čolne za dve osebi potrebna vesla in rešilne jopiče) in preživijo del svojega dneva na jezeru (npr. za čolnarjenje, ribarjenje …).

V okolici jezera so našteli kar 25 različnih vodnih in obvodnih ptic, npr.: race mlakarice, labode, rečne galebe… V tem primeru ima Ferencova kmetija možnost vključitve vaškega človeka (vodnika), ki bo med opazovanjem ptic gostom dajal informacije, katere vrste ptic so videli - to je še posebej zanimivo za družine z majhnimi otroki in za šolske tabore.

Ob sončnem vremenu se lahko gostje kmetij kopajo v jezeru in sončijo na obali jezera. e) Možnost nabiranja zelišč in gob Gostje turističnih kmetij se pogosto srečujejo z naravo v okviru nabiranja gob, gozdnih sadežev, rož ter posebnih oblik vejevja. V prijetno in koristno razvedrilo gostov je nabiranje zdravilnih zelišč, gozdnih jagod, borovnic, malin, bezgovih cvetov in sadežev ter brusnic. Svojim gostom svetujemo, da nabrane sadeže posušijo ali pa jim jih pripravimo in postrežemo (npr. izdelamo razne sadne sokove in potice, skuhamo odličen lipov čaj itd.). Priporočljivo je, da imajo turistične kmetije med svojo zbirko knjig ustrezno literaturo o zeliščih in gobah. Gostom tudi svetujemo, kam naj gredo nabirat določena zelišča in ostale sadeže (Šušteršič 1976, 119-121). Med program za prosti čas, ki ga na turistični kmetiji ponudijo gostom lahko sodi tudi vodeno gobarjenje - tudi protiplačilu.

10

Primer: če kateri izmed družinskih članov (lahko tudi nekdo iz vasi) dobro pozna gobe in gozdne sadeže lahko gostom svetuje pri nabiranju gob in gozdnih sadežev, npr. katere gobe so užitne - jurček, lisičke, sivke… in katere niso - rdeča in zelena mušnica…, kaj vse lahko naredimo iz gob, npr. razne juhe, ocvrte gobice, sivke lahko vložimo za zimo, jurčke lahko posušimo in damo v hladilnik itd. f) Zimske športe Poskrbeti je potrebno tudi za zimsko ponudbo športa in rekreacije. Za turistične kmetije, kjer pozimi zapade sneg, bi bilo najprimernejše urediti sankališča, ki bi bila pravo veselje za otroke (možnost izposoje sank). Možna je tudi ureditev tekaške proge. Za gosta bi bila zelo zanimiva tudi vlečnica in ponudba smučanja, vendar pa uresničitev takega zahteva ogromno naložbo. Če je kdo izmed družinskih članov kmetije vaditelj ali učitelj smučanja, lahko tudi to ponudimo kot dodatno storitev svojim gostom (Krašovec 1997, 55). Primer: v zimi bi lahko turistične kmetije izvedle tekmovanje na snegu z vrečami; velike plastične vreče gostje napolnijo s senom, ki jih na koncu zvežejo, da seno ne bi izpadlo. Nato sledi tekmovanje. Zmaga tisti, ki se pripelje prvi po hribu navzdol. Vožnja z vrečami je zelo stara in hkrati zabavna igra, ki izvira še iz časa naših prababic in pradedkov, ko še niso poznali smuči, sank in raznih drugih igral na snegu. Naše turistične kmetije lahko nudijo poleg že naštetih še pestro izbiro drugih možnosti, kot npr.: igranje košarke, kegljanje oziroma balinanje, lov, letenje z zmaji itd. 2.1.5 Številne prireditve, povezane s kulturo in zabavo na turistični kmetiji

in v njeni okolici K privlačnosti in družabnosti na turistični kmetiji veliko prispevajo:

različne prireditve, povezane z obujanjem starih šeg in navad (npr. prirejanje starih kmečkih opravil - žetev in mlatitev, branje in ličkanje koruze itd.),

domači večeri z nastopi krajevnih pevskih zborov, harmonikarjev, folklornih skupin, dramskih skupin ter predstavitev zgodovine kraja turistične kmetije in stare tradicionalne obrti,

prireditve, povezane s koledarskimi praznovanji (npr. Valentinovo, pust, velika noč, Martinovo, silvestrovanje itd.).

Primer: »Borovo gostüvanje« je tradicionalni običaj, ki ga prirejajo v času pusta le na Goričkem. Ta prireditev se izvede v tisti gorički vasi, kjer se v preteklem letu nihče ni poročil. V vasi izberejo najstarejšo neporočeno dekle, ki se mora poročiti z borom (torej z drevesom, ki ga posekajo v gozdu). Prireditev organizirajo vaščani, ki so našemljeni v različne pustne like, kot npr: policaji, ki čuvajo bor, da ga kdo ne ukrade, čarovnice in ciganke, ki opravljajo vlogo vedeževalk, župnik, svatje, nevesta itd. Gostom prireditve so na razpolago domače goričke dobrote (npr.: prekmurska gibanica, orehove, makove in ocvirkove pogače, retaši različnih vrst itd.), ki so razstavljene na stojnicah (na kmečkih vozovih, saj je celotna prireditev v kmečkem goričkem stilu). Ko pripeljejo bor iz gozda se začne cerkveni obred; župnik poroči ženina in nevesto (torej si nevesta na koncu za moža raje najde najstarejšega vaškega fanta, kot pa da bi se poročila z borom). Poroka oz. pustno rajanje se nadaljuje z vaško veselico. Predlog: Goričke turistične kmetije bi lahko v času pusta (»Borovega gostüvanja«) ponujale posebne dvo - dnevne aranžmaje:

11

1. dan: Gostje preživijo večji del dneva v okolici kmetije (voden ogled naravnih in kulturnih znamenitosti v okolici kmetije) in na kmetiji (zajtrk in kosilo na kmetiji ter seznanitev gostov kmetije o »Borovem gostüvanju« po končani večerji, sledi nočitev na kmetiji).

2. dan: Obisk »Borovega gostüvanja« Lepo je, če se na turistični kmetiji z nastanitvijo, kjer gostuje več turistov, dogaja vsak dan kaj organiziranega. Primeren čas utegne biti ob sedmi uri zvečer, ko gostje ponavadi že zaključijo svoje rekreativne in izletniške aktivnosti, pa tudi nosilci kmetij končajo s svojimi vsakdanjimi kmečkimi opravili. Kot primer navajamo možne prireditve enega tedna:

ogled turistične kmetije in njene okolice (npr. obisk vinograda ali sadovnjaka itd.), prikaz domačih obrti (npr. pletenje košar, slamokrovstvo, lectarstvo, svečarstvo, čevljarstvo, kovaštvo itd.),

nastop lokalne folklore, zabavno tekmovanje med turisti, npr.: krajevne igre brez meja: vlečenje vrvi, hoja s

hoduljami, skakanje v vrečah, sestavljanje kmečkega voza itd., plesni večer ob zvokih goričkih glasbenikov, ogled stare, s slamo krite prekmurske hiše, ogled domače vinske kleti in poskušnja vina.

Ob slabem vremenu morajo turistične kmetije poskrbeti za zaposlitev in zabavo svojih gostov. Z nekaj dobre volje in iznajdljivosti se da kar hitro urediti z gosti, da se ti ne dolgočasijo in predčasno ne zapustijo kmetije. Iz navedenega razloga je priporočljivo, da imajo turistične kmetije »program za slabo vreme«, ki se ga da hitro izpeljati. V ta program lahko vključijo naslednje dejavnosti:

razne družabne igre, prikaz peke domačega kruha - gosti si lahko ob pomoči gospodinje sami izdelajo

svoje hlebčke, video predstavitev kraja turistične (npr. izletniške točke, rekreacijske možnosti itd.)

kmetije, pripovedovanje družinskih članov kmetije (babic ali dedkov) o pomembnih

zgodovinskih dogodkih kraja, ob kozarčku domačega vina. 2.1.6 Ponudba okolice turistične kmetije Ohranjanje kulturne dediščine daje turistični kmetiji in samemu kraju edinstveno identiteto, zato je zelo pomembna ohranjenost grajenih spomenikov kot so gradovi, cerkve, stare kmečke hiše in drugi objekti, ki so dostopni javnosti. Za informacijo gostom naj bodo takšne zgradbe opremljene z majhnimi, lično narejenimi ploščami s podatki o objektu. Priporočljivo je, da imajo kmetije na razpolago promocijski material o kulturnih in drugih regionalnih znamenitostih, ki ga lahko ponudijo gostom. Da bo turistična kmetija privlačna za goste, morajo pri oblikovanju ponudbe upoštevati zgodovino in tradicijo, preteklo in tudi sedanjo kulturo. Kultura je več kot le glasba, gledališče ali muzej; zaobjema celoto življenja, in to ne le v odnosu na prostočasne dejavnosti. Skozi kulturo ljudje spoznavajo resnico o svetu, globlje dojemajo življenje. Na

12

ta način izkazujejo svoje izkušnje in upanja. Kultura nam da informacije; srečavanjem in potovanjem daje poseben smisel in veselje (Dekleva 1998, 64). 2.2 Potrebni človeški viri Najpomembnejši faktor pri turistični dejavnosti na kmetiji je človek. Za investicije v turistično dejavnost se morajo odločiti vsi člani družine. V družini, ki odpira vrata svojega doma gostom, morajo vladati medsebojno razumevanje, sloga in mir. Pijančevanje, preklinjanje, pretepanje otrok in živali bi prav gotovo odgnalo vsakega gosta, predvsem pa tiste z otroki. Samo vesela, srečna in spodobna družina lahko da gostu krajši ali daljši čas toplo in prijetno zavetje ter začasen prijeten dom. Prav to pa si gostje želijo in zato hočejo preživeti počitnice pri kmetih (Korošec 1975, 26). Najpogosteje se zamisel o turistični dejavnosti na kmetiji porodi gospodinji ali gospodarju, včasih tudi sinu ali hčeri, vendar pa je to skupna odločitev celotne družine. Zavedati pa se moramo, da bodo gostje posegli v življenje prav vseh družinskih članov, ki si bodo morali drugače razporediti vsakdanja opravila. Najbolj obremenjena na turistični kmetiji bo gospodinja, še posebej, če gre za turistično kmetijo z nastanitvijo. Zaradi prezaposlenosti bo le redko pomagala gospodarju pri kmečkih opravilih. Ob večerih pa bodo gosti pričakovali družabnost obeh, torej gospodarja in gospodinje. Prav tako bodo morali prevzeti nove obveznosti tudi otroci, ker bodo pomagali staršem; prikrajšani bodo tudi za čas, ki bi jim ga prej namenili starši. Gostje bodo veseli tudi dedkov in babic, saj bodo lahko od njih izvedeli veliko zanimivosti iz preteklosti, o pomembnih dogodkih, ki so se zgodili na vasi in v okolici, o načinu življenja na kmetiji nekoč in danes ipd. Jasno nam mora biti, da se uspeh dobre turistične kmetije skriva v gostoljubnosti celotne kmečke družine in da gosti pričakujejo prav od vseh družinskih članov nasmeh in prijazno besedo (Krašovec 1997, 6). Domače osebje mora imeti ustrezne higienske navade, zato mora biti domača oziroma delovna obleka za delo z gosti vedno čista ter čimbolj pristna (npr. da ima nosilec turistične kmetije predpasnik) in v skladu z lokalnimi značilnostmi. Za opravljanje turistične dejavnosti na kmetijah so potrebna številna znanja, zato morajo nosilci turističnih kmetij opraviti obvezni 70-urni tečaj izobraževanja v okviru Kmetijsko svetovalne službe, katere naloga je, da pomaga vsem, ki se ukvarjajo s kmetovanjem in drugimi aktivnostmi v podeželskem prostoru (Kmetijsko svetovalna služba 2000, 9). Tečaj je obvezen le za nosilce turističnih kmetij, čeprav bi bilo koristno, da bi v izobraževanje vključili tudi ostale družinske člane. Nosilci se seznanijo o vseh možnih oblikah turistične dejavnosti na kmetiji, o pogojih, ki jih je potrebno izpolnjevati za registracijo dejavnosti, o možnih promocijskih kanalih, o ureditvi notranjih in zunanjih prostorov za potrebe gostinske dejavnosti, naučijo se komuniciranja in pravilnega odnosa do gostov itd. Na koncu tečaja sledi strokovna ekskurzija (ogled turistične kmetije) in izdelava seminarske naloge, ki se glasi: »Turistična ponudba domače kmetije« ter izpit v obliki zagovora seminarske naloge. Organiziranje tega tečaja je hkrati priložnost, da se nosilci turističnih kmetij med seboj spoznajo, izmenjajo izkušnje in se dogovorijo o morebitnem skupnem sodelovanju v prihodnosti.

13

2.2.1 Anketa med ponudniki izbranih turističnih kmetij na Goričkem Pred pisanjem diplomske naloge smo izvedli voden intervju na osnovi priložene ankete (glej prilogo 2) med nosilci sedmih goričkih turističnih kmetij. Na podlagi ankete, ki je obsegala 22 vprašanj, smo zbrali veliko koristnih informacij, ki so nam služile skozi celotno diplomsko delo. Za izbrane turistične kmetije smo se odločili iz dveh razlogov: - nekatere anketirane kmetije smo že v preteklosti radi obiskali, zaradi njihove odlične

ponudbe hrane in gostoljubnosti družinskih članov kmetije, - po priporočilu sorodnikov in znancev, ki so nam svetovali, katere kmetije naj

obiščemo, saj so sami večkrat njihovi gostje in so zadovoljni z odlično ponudbo teh kmetij.

V okviru obravnavane teme je za anketirane turistične kmetije na območju Goričkega značilno naslednje:

Na goričkih turističnih kmetijah živi pretežno 3-7 družinskih članov, kar predstavlja 4,5 člana na kmetijo. Ti se poleg kmetovanja ukvarjajo še z drugimi dejavnostmi. Nekateri družinski člani hodijo poleg dela na kmetiji še v službo, mladi pa se šolajo ali pa so zaposleni drugje.

Starost gospodarja in gospodinje se giblje na treh turističnih kmetijah med 41 in 50 leti, na dveh turističnih kmetijah pa med 51 in 60 leti. Starost nosilcev na ostalih dveh kmetijah je nižja od 40 let.

Pogoj za obstoj in razvoj turistične kmetije je zagotovljeno nasledstvo. Pet obravnavanih turističnih kmetij je dejalo, da imajo naslednika, medtem ko pa se pri dveh še ne ve, ker so njihovi otroci premajhni, vendar pa upajo, da bodo otroci nadaljevali obstoječo turistično dejavnost na kmetiji.

Za kmetije, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo, je znanje tujih jezikov nujno potrebno. S pomočjo ankete smo ugotovili, da je znanje tujih jezikov na goričkih turističnih kmetijah dokaj dobro. Večina nosilcev kmetij govori nemški jezik, na eni kmetiji pa obvlada gospodar poleg nemškega še angleški in češki jezik.

Nosilce turističnih kmetij smo povprašali, katere tečaje bi bilo potrebno organizirati, kot v pomoč pri opravljanju turistične dejavnosti na kmetiji. Ugotovili smo, da si nosilci kmetij želijo številnih dodatnih izobraževanj oziroma tečajev, kot npr. kuharski tečaj, tečaj angleškega jezika, računalniški tečaj, tečaj iz spoznavanja pravne zakonodaje turističnih kmetij, tečaj za vinskega svetovalca (sommelier-ja) itd. Ti tečaji bi se lahko organizirali v okviru Kmetijsko svetovalne službe, v okviru občine ali Turistične zveze.

14

3 POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KMETIJA, DA LAHKO POSTANE »TURISTIČNA«

3.1 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati turistična kmetija v Sloveniji Predpogoj, da se lahko ukvarjamo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo, je osnovna dejavnost, to je kmetijstvo. Turistične dejavnosti na kmetiji ni, če ni kmetije in kmetijske pridelave. Za opravljanje dopolnilne turistične dejavnosti je dana zakonska podlaga v Zakonu o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 54/00), ki določa, kaj je dopolnilna dejavnost in kdo jo lahko opravlja ter kakšen je najvišji možen dohodek, da se dejavnost še šteje za dopolnilno. Dopolnilno dejavnost na kmetiji lahko opravlja fizična oseba, ki je lastnik, zakupnik ali drugačen uporabnik kmetije in se za svoj račun ukvarja s kmetijsko dejavnostjo ter je za to ustrezno usposobljen. To pomeni, da vsakdo, ki živi in dela na kmetiji, lahko priglasi (registrira) dopolnilno dejavnost. Če ni lastnik, mora imeti soglasje lastnika oziroma zakupnika kmetije (Kulovec 2002, 14). 3.1.1 Turistične dejavnosti na kmetiji in potrebne zakonske določbe Turistična dejavnost na kmetiji je vrsta dopolnilne dejavnosti, pri kateri pripravljamo in strežemo jedi in pijače, namestimo goste itd. Za kmetijo, ki se ukvarja s turistično dejavnostjo, pogosto uporabljamo napačen izraz »kmečki turizem«. Pravilno poimenovanje kmetije, ki se ukvarja s turizmom, je turistična kmetija (Kulovec 2002, 86). Kmetije morajo pri opravljanju turistične dejavnosti izpolnjevati pogoje iz (Kulovec 2002, 87):

1. Zakona o gostinstvu, ki pravi, da lahko nosilec turistične kmetije na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot dopolnilno dejavnost,

2. podzakonskih predpisov, ki določajo minimalne tehnične pogoje in minimalni obseg storitev za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji, pogoje glede zahtevane strokovne izobrazbe, obratovalnega časa kmetije in kategorizacije turistične kmetije z nastanitvijo,

3. predpisov, ki določajo sanitarno zdravstvene pogoje za prostore, opremo, naprave in osebe ter veterinarsko sanitarne pogoje za proizvodnjo živil živalskega izvora.

Za turistične kmetije, ki se ukvarjajo s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na svoji kmetiji, veljajo naslednje zakonske določbe:

• 15. in 26. člen Zakona o gostinstvu (Ur. list RS, št.1/95 in 40/99) Ta člena pravita, da lahko kmet na svoji kmetiji nudi gostom poleg jedi le doma pridelano pijačo ter nastanitev (če gre za turistično kmetijo z nastanitvijo). Nosilec kmetije lahko gostom nudi tudi kupljeno pijačo, če za to pridobi dovoljenje pri ustreznem upravnem organu. Možnost za pridobitev dovoljenja imajo kmetije, če gostinska ponudba v kraju oziroma v okolici kmetij ni dovolj razvita.

• Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti (Ur. list RS, št. 88/00)

15

Pravilnik se nanaša na poslovne prostore, opremo in naprave v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah, pogoje glede zunanjih površin gostinskih obratov in pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskih obratov ter pogoje glede minimalnega obsega storitev za opravljanje gostinske dejavnosti v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah.

• Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti (Ur. list RS, št. 34/95 in 45/98)

Ta pravilnik določa, da morajo osebe, ki na kmetiji opravljajo gostinsko dejavnost, izpolnjevati enega izmed naštetih pogojev (Kulovec 2002, 95):

- dokončati vzgojno-izobraževalni program za poklic kuharja, natakarja, kuharja-natakarja, gostinskega ali turističnega tehnika, tehnika kuharstva ali strežbe itd. ali

- dokončati program za pridobitev vsaj višje strokovne izobrazbe gostinske smeri ali - dokončati program srednje splošne izobrazbe (gimnazije) in uspešno opraviti

preskus strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti ali - imeti uspešno dokončan triletni vzgojno izobraževalni program za kmetovalko

gospodinjo. Ne glede na izobrazbo pa morajo nosilci turističnih kmetij opraviti 70-urni tečaj po programu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko dejavnost, sprejme minister, pristojen za kmetijstvo, izvaja pa ga Kmetijsko svetovalna služba oziroma organizacija, ki jo pooblasti Kmetijsko svetovalna služba.

• Zakon o kmetijstvu (Ur. list RS, št. 54/00) Zakon o kmetijstvu pravi, da dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo pa treh povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji (Kulovec 2002, 12).

• Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, št. 46/01)

Ta uredba določa vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (podrobnejši opis sledi v poglavju 3.1.2.), obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Uredba določa, da lahko turistična dejavnost na kmetiji obsega največ 60 sedežev na izletniških kmetijah in vinotočih, 10 sob in dodatna skupna ležišča na kmetijah z nastanitvijo.

• Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur. l. RS, št. 70/97 in 16/01) Zakon opredeljuje oblike ponudbe vina glede na polnitev, vodenje kletarske evidence o pridelavi, predelavi in prometu z grozdjem, o lastni porabi itd.

• Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim vinom (Ur. list RS, št. 18/77 in 20/81)

Pravilnik določa pogoje glede prostorov (kleti) za hrambo nevstekleničenega vina, opreme in naprav (npr. posode za hranjenje vina, prezračevalne naprave itd.).

• Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo (Ur. list RS, št. 91/99 in 38/00)

K proizvodnji živil, ki so namenjena javni uporabi, štejemo zakol živali ter obdelavo in predelavo mesa. Dovoljeno je uporabljati le meso, pridobljeno od živali, ki so bile na kmetiji od rojstva ali pa v reji najmanj tri mesece. Dovoljena je tudi predelava mesa divjadi, vzrejeni v lastni obori. Upoštevati je potrebno pogoje glede:

- higiene: nosilci turistične dejavnosti na kmetiji lahko uporabljajo kopalnice, stranišča in garderobe v stanovanjski hiši, obvezna je uporaba ustrezne delovne obleke in obutve,

16

- graditve objekta oziroma prostorov: vse prezračevalne odprtine in okna, ki se odpirajo, morajo biti zaščitene pred glodavci in mrčesom, vse kovinske konstrukcije morajo biti zaščitene pred korozijo, tla morajo imeti 1,5% nagib proti odtokom itd.,

- opreme: oprema, ki se uporablja pri zakolu živali ter obdelavi in predelavi mesa, mora biti izdelana iz materiala, ki je trden, ni porozen, ne vpija tekočin, je brez vonja, odporen proti koroziji itd.,

- osebja: za predelavo mesa je zahtevana poklicna izobrazba živilske smeri (mesar) ali državni certifikat za predelavo mesa.

Na kmetiji smemo klati doma v ustreznih prostorih le prašiče, perutnino, kunce in drobnico, medtem ko je zakol goveda in kopitarjev dovoljen le v registriranih obratih, ki izpolnjujejo pogoje in so pod veterinarskim nadzorom (27. člen Zakona o veterinarstvu, Ur. list RS, št. 33/01; povzeto po Kulovec 2002, 62). Klavnica na kmetijskem obratu mora imeti najmanj (Kulovec 2002, 63):

- prostor za zakol živali, - prostor za hlajenje ali hladilnik tolikšne zmogljivosti, da je mogoče ohladiti vse

količine mesa, - prostor za neužitne dele klavnih živali ali zadosti velik zaprt zabojnik, - omarico za orodje.

Kmetijski obrat, registriran za predelavo mesa, mora imeti najmanj (Kulovec 2002, 63-64):

- prostor oziroma delovno mizo za razsek mesa in predelavo v mesne izdelke, - prostor za toplotno obdelavo ali zorenje izdelkov (prekajevalnica ali zorilnica;

oprema mora biti iz nerjavečega jekla ali lesa), - hladilnica ali hladilnik za shranjevanje poltrajnih izdelkov ali suh zračen prostor za

shranjevanje trajnih izdelkov, - omaro za shranjevanje začimb in dodatkov, - omaro za shranjevanje orodja, - hladilnik za shranjevanje naravnih ovitkov za klobase.

Nobena izmed anketiranih turističnih kmetij nima svoje klavnice. Prašiče vozijo na zakol v najbližji industrijski obrat (Pomurko v Murski Soboti), kjer jih »usmrtijo« in razpolovijo. Vse anketirane kmetije pa imajo doma prostor za predelavo mesa.

• Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, št. 93/01)

Vsaka ponudba hrane in pijače gostom je javna poraba, zato morajo osebe, ki delajo v proizvodnji in prometu živil, imeti ustrezno strokovno izobrazbo za delo z živili - tečaj higienskega minimuma. Pet-dnevnemu tečaju (ob registraciji kmetije), ki ga izvaja sanitarni inšpektor, sledi izpit. Po uspešno končanem izpitu dobijo nosilci kmetij potrdila, ki veljajo pet let. Vsak naslednji tečaj se izvaja le dva dni. Osebe, ki delajo z živili, ne smejo biti prenašalci ali povzročitelji nalezljivih bolezni, zaradi katerih bi lahko preko živil ogrozile zdravje porabnika (zdravstveni pregledi več niso nujno potrebni – po potrebi). Zagotovljen mora biti notranji nadzor, nadzor nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode in uradni zdravstveni nadzor (pogodba s pooblaščeno organizacijo, npr. z Zavodom za zdravstveno varstvo) (Kulovec 2002, 93).

• Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 52/00in 42/02)

17

Osebe, ki opravljajo proizvodnjo in promet z živili in javno oskrbo s pitno vodo, morajo v notranjem nadzoru spremljati in zagotavljati njihovo zdravstveno ustreznost v vseh fazah proizvodnje in prometa. Notranji nadzor mora biti vzpostavljen na osnovah HACCP sistema (Hazard Analysis Critical Control Point), ki omogoča izvajanje potrebnih ukrepov ter vzpostavlja stalen nadzor na tistih mestih (kritičnih kontrolnih točkah) v proizvodnji in prometu živil, kjer se tveganja lahko pojavijo. Če se v notranjem nadzoru ugotovi, da obstaja nevarnost za zdravje potrošnikov, morajo osebe, ki se ukvarjajo z živili vzeti iz proizvodnje in prometa zdravstveno neustrezne surovine in živila. Obvezno je vodenje dokumentacije o obsegu in načinu izvajanja notranjega nadzora.

• Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 82/03)

Ta pravilnik določa zahteve in dolžnosti za nosilce turističnih kmetij, ki med opravljanjem svojega dela stalno ali občasno prihajajo v stik z živili in odgovornosti nosilca živilske dejavnosti ter izvajalca pregleda (specialisti epidemiologi ali higieniki Zavoda za zdravstveno varstvo).

• 2., 14., 15. in 24. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in 64/01)

S tem zakonom se določajo pravice in dolžnosti nosilcev kmetij v zvezi z varnim in zdravim delom ter ukrepi za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. Tudi od kraja, v katerem živimo, je odvisno, kakšno obliko turistične dejavnosti bomo izbrali na kmetiji. 55. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih opredeljuje in omogoča naslednje oblike turistične dejavnosti na kmetiji:

a) vinotoč oziroma osmico, b) izletniško turistično kmetijo in c) turistično kmetijo z nastanitvijo.

a) Vinotoč in osmica (Ur. list RS, št. 88/00, 58. člen)

Vinotoč in osmica sta obliki strežbe in prodaje lastnega vina in drugih doma pridelanih alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Gostinske storitve se nudijo na kmetiji oziroma v kleti. Vinotoč ali osmica imata:

- prostor za točenje pijač (točilni prostor), - prostor za pripravo prigrizkov, - tekočo hladno in toplo vodo, - ločeno stranišče za moške in ženske.

Medtem ko lahko v vinotoču prodajajo in strežejo hrano in pijačo vso leto, seveda dokler imajo svojo pijačo, pa so osmice lahko odprte največ dvakrat na leto do deset dni. Zakonski predpisi določajo, da lahko vinotoč ponuja le hladne prigrizke, domač kruh in domače pecivo, lastno vino ter druge alkoholne in brezalkoholne pijače. Osmice pa lahko poleg naštetega ponujajo tudi eno toplo krajevno značilno jed. Ugotovimo, da na vinotočih ni dovoljena priprava in strežba toplih jedi, vendar menimo, da bi lahko ponudbo popestrili vsaj z eno toplo krajevno značilno jedjo (npr. enolončnica, koline z bujto repo ipd.). Prizadevanja pristojnih že potekajo v tej smeri.

b) Izletniška turistična kmetija ali kmetija odprtih vrat (Ur list RS, št. 88/00, 75. člen)

18

Izletniške kmetije ponujajo hrano, tople jedi in pijačo, ne pa prenočišč. Ponuditi smejo jedi iz domačega okolja, doma pridelane in predelane pijače, napitke in mineralno vodo. Izletniška kmetija ima:

- prostor za strežbo jedi in pijač, - kuhinjo za pripravo jedi, - stranišče za goste.

c) Turistična kmetija z nastanitvijo (Ur. list RS, št. 88/00, 56. člen)

Pri nastanitvenem turizmu kmetije nudijo gostom prenočišče (npr. sobe, počitniška stanovanja ali apartmaje in prostor za taborjenje). Kmetija, ki ima sobe za nastanitev, mora gostom ponuditi tudi hrano, najmanj zajtrk, lahko pa tudi kosilo in večerjo. V prostoru, v katerem strežejo jedi in pijačo, mora biti najmanj toliko stolov, kolikor je ležišč. Slovenska zakonodaja je restriktivna glede števila ležišč (na turistični kmetiji z nastanitvijo) in glede prehrambene ponudbe. Do 29. septembra 2000 so lahko imele turistične kmetije z nastanitvijo neomejeno število ležišč v okviru lastnih zmogljivost. Turistična dejavnost lahko danes na izletniških kmetijah in vinotočih obsega največ 60 sedežev in 10 sob ter dodatna skupna ležišča na kmetijah z nastanitvijo. V primeru, ko kmetija oddaja apartmaje, le te opredeljuje Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih kot enosobni ali večsobni nastanitveni prostor, torej se sedaj tudi v primeru apartmajev upošteva število sob. Pri osmicah še naprej ostaja omejen samo čas sprejemanja gostov (največkrat dvakrat na leto po deset dni), število sedežev pa ni omejeno. Izletniške kmetije, ki imajo v prostoru za strežbo jedi in pijač več kot 50 sedežev, morajo prilagoditi minimalne tehnične pogoje določbam 24., 25. in zadnjega odstavka 26. člena tega pravilnika. V tem primeru morajo kmetije izpolnjevati minimalne tehnične pogoje za druge gostinske obrate in urediti prostor za skladiščenje oziroma shranjevanje živil temu primerno. Vinotoči in osmice lahko nudijo le doma pridelano hrano (hladne jedi) in pijačo, kar pa ne velja za izletniške turistične kmetije in turistične kmetije z nastanitvijo. Možna je svobodna izbira o vrsti prehrambene ponudbe. Stacionarne in izletniške turistične kmetije lahko s pridobljenim dovoljenjem nudijo tudi druge domače jedi (poleg hladnih tudi toplo pripravljene) in kupljeno pijačo. Turistične kmetije, na katerih število sedežev (60) in sob (10) presega dovoljeni obseg, pa glede na sprejete in že obstoječe predpise obstajata le dve možnosti:

• ali zmanjšati obseg dejavnosti • ali pa izbrati drugo obliko gostinske dejavnost (npr. gostilno, penzion ipd.).

Domnevamo, da je bila omejitev glede števila sob in sedežev na turističnih kmetijah potrebna, saj se je že precej »gostinskih obratov« skrivalo pod nazivom turistične kmetije, pa čeprav s kmetijo nimajo nič skupnega. Kot smo omenili že prej, so dopolnilne dejavnosti na kmetiji omejene tudi z dohodkom, vendar pa menimo, da je ta meja dovolj visoka in da je večina kmetij s svojim dohodkom

19

iz dopolnilnih dejavnosti ne bo dosegla, kaj šele presegla. Zato menimo, da dohodek ni omejujoč dejavnik pri razvoju turistične dejavnosti na kmetiji. 3.1.2 Vrste dopolnilnih dejavnosti na kmetiji Zakon o kmetijstvu pravi, da je dopolnilna dejavnost na kmetiji s kmetijstvom oziroma gozdarstvom povezana dejavnost, ki se opravlja na kmetiji in omogoča boljšo izrabo njenih proizvodnih zmogljivosti ter dela družinskih članov (Ur. list RS, št. 54/00). Na naših kmetijah se razvijajo dopolnilne dejavnosti, ki so tesno povezane s kmetijsko pridelavo, kot npr. predelava in prodaja kmetijskih pridelkov in izdelkov, domača obrt in turistična dejavnost na kmetiji, kjer gre prav tako za prodajo doma pridelane hrane in razpoložljivega prostora. V Sloveniji je od vseh dopolnilnih dejavnosti najbolj razvita domača obrt, kateri sledi turistična dejavnost na kmetiji (Kulovec 2002, 10). Vladna uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (Ur. list RS, št. 46/01) določa naslednje vrste dopolnilnih dejavnosti:

- predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov;

- prodaja predpisano označenih pridelkov in izdelkov okoliških kmetij na kmetiji; - nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč; - turizem na kmetiji; - dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji (npr. oglarstvo,

tradicionalno krovstvo s slamo, skodlami in skrilom, peka v kmečki peči, izdelava drobnih galanterijskih izdelkov iz lesa, etnološke zbirke in etnološka dejavnost);

- pridobivanje in prodaja energije iz biomase; - pridobivanje in prodaja energije iz vodnih, vetrnih in drugih virov; - storitve s kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo in opremo (npr. posek lesa, spravilo

lesa iz gozda, delo s traktorjem in delo z drugo strojno opremo na kmetijah, vzdrževanje cest in pluženje snega, servis in vzdrževanje zelenih površin itd.);

- storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane z znanji iz kmetijstva in gozdarstva; - drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji; - vrtnarstvo, čebelarstvo, perutninarstvo, ribogojstvo, gobarstvo, zeliščarstvo,

sodelovanje v pridelavi in dodelavi semena in sadik, drevesničarstvo, trsničarstvo, reja divjadi;

- zbiranje in kompostiranje odpadnih organskih snovi. Menimo, da so bile kmetu z uvedbo te uredbe dane številne možnosti glede izbire dopolnilne dejavnosti na svoji kmetiji. 3.1.2.1 Ureditev kuhinje na turističnih kmetijah Za pripravo hrane (na stacionarni in izletniški turistični kmetiji) mora biti domača kuhinja urejena tako, da so ločena območja za čista in nečista opravila. Čista in nečista opravila se ne smejo križati. Nečista opravila so:

- skladiščenje vrtnin, gomoljnic, sadja, pijač, embalaže, - čiščenje in groba obdelava vrtnin,

20

- vnaprejšnja priprava oziroma groba obdelava svežega mesa in rib, - pomivanje jedilne in servirne posode, pribora ter kozarcev za goste, - pomivanje kuhinjske posode, - shranjevanje čistil in čistilnih sredstev, zbiranje odpadkov.

Čista opravila so:

- toplotna obdelava hrane, - priprava hladnih in močnatih jedi, - shranjevanje kruha, - hladilniki (ločeno za sveža in že pripravljena živila), - razdeljevanje po porcijah in izdajanje hrane, - shranjevanje čiste posode.

Zagotovljena mora biti zdravstveno ustrezna pitna voda. Poleg korita z vodo, ki jo uporabljamo pri kuhi v čistem delu kuhinje, je obvezen tudi umivalnik za umivanje rok (Kulovec 2002, 89). 3.1.2.2 Ureditev sob Sobe za goste morajo biti dovolj velike, oprema naj bo skladna, udobna, lahko je preprosta, vendar kakovostna, če je le mogoče naj bo iz naravnih materialov (Kulovec 2002, 90). Velikost in opremljenost sob določajo prav tako minimalni pogoji (Ur. list RS, št. 88/00). Soba za nastanitev vključuje bivalni prostor in kopalnico. Sobe imajo lahko tudi skupno kopalnico. V tem primeru mora biti v vsaki etaži na vsakih dvajset postelj najmanj ena kopalnica, eno žensko stranišče, eno moško stranišče in en pisoar. Najmanjša enoposteljna soba mora imeti najmanj 8m² površine, na vsako dodatno ležišče pa še dodatne 4m² površine. Dvoposteljna soba pa mora obsegati 12m² površine. Soba, ki nima lastne kopalnice, mora imeti umivalnik s tekočo toplo in hladno vodo, ogledalo z osvetlitvijo in vtičnico, obešalnik za brisače itd. Imeti mora tudi okno z naravno svetlobo, električno vtičnico, posteljo (velikosti 90×190cm, francoska postelja 135×190cm), omarico pri ležišču, mizo in en stol na vsako ležišče, nočno svetilko, zavese za popolno zatemnitev sob, navodila v primeru požarne nevarnosti ipd. (Ur. list RS, št. 88/00). Sobe za goste opremimo z novim pohištvom, zelo lepo pa se v sobo poda stara, obnovljena spalnica iz časa naših babic in dedkov. Vendar pa moramo pri izbiri pohištva paziti, kajti v sobe za goste ne sodi vso staro obrabljeno pohištvo (npr. razni kavči, prekriti s starimi rumenkastimi odejami in podobno), ki ga ne potrebujemo več. Pri izbiri posteljnine se odločimo za belo barvo, ki daje še poseben občutek svežine in čistoče. Poskrbeti pa je potrebno tudi za pralna posteljna pregrinjala in preproge ob posteljah. Še posebej moramo biti pazljivi pri izbiri svetil in različnih dekorativnih predmetov (npr. vaz, prtičkov, slik…), da bodo skladni s sobo. Zelo lepo je, če damo v sobo za goste (kadar je to mogoče) šopek svežega cvetja, ki pa ga v času bivanja gostov večkrat zamenjamo. Ker so obiskovalci kmetij tudi družine z majhnimi otroki, si moramo priskrbeti otroško posteljico, ki jo lahko po potrebi postavimo v sobo (Krašovec 1997, 18). Pomembno je tudi, da izberemo sobo, kamor ne bo prihajal zunanji (npr. brnenje traktorja, motornih žag…) in notranji hrup (npr. ropot pralnega stroja, ropot kuhinjskih

21

pripomočkov…). Sami pa moramo poskrbeti, da okrog sob za goste v zgodnjih urah ne bomo vključevali hrupnih kmetijskih strojev. Dela s temi stroji bomo opravili oziroma dokončali ob primernem času, najprimerneje pa bi bilo takrat, ko gostov ni doma (Šušteršič 1976, 78). Veliko pozornosti moramo nameniti tudi ureditvi sob za goste. Zelo pomembna dejavnika pri urejanju sob sta lega sobe in razgled skozi okno. Pogled je eden izmed odločujočih elementov, ki nam pomaga kateri prostor v hiši bomo namenili svojim gostom. Vsekakor je za goste primernejša soba s pogledom v naravo, reko, vinograde, polja, travnike, kot pa soba s pogledom na sosedovo pusto zidovje. Minimalno opremo sob določa že prej omenjeni pravilnik; če pa želimo doseči višjo kakovost, moramo upoštevati Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Kulovec 2002, 91). 3.1.2.3 Apartma na turistični kmetiji Apartma je eno- ali večsobni nastanitveni prostor, kjer si gosti sami pripravljajo jedi. Apartma ima: dnevni bivalni prostor, eno ali več spalnic, prostor za pripravo jedi, kopalnico in stranišče, navodila v primeru požarne nevarnosti, splošne informacije, cenik storitev, posodo za odpadke. Dnevni bivalni prostor ima: okno z naravno svetlobo v velikosti 1/10 sobne površine, sedežno garnituro s toliko sedežev, kot je oseb v apartmaju in drugo potrebno funkcionalno opremo, največ dve ležišči, prostor za pripravo jedi (kuhinjska niša, če ni urejena kuhinja), večnamensko mizo (če jedilni prostor ni ločen) itd. Prostor za pripravo jedi ima: štedilnik, posodo in pribor za kuhanje, tekočo pitno hladno in toplo vodo ter pomivalno korito z odcejalnikom, posodo in jedilni pribor za serviranje, hladilnik in omaro za shranjevanje jedi in inventarja, omaro za hrambo čistil in čistilnega pribora, posodo za odpadke. Enosobni apartma ima spalni prostor urejen v dnevnem bivalnem prostoru (Kulovec 2002, 91). 3.1.2.4 Skupna ležišča na turistični kmetiji Turistične kmetije lahko poleg sob, apartmajev ali prostora za taborjenje za nastanitev ponujajo tudi skupna ležišča, ki jih je mogoče urediti na neizrabljenih podstrešjih in v drugih prostorih turistične kmetije. Ta ležišča so primerna za sprejem skupin otrok, tabornikov, planincev… Prostor mora biti opremljen s policami in obešalniki za odlaganje obleke in opreme, s straniščem, ločeno urejeno umivalnico za moške in ženske. Velikost skupnih ležišč v nizu mora biti najmanj 70×190cm za eno osebo (Kulovec 2002, 91). 3.1.2.5 Kamp na turistični kmetiji Kmetija lahko uredi prostor za taborjenje. Pogoji glede ureditve sob so enaki kot za vse ostale kampe. Prednost kmetije je le, da ima lahko recepcijo v hiši, če je ta dovolj blizu. Kamp nudi gostom prostor za postavitev avtodomov, šotorov, počitniških prikolic in hišic

22

ter osebnih avtomobilov ali pa nastanitev v že postavljenih šotorih, v počitniških prikolicah in hišicah. Kamp mora imeti (Kulovec 2002, 92):

- napis in ponoči osvetljen vhod, - sprejemni prostor (ta je lahko v kmečki hiši, če ni oddaljena več kot 200m), - dovozno cesto in dovozne poti, široke najmanj 3m, - pribor za prvo pomoč, - ravne in urejene kampirne površine, - električne priključke, - posode za odpadke, - parkirni prostor pred vhodom v kamp, če ni mogoče postaviti avtomobila na

kampirnem prostoru, - število potrebnih umivalnikov, prh, stranišč in pip s pitno vodo je odvisno od

števila kampirnih prostorov. Sanitarni prostori so lahko urejeni tudi v sklopu hiše, vendar ne smejo biti oddaljeni od prostora za kampiranje več kot 200m (Kulovec 2002, 92). 3.1.3 Kategorizacija turističnih kmetij z nastanitvijo Kakovost v turizmu je sposobnost turističnega proizvoda ali storitev, da zadovolji potrebe oziroma pričakovanja gostov (Bizjak 1997, 15). Pogoje za kategorizacijo nastanitvenih obratov določa Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Ur. list RS, št. 29/97 in 51/98). Ta pravilnik določa merila in način kategorizacije nastanitvenih obratov in se uporablja za (1. člen):

- nastanitvene gostinske obrate (npr. hotel, motel, kamp…), - kmetije in stanovanjske prostore sobodajalcev in - marine.

Kategorizacija je razvrščanje nastanitvenih obratov po vrsti in kakovosti opremljenosti in storitev v različne kakovostne skupine - kategorije (2. člen). Nastanitveni obrat, ki se kategorizira, mora predhodno izpolniti tudi splošne in posebne pogoje, predpisane s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Na turističnih kmetijah z nastanitvijo označujemo kakovost z eno, dvema, tremi ali štirimi jabolki (glej sliko 3), glede na obseg in kakovostno raven opremljenosti ter storitev določene kmetije. Več jabolk zagotavlja boljšo kakovost in večji obseg storitev. Pridobitev kategorije je obvezna za vse turistične kmetije z nastanitvijo in se preverja vsake tri leta.

SLIKA 3: OZNAČEVANJE KAKOVOSTI TURISTIČNIH KMETIJ V SLOVENIJI Zadovoljiva urejenost okolja kmetije (npr. urejen dostop k hiši, čistoča …), zunanjega izgleda (npr. ustreznost arhitekture - upoštevanje krajevne tipike) in notranje opremljenosti turistične kmetije. Kmetija mora imeti na 20 postelj eno kopalnico, ki mora biti v etaži, ter en moški in en ženski WC. Zadovoljiva kakovost in način ponudbe hrane (upoštevanje normativov).

23

Ustrezna urejenost okolja (npr. osvetlitev vhoda, zasaditev s cvetjem in zelenjem, čistoča itd.), zunanjega izgleda in opremljenosti turistične kmetije. Najmanj 50% sob je opremljenih s kopalnico in WC-jem. Zadovoljiva kakovost in pestra izbira hrane. Dobra urejenost okolja (npr. zelo dober splošen vtis kmetije, vzorno urejena…), zunanjega izgleda (zelo ustrezna arhitektura hiše in gospodarskih poslopij) in zunanjih površin za goste (npr. senčnica, mize, klopi, igrala za otroke, rekreacijske površine …). Zelo dobra notranja opremljenost turistične kmetije (oprema iz naravnih materialov). Najmanj 70% sob ima svojo kopalnico in WC. Zelo dobra ponudba hrane (pestra, raznolika - vegetarijanska, dietna, polnovredna hrana dobrega okusa in estetskega videza). Dodatna ponudba, npr. otroške posteljice, previjalne mize za dojenčke, spalnice samo za nekadilce, organizirana vodniška služba… Zelo dobra urejenost okolja (npr. zelo dober splošen vtis kmetije, red na kmetiji…), zunanjega izgleda (zelo ustrezna arhitektura hiše in gospodarskih poslopij) in zunanjih površin (npr. senčnica, rekreacijske površine, igrala za otroke, mize in klopi iz naravnih materialov itd.). Oprema notranjih prostorov je udobna in iz naravnih materialov. Odlična kakovost in način ponudbe hrane (pestra, raznolika - vegetarijanska, dietna, polnovredna hrana dobrega okusa in estetskega videza). Vse sobe imajo kopalnico in stranišče. Dodatna ponudba, npr. otroške posteljice, previjalne mize za dojenčke, možnost likanja in uporabe pralnega stroja, spalnice samo za nekadilce, organizirana vodniška služba ipd. Vir: (ZTKS 1997 in Bizjak 1997, 46-51) Turistična kmetija mora imeti na zunanji strani objekta ali v prostoru za sprejemanje gostov vidno označeno kategorijo - število pridobljenih jabolk. Kategorija mora biti prav tako označena v ceniku. S kategorijo je izražena urejenost kmetije kot celote, k čemur štejemo urejenost okolja in zunanji videz kmetije, urejenost vseh zunanjih površin in površin, ki so namenjene gostom, ter urejenost kmečke hiše oziroma drugih prostorov, v katerih prebivajo gosti v času počitnic. Pri ocenjevanju kakovosti opremljenosti je največji poudarek namenjen urejenosti nastanitvenih prostorov, prostorov, v katerih se gostje zadržujejo čez dan, prostorom, v katerih pripravljajo in strežejo hrano ter sanitarnim in higienskim razmeram. Pri ocenjevanju storitev, namenjenih gostom, je poseben poudarek dan kakovosti in značilnostim hrane in pijače ter izbiri možnosti za preživljanje prostega časa. Sem štejejo tudi ljudski običaji in folklorne posebnosti ter ponudba izdelkov domače obrti (Kulovec 2002, 94).

24

3.2 Pogoji, ki jih mora izpolnjevati turistična kmetija v Avstriji Vsaka izmed osmih dežel v Avstriji (Štajerska, Zgornja in Spodnja Avstrija, Gradiščansko, Predalpska, Tirolska, Salzburška in Koroška) ima svoje deželno združenje turističnih kmetij. Vseh osem deželnih združenj pa je vključenih v državno združenje za turizem na kmetijah. Tako kot v Sloveniji, velja tudi za Avstrijo raznolikost turističnih kmetij in pogojev, ki jih le-te morajo izpolnjevati, saj ima navsezadnje vsaka kmetija določene dežele svoje specifične značilnosti in drugačno kulturno tradicijo. V Avstriji poznajo tri oblike turističnih kmetij, in sicer:

1. vinotoč (»Buschenschank«), 2. privatne sobe na kmetijah (»Privatzimmer«) in 3. kmečki penzion (»Bauernhofpension«).

V okvir turizma na kmetijah ne spadajo t.im. »počitniške hišice« (»Ferienwohnungen«). Tukaj gre za najemno pogodbo (za določen čas) med kmetovalcem in gostom, brez dodatnih storitev kmetije. Hišice morajo nuditi brisače, posteljnino, posodo, jedilni pribor, televizijo, radio… Najemodajalec ima lahko največ 3 počitniške hišice s skupno 12. posteljami (Achleitner 2001, 1-2). 3.2.1 Vinotoč Nosilec vinotoča mora izpolnjevati naslednje pogoje: a) HRANA IN PIJAČA (Klasnic in Pöltl 2000, 2): - lastni vinograd in ponudba lastnega vina (v primeru naravnih katastrof je dovoljen

nakup izpadlega pridelka, vendar le iz tiste dežele, v kateri se vinotoč nahaja), - dovoljena je ponudba naslednjih pijač: domači sokovi, mleko, mineralna voda itd., - strežba toplih jedi je prepovedana, - dovoljena je ponudba hladnih tradicionalnih kmečkih jedi določene dežele (lastna

pridelava pridelkov za te jedi ni potrebna, pogoj je le lasten vinograd). b) ZAPOSLENI (Klasnic in Pöltl 2000, 2): - dejavnost na vinotoču lahko opravljajo člani družine, uporabljena pa je lahko tudi

delovna sila, ki je zaposlena na družinski kmetiji - ni potrebna posebna izobrazba. c) ODPIRALNI ČAS (LK 2001a, 69): - od 8. ure zjutraj do 24. ure zvečer, možnost podaljšanja ±1. uro; skupni odpiralni čas ne

sme presegati 16 ur. d) RAZVEDRILNA PONUDBA (Steiermärkisches Buschenschankgesetz 2001, 2) - prepovedano je organiziranje plesnih in glasbenih prireditev; izvzeto je prirejanje

narodnih plesov in glasbe oziroma prireditev, vezanih na šege in običaje v pokrajini; ponudba iger na srečo ter igralnih in glasbenih avtomatov na žetone je prepovedano.

e) NOTRANJI PROSTORI IN NJIHOVA OPREMA TER UREJENOST OKOLICE (LK 2000, 16-20): • Kuhinja: Velikost kuhinje je odvisna od opreme in strojev ki so potrebni za pripravo hrane. Kuhinjski prostor naj bi bil (ni pa nujno) osvetljen z naravno svetlobo. Nuditi mora zadosti prostora za shranjevanje živil, izdelkov (police), in prazne embalaže (zaprti koši). Vrata naj bi bila nihalna, tla pa obložena z industrijsko keramiko zaradi lažjega čiščenja.

25

• Prostor za goste: Ti prostori naj izražajo preprostost, tradicionalnost in harmoničnost. Opremljeni so naj z mizami in klopmi iz naravnih materialov. Tla ne smejo biti spolzka, biti morajo enostavna, preprosta in topla, neobčutljiva ter lepa. Priporočeni materiali so les, kamen in keramika. Prostor bi naj bil opremljen fleksibilno - možnost drugačnih postavitev miz in stolov - prilagodljiv po potrebi, želji ali okusu gostov. Nosilci kmetij morajo biti pazljivi pri izbiri dekorativnih predmetov; včasih jih je boljše imeti manj kot pa preveč. Ne bojte se praznih kotičkov! Včasih potrebujemo praznino, da določene stvari pridejo do izraza. Prostor za goste lahko vsebuje neomejeno število sedežev; prilagojen naj bo zmogljivosti nosilca vinotoča. • Sanitarije: Biti morajo ločene za ženske, moške in zaposlene. Na 50 sedežev mora biti najmanj en ženski WC, en moški WC in en pisoar. Sanitarije in njihovi predprostori morajo biti obdani z materiali, ki se z lahkoto čistijo (npr. keramika). Obvezna je ustrezna ventilacija. V predprostoru mora biti nameščeno pomivalno korito, tekoče milo, brisača in koš. • Prostor za prodajo: Zelo pomembna točka na vinotoču je prostor za prodajo in hkrati za promocijo svojih izdelkov (npr. buteljčna vina, spominki iz lesa itd.). Veliko gostov rado kupi kakšen izdelek za sorodnike ali prijatelje za spomin. Izdelki, namenjeni za prodajo, morajo biti razstavljeni na dobro vidnem mestu, npr. v vitrinah ali omarah. • Urejenost okolice: Zelo lepo je, če okolico vinotoča obdaja zelenica, različno okrasno grmičevje, drevesa… • Parkirni prostori: Na 4-5 sedežev v vinotoču naj bi bilo rezervirano eno parkirno mesto. Velikost parkirnega prostora: dolžina>5m, širina>2,3m; mesto za invalide: širina>3,5m. Parkirišče bi naj bilo označeno, npr. s črtami, tablami in po možnosti osvetljeno. • Varna igrišča (LK 2000, 30): Za izgradnjo igrišč mora vinotoč izpolnjevati t.im. »Ö-Normen« (avstrijski standard). Vinotoč kontrolirajo inšpektorji, ki opozarjajo na določene napake igrišč in igral za otroke. Če kontrol ni, oziroma če igrišča ne ustrezajo tem normam in se zgodi nesreča, zanjo odgovarja lastnik vinotoča.

f) REGISTRACIJA VINOTOČA (Klasnic in Pöltl 2001, 1): Lastnik kmetije mora začetek obratovanja pisno prijaviti pri deželnih upravnih oblasteh. Pri vsaki spremembi, npr. kraja vinotoča ali njegovega obsega (velikosti) je potrebno le-te spremembe na novo prijaviti na deželnem združenju.

3.2.2 Privatne sobe na kmetijah Pod pojmom »počitnice na kmetiji« - »Urlaub am Bauernhof« razumemo dodatno dejavnost na kmetiji, v katero spada tudi ponudba privatnih sob. To dejavnost izvajajo družinski člani kmetije, ki nudijo gostom pogostitev s hrano in pijačo ter najem sob (LK 2003, 2). Največkrat gre le za nočitev z zajtrkom. Deželno združenje na avstrijskem Štajerskem hkrati vzpodbuja kmetije s ponudbo privatnih sob, da bi nudile svojim gostom nočitev z zajtrkom, medtem ko bi gostje kmetij v času svojih »potepanj« po deželi obiskali različne prehrambene gostinske obrate. Cilj tega

26

je doseči sodelovanje med nosilci kmetij in gostinci. Kmetija lahko ponuja največ 10 ležišč. Velikosti sob ( Bundesverband Urlaub am Bauernhof 2001, 26):

standardna soba: enoposteljna: 9m² dvoposteljna: 15m²

komfortna (udobna) soba: enoposteljna s tušem in WC-jem: 14m² dvoposteljna s tušem in WC-jem: 20m² 3.2.3 Kmečki penzion V Avstriji poznajo posebno vrsto turistične kmetije, to je t.im. Bauernhofpension (kmečki penzion), ki ponuja več kot 30 vendar manj kot 50 ležišč. Velikosti sob so enake kot pri privatnih sobah. Turistično dejavnost na kmetiji izvajajo družinski člani, prav tako kot pri vseh ostalih oblikah turističnih kmetij. Iz jedilnega lista na kmetiji mora biti razvidno, da so gostje obiskali kmečki penzion. To pa ne pomeni, da bi moral ta obrat ponujati le tipične regionalne jedi in pijače, temveč je dovoljena tudi ponudba ostalih jedi in pijač (Bundesverband Urlaub am Bauernhof 2001, 23). Nekateri kmečki penzioni imajo poleg ostale prehrambene ponudbe še posebej oblikovano ponudbo za vegetarijance. Notranji prostori, oprema, urejenost okolice in drugi pogoji so pri kmečkem penzionu podobni že prej opisanemu vinotoču. Če primerjamo oblike turističnih kmetij v Sloveniji in v Avstriji ter pogoje, ki jih le-te morajo izpolnjevati v obeh državah, ugotovimo naslednje: V obeh državah poznamo tri osnovne kategorije turističnih kmetij. V Avstriji poznajo

še t.im. počitniške hišice, ki ne predstavljajo tipične dopolnilne dejavnosti na kmetiji - gre za najemno pogodbo. Avstrijci jih vseeno uvrščajo v kategorijo turizma na kmetiji, saj se ta dejavnost odvija na podeželju.

Vinotoč je oblika turistične kmetije, ki se pojavlja v obeh državah. Razlike in hkrati pogoji, ki jih morajo izpolnjevati kmetije v obeh državah: - neomejeno število sedežev, glede na lastne zmogljivosti nosilcev vinotoča v Avstriji; v Sloveniji je omejeno število sedežev (max je 60 sedežev),

- hitrejši postopek registracije v Avstriji; ko nosilec vinotoča zaključi z gradnjo in opremljanjem vinotoča, lahko začne opravljati turistično dejavnost; komisija obišče vinotoč v času 4-ih tednov od dneva obratovanja, medtem ko v Sloveniji lahko začne vinotoč z obratovanjem šele po pregledu komisij, - vinotoči v Avstriji morajo izpolnjevati določene pogoje (»Ö-Normen«) pri izgradnji igrišč in igral za otroke. Menimo, da bi tudi v Sloveniji morali obstajati določeni pogoji pri izgradnji varnih igrišč v primeru določenih nesreč otrok na igriščih turističnih kmetij – da se ne bi več spraševali, kdo je kriv?! V Avstriji poznajo še dve obliki turističnih kmetij; to sta »kmečki penzion« in

»privatne sobe«, ki se razlikujeta le v dovoljenem številu ležišč. Podobna oblika turizma na kmetiji v Sloveniji je stacionarna turistična kmetija, ki lahko ponuja največ 10 sob.Vsem turističnim kmetijam v obeh deželah pa je skupno to, da lahko nudijo toplo hrano.

Avstrijska zakonodaja ne zahteva tako kot v Sloveniji delitev kuhinje na čisti in nečisti del. Živila se lahko obdelujejo v istem prostoru, ampak v časovnih presledkih.

Veterinarsko-sanitarni in sanitarno-zdravstveni pogoji so v obeh državah podobni in enako zahtevni (visoki finančni stroški).

27

V Avstriji določa te pogoje 31. uredba o higieni živil, ki je bila izdana 3. februarja 1998 v Zveznem Uradnem listu Republike Avstrije. TABELA 1: OBLIKE TURISTIČNIH KMETIJ V SLOVENIJI IN AVSTRIJI TER POGOJI, KI JIH LE-TE MORAJO IZPOLNJEVATI V OBEH DRŽAVAH SLOVENIJA AVSTRIJA Vinotoči × × Izletniške kmetije × Stacionarne kmetije (max 10 sob) × Privatne sobe (max 10 ležišč) × Kmečki penzion (30 - 50 ležišč) × Omejitev števila sedežev omejeno (max 60) neomejeno Postopek registracije počasnejši hitrejši Pravila za izgradnjo igrišč in igral za otroke

ni pravil »Ö«-Normen

Delitev kuhinje na čisti in nečisti del × Vir podatkov: Bundesverband Urlaub am Bauernhof (2001, 23) in LK (2000, 116-20 in 30) 3.2.4 Kategorizacija turističnih kmetij v Avstriji V Avstriji so prav tako kot v Sloveniji kategorizirane le kmetje s prenočišči. Od vseh kmetijskih najemodajalcev v Avstriji je približno 3.400 obratov s skupno 44.800 ležišči prostovoljno včlanjenih v regionalna združenja. Glavni namen povezovanja turističnih kmetij v Avstriji je, da bi svojo raznovrstno ponudbo lahko bolj pregledno predstavili ter, da bi svojim strankam jamčili varnost in kvaliteto proizvodov (www.farmholidays.com). Državni logotip »Urlaub am Bauernhof« (glej sliko 4), ki predstavlja osnovo za kategorizacijo, izraža (Bundesverband Urlaub am Bauernhof 2001, 6): - večjo prepoznavnost in preglednost ponudbe na kmetiji, - kvaliteto ponudbe, ki jo gost pričakuje, - urejenost kmetije in njene okolice ter gostoljubnost družinskih članov kmetije, - najmanj tri domače izdelke, kot npr.: kruh, marmelado, sadni sokovi itd. Dopust na kmetiji je dopust z rožami. Če nam pri odločitvi navadno pomagajo zvezdice (npr. pri hotelih), potem nam pri kmetijah pomagajo marjetice. Namesto »Kmetija s tremi zvezdicami« se uporablja izraz »Kmetija s tremi marjeticami« (www.farmholidays.com).

SLIKA 4: DRŽAVNI LOGOTIP »URLAUB AM BAUERNHOF«

Vir: (www.farmholidays.com)

28

Za obrate s sobami in počitniškimi stanovanji (omejitev je 10 ležišč) se ne glede na velikost in obliko podeljujejo dve, tri ali štiri marjetice. Vsi kmetijski obrati z več kot 30-imi do 50 ležišč so dodatno opremljeni s penzionskimi hišicami.

SLIKA 5: OZNAČEVANJE KAKOVOSTI TURISTIČNIH KMETIJ V AVSTRIJI

Skromna oprema stanovanjskih prostorov in celotne kmetije, WC, prha/tuš ali kad je večinoma v nadstropju.

Udobna oprema stanovanjskih prostorov in celotne kmetije. Prha ali kad in WC so večinoma v sobi ali počitniškem stanovanju. Kmetije za dobro počutje.

Z vseh strani odlična ponudba z udobno opremo. Prha ali kad in WC je v sobi ali v počitniškem stanovanju.

Ta simbol predstavlja -v povezavi z marjeticami- »kmečki penzion«, to pomeni kmetijo/penzion z več kot 30-imi, vendar manj kot 50-imi ležišči.

Vir: www.farmholidays.com Pri razvrstitvi kmetij v kategorije so upoštevani naslednji kriteriji (Bundesverband Urlaub am Bauernhof 2001, 11):

1. kakovost kmetije (lega/dosegljivost, stil gradnje, zunanji izgled, vrt…), 2. kakovost opreme (opremljenost prostorov, urejenost sanitarij…), 3. kakovost postrežbe (oskrbovanje sob za goste, oskrba gostov z informacijami…).

Pred postopkom kategorizacije se mora kmetija pisno prijaviti na pristojni deželni zvezi za turizem na kmetiji. Na podlagi že omenjenih kriterijev (kvalitete kmetije, opreme in kakovosti postrežbe) uvrsti komisija posamezno turistično kmetijo v določeno kategorijo. Dodeljena kategorizacija velja štiri leta. Po preteku štirih let lahko na željo nosilca turistične kmetije sledi ponovno ocenjevanje. Vsi dokumenti oziroma listine o kategorizaciji kmetije morajo biti shranjeni pri svetovalki določenega deželnega združenja, do naslednjega ocenjevanja. Dostop do teh podatkov mora biti vedno možen (Bundesverband Urlaub am Bauernhof 2001, 10). V Avstriji se kmetije z nastanitvijo kategorizirajo po istem principu kot v Sloveniji, razlika obstaja le v simbolih označevanja kmetij (v Avstriji podeljujejo marjetice, pri nas pa jabolka) in v prvi kakovostni kategoriji (v Avstriji ne podeljujejo kmetijam simbola z eno marjetico, medtem ko pri nas obstajajo kmetije z enim jabolkom). Avstrijci imajo še eno kategorijo turizma na kmetiji, in sicer penzion, ki ga v Sloveniji ne poznamo.

29

TABELA 2: KATEGORIZACIJA TURISTIČNIH KMETIJ V SLOVENIJI IN V AVSTRIJI SLOVENIJA AVSTRIJA

Kaj kategoriziramo? - stacionarne turistične kmetije

- privatne sobe, - počitniška stanovanja, - kmečke penzione

Število podeljenih simbolov

- eno jabolko, - dve jabolki, - tri jabolka, - štiri jabolka (glej stran 22 in 23, sliko 3)

- dve marjetici, - tri marjetice, - štiri marjetice in - število

marjetic+penzion: velja le za kmečke penzione

(glej stran 28, sliko 5)

Kriteriji za razvrstitev kmetij v kategorije

- kakovost opremljenosti in - kakovost storitev

- kakovost kmetije, - kakovost opreme in - kakovost postrežbe

Veljavnost kategorizacije - 3 leta - 4 leta Vir podatkov: Kulovec (2002, 94) in Urlaub am Bauernhof (2001, 10-11)

30

4 SWOT ANALIZA OBSTOJEČIH TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM 4.1 Prednosti obstoječih turističnih

kmetij - izvrstna lokacija goričkih turističnih kmetij

zaradi bližine Avstrije in Madžarske, - možnost še večjega razvoja turističnih

kmetij zaradi ustanovitve trideželnega parka,

- ponudba: - pristne domače hrane, - ohranjenega in čistega okolja, - športa in rekreacije, - kulturnih in drugih regionalnih znamenitosti, - pestrosti in privlačnosti naravnega

okolja, - ugodne naravne razmere za razvoj

ekološkega kmetijstva, - večina nosilcev kmetij razume vsaj en tuji

jezik (nemški), zato ne prihaja do jezikovnih ovir,

- pozitivne vrednote goričkih ljudi: gostoljubnost, prijaznost, delavnost, poštenost, pripadnost družini in naravnemu okolju,

- družinsko in prijateljsko ozračje, - veliko miru in tišine, - možnost sodelovanja pri kmečkih

opravilih.

4.2 Slabosti obstoječih turističnih kmetij - prestroga zakonodaja za turistične kmetije

(npr. minimalni tehnični pogoji glede prostorov in opreme turističnih kmetij zahtevajo visoke finančne stroške),

- nizka izobrazbena struktura nosilcev kmetij, - premalo kmetij z nastanitvijo ustrezne

kvalitete, - ni specializirane ponudbe kmetij, - turistične kmetije na Goričkem nimajo jasno

razpoznavne identitete in imidža, s katerim bi se lahko uspešno predstavljale v Sloveniji in v tujini (neizdelan image - celostna podoba ponudbe goričkih kmetij),

- nepovezanost med goričkimi kmetijami in ostalimi turističnimi ponudniki (razvoj turistične ponudbe s strani posameznikov - ni sodelovanja),

- ponudba menujev vsebuje preveč mesa in premalo zelenjave; ni posebne ponudbe za vegetarijance,

- problem logistike: slabe ceste, javni prevozi, - slaba informacijsko - komunikacijska

povezanost (pomanjkljive in nekvalitetne telefonske zveze),

- pomanjkljivo označevanje kulturnih in naravnih znamenitosti v okolici turističnih kmetij (označbe, orientacijske karte itd.),

- nepoznavanje Goričkega; zamenjava z »Goriškim«.

4.3 Priložnosti obstoječih turističnih kmetij

- vedno večje povpraševanje mestnega prebivalstva po mirnem preživetju svojega dopusta na podeželju,

- z razvojem turizma na kmetijah je zagotovljena večja socialna varnost kmečkih družin,

- ugodnejše razvojne možnosti za razvoj turizma na goričkih kmetijah, ker ni obremenjeno z ekološko problematično industrijo,

- priložnost za ekokmetovanje in razvoj eko turističnih kmetij,

- možnost prodaje svojih pridelkov - tržnih viškov,

- zaposlitev prostih delovnih moči na kmetiji,

- možnost ponudbe pristnih, naravnih in kulturno avtentičnih turističnih proizvodov.

4.4 Nevarnosti obstoječih turističnih kmetij

- prepočasno prilagajanje ponudbe turističnih kmetij trendom povpraševanja,

- počasno odtujevanje kmečkih otrok od svojih staršev, ker jim le-ti ne morejo nameniti toliko časa, ki so ga bili deležni pred nastankom turistične kmetije,

- potrebe in interesi ljudi (sosedov) v okolici kmetij pogosto niso zastopani, zato prihaja med njimi in nosilci kmetij včasih do sporov.

31

5 SPLOŠNE ZNAČILNOSTI GORIČKE POKRAJINE 5.1 Geografski položaj Goričkega Prekmurje je pokrajina v severovzhodni Sloveniji ob osrednjem toku reke Mure. Meri 947 km² in obsega gričevnato Goričko (vzhodno, zahodno in osrednje), ravninsko območje Dolinsko in Ravensko, na zahodnem delu pa Lendavske gorice. Goričko s svojimi 511km² obsega več kot polovico slovenskega ozemlja severno od Mure med avstrijsko in madžarsko mejo (www.goricko.net). Oblikovale so ga vode Panonskega morja v mehko, valujočo gričevnato krajino, ki jo umirjajo široke, obdelane doline (Radovanovič, Vidmar, Tomažič 2001, 95). Upravno je razdeljeno na 11 občin, in sicer: Grad, Rogašovci, Kuzma, Cankova, Puconci, Gornji Petrovci, Šalovci, Hodoš, Moravske Toplice, Dobrovnik in Kobilje. Upravni enoti za goričko prebivalstvo sta v Murski Soboti in Lendavi. Največja vas na Goričkem je Grad, ki je dobila ime po srednjeveškem gradu. Ima okrog 840 ljudi (nekaj več kot 200 gospodinjstev). V baročnem gradu pri Gradu se oblikuje informacijski center Tri-deželnega parka Goričko-Raab-Örszeg (Radovanovič, Vidmar, Tomažič 2001, 95). Pomemben cilj ustanovitve parka je ustvarjanje novih delovnih mest in dohodka kot pomoč za izboljševanje kakovosti življenja lokalnega prebivalstva in faktor za zmanjševanje migracije mlajše generacije ter ljudi z višjo izobrazbo (Čerpnjak 2002, 3-4). Osnovna naloga parka je zaščititi edinstveno naravo - šele ta zaščitena narava lahko postane vir zaslužka Goričancev - pretežno na področju turizma. Goričko meji na dve državi: Avstrijo in Madžarsko. Ob meji z Madžarsko živi okrog 7500 Madžarov, ki ohranjajo lastno narodno kulturo in imajo po ustavi obvezno dvojezično šolstvo in poslovanje (v slovenskem in madžarskem jeziku, krajevne table in drugi javni napisi so dvojezični). Ljudje na Goričkem se imenujejo Goričanci in govorijo goričko narečje, ki pa se iz kraja v kraj razlikuje. V nekaterih goričkih vaseh, kot so npr. Pertoča, Krašči, Sotina, Serdica itd., lahko najdemo domovanja Romov, ki se šolajo, živijo in delajo skupaj z drugimi prebivalci. Gledano z verskega vidika je gorička pokrajina pestro obarvana. Najštevilnejši so katoličani, nato evangeličani s svojo samostojno cerkvijo s sedežem v Murski Soboti. Tukaj je tudi središče binkoštne cerkve. Za območje Goričkega je značilna blaga klima - subpanonsko podnebje (Gulič 1998, 123). Zgodnje pomladi in pozne sončne jeseni omogočajo rast izbirčnih srednjeveških kultur, še posebej vinske trte in sadnega drevja. Lepa pokrajina, zdrava hrana, prijazni ljudje in mineralni, termomineralni in energetski vrelci so hkrati primerjalne prednosti pokrajine, ki ravno v turizmu pridejo do polnega izraza. Za goričke vasi je značilno, da so razložena po slemenih in pobočjih, strnjena ob cesti ali pa razmetana po razgibani pokrajini. Vasi so sestavljene iz številnih zaselkov (npr. Pörga pri vasi Grad itd.). Kmečka hiša in gospodarske zgradbe sestavljajo s svojo okolico organsko celoto, prav tako je domačija tesno in trdno povezana z obdajajočo širšo krajino. Gre za prostorsko

32

povezanost in funkcionalno soodvisnost med grajeno strukturo in odprtim prostorom (Kopač 1994, 5). 5.2 Turistični potencial na Goričkem Slikovito gričevnato goričko pokrajino, ki jo je preoblikovalo valovanje Panonskega morja je pokrajini za vedno vtisnilo pečat in oblikovalo svet, ki so ga ljudje naselili že v pradavnini (Dobovišek 2003, 2). Kmečke posesti so že od nekdaj bile majhne in ponekod zelo razdrobljene. Skopa in razdrobljena zemlja je kmete že v preteklosti silila v iskanje dodatnega dela in zaslužka v sosednjih državah (Krpič 2003, 3). Zaradi dopolnilnega zaslužka so se med prebivalci razvijale številne domače obrti, ki so se ohranjale iz generacije v generacijo (npr. lončarstvo itd). Goričko s ponosom predstavlja veliko število naravnih danosti in kulturnozgodovinskih spomenikov. V okviru neokrnjene narave se lahko vsak gost brezskrbno sprehodi in nadiha svežega zraka, prisluhne petju različnih vrst ptic in si ogleda stare s slamo krite hiše, ki so okras ljubkih vaških naselij. V okolici vseh vasi se razprostirajo gozdovi, ki prijazno vabijo izletnike, gobarje in nabiralce gozdnih sadežev. Gostom so na voljo tudi kolesarske poti in veliko lepih razglednih točk (npr. Sotinski in Serdiški breg itd.), ki popeljejo človeka v neskončnost obzorja (Krpič 2003, 3). H krepitvi telesa in pomiritvi duha s svojimi energetskimi točkami kličejo gozdovi ob Bukovniškem jezeru in grad na Goričkem, kjer bo kot smo že omenili, središče krajinskega parka Goričko. Le-ta bo skupaj s sosednjima parkoma, madžarskim Örszeg in avstrijskim Raab, tvoril prvi evropski trilateralni krajinski park (Čerpnjak 2002, 3-4). Potepanje po Goričkem si zapomnimo po številnih cerkvah, ki nevsiljivo krasijo oble griče. Tu in tam pa najdemo še stare mline (npr. Dajčev mlin) in vodne stolpe, ki se bohotno dvigujejo v nebo (Dobovišek 2003, 3). Obiskovalci goričke pokrajine si lahko ogledajo razne tradicionalne prireditve, ki se vrstijo čez vso leto (npr. Borovo gostüvanje, Noč čarovnic itd.). Med obiskom je obiskovalcem na voljo tudi bogata gostinska ponudba, od vinotočev in drugih turističnih kmetij, kjer si lahko vsak utrujen popotnih spočije noge, se nasiti in odžeja grlo. 5.2.1 Domača obrt Domača obrt predstavlja celo vrsto delovnih opravil in izdelkov, ki jih ljudje izdelujejo na svojih domovih ali domačih delavnicah za lastno rabo ali prodajo (CRPOV 1995, 227; povz. po Bogataju 1989, 5). V domači obrti ali drugi hišni dejavnosti so po mnenju nekaterih kmetov še neizkoriščene možnosti dodatnega zaslužka, posebej tam, kjer bi lahko poleg lastnega dela vključili tudi lastno gradivo, kot npr. les, pridelke itd. (Barbarič 1991, 145). Vrste domačih obrti na Goričkem:

1. LONČARSTVO IN PEČARSTVO

33

Na podeželju je lončarstvo ostalo pomembna dopolnilna ali celo samostojna domača obrt. Obisk pri lončarju je lahko veliko doživetje, ko pred očmi nastaja iz brezoblične oblike skladen izdelek. Za lahkotnostjo lončarjevih potez ob vrtečem se vretenu se skriva podedovana in z delom izpiljena spretnost. In če se mu lončeni izdelek ne uresniči tako, kot si ga je zamislil, le pregnete glino in začne znova. Lončene izdelke žgejo v pečeh, ki pa so po posameznih predelih Slovenije dokaj različne, tako po velikost kot po načinu kurjenja. Posebnost predstavljajo prav goričke oziroma prekmurske peči, v katerih nastaja značilna prekmurska črna keramika, ki ni posledica uporabe glazur ampak samega načina žganja. Lončarji na tem predelu Slovenije slovijo po odličnih pekačih za gibanice (gibančniki), pekačih za meso in močnate jedi (cimpreti), loncih za kislo mleko (dükli), vrčih za vodo (pütrah), vrčih za vino (ročkah), pekačih za pogače in potice (rebrcah, bidrarcah) itd. (Bogataj 1989, 19-37). Vsi slovenski lončarji so izdelovali tudi pečnice (kahle, modnce) in peči tudi sami postavljali. Kot primer navajamo turistično kmetijo Erniša iz Suhega vrha. Nosilec te kmetije je bil sam svoj mojster pri izgradnji peči na svoji kmetiji (več v poglavju 6.1, na strani 44). Iz tega vidika rečemo, da se je pogosto pečarska obrt združevala z lončarsko. Zelo znana turistična kmetija, ki se ukvarja z lončarstvom, je izletniška kmetija Zelko iz Pečarovec. To je 7-članska družina za katero je značilno, da se večina družinskih članov spozna na lončarstvo. Tradicija ukvarjanja s to obrtjo je zelo stara; Zelkovi pravijo, da živi že 120 let. V njihovi lončarski delavnici lahko gostje sodelujejo pri oblikovanju izdelkov, sami jih lahko poskusijo oblikovati na vretenu, vidijo kako se pripravijo na žganje v peči itd. Lončarske izdelke lahko tudi kupijo (Verbič 2001, 152).

2. PLETARSTVO Pri pletarstvu razlikujemo izdelke glede na uporabo gradiv. Tako poznamo izdelke iz vrbe, slame, koruznega ličja, leskovih viter in iz drugih gradiv. Posebno zanimivi so izdelki iz slame. Najpogostejši izdelki iz slame so peharji za kruh ali »štručnice«, »bednje« za shranjevanje zrnja in semen, sejavnice in razne košare. Zelo priljubljeni so tudi izdelki iz koruznega ličja, predvsem cekarji (Bogataj 1989, 51-61). Z velikim veseljem lahko rečemo, da je pletarstvo na Goričkem zelo razvito. Pletarske izdelke izdelujejo na mnogih goričkih domačijah (še posebej pozimi, ko je več časa) pa tudi nosilci nekaterih turističnih kmetij so vešči pri izdelovanju teh izdelkov. Pletarske izdelke nato prodajajo svojim gostom, saj se le-ti vse pogosteje pojavljajo kot zelo iskani turistični spominki.

3. SLAMNIKARSTVO (SLAMOKROVSTVO) Ržena slama je bila glavni material za kritje streh. Zelo uporabna je bila tudi pri izdelavi gospodinjskih in kmetijskih izdelkov, kot npr. okrogle košarice za vzhajanje krušnega testa (»krüšnice«) itd. Slama se uporabljala za izdelavo cekarjev, pokrival, čebelarskih panojev itd. (Renčelj in Karos 2001, 115). Do kakovostne slame ni tako enostavno priti. Uporabna so le ržena in pšenična žita, ki jih je treba požeti ob pravem času (sredi julija), jih pravilno osušiti in hraniti, da jih ne okuži gniloba. Na turistični kmetiji pri Ferencovih v Kraščih prirejajo vsako leto tradicionalno etnološko-turistično prireditev, ki se glasi: »Žetev im mlatitev po starem«. Na tej prireditvi, ki se odvija na Ferencovi pšenični njivi, se zberejo številni gosti in domačini. Delo s pripravo

34

slame se začne s košnjo - s kosami. Nato vezalke pripravljajo in povezujejo snope in jih polagajo v velikosti srpa. Na koncu sledi prikaz ročne mlačve ali mlačve s cepci, katere slama je potem služila za pokrivanje streh (Grabar 1997, 7). Ob koncu prireditve je še posebej veselo, saj se vse skupaj zaključi s »palinko« - žganjem, vrtankami in pogačami, z veselim klepetom, pesmijo in plesom. Po pripovedovanju Tonija Kousa je prav na njegovi turistični kmetiji in pod njegovim organizacijskim in strokovnim vodstvom nastala prva šola krovcev slamnatih streh, ne le v Sloveniji, temveč verjetno celo v Evropi. Šolanje je končalo že kar nekaj mladih krovcev, nekaj pa se jih še izpopolnjuje. Toni Kous se je za šolo krovcev odločil, kot sam pravi, iz spoštovanja do izročil in dediščine.

4. MEDIČARSTVO IN SVEČARSTVO Piškoti različnih oblik predstavljajo izdelke medičarjev, ki jim ponavadi pravimo kar lectarji. Pri tem pa ne smemo pozabiti še na svečarski del te obrti, saj je z lectarstvom povezano tudi izdelovanje in predelava voska. Z raziskavo smo ugotovili, da se žal nobena od anketiranih kmetij ne ukvarja z medičarstvom in svečarstvom. Kljub temu pa na Goričkem še najdemo nekatere domačije, ki se ukvarjajo z medičarstvom in svečarstvom. Kot primer navajamo ime znane goričke medičarke Jožice Celec, ki ima svojo delavnico v vasici Ratkovci. Gospa Jožica prodaja svoje izdelke na sejmih. Prijazno sprejme tudi vsakega gosta, ki želi spoznati izdelavo medovih izdelkov. Razkaže jim delavnico in izda skrivnost, kako narediti dobre medenjake in lectova srca. Medičarski izdelki bi se lahko našli tudi na prodajnih policah turističnih kmetij, saj menimo, da so ti izdelki lahko zelo prikupno darilce namenjeno najdražjim osebam (npr. fantu, staršem…).

5. ČEVLJARSTVO Na Goričkem najdemo še kar nekaj čevljarskih delavnic (npr. delavnica g. Kisilaka v Rogašovcih), kjer ljudje s pridom nadaljujejo tradicionalno izdelavo najrazličnejših vrst obuval iz usnja in lesa. Prodajajo pa jih na sejmih v Sloveniji in v tujini. Naj kot zanimivost navedemo, da je bila na podeželju včasih moda, da so morali čevljarji dekletom in ženam narediti take čevlje, ki so pri hoji čim bolj škripali. Ko so šle ob nedeljah k maši z novimi čevlji, je bilo to nadvse imenitno, ko so se ljudje ozirali za njimi in komentirali nove, škripajoče čevlje (Bogataj 1989, 101-103).

6. KOVAŠTVO Kovaštvo je sodilo med najpomembnejše obrtne panoge na podeželju in tudi v mestih. Vsak kraj je imel vsaj enega ali tudi več kovačev, ki so izdelovali poljedelska (npr. motike, lopate…) in druga orodja, kovane dele vozov, orodja za dela v gozdu in v vinogradu, pripomočke za gradnjo hiš (npr. vezi za oboke) in najrazličnejše vrste žebljev. Kovaško delavnico lahko najdemo tudi v vasici Fikšinci, kjer gospod Šalamon pridno opravlja vsa kovaška opravila. Druge pomembne vrste domačih obrti na Goričkem:

sodarstvo (v Dolnjih Slavečih, kjer izdelujejo sode za vino različnih velikosti, kadi za kvašenje zelja…),

izdelovanje lesenega kmečkega orodja (v Gerlincih izdeluje gospod Gomboc lesena kmečka orodja, kot npr. grablje, ročaje za sekire, motike, stroje na ročni pogon za čiščenje pšeničnih in drugih zrn - »bint«…),

rože iz krep papirja (izdelujejo jih na turistični kmetiji pri Ferencovih v Kraščih),

35

poslikava jajc za veliko noč (na ta praznik veliko domačij in turističnih kmetij izdeluje pirhe »remenke« - ljudje jih krasijo z različnimi barvami, voskom …).

Ponudba domače obrti na nekaterih turističnih kmetijah (npr. na turistični kmetiji pri Ferencovih itd.) je zelo pestra. Iz pripovedovanja nosilcev teh kmetij smo opazili, kako se le-ti prav s »srcem« trudijo za ohranitev dediščine dela in s tem življenja naših prednikov. Na drugih kmetijah pa ni bilo čutiti tega navdušenja, temveč nasprotno - pri teh kmetijah gre zgolj za tipično gostinsko ponudbo. Menimo, da bi se lahko turistične kmetije povezale z vaškimi obrtniki, v okviru prikaza domačih obrti, ogledov delavnic, izvajanja raznih tečajev itd. Turistične kmetije bi lahko prodajale izdelke domače obrti (svoje ali kupljene od vaških obrtnikov), ker so lahko ti izdelki najlepši spominek in hkrati dobra reklama turistične kmetije z napisom imena kmetije na izdelku. 5.2.2 Kulturna in naravna dediščina Želja vsakega gosta, ki obišče podeželje je, da bi videl staro kmečko hišo in izvedel, kako so na vasi živeli nekoč. Navdušen je nad vsemi predmeti iz preteklosti, ki jih je družina ohranila. S tem seveda ne mislimo, da moramo svojo kmetijo spremeniti v muzej, vendar se moramo zavedati vrednot naše preteklosti, ceniti kulturno in naravno izročilo in ohraniti, kar je le mogoče (Krašovec 1997, 17). Na Goričkem je ohranjeno veliko število naravnih in kulturnih znamenitosti, ki simbolizirajo določen kraj in so drugačne od tistih, ki jih turist že pozna.

1. KULTURNE ZNAMENITOSTI NA GORIČKEM : - grad pri Gradu iz 13. stoletja, - številne cerkve in kapele (npr. Plečnikova cerkev Gospodovega vnebohoda v

Bogojini iz 14. stoletja, romanska kapela sv. Nikolaja v Selu, znana kot rotunda iz 13. stoletja, cerkev Marijinega vnebovzetja pri Gradu iz 17. stoletja …),

- obeležja (npr. Peršov križ v Večeslavcih iz 17. stoletja, Beli križ v Kruplivniku imenujemo kužno znamenje iz 18. stoletja, Kripta pri Gradu je grobnica grajskih lastnikov iz 18. stoletja, spominsko obeležje na pristanek belgijskih znanstvenikov s stratosferskim balonom iz leta 1934 v vasi Ženavlje …),

- zvoniki (npr. v Ocinju, Doliču …), - mlini in žage (npr. Frčkov mlin v Gornjih Slavečih, Dajčev mlin v Sotini, ki je

edini zaščiteni tehnični spomenik v obratovanju, Fartekov mlin in žaga v Serdici …),

- stare s slamo krite hiše (npr. 300 let stara hiša družine Gaber iz Svetega Jurija …), - tromejna točka treh držav v Trdkovi - ta spomenik v obliki piramide je postavljen v

spomin na mirovna pogajanja v Parizu (Löschnauer in Löschnauer 1990, 28), - spomenik padlim Rusom med drugo svetovno vojno v Serdici itd.

2. NARAVNE ZNAMENITOSTI: - vrelci mineralne vode (npr. v Nuskovi, Ocinju, Sotini …), - kamnolom v Sotini, kjer je nahajališče črnega in zelenega filitona, - kamnolom bazaltnega tufa pri Gradu (to so kamnine vulkanskega izvora), - črni kamen v Ocinju, - rastišče sibirske perunike (Iris sibirica) v Dolnjih Slavečih, - veliki hrast graden (Quercus sessiliflora) v Trdkovi,

36

- močvirnata dolinica potoka Lukaj med Tromejnikom in Trdkovo, - mlaka v dolini potoka Lukaj z vodno vegetacijo in redkimi živalskimi vrstami, - 700 let stari orjaški kostanj na Tetajnem bregu v Križevcih, - grajski park ob gradu pri Gradu, kjer lahko najdemo stare tulipanovce, ki so med

najstarejšimi v Sloveniji, značilne pa so rdeče bukve, rdeči hrast in druga drevesa, - izvir vode sv. Vida v Bukovnici, - energetske točke v Bukovnici in pri Gradu, - najvišji vrh Goričkega in Pomurja nasploh - Sotinski breg 418m (Prekmurski

Triglav ali Kugla), - Serdiški ali Rdeči breg 406m nadmorske višine itd.

Vse navedene naravne in kulturne znamenitosti je potrebno vključiti v ponudbo turističnih kmetij (npr. zajtrk na kmetiji + izlet: ogled znamenitosti kraja + večerja na kmetiji). Kmetije bi morale imeti na svojih policah različne promocijske materiale z opisom okoliških vasi, tako da bi gostje lahko spoznali tudi ostale znamenitosti naselij okrog kmetij. Posebno ponudbo lahko predstavljajo kolesarske poti, dve daljši pešpoti (pomurska planinska in evropska pešpot E7) ter gozdne učne poti (Fuks graba v Korovcih - 2400m in Tromejnik Trdkova - 2600m) itd. Ker pa gibanje in svež zrak vzpodbujata tek, je najboljše nabrane vtise in doživetja strniti ob domačem vinu in dobrotah turističnih kmetij. Turistične kmetije na Goričkem se lahko ponašajo z bogato kulinarično ponudbo (zakonske določbe glede ponudbe hrane na kmetijah!); kot primer bi radi navedli nekaj tradicionalnih goričkih jedi na turističnih kmetijah: - Med predjedmi prevladuje domača prekajena šunka, svinjska krača, domača klobasa, tlačenka, kuhana govedina s hrenom, meso iz čebra (»iz tünke«)… - Ponudba juh je prav tako zelo pestra: kisla juha iz svinjske glave in parkljev, braska juha s svinjino in ajdovo kašo, krompirjeva, fižolova, mlečna, gobova in smetanova juha. - Kot glavna jed: koline z bujto repo, nimajo tekmeca daleč na okoli. Koline pomenijo največji kmečki praznik in tudi skupek jedi od zajtrka (pečena kri), malice (pražena jetra) do glavnega obroka (mesna juha, pečenka z bujto repo, krvavice, ocvirkove pogače). - V pokrajini je poleg svinjskega in govejega golaža zelo priljubljen golaž »bograč«, narejen iz svinjskega in govejega mesa ter divjačine, začinjen s papriko in zabeljen z vinom; domači lončarji izdelujejo lončeno posodo »bograč«, po kateri je jed dobila ime. Prekmurje - Goričko je v Sloveniji znano po pečenih močnatih jedeh. Vse zemeljske dobrote vsebuje gibanica, ki jo sestavlja 9-plastno krhko testo, nadevano z orehi, makom, skuto… Na Goričkem pripravljajo še mnogo drugih sladic: repnjače (repni nadev), tikvače (bučni nadev), posolanke, zavitke (retaše) polnjene s sirom, jabolki, makom, repo… Med pečenimi kruhi je najbolj priljubljen vrtanek; enostavni je iz pšeničnega kvašenega testa in kislega mleka, oplemeniten ima dodatke orehov, maka in popra, iz kit testa je oblikovan v venec. Poseben okus pa ima domač rženi kruh, pečen v kmečki peči (Soldat 1999, 20). 5.2.3 Tradicionalne prireditve na Goričkem Turistične kmetije na Goričkem obiskujejo ljudje z različnimi zanimanji, npr. nekatere zanimajo zgodovinske posebnosti kraja, druge prireditve krajevnih praznikov itd. »Borovo gostüvanje« (nevesta se poroči z borom), žetev in mlačev po starih običajih, postavljanje

37

klopotca, trgatev itd. so le nekateri običaji in prireditve, ki obiskovalcu razkrivajo drobce nekdanjega goričkega življenja (STO 2001, 40). Pred nekaj leti so lahko bili obiskovalci turističnih kmetij priča posebnemu dogodku na kmetiji - pravim kolinam na star, kmečki način. Vsakdo je lahko zavihal rokave in po svojih sposobnostih in znanju pomagal pri delanju kolin ali pri držanju prašička za rep (Sebenik 1997, 7). Danes pa temu ni več tako, zaradi prestroge slovenske zakonodaje, ki zahteva ustrezne prostore, opremo za zakol itd., se gostje ne morejo udeležiti prej tako veselih in za pokrajino tipičnih domačih kolin. Tradicionalne prireditve na Goričkem (Pomurska turistična zveza 2003, 1-20):

• februar: Valentinov pohod s ptujskimi kurenti na Kuglo - Sotinski breg, • februar: pustovanje (Cankova, Korovci, Krašči…), • 16.3: kramarski sejem na Cankovi - Jožefovi dnevi, • 31.4: kresovanja (Krašči, Sebeborci, Moravske Toplice…), • 2 in 4.5: srečanje motoristov, • 24 in 25.5: hokej na travi za ženske (Puconci), • junij: obrtniški piknik s pohodom na Sotinski breg, • 1.6: državno prvenstvo v motokrosu (Mačkovci), • 8.6: srečanje treh dežel na tromeji (Tromeja, Trdkova), • 14.6: tek na grad (Grad), • 15.6: izbirno tekmovanje za zlato harmoniko (Bodonci), • 24.6: korovski malonogometni turnir (Korovci), • 29.6: obletnica folklore z naslovom »Peli in plesali so jih moja mati« (Moščanci), • julij: tradicionalni turnir v malem nogometu (Sebeborci), • 12.7: žetev - 2000 zlatih zrn, posejanih v obliki jabolke na kmetiji Kozelin

(Gerlinci), • 19.7: nočne igre (Beznovci), • 26.7: tekmovalno - gasilska noč za pokal Fuks grabe (Korovci), • 2.8: poletni koncert »Razveselimo poletje« (Grad na gradu), • 3.8: turistično kmečke igre (Krašči), • 15.8: kramarski sejem »Velika maša« (Grad), • 23.8: petrovska noč (Gornji Petrovci), • 31.8: dan tipične goričke kuhinje (Grad), • 6.9: kolesarski maraton treh dežel (Grad), • 21.9: praznik buč (Bodonci), • oktober: državno prvenstvo v sledenju (Sebeborci), • 31.10: Noč čarovnic (Grad) , • 8.11: praznik vina in kostanjev (Gerlinci), • 29.11: Andrejev sejem (Grad), • december: tradicionalni božično-novoletni turnir v streljanju z zračno puško

(Sebeborci), • december: miklavžev večer (Domanjševci), • 25.12: božični koncert, koncert božični pesmi na prostem (Grad).

Izmed vseh omenjenih prireditev bi želela podrobneje opisati le prireditev »Noč čarovnic«, ki se odvija na grajskem dvorišču pri Gradu, konec oktobra. Na tej prireditvi so postavljene

38

stojnice različnih društev, ki prodajajo spominke, domače jedi in pijačo. Stojnice imajo videz čarovniških domovanj. Organizirani programi za mlajše in starejše s predstavitvijo čarovnic, njihovim shodom, lovom na čarovnico, sojenjem, obsodbo in sežigom, izborom najlepše izrezljane buče, najbolj strašne čarovnice itd. so vedno tako zanimivi, da množico obiskovalcev zadržijo pred gradom pozno v noč (Pojbič 2001, 5). 5.2.4 Energetske točke na Goričkem Dobrovnik, Grad in Razkrižje so kraji v pomurskem energetskem trikotniku, kamor prihaja zaradi odkritja obilice blagodejnih in celo zdravilnih energij v želji po dobrem počutju in boljšem zdravju iz leta v leto več obiskovalcev. Ker naselji Dobrovnik in Grad ležita na Goričkem ju bomo podrobneje predstavili. Vasica Grad je največje in najstarejše naselje na Goričkem. Prvič je bila omenjena z imenom Lindua, nato kot Gornja Lendava, od leta 1952 pa se imenuje Grad. Torej nosi ime po srednjeveškem gradu (glej sliko 6), ki se šopiri v svoji čudoviti okolici na bazaltni vzpetini (Krpič 2003, 2).

SLIKA 6: GRAD NA GORIČKEM

Vir: (www.goricko.net/staticpages/index.php?page=20030206073435468) Za Grad je značilno, da je večji del njegovega območja vulkanskega izvora, kjer se pojavljajo bazaltni tufi in kjer so vulkanski izbruhi pepela in kamenja ustvarili razgibane reliefe (Krpič 2003, 2-3). Grad na Goričkem, ki ga je sezidal viteški red templarjev (1275), predstavlja največje grajsko poslopje v Sloveniji. Čeprav se v zasnovi skrivajo elementi sredjeveškega grajskega jedra, kaže danes celota baročno podobo iz 17. stoletja. Grad je kurje oko Slovenije, če si Slovenijo predstavljamo kot kokoš. Na grajskem dvorišču so radiestezisti ugotovili energetsko sevanje, ki prihaja iz nedrij Zemlje in blagodejno vpliva na človeka ter zdravi številne bolezni. Energetska primerjava grajskega dvorišča, kjer je prisotno kozmično sevanje, je kar 185-krat močnejše kot pred grajskim vhodom in se v celotnem kompleksu spreminja. Radiestezisti so na petih merilnih točkah grajskega dvorišča našli točke, ki oddajajo zdravilne vibracije. Središče moči je na štoru posekanega drevesa. Pet zdravilnih točk, ki jih lahko najdete na grajskem dvorišču je primernih za zdravljenje naslednjih bolezni (Radovanovič, Vidmar in Tomažič 2001, 69-70):

1. srca, ožilja in dihalnih poti, 2. sečil in spolnih organov,

39

3. izboljšanje vida, 4. kožnih bolezni, 5. težave prebavil.

Neverjetna energetska moč se pojavlja tudi pri izviru studenca južno od gradu. Darežljiva narava je obdarila z energijami, ki nas sproščajo, pomirijo in revitalizirajo, tudi okolico Bukovnškega jezera v Dobrovniku. Čeprav že sama okolica Bukovniškega jezera naravnost vabi na sprehod, nedeljski izlet s piknikom ali ribolov, so se prave množice obiskovalcev začele tja zgrinjati šele po odkritju zdravilnih energij. Zaradi velikega števila obiskovalcev so označili vsa zdravilna mesta s številkami in uredili poti do njih. Poskrbeli so tudi za parkirišča, sanitarije, postavili pa so tudi brunarico v kateri je recepcija. Na recepciji so obiskovalcem na voljo tiskana navodila iz katerih lahko razberejo, za lajšanje oziroma odpravljanje katerih zdravstvenih težav je posamezno zdravilno mesto primerno, pa tudi, koliko časa se je na njem priporočljivo zadrževati. Pravijo namreč, da lahko daljše zadrževanje od priporočenega škoduje (Bračko 2003, 14-15). Okolica Bukovniškega jezera šteje 26 zdravilnih točk (LTO 2003, 1-4) , npr: TOČKA ZA ZDRAVLJENJE ČAS ZADRŽEVANJA 1 žolčnih in ledvičnih kamnov 25 minut 2 mentalne težave 12 minut 3 zdravljenje okončin (revma) 20 minut 4 ožilja nog 20 minut 5 debelega črevesa (hemeroidi) 22 minut 6 glavobol 15 minut 7 dihal (astma) 12 minut 8 glave (migrene) 20 minut 9 hrbtenice, sladkorne bolezni, holesterol 20-25 minut 10 kožnega raka psoriaze 30 minut . . . . . . . . . 22 alergije: cvetni, hišni prah, pršice… 20-25 minut 23 raka v trebušni votlini 11 minut 24 okončin, mišična vnetja, osteoporoze 8 minut 25 normalizacija krvne slike 30 minut 26 rak, razen levkemije 25 minut Ob Bukovniškem jezeru lahko obiščemo tudi kapelico svetega Vida v kateri je Vidov izvir. Za vodo iz tega izvira je značilno, da ima posebno zdravilno moč, ki boljša, če ne samo povrne vid; pitje te vode pa prežene marsikatero zdravstveno težavo. 5.3 Gospodarska razvitost Goričkega Gospodarstvo na Goričkem je slabo razvito, saj zaostaja za Slovenijo tako pri gospodarskih družbah kot pri samostojnih podjetnikih. Del te nerazvitosti na Goričkem lahko pripišemo naslednjim dejavnikom (Gulič 1998, 228):

1. slabši prometni infrastrukturi,

40

2. večjemu deležu kmetijstva v gospodarski strukturi, 3. udejstvovanju Goričancev v sivi ekonomiji v sosednji Avstriji itd.

Po podatkih Gospodarske zbornice Murska Sobota se nahajajo na Goričkem 103 gospodarske družbe. Največji delež družb ima občina Moravske Toplice, v kateri je 3,9% vseh družb ustvarilo 39,5% vseh čistih prihodkov od prodaje in zaposlovalo skupno 51,6% vseh zaposlenih na območju Goričkega. Glede na največje število gospodarskih družb si sledijo naslednje občine: Moravske Toplice, Puconci, Cankova in Gornji Petrovci, Grad, Dobrovnik, Kuzma… Pomembnejša podjetja na Goričkem so: LIV Stroji d.o.o., Kema Puconci, Pletilstvo d.d. Prosenjakovci, Modni salon pri Gradu, Zdravilišče Moravske Toplice itd. Na območju Goričkega se nahaja 459 s.p.-jev. Največ, kar 118, jih je prav tako v občini Moravske Toplice. S 30,7% vseh zaposlenih so ustvarili 25% vseh čistih prihodkov od prodaje. Glede na največje število s.p.-jev si sledijo naslednje občine: Puconci, Cankova, Rogašovci, Gornji Petrovci, Grad, Dobrovnik itd. Med s.p.-ji so najpomembnejše gostinske, trgovinske, gradbene in mizarske dejavnosti ter popravila motornih vozil in drugih izdelkov široke porabe. Goričko je ena najbolj agrarnih pokrajin v Sloveniji, čeprav so naravne razmere za kmetijstvo slabe, saj ni večjih ravnih površin in so možnosti za uporabo strojne opreme omejene. Prst je močno izprana. Padavin je tukaj najmanj v Sloveniji. Zaradi slabe prsti so razmere za poljedelstvo manj ugodne, več je možnosti za živinorejo, sadjarstvo in vinogradništvo. Vendar pa Goričko z manj kot odstotkom vinogradov ni tako izrazita vinogradniška pokrajina kot Slovenske ali Lendavske gorice. Večje vinogradniške površine so v Kramarovcih, Mačkovcih in na Vaneči ter na južnem obrobju Tešanovec in Dobrovnika. Živinoreja počasi izginja iz malih hlevov - z njo se ukvarjajo le še veliki kmetje. Za Goričko je značilna velika razdrobljenost kmetijske posesti. Dobra tretjina kmetijskih gospodarstev ima manj kot 3ha, slaba polovica 3 do 8ha in le sedmina posestev ima več kot 8ha zemlje. Povprečna velikost kmetijskega gospodarstva ne dosega 5ha (www.goricko.net/staticpages/index.php?page=20030206073435468). Goričanci se pretežno ukvarjajo s kmetijstvom za lastno rabo, nekaj je tudi piščančjih in prašičjih farm, vse več ljudi pa je zaposlenih v Murski Soboti in sosednji Avstriji, precej jih dela drugje v tujini (Nemčiji, Švici itd.) ali pa hodi na sezonsko delo čez mejo v sosednje vasi. Že pred osamosvojitvijo je imelo Pomurje, predvsem Goričko, oznako nerazvitosti, znano je bilo po »begu možganov« iz regije (Gulič 1998, 130). Veliko ljudi, predvsem kmečke mladine, se seli s podeželja, saj kmetovanje ne nudi dovolj sredstev za preživetje, kar pa pomeni posledično propadanje kmetij. Tudi brezposelnost na Goričkem se iz leta v leto strmo povečuje, npr. v mesecu februarju 2003 je bilo kar 2873 brezposelnih oseb. To je predvsem populacija, ki je ostala brez dela zaradi stečaja podjetij ali kot tehnološki presežek, velik del nezaposlenih pa predstavljajo tudi iskalci prve zaposlitve.

41

6 PREDSTAVITEV TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM 6.1 Vrste in število turističnih kmetij na Goričkem Po podatkih Upravne enote Murska Sobota se s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na Goričkem ukvarja 20 lastnikov turističnih kmetij, od tega 6 turističnih kmetij z nastanitvijo, 6 izletniških kmetij in 8 vinotočev. Turizem predstavlja za sedem anketiranih kmetij na Goričkem le dopolnilno dejavnost, za katero so se odločile na podlagi naslednjih razlogov: 1. prodaja domačih izdelkov gostom turističnih kmetij,

2. predelava domačih pridelkov, 3. možnost dodatnega zaslužka, 4. veselje do dela z ljudmi in 5. možnost samozaposlitve.

1. TURISTIČNA KMETIJA Z NASTANITVIJO KOUS-KRAŠČI

SLIKA 7: FERENCOVA TURISTIČNA KMETIJA Z NASTANITVIJO

Vir: Novak in Gjerkeš (2001, 45) Blizu avstrijsko-madžarsko-slovenske meje leži veliko umetno Ledavsko jezero, ki ga poznajo predvsem lovci in ribiči zaradi obilice divjadi, perjadi in rib. Ob njegovem vzhodnem obrežju, sredi njiv in ob gozdu, 200 metrov od najbližjega soseda, živi na približno 100 let stari kmetiji družina Ferencovih, tudi Kousovi jim pravijo (www.slovenia-tourism.si/touristfarms/sindex.htm). Nosilec turistične dejavnosti na kmetiji je gospod Anton Kous, kmetija pa omogoča stalno zaposlitev za tri družinske člane, občasno pa je v njihovo dejavnost vključeno večje število krajanov, npr. ob raznih prireditvah na kmetiji. Hiša Ferencovih, v kateri nudijo gostom nočitev in prehrano, je na novo zgrajena v kmečkem slogu. Osem turističnih sob omogoča dober počitek gostom, odmaknjenost hiše od prometne ceste pa varno igro otrok. Obstoječe restavracijske zmogljivosti zadoščajo za 60 gostov. Na terasi imajo lesene klopi in mize, ob katerih gostje radi posedijo. Hišo obdaja veliko cvetja in zelenja, kar ji daje še poseben čar. Celotna kmetija je v znamenju slame, od gugalnice (glej sliko 8) do najrazličnejših ljubkih ročnih izdelkov ob hiši in v njej ob katerih nemudoma na široko zasijejo otroške oči. Posebnost ponudbe so različne koruzne jedi, ocvirkove pogače, posolanke in še marsikaj. Izdelujejo tudi sokove in aperitive, marmelade, suho sadje itd.

42

SLIKA 8: ZA GUGALNICO S SLAMNATO STREHO JE MED OTROKI NAJVEČ ZANIMANJA

Vir: (SP, str. 13) Ukvarjajo se s poljedelstvom, živinorejo, vinogradništvom in sadjarstvom. Na kmetiji, zraven stanovanjske hiše, lahko najdemo naslednja gospodarska poslopja: hlev, klet, drvarnico, skladišče snop (predelane - prečiščene slame za izdelavo in pokrivanje streh). Pri Ferencovih izdelujejo rože iz krep papirja, pletejo izdelke iz šib, slame in koruznega ličja. Na kmetiji vsako leto organizirajo tradicionalne etnološko-turistične prireditve, vezane na pomembnejša dela na kmetiji. Pri tem uporabljajo stara orodja in »mehanizacijo«; posebna atrakcija je 72 let stara parna lokomotiva (samohodna) (glej sliko 9) in mlatilnica, ki sta možni na ogled v novo zgrajenem »muzeju odprtega tipa« (v »muzeju zaprtega tipa« si gosti lahko ogledajo različna stara kmečka orodja).

SLIKA 9: FERENCOVA PARNA LOKOMOTIVA

Vir: (Toni Kous) Na turistični kmetiji pri Ferencovih prirejajo torej vsako leto po dve vselej dobro obiskani tradicionalni etnološko-turistični prireditvi. Sredi julija je na sporedu »Žetev in mlatitev«, dva meseca kasneje pa enako pestra prireditev z naslovom »Koruza - hrana, obrt, krma«. Obe prireditvi potekata v znamenju starih običajev, navad in šeg, ki so se ohranile v ustnih in pisnih izročilih. O prvi prireditvi smo govorili v poglavju 5.2.1 na 33. strani. Druga prireditev je povezana s koruzo. V tednu koruze obišče kmetijo veliko šolskih otrok, povabljeni so tudi strokovnjaki (agronomi, mladi kmetijski svetovalci). Otroci se seznanijo s tem, kako se pravilno trga koruza, pomagajo pri kuhanju jedi iz koruze, izdelujejo različne spominčke, verižice in zapestnice iz koruznih zrn, punčke iz ličja… Dan na kmetiji mladi zaključijo s slastnimi jedmi, ki so narejene iz te poljščine (Pirš 2000, 34-35). Pri Ferencovih že več let gostijo različne raziskovalne tabore, šolske skupine, skavte, tabornike… (C.K. 2002, 21). Iz vse Slovenije prihajajo učitelji na svoje poučne etnološke ekskurzije, pa tudi domačih in tujih gostov nikoli ne zmanjka.

43

Kot primer navajamo 4 – dnevni program družboslovnega tabora na turistični kmetiji pri Ferencovih:

4. DAN: po prihodu sledi kosilo, ogled sušilnice sadja (pri sosedu), večerja ob 19.00, družabni večer (učenje prekmurščine).

5. DAN: zajtrk ob 8.00, obisk lončarja – vožnja z avtobusom v Lončarovce, (v jeseni je možno namesto obiska lončarja organizirati nabiranje

gob in kostanjev – kostanjev piknik), kosilo ob 13.00, obisk gozdne učne poti »Fuks graba« v Korovcih, večerja ob 19.00.

3. DAN: zajtrk ob 8.00, prikaz domače obrti pod vodstvom nosilca kmetije (pletenje košar,

slamokrovstvo), ali prikaz starih strojev (npr. parne lokomotive, samohodne mlatilnice ipd.), ali ogled stare prekmurske hiše (zidane iz blata in krite s slamo),

kosilo ob 13.00, ogled Ledavskega jezera – prihod biologinje iz Pertoče, večerja ob 19.00, zabavni večer (kviz o Prekmurju in o sami turistični kmetiji).

4. DAN: zajtrk ob 8.00, pospravljanje sob, izlet na grad na Goričkem ali Tromejnik, odhod.

Športne in rekreacijske potrebe lahko gostje zadovoljijo z igranjem na teniškem igrišču, lovom in ribolovom ter s čolnarjenjem po rahlo valoviti gladini jezera (možnost izposoje čolna na kmetiji). Bližnji gozdovi naravno neokrnjenega in neindustrializiranega Goričkega ponujajo neomejene možnosti sprehajanja ter nabiranja zelišč in gob ter drugih gozdnih sadežev. Zanimiva pokrajina in bogata kulturna dediščina omogočata krajše ali daljše izlete. Gostje lahko zaradi prisotnosti različnih verskih skupnosti spoznajo pestrost cerkva in drugih sakralnih obeležij ter kulturnozgodovinskih spomenikov. 2. TURISTIČNA KMETIJA Z NASTANITVIJO FLISAR-MORAVSKE TOPLICE Flisarjevo turistično kmetijo najdemo v Moravskih Toplicah. S turistično dejavnostjo na kmetiji se ukvarjajo že od leta 1975. Gostom, ki se lahko nastanijo v desetih sobah, z 22-imi ležišči ter wc-jem in tušem v sobi, nudijo vso udobje in domačnost za brezskrben oddih. Hiša Flisarjevih je na novo zgrajena v modernem slogu. En del hiše je namenjen potrebam turizma, drugi del pa je stanovanjski del Flisarjevih. Gospodarska poslopja (hlev, klet, drvarnica) ležijo v neposredni bližini hiše. Poleti krasi okna in lesene balkone obilica cvetja, pa tudi vsa okolica kmetije je vedno lepo urejena s cvetjem in okrasnimi grmi. Zunaj hiše imajo urejen prostor z lesenimi in plastičnimi mizami in klopmi (plastika

44

ne sodi na turistično kmetijo, poleg tega tudi moderna zgradba na daleč ne daje slutiti, da gre za kmetijo!).

SLIKA 10: TURISTIČNA KMETIJA Z NASTANITVIJO FLISAR

Vir: (Prospekt Flisarjeve turistične kmetije) Turistična kmetija ponuja suhe mesnine in druge jedi po naročilu. Za kmetijo se na rahlem hribčku razprostira 70-arski vinograd. Kmetija ni specifično usmerjena v nobeno dejavnost. Ukvarjajo se s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom in vinogradništvom. Ker je kmetija oddaljena od zdravilišča Moravske Toplice le 4,5 km, imajo njihovi gosti možnost kopanja in rekreacije v zdravilišču. Sama okolica kmetije nudi prijetne možnosti za kolesarjenje, sprehode in oglede raznih znamenitosti (npr. Bukovniško jezero, rotundo, freske Janeza Aquile v cerkvi v Martjancih…). Gospodinja Gabrijela je povedala, da prihajajo v poletnih mesecih posebne skupine ljudi (predvsem iz Gorenjske), ki nabirajo različna zelišča in gobe. Zatem jih posušijo in iz njih pripravijo različne napitke in jedi. Nekateri gostje porabijo te rastline za izdelavo svojih herbarijev. Razen igral za otroke (npr. peskovnik, majhno igrišče, gugalnica) turistična kmetija ne nudi posebnih prostorov in naprav, namenjenih rekreaciji gostov. 3. VINOTOČ JANI ERNIŠA-SUHI VRH

SLIKA 11: VINOTOČ ERNIŠA

Vir: (Prospekt Erniševe turistične kmetije)

45

Kmetija Janeza Erniše stoji v Suhem Vrhu. Je najlepši dokaz človeške iznajdljivosti in obrtniške kreativnosti. Vse, kar je zgrajenega, je delo rok in vztrajnosti gospodarja Janeza, ki je v desetletju sam zgradil vinotoč; po arhitekturni izvedbi ni podobnega daleč na okoli (Novak in Gjerkeš 2001, 18). Janez je po poklicu pečar (šolo je končal v Avstriji, kjer je spoznal ženo Melitte, ki mu sedaj pomaga pri delu na kmetiji), opravlja pa tudi razna druga dela (npr. mizarska, lončarska), katera se je naučil od svojega očeta. Jani in Melitte imata tri otroke; najstarejši sin je po poklicu kuhar, hčerka obiskuje drugi letnik vinogradniške šole v Avstriji, najmlajša hči pa še hodi v osnovno šolo. Stavba, namenjena potrebam turizma, je na novo zgrajena. Gre za tipično prekmursko, s slamo krito hišo, ki je res nekaj posebnega. Celotna oprema v notranjosti hiše je marljivo delo Erniševih rok, kot npr. krušna peč (glej sliko 12-levo), ki jo je sezidal sam; sam je izdelal tudi mize in stole za goste iz lesa itd. Zelo zanimiva je miza obdana s klopmi, ki predstavlja staro kmečko prešo (glej sliko 12-desno). Stene, obdane z blatom, krasijo stara kmečka orodja (npr. grablje, kladiva…), lončeni izdelki in slike. Izjemen vtis naredijo na gosta stropne luči, ki so narejene iz stare vinske trte (na staro trto različnih oblik so pritrjene žarnice). Lahko rečemo, da notranjost hiše ponuja starodavno udobno vzdušje.

SLIKA 12: SOBA ZA GOSTE NA ERNIŠEVI KMETIJI

Vir: (Prospekt Erniševe turistične kmetije) Imajo tudi ločen prostor za kadilce in nekadilce ter igralni kotiček za otroke. V poletnih mesecih gosti radi posedijo na terasi pod vinsko trto. Odpiralni čas kmetije je razviden iz zelo domiselno narejene table, ki je postavljena na vinskem sodu ob vhodu v hišo (glej sliko 13). Menimo, da je to zelo lep primer obveščanja gostov glede delovnega časa kmetije, kot pa natiskani listi izobešeni na vratih kmetije.

SLIKA 13: SOD Z NAPISOM DELOVNEGA ČASA TURISTIČNE KMETIJE

Vir: (Prospekt Erniševe turistične kmetije)

46

V starejšem sosednjem izvirno opremljenem objektu (del tega objekta je namenjen stanovanjskim potrebam družine) z vinsko kletjo (glej sliko14) in sto let staro stiskalnico Erniševi ponujajo gostom tri lepo urejene dvoposteljne sobe (kot s.p., ker želijo Erniševi oba objekta ponuditi v okviru turistične kmetije z nastanitvijo - kmetija je v postopku registracije). Sobe so opremljene s pohištvom iz masivnega lesa, s tušem, WC-jem in televizorjem.

SLIKA 14: ERNIŠEVA KMETIJA S PRENOČIŠČI IN VINSKO KLETJO

Vir: (Prospekt Erniševe turistične kmetije) Nosilec kmetije Janez se zaradi svojih odličnih ročnih spretnosti ukvarja s pletenjem košar, izdelavo galanterijskih izdelkov iz lesa, izdelavo lončarskih izdelkov itd. Je tudi odličen krovec slamnatih streh, saj sta obe njegovi s slamo kriti hiši mojstrsko delo njegovih rok. Na žalost pa moramo omeniti, da njegovi gostje niso nikoli deležni prikaza Erniševih domačih obrti (kot je to npr. pri Ferencovi kmetiji), ker kot meni jih izvaja le v prostem času (tj. ko je kmetija zaprta). Erniševa kmetija leži v lepem okolju, obdana je s travniki, vinogradi in gozdovi. Zaradi naštetih naravnih lepot se njihovi gostje zelo radi odpravijo na sprehode v naravo, nabirat različna zelišča in gobe, nekateri pa se odpravijo celo na lov (z lovsko družino Šalovci). 4. VINOTOČ MIRANA ERNIŠA-SUHI VRH

SLIKA 15: VINOTOČ MIRANA ERNIŠE

Vir: (Vesna Pisnik) Ko zapustimo vasico Tešanovce, kjer nas v gnezdih na električnih drogovih pozdravijo štorklje, hitro pridemo do vinotoča, ki je tik ob cesti za Suhi Vrh (Novak in Gjerkeš 2001,17). Domačini imenujejo ta del vasi Jelovškov breg.

47

Nosilec turistične dejavnosti na vinotoču je Miran Erniša s soprogo. Večkrat jima priskočita na pomoč hčerka in sin z družino. Družina Erniša ima svojo stanovanjsko hišo, kjer so tudi vsa ostala gospodarska poslopja, v vasi Tešanovci. Na Jelovškov breg se družina odpravi za vikend (petek, soboto in nedeljo), ko je vinotoč odprt za goste, velikokrat pa tudi med tednom, zaradi dela v vinogradu. Parcela, na kateri je bil nekoč le vinograd in klet, se nahaja ob vinski cesti, zato so se Erniševi odločili, da bi bilo primerno odpreti vinotoč. Z nadzidavo kleti so pridobili prostore za vinotoč. Zgradba se s svojim izgledom lepo vklaplja v okolico. Tudi notranji prostori so lepo urejeni: klopi, stoli in mize so iz masivnega lesa, stropi so obloženi z lesom, stene so okrašene s številnimi predmeti domače obrti, imajo ločen prostore za kadilce in nekadilce, najdemo lahko tudi lepo urejen igralni kotiček za otroke. V treh prostorih nudijo Erniševi 50 sedežev, še lepše pa je posedeti na terasi in prisluhniti petju ptic. Leta 1993 je bila Erniševa klet razglašena za najlepše urejeno vinsko klet v Prekmurju. Imajo tudi svojo degustacijsko sobo in vso kletarsko opremo za polnjenje buteljčnih vin, na katerih so nalepljene zanimive etikete s sliko in napisom imena turistične kmetije. Zadnjih nekaj let se odločajo za trgatve posebnih kakovosti (npr. pozna trgatev, vino jagodnega izbora itd.). Njihova vina so bila nagrajena z zlatimi medaljami (na ocenjevanju v Gornji Radgoni in na mednarodnem sejmu Vino v Ljubljani), srebrnimi medaljami in s številnimi priznanji Društva vinogradnikov Goričko. Prednost Erniševega vinotoča je ugodna lega, saj leži v neposredni bližini Moravskih Toplic. Ob lepo asfaltirani cesti, ki vodi mimo vinotoča, kolesarijo številni turisti, ki se radi ustavijo pri Erniševih, veliko pa je tudi domačih ljudi, ki radi svoje proste popoldneve preživijo v naravi. Kmetija leži blizu gozda, zato se gosti večkrat odpravijo nabirat gobe ali pa samo na sprehod po gozdu. Okrog vinotoča je velik prostor za parkiranje in rekreacijo (otroško igrišče z gugalnico), urediti pa želijo še igrišče za balinanje. 5. VINOTOČ ŠTESL-FIKŠINCI

SLIKA 16: VINOTOČ ŠTESL

Vir: (Vesna Pisnik) Vinotoč Štesl leži tik ob avstrijski meji v majhni vasici Fikšinci. Na kmetiji so zaposleni trije družinski člani, in sicer Štesl Edvard s soprogo ter sin Robert, ki je nosilec turistične dejavnosti na kmetiji.

48

Družina Štesl je prenovila staro hišo (iz leta 1928) s kletjo, ki je sedaj namenjena potrebam turizma. Zraven stoji stanovanjska hiša. Notranjost vinotoča s 40-imi sedeži je ločen za kadilce in nekadilce. Soba za pogostitev gostov, ki ji pravijo »iža« ima prav tako kot vse do sedaj opisane kmetije, točilni pult oz. šank, za katerega pa menimo, da ni primeren za turistično kmetijo. Slabost vinotoča je, da ni poskrbljeno za otroke; v notranjosti hiše nimajo igralnega kotička, zunaj pa je otrokom namenjena le ena gugalnica. V poletnem času gosti radi posedijo pod vinsko trto na posebno urejenem prostoru z lesenimi mizami in klopmi (vsa oprema iz lesa in vsi drugi leseni deli, npr. polokna, vrata itd. so iz lastnega gozda). Pred hišo je veliko parkirišče za avtobuse in ostala osebna vozila. Šteslovi nudijo gostom poleg domačega vina in jabolčnega soka tudi dimljeno oz. »zölhano« šunko, klobase, meso iz kible in narezke z domačim svinjskim mesom in pečenko. Ob obisku vinotoča pa goste na mizi vedno pričakajo ocvirkove pogače ali ocvrte fanke. Odprto imajo ob petkih, sobotah in nedeljah. Kmetija ni specifično usmerjena v nobeno dejavnost, ukvarjajo pa se s poljedelstvom, živinorejo, gozdarstvom in vinogradništvom. Zraven stanovanjske hiše se razprostira velik hlev in drvarnica. Gostje iz domačih krajev ali iz sosednje Avstrije se počutijo sproščeno in veselo. Pogosto jim razpoloženje dvigne harmonika - »frajtonarca« mladeničev iz vasi ali sosedstva (Novak in Gjerkeš 2001, 55). Pred vinotočem stoji stara lesena gorička preša. Od tam je prekrasen razgled na vinogradniški Klöch in na sv. Ano v Avstriji. Okolica kmetije nudi veliko možnosti za kolesarjenje, sprehode (saj leži ob označeni kolesarski in turistični pohodni poti) in oglede različnih naravnih in kulturnih znamenitosti. 6. IZLETNIŠKA KMETIJA PUHAN-BOGOJINA

SLIKA 17: IZLETNIŠKA KMETIJA PUHAN

Vir: Pojbič (2003, 1) Bogojina, kjer se nahaja tudi Puhanova kmetija, leži v osrčju Prekmurja, prav na mestu, kjer se stikajo trije značilni svetovi levega brega reke Mure - nižinskega predela Ravensko in Dolinsko ter gričevnato Goričko. Nosilca turistične dejavnosti na kmetiji sta Olga in Jože Puhan, na pomoč pa jima rada priskoči njuna hčerka. Gre za prenovljeno staro hišo, ki je namenjena izključno potrebam turizma. Prostor za pogostitev gostov je opremljen z lesenimi mizami in klopmi, na stenah pa nas presenetijo umetniške stvaritve lastnika kmetije. Za razliko od ostalih šestih anketiranih turističnih kmetij, Puhanova kmetija nima točilnega pulta. Iz radovednosti smo gospoda Puhana

49

vseeno vprašali, zakaj se je odločil prav tako, pa je povedal, da to ni gostilna in da noče, da bi se ob točilnem pultu zbirali »vaški pijančki«, kot je to navada mnogih gostinskih lokalov. Na terasi imajo lesene klopi in mize, kjer gosti radi posedijo. Zraven kmetije je lepo urejena s slamo krita brunarica. Puhanovi imajo tudi posebno sobico - galerijo, kjer so razstavljene slike likovne skupine Likos. Slike predstavljajo prekmursko pokrajino, opravila na poljih, domače obrti itd. Gospod Puhan je povedal, da večkrat pridejo k njim slovenski slikarski mojstri, ki preživijo svoj delovni dan na kmetiji - slikajo pokrajino kmetije, ki jo obdajajo vinogradi, polja travniki… Zatem razstavljajo slike v Puhanovi galeriji, ki jo gosti radi obiščejo. Nudijo tipične prekmurske jedi, odlično prekmursko šunko in druge mesnine, razne namaze in domač kruh. Glavni kmetijski panogi, v kateri je usmerjena kmetija sta govedoreja in vinogradništvo. Gostje kmetije so večkrat povabljeni na pokušnjo vina v njihovo klet, ki je najlepša v soju sveč. Leta 1994 je bila izbrana za najlepšo vinsko klet v Prekmurju (Novak in Gjerkeš 2001, 82). Prednost kmetije je brezhrupna okolica in številne znamenitosti, ki si jih gostje lahko ogledajo. Prijeten je sprehod med vinogradi. Gostom je dana možnost nabiranja zelišč in gob zaradi neposredne bližine gozda in zelenih travnikov. 7. IZLETNIŠKA KMETIJA GOMBOC-GERLINCI

SLIKA 18: IZLETNIŠKA KMETIJA GOMBOC Z RAZGLEDNIM STOLPOM

Vir: Toplak (2001, 4) Gombocovi iz Gerlinec živijo na domačiji, ki ji po domače pravijo Kozelinovi. Družina šteje šest članov. Nosilca dejavnosti sta gospod Anton z ženo Lidijo. Hišo, namenjeno potrebam turizma, so Kozelinovi uredili kot večji prizidek h gospodarskemu poslopju (kot podaljšek ob hlevih), zato si gosti radi večkrat ogledajo rejo prašičev v hlevih. Ker je obiskovalcev čedalje več, kar dokazuje tudi knjiga gostov, so se odločili, da bodo ponudbo jedil razširili, zato urejajo sodobno kuhinjo, nameravajo pa še razširiti sobo za goste (prizidek), saj je sedanji prostor nekoliko pretesen. Stanovanjska hiša je zraven turistične kmetije in ostalih gospodarskih poslopij. Pod brajdami je urejeno lepo omizje, na katerem postrežejo domač narezek in domače vino. Zraven brajd imajo sedem metrov visok leseni stolp (glej sliko 18), ki se mu »uradno« reče lovska preža, dejansko pa je postavljen za razgledovanje po bližnji in daljni okolici. Na stolpu je tudi plošča, podobna »komandnemu pultu« kake naprave, na kateri so s puščicami označene smeri do posameznih panoramskih točk. Imena in kilometerska razdalja teh točk so zapisana ob puščicah. Marsikateri turist, ki obišče Kozelinovo kmetijo se rad povzpne na ta stolp.

50

Prav Kozelinovi so bili prvi vinogradniki in sadjarji v Gerlincih. Izkušnje iz Avstrije so prenesli v domači kraj. Imeli so trsničarstvo in drevesnico za sadno drevje. Vzgojili so celo domačo avtohtono sorto »gerlinčan«. Grozdje je drobno, nabito in zelenorumene barve. To edinstveno vino, ki ga želi marsikdo poskusiti, dajo vsako leto ustekleničiti. Na ustekleničenem vinu je vinska nalepka z motivom razglednega stolpa. Etikete se lahko označujejo na ustekleničenem vinu le tako, kot to določa slovenski zakon o vinu (Kunej 1991, 27). Pobudo za ukvarjanje s turizmom na kmetiji je dal Kozelinovim gospod Jože Toplak (predsednik gozdnih učnih poti v Sloveniji, predsednik zveze barmanov Slovenije), ki je v neposredni bližini poskrbel za ureditev gozdne učne poti Fuks graba. Menil je, da so Kozelinovi, ki mejijo na omenjeno pot, na zelo primerni točki in bi se pri njih prav gotovo ustavljali gozdni pohodniki. Toplakove besede so se uresničile. Turistično kmetijo res obišče veliko gozdnih pohodnikov in drugih gostov. Gosti se lahko odločijo za nabiranje gob in zelišč (zaradi bližine gozdov in travnikov), za sodelovanje pri kmečkih opravilih (npr delo v vinogradu), za kolesarjenje itd. V bližini kmetije je tudi veliko znamenitosti, ki si jih gosti lahko ogledajo, kot npr. gomile iz rimskih časov v gerlinskem gozdu, mlin in žaga na Pertoči, Peršov križ v Večeslavcih itd. Menimo, da je Kozelinova izletniška kmetija s svojo okolico primerna izletniška točka, saj jo obišče veliko domačih in tujih gostov. Izletništvo je hkrati del turizma in prispeva k druženju in zbliževanju ljudi, spoznavanju manj znanih krajev, seznanjanju z zgodovino, kulturo, dediščino in okoljem (www.rr-vel.si/tzs/). Sedem anketiranih turističnih kmetij ima po dve hiši, in sicer eno stanovanjsko in drugo obnovljeno staro ali na novo zgrajeno namenjeno potrebam turizma, tj. pet turističnih kmetij ima na novo zgrajene hiše, pri dveh kmetijah pa gre za prenovljeni stari hiši. Novogradnjam se pozna vpliv moderne arhitekture, saj hiše nimajo izrazitega kmečkega sloga. Notranji prostori kmetij, ki so namenjeni gostom, so zelo dobro urejeni. Vse kmetije imajo lesene mize in klopi, stene krasijo slike, razna kmečka orodja, lončeni izdelki itd. Zanimivo pa je, da od vseh anketiranih kmetij le ena nima točilnega pulta. Glede na velikost lahko v povprečju sprejmejo od 35 do 40 gostov. Kmetije, razen ene, imajo ločene prostore za kadilce in nekadilce. Vse turistične kmetije imajo na vrtu oziroma terasi lesene klopi in mize (pri Flisarjevih smo opazili poleg lesenih še plastične stole in mize). Te so postavljene pod brajdo ali veliko krošnjo starega drevesa. Okolica kmetij je lepo urejena, obdana s cvetjem in okrasnim grmičevjem. Ugotovili smo, da kmetije nimajo posebej urejenih notranjih prostorov namenjenih rekreaciji. Gostom so ponujene naslednje možnosti: - sprehodi po naravi oziroma pohodništvo, ki je najbolj priljubljena oblika rekreacije za

vse ciljne skupine, zato jo v svojo ponudbo vključujejo vse anketirane kmetije, - nabiranje zelišč in gozdnih sadežev zaradi bližine gozdov, - kolesarjenje - čedalje več gostov se odloča za to obliko rekreacije; na žalost nobena od

kmetij ne izposoja koles, zato si jih gostje morajo pripeljati s seboj. Za razvedrilno ponudbo otrok je prav tako le delno poskrbljeno. Tri turistične kmetije imajo igralni kotiček, opremljen s knjigami, igračami itd., v notranjosti hiše. Vse kmetije

51

nudijo tudi peskovnike, gugalnice in igre z žogo, čeprav nimajo na šestih kmetijah urejenega niti najmanjšega igrišča (nujno urediti igrišča za otroke, če nudijo igre z žogo!). Menimo, da bi lahko na vseh kmetijah uredili igralni kotiček za otroke, saj ga lahko z malo iznajdljivosti naredijo kar sami. Otrokom je tako omogočena igra v vsakem vremenu in v vseh letnih časih. Turistične kmetije skozi vso leto pripravljajo številne prireditve, povezane s koledarskimi praznovanji, kot so pustovanje, postavljanje mlaja in kresovanje, martinovanje itd. Samo pri Ferencovih skrbijo za ohranjevanje starih običajev (npr. žetev in mlatitev), kjer uporabljajo stara orodja. 6.2 Tržni segmenti turističnih kmetij na Goričkem Pri oblikovanju dobre celovite ponudbe turističnih kmetij je zelo pomembna določitev ciljnih skupin gostov. Seveda pa to ne pomeni, da bomo goste, ki ne sodijo v našo ciljno skupino, zavračali. Sčasoma bodo sami spoznali, da ponudba naše kmetije zanje ni najprimernejša in si bodo raje izbrali katero drugo. Glede na goste, katerim je ponudba namenjena lahko kmetija uredi prostore, se odloči za ustrezen način prodaje in propagande, določi hišni red in vsa druga pravila, ki jih morajo gostje v času svojih počitnic upoštevati (Krašovec 1997, 34-35). 6.2.1 Izletniki Vse anketirane izletniške kmetije na območju Goričkega si najbolj želijo avtobusnih izletnikov, ker v velikem številu ljudi naenkrat vidijo hiter zaslužek. Vendar pa smo na podlagi ankete ugotovili, da skupina avtobusnih gostov ni najbolj pogosta obiskovalka goričkih izletniških kmetij, npr. zaradi premajhnih prostorov za obračanje in parkiranje na kmetijah, težje prevoznih poti, ki vodijo do kmetij itd. Med najpomembnejše obiskovalce goričkih izletniških kmetij uvrščamo:

1. Skupine posameznikov To so predvsem pari ali družine z otroki, manjše skupine izletnikov in prijateljev, ki pridejo na domač narezek ali samo na pijačo. Te skupine gostov se pripeljejo največkrat z osebnimi avtomobili, pridejo peš ali s kolesi. Izletniške kmetije in vinotoči so za naključne obiskovalce odprte ob petkih popoldne, sobotah in nedeljah, med tednom pa le za vnaprej najavljene goste.

2. Manjše skupine oziroma zaključene družbe Te skupine praznujejo na kmetijah razne obletnice, rojstne dneve, poroke, krst, sindikalne zabave, zaključke starega leta itd. Značilnost takih skupin je, da se na kmetiji zadržijo najdlje. Velikokrat zahtevajo tudi dva obroka (kosilo in večerjo), zato se morajo nosilci kmetij ob naročilu z njimi o vsem natančno pogovoriti. Ta skupina gostov pogosto zahteva glasbo. Če glasbenika ni v družini se nosilec kmetije naj z nekom dogovori, da je v takih primerih vedno na voljo - seveda za ustrezno plačilo.

3. Upokojenci - starejši zakonski pari in pari srednjih let brez otrok Take skupine gostov so najbolj navdušene nad gobarjenjem, nabiranjem zdravilnih zelišč in gozdnih sadežev. Radi hodijo na krajše ali daljše sprehode in izlete ter uživajo ob kmečkih dobrotah izletniških kmetij.

4. Poslovneži in pomembni državni politiki

52

Le-ti so vse pogostejši segment goričkih kmetij, npr. na izletniški kmetiji Gomboc so gostili ministrco za turizem gospo Mileno Kulovec, predsednika turistične zveze gospoda Marjana Rožiča, največjega podjetnika Prekmurja gospoda Polaniča itd.

5. Skupine študentov in dijakov Te skupine so bolj redki obiskovalci anketiranih turističnih kmetij, razen kmetije Štesl v Fikšincih, ki leži v neposredni bližini diskoteke. 6.2.2 Počitniški gostje Najpomembnejše obiskovalce goričkih turističnih kmetij z nastanitvijo lahko razvrstimo v šest skupin (Krašovec 1997, 35-39):

1. Družine z manjšimi predšolskimi otroki so najpogostejše skupine gostov, ki se odločajo za počitnice na kmetijah. Starši se v času počitnic posvečajo predvsem svojim otrokom, pazijo na njihovo prehrano, želijo jim predstaviti življenje na kmetiji in v naravi. Nanje želijo prenesti vrednote glede vrednosti in varovanja neokrnjenega sveta okoli nas. Ker so za to skupino najpomembnejši otroci mora biti ponudba prilagojena predvsem njim. Obe anketirani turistični kmetiji z nastanitvijo imata na razpolago otroško posteljico, ki jo lahko po potrebi postavijo v sobe. V jedilnici so dobrodošli tudi otroški stolčki, ki pa jih nismo opazili na nobeni kmetiji z nastanitvijo.

2. Družine z večjimi, šoloobveznimi otroki niso najpogostejši obiskovalci goričkih

kmetij zaradi naslednjih razlogov: - ker so šolarji vedno polni energije zahtevajo neprestane športne aktivnosti (da bi

bila vsak dan organizirana določena športna aktivnost), ki pa jih kmetije na Goričkem ne nudijo (nekatere kmetije nimajo niti igrišča za igre z žogo),

- ta skupina otrok je problematična glede hrane, saj najbolj cenijo ponudbo restavracij s hitro hrano.

3. Starejši zakonski pari - upokojenci so ena najpogostejših skupin obiskovalcev vseh

treh oblik turističnih kmetij na Goričkem. Te skupine se navdušujejo nad gobarjenjem, sprehodi, sodelujejo pri kmečkih opravilih itd. Starejše mestne gospe rade delijo kuharske nasvete z gospodinjo kmetije. Zvečer se radi poveselijo, kaj popijejo pa tudi zapojejo. Ti gosti so zelo pogosti obiskovalci turističnih kmetij v bližini zdravilišč (npr. turistična kmetija Flisar in Puhan, ki ležita v neposredni bližini Moravskih Toplic).

4. Poslovneži in državni politiki so prav tako vedno pomembnejša ciljna skupina za

vse oblike turistične ponudbe kmetij. Pomembne osebnosti, ki so obiskale goričke turistične kmetije: gospod Marjan Podobnik - Ferencova kmetija, bivši predsednik države gospod Milan Kučan, trener košarkarskega kluba gospod Zmago Sagadin s svojimi igralci - vinotoč Mirana Erniše, gospod Lojze Peterle in gospod Zmago Jelinčič - vinotoč Janeza Erniše… Poslovneži in druge pomembne osebnosti so naveličani hotelov in se v prijetnem domačem okolju odlično počutijo. Zelo radi poskušajo tradicionalne goričke jedi in uživajo v mirnem okolju, ki je pravo nasprotje njihovega vsakdanjega življenja.

5. Skupine študentov in dijakov niso preveč zaželen segment obiskovalcev zaradi

uživanja prevelikih količin alkoholnih pijač. Pod vplivom alkohola so pogosto

53

hrupni in povzročijo tudi marsikatero škodo. Na kmetijo pridejo le za dva dni ali za konec tedna na kakšno praznovanje. Gospodinja Flisarjeve turistične kmetije je dejala, da sprejema vse skupine gostov razen študentov. Menimo, da Flisarjevi ne ravnajo pravilno, saj mladih ne moremo že v naprej obsoditi, da se bodo vedli neprimerno, kar pa je tudi v nasprotju s turističnimi uzancani. Prav ti mladi ljudje, ki jih Flisarjevi zavračajo, se bodo kmalu zaposlili, poročili in imeli otroke. Tako bodo v prihodnosti najpomembnejši segment turističnih kmetij, zato je dobro, da Flisarjevi pomislijo vnaprej in v njih ne zbudijo odpora do njihove kmetije. Iz navedenega razloga menimo, da tega segmenta ljudi ne sme zavračati nobena turistična kmetija. Zato se naj nosilec kmetije v predhodnem razgovoru z mladimi pogovori na zelo prijazen, gostoljuben in korekten, vendar tudi odločen način, jim pove, kaj se sme in kaj ne, predstavi hišni red in pove, da bodo morali morebitno povzročeno škodo poravnati.

6. Otroci brez spremstva staršev. Ta ciljna skupina je zelo pogosta obiskovalka Ferencove turistične kmetije, ki večkrat gosti razne šolske skupine, tabornike… Otrokom pripravijo na kmetiji čim bolj razgiban in pester teden, tako da se otroci prijetno počutijo in hkrati lepo zabavajo.

6.2.3 Prehodni gostje Prehodne goste uvrščamo v skupino nenajavljenih ali naključnih obiskovalcev goričkih kmetij, ki se navadno ustavijo na kmetijah, ko zapustijo kakšen drugi kraj. So potrošniki hrane in pijače, ne pa tudi nastanitvenih kapacitet na kmetijah. Na nekaterih anketiranih kmetijah so nam dejali, da so prav ti prehodni gostje včasih pravi »nesramneži«. Če ne morejo dobiti toplega kosila, takoj stresejo na nosilca kmetije razne neumestne pripombe, kot npr.: »Kakšna kmetija pa je to, če še kosila ne moreš dobiti!« Kljub temu pa jim na kmetijah prijazno pojasnijo, da sta turistična kmetija in gostilna dva različna pojma in da kosila z veseljem pripravijo vsem poprej najavljenim gostom ter da jim trenutno lahko ponudijo le domač kmečki narezek in pijačo. 6.3 Specializacija ponudbe posameznih turističnih kmetij Z znakom specializacije ugotavljamo obseg dodatne, specializirane opremljenosti in storitev. S tem želimo sporočiti posameznim ciljnim skupinam, da smo zagotovili dodatno opremljenost in storitve, ki so potrebne za izvajanje določene specializirane turistične ponudbe. Pridobitev znaka specializacije ni obvezna za opravljanje dejavnosti nastanitve gostov (Bizjak 1997, 16). Prednosti specializirane ponudbe na turističnih kmetijah (Čuček 2001, 13-14; povz. po Krašovec 2002, 29): - specializirana ponudba je za gosta preglednejša, - segmentiranje ponudbe kategoriziranih kmetij pomaga gostu pri izbiri turistične

kmetije, - poveča se raven kakovosti ponudbe, - počitnice na turističnih kmetijah postanejo z razvojem specializirane ponudbe bolj

konkurenčne,

54

- tako gostom kot ponudnikom postanejo razumljivejše razlike v cenah, - načrtovanje in izvajanje marketinških aktivnosti za specializirane oblike počitnic na

kmetiji je lažje in učinkoviteje, saj so usmerjene k določenim ciljnim skupinam potrošnikov itd.

Specializacija turističnih kmetij na Goričkem in na sploh v Sloveniji je še v razvojnem postopku, medtem ko so v Avstriji s specializacijo ponudbe na turističnih kmetijah začeli že pred 13. leti. V Avstriji poznajo osem skupin turističnih kmetij (Krašovec 2002, 32):

1. ekološka turistična kmetija, 2. turistična kmetija s ponudbo za zdravo življenje, 3. družinam z otroki prijazna turistična kmetija, 4. otrokom brez spremstva staršev prijazna turistična kmetija, 5. ljubiteljem jahanja prijazna turistična kmetija, 6. kolesarjem prijazna turistična kmetija, 7. vinogradniška turistična kmetija in 8. invalidom prijazna turistična kmetija.

Sedaj se uveljavljajo nove oblike specializiranih turističnih kmetij v Avstriji, kot npr.: počitnice s psom, počitnice pri viničarju, nočitev z zajtrkom na podeželju, Wellnes počitnice itd. (www.bauernhofurlaub.com). Ker nobena od sedmih anketiranih kmetij na Goričkem ni specializirana, bomo za vsako navedli predlog za specializacijo:

1. FERENCOVA TURISTIČNA KMETIJA Z NASTANITVIJO: »ŠOLA NA KMETIJI«

V avstrijski Štajerski ponuja LFI (Ländliches Fortbildungsinstitut Steiermark) tečaj »Otroci doživljajo kmetijo«. Pri tem tečaju se celotni razred preseli na kmetijo. Nosilci kmetij, ki hočejo izpeljati ta enotedenski tečaj morajo opraviti certifikatni učni tečaj »Šola na kmetiji«. Pridobljeno znanje prenašajo na učence različnih starostnih skupin v čim lahkotnejši in razumljivejši obliki. Tečaji so priznani s strani zveznega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo. Poleg izobraževanja za nosilce kmetij bodo v prihodnosti ponujeni v Avstriji tudi specialni izobraževalni seminarji za učitelje. Ti se bodo odvijali v kooperaciji s pedagoškim inštitutom dežele Štajerske. S temi seminarji bo učiteljem ponujeno določeno znanje, s pomočjo katerega bi že pri pouku dajali otrokom potrebno predpripravo za obisk kmetije (LFI 2003, 1-2). Najvažnejši cilji »Šole na kmetiji« (LFI 2003, 3-4): otrokom in mladostnikom želi omogočiti vpogled v poljedelstvo, posredovati obseg

oziroma vsebino poljedelstva in okrepiti vednost bodočega okoljsko zavedajočega se potrošnika,

omogoča boljše razumevanje in znanje o ekološkem in ekonomskem soskladju, opredeljuje različne oblike gospodarstva in njegove dosežke, izvor in tehnike

pridobivanja živil preko novih in starih obdelovalnih tehnik, s »Šolo na kmetiji« je potrebno današnje kmetovanje predstaviti na razumljiv način, pri

tem pa ne smejo izviseti kritični aspekti (npr. podtalnica, vzdrževanje živali itd.), ampak se le-ti morajo reševati skozi direktno razpravo,

nudi prispevek za trajnejši razvoj na osebnem, šolskem, poljedelskem, gospodarskem, družbenem in ekološkem področju, kar je koristno tako za mlade kot za celotno družbo.

55

Prav tako kot v Avstriji bi lahko tudi pri nas organizirali podobne tečaje za otroke na kmetijah. Nosilci kmetij bi morali opraviti določen tečaj, ki bi naj obsegal načine in tehnike pravilnega pedagoškega nastopa pred otroki. Tečaj bi lahko organizirala Kmetijsko svetovalna služba v Murski Soboti, ki skrbi za številna izobraževanja v okviru turističnih kmetij. Kmetija mora imeti primerno opremljen prostor (lahko je to jedilnica, ki je v času bivanja otrok namenjena samo njim) za igro in organizirane dejavnosti, če gre za izvajanje pouka ali raznih tečajev. Otrokom različnih starostnih skupin mora biti na razpolago veliko število primernih, čistih in nepoškodovanih rekvizitov za igro v prostoru (papir za risanje, škarje, družabne igre, knjige…) in na prostem (žoge, badminton, namizni tenis, kolebnice, sani…). Na kmetiji mora biti otroško igrišče, razna igrala, narejena iz naravnih materialov, lahko postavijo tudi mrežo za odbojko, gole… V neposredni bližini kmetije je lahko postavljenih nekaj klopi za organizirane dejavnosti na prostem (npr. večer ob tabornem ognju, pouk v naravi…) (Čuček s sodelavci 2002, 17).

2. FLISARJEVA TURISTIČNA KMETIJA Z NASTANITVIJO: »TURISTIČNA KMETIJA, NAMENJENA DRUŽINAM Z OTROKI«

Družinske počitnice v pristnem domačem okolju, kjer gost ni le številka, ampak je vsak deležen pozornosti, imajo pred bivanjem v velikih kompleksih prav gotovo veliko prednost. Takšne počitnice so za vso družino, ne samo za otroke, posebno doživetje, otrokom pomagajo pri pozitivnem pojmovanju kmetije, narave in življenja v naravi. »Doživeti kmetijo« je najbolj pomemben argument za goste. Kmetije za otroke morajo varnosti posvečati čim večjo pozornost, kot npr: vtičnice in stopnišče v objektu nastanitve mora biti zavarovano, prav tako morajo biti zavarovani objekti kot so ribnik, bazen, skedenj…, zagotovljena varnost na otroškem igrišču itd. (Čuček in sodelavci 2002, 12). Kmetija namenjena družinam z otroki mora vsebovati posebno opremo (Čuček 2002, 13): otroško posteljico ali zavarovano ležišče, visoke stole v jedilnici, kahlico ali nastavek za na školjko, posode za plenice s pokrovom v vsaki kopalnici, previjalno mizo ali previjalno blazino, možnost priprave hrane in napitkov 24 ur na dan - kuhinja za goste oziroma souporaba

kuhinje itd. Ponudba kmetije, namenjena otrokom, naj vsebuje (Čuček s sodelavci 2002, 14): otroško igrišče - zelenico za igre z žogo, različna igrala, po možnosti narejena iz

naravnih materialov: peskovnik z igračami (obvezen pokrov za pesek), gugalnico s toboganom, plezala, vrtiljak, gugala na vzmeteh, bazenček… ter klop z naslonjalom v bližini za starejše,

igralni kot za otroke v jedilnici oziroma v skupnem prostoru s primerno veliko izbiro različnim starostnim skupinam primernih, čistih in nepoškodovanih otroških igrač, igralni kot naj bo opremljen s primernim pohištvom, otroškimi knjigami, slikanicami, raznimi igrami, papirjem, pisali, plastelinom, zavarovanimi robovi radiatorja…,

male živali za božanje; možnost oskrbe ene domače živali v času bivanja na kmetiji, poni, lahko tudi osel primeren za jahanje, tricikel, kolo, traktor, avto, sani, otrokom prilagojeno orodje za pomoč pri delu itd.

56

V vsaki sobi naj bo informacijska mapa s podatki o posebni ponudbi za otroke, ki je na razpolago na sami kmetiji in v okolici. Turistična kmetija, namenjena družinam z otroki, bi lahko imela posebne jedilne liste, namenjene otrokom. Na teh jedilnih listih so naj prikazane orisno in opisno lepo dekorirane porcije, namenjene otrokom (LK 2000, 14).

3. VINOTOČ JANEZA ERNIŠE: »TURISTIČNA KMETIJA S PONUDBO DOMAČE OBRTI IZ SLAMOKROVSTVA IN IZDELKOV IZ SLAME«

Tovrstna ponudba je primerna za različne ciljne skupine, npr. upokojence, družine brez otrok itd. Menimo, da je Ernišev vinotoč najbolj primerna oblika kmetije za tovrstno ponudbo domače obrti zaradi njegove odlične obrtniške spretnosti in kreativnosti, saj izdeluje različne izdelke iz slame je pa tudi odličen krovec slamnatih streh. V poletnih mesecih bi lahko gospodar Janez organiziral tedenski tečaj za krovce slamnatih streh, saj se pojavlja vedno več ljudi, ki si želijo prekriti s slamo svoje počitniške hišice, vrtne ute, kolibe… V zimskem času pa bi lahko organiziral tečaj za izdelavo najrazličnejših slamnatih izdelkov, npr. košar, cekarjev, vaz, stenskih okraskov, posodic… V času žetve in mlačve lahko Erniševi povabijo vse svoje goste (dobrodošli so seveda tudi vsi drugi), ki so sodelovali na tečajih, da bi sodelovali pri tem opravilu. Po končanem delu bi se vsi skupaj poveselili ob glasbi in plesu vse do poznih jutranjih ur.

4. VINOTOČ MIRANA ERNIŠE: »VINOGRADNIŠKA KMETIJA« Ob prihodu na kmetijo mora biti gostom ponujena pijača dobrodošlica (npr. vino, grozdni sok in drugi proizvodi iz grozdja). Gospodar vinotoča lahko organizira gostom vinogradniška predavanja, saj je velik strokovnjak za vino, kar dokazujejo številne prejete medalje in priznanja, ki jih je dosegel na sejmih za svoja vrhunska vina visoke kvalitete. Gostom lahko nudi tudi pregled nad delom v vinogradu in v kleti ter jih povabi k trgatvi. Ponudba in informacije, ki jih gostje lahko dobijo na Erniševi kmetiji (Čuček s sodelavci 2002, 33):

a) Komentirane in strokovne pokušnje vin, ki lahko potekajo v lepo urejeni Erniševi degustacijski sobi in kleti. Kultura pitja vina dobi tako ustrezen pomen.

b) V degustacijskem prostoru oziroma v jedilnici mora biti vinska karta s cenami in opisom vin ter ponudba hrane (katero vino je primerno za posamezno jed).

c) Kmetija mora nuditi vino s primerno temperaturo v ustreznih vinskih kozarcih. d) Pri obrokih se morajo ponuditi, glede na sezono, domači proizvodi iz grozdja (npr.

grozdje, sok itd.). e) Informacijska mapa mora vsebovati naslednje informacije: o ponudbi in

posebnostih kmetije, o letnem poteku dogajanj na kmetiji - o vinogradu in kleti, o organiziranih prireditvah, o posebnih vinogradniških praznovanjih (npr. ledena trgatev…).

f) Strokovno literaturo (priročniki in revije, ki obravnavajo vinogradništvo in kletarstvo).

Kmetija naj nudi možnost nakupa vin (stekleničenega in nestekleničenega). Kupcem bi lahko ponujala tudi možnost dostave vin po pošti ali z drugimi oblikami hitre dostave, npr. dostava na dom (Novak 2001, 29).

5. VINOTOČ ŠTESL: »TURISTIČNA KMETIJA S SPECIALIZIRANO PONUDBO RAZLIČNIH VRST KLOBAS«

57

Ko smo bili na obisku pri družini Štesl, nam je mladi gospodar pokazal njihovo hladilnico, kjer je viselo nekaj klobas. Dejal je, da se ukvarjajo s prašičerejo, zato smo takoj pomislili, da bi lahko bila njihova ponudba usmerjena v izdelavo različnih vrst klobas in salam, ki bi lahko zapolnile skoraj prazen prostor njihove hladilnice. 6. IZLETNIŠKA KMETIJA PUHAN: »KOLESARJEM PRIJAZNA TURISTIČNA KMETIJA« Kmetija mora imeti na razpolago kakovostna in brezhibna kolesa, otroške sedeže z vzglavnikom (ti naj bodo zaradi varnosti montirani na prtljažniku zadaj) in ustrezno število čelad različnih velikosti (kolikor je koles, tolikor je čelad). Na kmetiji bi naj bil organiziran servis koles, če pa ga ne bi bilo, bi morala kmetija posredovati informacije (npr. v obliki zloženke) o servisnih mestih in bližnjih specializiranih trgovinah s kolesi. Na kmetiji mora biti dovolj velik prostor za shranjevanje koles, z možnostjo zaklepanja in prostor s stojali za kolesa pred hišo. Ponudba in storitve na kolesarski kmetiji (Čuček s sodelavci 2002, 29-30):

a) Obroki na kmetiji morajo biti prilagojeni kolesarjem, morajo biti zdravi in dovolj kalorični (priporočljiv je predhoden dogovor z gosti kolesarji).

b) Ponudba tipične kmečke popotne malice z lastnimi proizvodi iz kmetije - malica prilagojena kolesarjem in v primerni embalaži.

c) Informacijska mapa na kmetiji mora vsebovati naslednje podatke: - čim več informacij o kolesarskih poteh: različne težavne stopnje, opis

znamenitosti ob poteh ter najkrajše možnosti vračanja nazaj na kmetijo v primeru nezgode, utrujenosti, slabega vremena itd.,

- poti morajo biti dobro opisane, po možnost naj vsebujejo shemo, - kolesarske karte in vodniki po kolesarskih poteh naj bodo v ustreznem

zaščitnem ovitku, - mapa naj vsebuje informacije o kolesarski opremi in ponudbi na kmetiji,

predloge izletov za deževne dni z avtomobilom ali peš… Nosilec turistične dejavnosti lahko po predhodnem dogovoru svoje goste - kolesarje, po končanem kolesarjenju z avtomobilom prepelje od dogovorjenega mesta do kmetije.

7. TURISTIČNA KMETIJA GOMBOC: »TURISTIČNA KMETIJA S SPECIALIZIRANO PONUDBO SVEŽEGA IN SUŠENEGA SADJA«

Prav tako kot na vinogradniški kmetiji lahko tudi v tem primeru nosilec kmetije organizira svojim gostom razna predavanja o sadnem drevju, jim prikaže delo v sadovnjaku, predstavi postopek sušenja sadja itd. Gostje pa bodo še posebej veseli, če jim dovolimo, da si sadje naberejo kar sami in ga pojedo, kolikor ga želijo. Ob slovesu naj Gombocovi podarijo svojim gostom majhno vrečkico suhega sadja s priloženim naslovom kmetije, se jim zahvalijo za obisk in jih ponovno povabijo, da se še kdaj vrnejo k njim. 6.4 Sodelovanje turističnih kmetij z ostalimi turističnimi ponudniki Res je, da si vsak nosilec kmetije želi obogatiti svojo turistično ponudbo, toda zavedati se mora, da svoje kmetije ne sme obravnavati izolirano. Njegova ponudba mora postati del širše ponudbe ostalih turističnih kmetij. Turistične kmetije so za gosta še posebej privlačne, če je turistična ponudba v njih organizirana, če nudijo turistom kot celota nekaj posebnega.

58

Če je v kakšnem kraju več turističnih kmetij, naj pomeni to za njihove nosilce prej prednost kot pa konkurenco: npr. kmetija po kateri je več povpraševanja, kot prostora, lahko drugi kmetiji posreduje goste. Tako lahko npr. enkrat na teden ena kmetija povabi vse goste s sosednje kmetije k njim in obratno; tako si obe kmetiji zagotovita vsaj en prost večer zase in za svojo družino (Krašovec 1997, 8). Turistične kmetije lahko dopolnijo svojo ponudbo s ponudbo drugih turističnih kmetij, pa čeprav gre samo za »izposojo« kakšnega športnega objekta oziroma prostora za piknik. Lahko pričakujemo, da vsi sovaščani ne bodo navdušeni, ker bodo v vas prihajali turisti. Če pa jim dejavnost pravilno predstavimo, se bodo mogoče zavedali prednosti, ki jim jih bo razvoj turizma na kmetiji prinesel, npr.(Korošec 1975, 100): - nakup zelenjave za vlaganje od sosedove kmetije, ker gospodinja turistične kmetije

zaradi dela z gosti nima časa za lastno pridelavo zelenjave, - morda bi bila katera izmed vaških gospodinj pripravljena paziti na otroke gostov,

medtem ko bi se njihovi starši radi odpravili na krajši izlet, - morda se v vasi lahko najde tudi lovski ali ribiški spremljevalec, ki bo gostom vodnik, - vaška kmetija, ki se ukvarja s konjerejo, lahko »posodi« (seveda za ustrezno plačilo)

svoje konje ljubiteljem konjskega športa za ježo itd. Prav tako je pomembno, da kmetije vedo, če se v kraju kdo ukvarja s kakršno koli domačo obrtjo, če imajo organiziran pevski zbor, folklorno skupino, kulturno društvo itd. Na internetu smo zasledili stran, »Društvo žena na podeželju«. Društvo organizira razne tečaje ročnih del, peke kruha, aranžiranja, obrezovanja drevja ipd. Občasno izvajajo različna predavanja (npr. o prehrani, zdravju, družini itd.), pripravljajo razstave kmečkih dobrot… (www.drustvo-zenanapodezelju-ig.si/uvodna/uvodna.htm). Tudi na Goričkem obstajajo podobna združenja, zato menimo, da bi se turistične kmetije lahko povezovale z njimi, kajti vse to lahko gostitelji izkoristijo za popestritev bivanja svojih gostov. Pomembno je sodelovanje goričkih turističnih kmetij s turističnimi pisarnami oziroma Turistično informacijskimi centri, ki kot informacijska središča posredujejo turistom razne informacije, npr. o kulturnih in naravnih znamenitostih goričkih krajev, o lokalni kulinariki, o pomembnih prireditvah… in seveda tudi o turističnih kmetijah na Goričkem. Kmetije bi lahko sodelovale tudi s turističnimi agencijami. V Sloveniji delujeje več kot 500 turističnih agencij, zato je pomembno, da dobro pomislijo, s katerimi bodo sodelovale (Krašovec 1997, 71): - V prvo skupino lahko vključimo agencije, ki se nahajajo v neposredni bližini turističnih

kmetij. Te agencije lahko posredujejo kmetijam naključne goste, ki pridejo brez poprejšnjih rezervacij in iščejo namestitev ali samo ponudbo hrane.

- V drugi vrsti so pomembne agencije, ki lahko posredujejo kmetijam želene ciljne skupine iz Slovenije. Kot vemo, se za počitnice na kmetijah najbolj odločajo prebivalci večjih mest, zato je pomembno, da kmetije prav v teh mestih med agencijami najdejo partnerje, ki poznajo njihovo ponudbo.

- V tretjo skupino so uvrščene agencije, ki lahko kmetijam posredujejo goste iz tujine. Prav tako je pomembno sodelovanje s Pomursko turistično zvezo, turističnimi društvi, Kmetijsko svetovalno službo za Pomurje in ostalimi združenji, ki skrbijo za ustvarjanje ugodnega počutja gostov, za ureditev okolja, parkov in organizacijo lokalnih turističnih

59

prireditev, ki se jih lahko udeležujejo gostje goričkih turističnih kmetij (www.mg-rs.si/datoteke/turitem/turizem_strategija.pdf). Kooperacija kot poslovno sodelovanje med turističnimi kmetijami je torej mogoča v naslednjih oblikah (Pauko 1999, 33-34): - sodelovanje med posameznimi kmetijami; turističnimi kmetijami in kmetijami, ki so

pripravljene prve oskrbovati z vrtninami, pijačami… - sodelovanje med kmetijami in počitniškimi naselji (apartmaji) o občasni ali stalni

dobavi prehrambenih surovin, - sporazumi med prevozniki, ki bodo na kmetije pripeljali goste, - pogodbena razmerja med kmetijami in šolami, vrtci, športnimi klubi in drugimi, ki

nameravajo imeti na kmečkih površinah »šolo v naravi«, tečaje itd.

60

7 PROMOCIJA GORIČKIH TURISTIČNIH KMETIJ Glavni pomen promocije v marketingu se kaže v tem, da proizvajalec ali ponudnik na različne načine informira kupce o izdelkih in storitvah, ki jih ponuja (Devetak 1999, 126). Komunikacijski oziroma promocijski splet je sestavljen iz naslednjih marketinških dejavnosti: oglaševanja, pospeševanja prodaje, odnosov z javnostjo in osebne prodaje. 7.1 Oglaševanje Bistvo oglaševanja oziroma ekonomske propagande je v tem, da celovito informira kupce o izdelkih in storitvah, ki jih ponujamo (Devetak 1999, 118). Oglaševanje je plačljiva oblika neosebnih komunikacij, ki se prenašajo preko masovnih medijev, kot so televizija, radio, časopisi, revije itd. (Kotler 1994, 480). 7.1.1 Tiskana sredstva oglaševanja

a) Lasten promocijski material Menimo, da bi morala vsaka turistična kmetija imeti na razpolago za svoje goste vsaj osnoven promocijski material, ki mora biti postavljen na vidnem mestu v notranjosti kmetije. Kmetije morajo imeti svoj promocijski material tudi na pomurskih Turistično informativnih centrih, saj se veliko obiskovalcev ustavi prav tam, z namenom, da bi pridobili čim več informacij o turističnih kmetijah na Goričkem. Goričke turistične kmetije uporabljajo naslednji promocijski material: - vizitke, - prospekte oziroma zloženke, - razglednice, voščilnice in novoletne koledarje, - vinske nalepke na ustekleničenem vinu. Na vseh vizitkah turističnih kmetij je navedeno ime kmetije z naslovom in telefonsko številko. Vizitke vsebujejo različne slikarske motive (glej sliko 19). Lep primer vizitke ima turistična kmetija Flisar, iz katere je razvidna privlačna slika domačije, ime kmetije (tudi v nemškem jeziku) s celotnim naslovom, telefonsko številko, številom postelj, oddaljenostjo od prve avtobusne postaje itd. Na hrbtni strani je natisnjen manjši zemljevid, ki prikazuje lokacijo kmetije.

SLIKA 19: PRIMERI VIZITK GORIČKIH TURISTIČNIH KMETIJ (SKENIRANE VIZITKE)

61

Zelo primerni so tudi prospekti in zloženke, ki jih nudijo svojim gostom štiri anketirane kmetije. Na njih je predstavljena ponudba kmetij z besedo in sliko. Besedilo na zloženkah je predstavljeno tudi v nemškem jeziku, zaradi velikega števila gostov iz Avstrije. Zloženke vsebujejo napis z imenom kmetije, naslovom in telefonsko številko. Besedila je razmeroma malo, navedene so najpomembnejše informacije in značilnosti kmetije. Na zloženkah je prikazan tudi zemljevid. Razglednice (glej sliko 20) so zelo primerna oblika promocije vsake turistične kmetije. Gostje bodo veseli, če bodo lahko pošiljali pozdrave s svojega dopusta znancem in prijateljem; na tak način bodo promovirali tudi gostujočo kmetijo. Zelo lep primer in hkrati prijazna dobrodošlica gostom je, če jih v sobi pričaka razglednica kmetije, ki jo lahko shranijo za spomin oziroma pošljejo znancem. Razglednica naj bo kakovostno izdelana - s predstavitvijo kakovostnih barvnih slik. Na hrbtni strani mora biti poleg prostora za pisanje natisnjeno ime kmetije, njen naslov in telefonska številka, saj bo le tako promocija uspešna.

SLIKA 20: PRIMER RAZGLEDNICE FERENCOVE TURISTIČNE KMETIJE (SKENIRANA RAZGLEDNICA)

Nekatere anketirane kmetije pošiljajo svojim gostom praznične voščilnice, predvsem v času novoletnih praznikov ter osebnih jubilejev. Ob novem letu podarjajo vse kmetije svojim gostom majhne žepne koledarje z božično novoletnim motivom. Na njih je naveden tudi naslov kmetije s telefonsko številko. Nosilci kmetij prodajajo, večkrat tudi podarijo, svoja ustekleničena vina gostom. Na njih so nalepljene vinske nalepke, ki so odlična promocija turističnih kmetij.

b) Turistični katalogi in knjige Za vsako kmetijo, na kateri se želijo resno ukvarjati s turistično dejavnostjo, je nujno, da poskrbi za objavo svoje ponudbe v vseslovenskem katalogu turističnih kmetij, katerega distribucija je zagotovljena preko Slovenske turistične organizacije. V preteklosti je ta katalog izdajala agencija Vas, sedaj pa ga izdaja Združenje turističnih kmetij Slovenije-ZTKS, ki je bilo ustanovljeno novembra 1997 (Krašovec 1997, 67). Vse kmetije, ki so predstavljene v tem katalogu, lahko najdemo na spletnih straneh pod naslovom: www.slovenia-tourism.si/touristfarms. Predstavljene so v slovenskem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku na enak način kot v tiskanem katalogu: s sliko kmetije, naslovom, telefonsko številko, opisom ponudbe in zemljevidom. Na podlagi ankete

62

goričkih kmetij smo ugotovili, da je le Ferencova kmetija predstavljena v Katalogu turističnih kmetij in na internetu. Prav tako oglašuje le vinotoč Janeza Erniše v knjigi »Vina in vinske ceste«, ki jo izdaja Slovenska turistična organizacija - STO. Knjiga predstavlja ponudbo kmetij na dvajsetih slovenskih vinskih cestah. Med njimi je prikazana tudi vinska cesta Goričko (VTC 12) ob kateri se nahaja Ernišev vinotoč. Vseh sedem anketiranih kmetij oglašuje v knjigi z naslovom »Vinska turistična cesta Goričko«. Knjiga prikazuje (v besedi in sliki) ponudbo vinskih kleti, gostinskih objektov, spomenikov, znamenitosti in turističnih kmetij. Vsaka turistična kmetija, gostilna in vinska klet se nahaja na svoji strani knjige s podrobnim opisom ponudbe (kulinarika, število ležišč, razvedrilna ponudba…), lokacije, imenom nosilca, naslovom, telefonsko številko, delovnim časom in e-mail naslovom (če ga nosilec ima) (Novak in Gjerkeš, 2001).

c) Koledar prireditev Sodelovanje TIC-ov in Pomurske turistične zveze se vsako leto odrazi v izdanem Koledarju turističnih prireditev v Pomurju. V koledarju so navedeni točno določeni datumi prireditev in vse informacije o vrsti in kraju prireditev ter kontaktne osebe s telefonsko številko. Vse prireditve so prikazane po mesecih. V koledarju oglašujeta le dve kmetiji in sicer, Kozelinova izletniška kmetija s prireditvijo »Žetev 2000 zlatih zrn« in Ferencova kmetija s prireditvijo »Žetev in mlatitev po starem«. Koledar prireditev v Pomurju lahko najdemo le na Pomurski turistični zvezi v Murski Soboti, zato menimo, da bi morali le-ti biti na razpolago na vseh TIC-ih v Prekmurju in na vsaki gorički turistični kmetiji, zaradi boljšega informiranja gostov o prireditvah v okolici.

d) Zloženke oziroma prospekti občin Izmed vseh goričkih občin si le občina Moravske Toplice prizadeva za izdajo svojih zloženk, ki prikazujejo znamenitosti v občini, rekreacijske zmogljivosti, gostinske objekte itd. Takšno obliko promocije sta zelo dobro izkoristili dve anketirani turistični kmetiji (Flisarjeva in kmetija Janeza Erniša), ki sta na zloženki prikazani v pisni in slikovni obliki. 7.1.2 Sredstva vidnega oglaševanja Turistične kmetije na Goričkem se odločajo za kažipote in videokasete kot možna sredstva vidnega oglaševanja. Glavna naloga smerokazov je, da usmerjajo ljudi do določene kmetije. Predstavljajo neprometne znake in so postavljeni povsod tam, kjer je mogoče zgrešiti (npr. na križiščih). Vse anketirane kmetije imajo lesene kažipote. Na nekaterih kmetijah so jih njihovi nosilci izdelali kar sami, iz svojega lesa. Posebnost goričkih kažipotov so slamnate strehe. Na njih je navedena oddaljenost do kmetij in njihov naziv. Dober in učinkovit način promocije so tudi videokasete, ki predstavljajo ponudbo kmetij. V sklopu raziskave smo ugotovili, da uporablja to obliko oglaševanja le Ferencova turistična kmetija, ki predstavlja svojo ponudbo kmetije otrokom, ki počitnikujejo pri njih v okviru raznih taborov, šol v naravi itd.

63

7.1.3 Sredstva slušnega oglaševanja Goričke turistične kmetije se redko odločajo za tovrstno obliko oglaševanja. Le Kozelinova in Ferencova kmetija se odločata za občasno oglaševanje preko lokalnega radia Murski val ob posebnih dogodkih na kmetiji. Nosilec vinotoča Janez Erniša oglašuje preko lokalne televizije Idea. Vsak dan ob točno določeni uri lahko vidimo na ekranu televizije njegovo edinstveno, s slamo krito hišo. 7.2 Pospeševanje prodaje S pospeševanjem prodaje hočejo na kmetiji povečati prodajno uspešnost obstoječih prodajnih poti, utrditi svoj položaj pri kupcih in pridobiti porabnike za nakup pridelkov. Učinki pospeševanja prodaje so kratkotrajni (Kulovec 2002, 38). Turistične kmetije na Goričkem uporabljajo naslednja sredstva pospeševanja prodaje:

1. predstavitev na sejmih ali razstavah, 2. brezplačna ponudba hrane in pijače in 3. darila.

1. Z raziskavo smo ugotovili, da se le nekatere goričke turistične kmetije udeležujejo večjih, odmevnejših sejmov, npr. nosilec vinotoča Miran Erniša se udeležuje raznih vinskih sejmov doma in v tujini, Kozelinovi in Flisarjevi se občasno udeležujejo sejmov, kjer predstavljajo svoje kuharske sposobnosti (npr. Dobrote slovenskih kmetij Ptuj) itd. Menimo, da bi se morale vse goričke turistične kmetije udeleževati različnih sejmov in razstav, od katerih lahko pričakujejo različne koristi, kot npr.: ohranjanje stikov, spoznavanje novih strank, povečanje prodaje trenutnim strankam, uvajanje novih izdelkov itd (Kotler1994, 673). 2. Brezplačne preizkušnje temeljijo na povabilu potencialnih kupcev, da preizkusijo nove izdelke v upanju, da se bodo kasneje radi vračali in kupovali te izdelke (Kotler 1994, 670). Kmetije na Goričkem večkrat rade postrežejo svojim stalnim gostom z brezplačno hrano in pijačo. Tako npr. na kmetiji Štesl goste vedno pričakajo na mizah ocvirkove ali druge pogače, pri Erniševih goste večkrat povabijo na pokušnjo vin v klet… Tudi mi smo bili na vseh anketiranih kmetijah postreženi z brezplačno pijačo in prijazno besedo. 3. Med pomembnejše instrumente pospeševanja prodaje sodijo darila, ki jih gostitelji podarjajo svojim stalnim gostom, kot v zahvalo za obisk njihove kmetije. Običajno gre za darila, ki jih nosilci pridelajo na svoji kmetiji, kot npr. kozarček medu ali marmelade itd. 7.3 Odnosi z javnostjo Odnosi z javnostjo (PR-Public Relations) pomenijo aktivnost podjetja, ki je usmerjeno na eno ali več ciljnih skupin ljudi z namenom kreirati naklonjenost, zaupanje in razumevanje poslovne politike podjetja (Lorbek 1991, 183; povz. po Grahamu 1970, 347-348). Na goričkih kmetijah se zavedajo, da je mogoče le s stalnim negovanjem odnosov z javnostjo dosegati dobre rezultate pri ustvarjanju pozitivnega mnenja o kmetiji in njenih izdelkih. Taka oblika promocije pomeni, da se lahko kmetije z malo denarja pojavijo v medijih v obliki novic, ki so dostikrat za porabnike verodostojnejše in prepričljivejše kot

64

oglas. Lahko rečemo, da stiki z javnostjo oblikujejo in izboljšujejo ugled kmetije kot celote. Nosilci kmetij pritegnejo pozornost novinarjev ob pomembnih dogodkih na kmetijah, npr: - Ferencova kmetija z nastanitvijo prireja vsako leto dve pomembni prireditvi, ki

pritegneta veliko število obiskovalcev in medijev. O teh prireditvah se piše v časopisih in predstavlja na lokalnih televizijah,

- kmetija z nastanitvijo Flisar je ob svojem 25. jubileju priredila veliko zabavo; prisotnih je bilo veliko novinarjev,

- v vinotoču Mirana Erniše je RTV Slovenija snemala oddajo z naslovom »Zaigrajmo in zapojmo po domače« z Natalijo Verboten; lokalni televiziji As in Kanal 10 pa sta bili prisotni ob Erniševi božični trgatvi in strojni saditvi trsov o kateri je prav tako pisal Geza Grabar v časopisu Kmečki glas in Pomurski Vestnik,

- v različnih časopisih so pisali o prenovi vinotoča Janeza Erniše, ki je v ta namen (zaradi prenove) priredil veliko zabavo ob bogati pojedini,

- na Kozelinovi izletniški kmetiji je letos potekala pomembna prireditev »Žetev 2000 zlatih zrn« o kateri so že ob setvi pisali in pripovedovali številni mediji; ob gradnji in otvoritvi se je kmetija velikokrat pojavila v lokalnih časopisih.

Nekateri nosilci goričkih turističnih kmetij so bili večkrat gostitelji raznih oddaj (npr. Za vas in mesto, Na domači grudi...) na lokalnih televizijah, kjer so predstavljali ponudbo svojih kmetij. Edinstven primer za stike z javnostjo uporablja družina Puhan, ki na svoji izletniški kmetiji prireja likovne razstave, ki vzbujajo pozornost vedno večjega števila obiskovalcev. Turistične kmetije na Goričkem so bile velikokrat omenjene v časopisih, ko so gostile znane osebnosti političnega, kulturnega, gospodarskega in športnega življenja. Od vseh navedenih načinov promocije so še vedno najboljše in najučinkovitejše orodje sporočanja pohvale in priporočila, ki jih širijo obiskovalci kmetij med svojimi znanci in prijatelji; še vedno velja stari rek, ki pravi: »Dober glas seže v deveto vas.« Gostje si ustvarijo mnenje o turistični kmetiji na podlagi gostoljubnosti, prijaznosti gostiteljev in kvaliteti ponujenih storitev. To mnenje, ki je lahko pozitivno ali negativno, potem širijo v krogu svojih znancev in prijateljev. Iz raziskave smo ugotovili, da vse anketirane kmetije največ gostov pridobijo prav s pomočjo dobrega glasu. Kmetije pa se vse bolj zavedajo, da novinarji, pisci in drugi, širijo dober glas o doživeti ponudbi ter s tem ustvarjajo dobro ime kmetije. 7.4 Osebna prodaja O osebni prodaji pravi Devetak (1999, 120): »Pri osebni prodaji imamo ustno prezentacijo izdelkov ali storitev v pogovoru z enim ali potencialnimi kupci, vse to z namenom, da bi dosegli ugodnejšo prodajo.« Goričke turistične kmetije ne uporabljajo navedenega načina promocije. Promocija goričkih turističnih kmetij bi bila uspešnejša, če bi se le-te združile in uporabile skupinski nastop, ker je njihov zaslužek bistveno premajhen, da bi lahko posamezno prenesle stroške obširnejše samostojne promocije. Zato je potrebno, da se nosilci kmetij ustrezno organizirajo, npr. v okviru raznih društev se dogovorijo o skupinskem nastopu na

65

trgu in skupni promociji. V okviru teh društev oziroma druge oblike organizacij pripravijo skupno promocijsko gradivo (npr. skupne promocijske kataloge, letake, zloženke…), organizirajo skupne promocijske aktivnosti (npr. pomembne dogodke oziroma prireditve, pokušine kulinaričnih specialitet, skupne nastope na sejmih, skupna predstavitev goričkih turističnih kmetij na internetu…).

66

8 PREDLOG ZA IZBOLJŠANJE POGOJEV TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJAH NA GORIČKEM

8.1 Predlogi na področju zakonodaje Menimo, da je naša zakonodaja pravilno uzakonila turizem kot dopolnilno dejavnost na kmetiji. Na eni strani ponuja kmetu, da opravlja gostinsko dejavnost kot dopolnilno dejavnost, kar predstavlja z davčnega vidika ugodnejšo obliko turizma. Po drugi strani pa je zaščitila gostince, saj bi le tem turistične kmetije lahko predstavljale nelojalno konkurenco. Slovenska zakonodaja torej ponuja kmetu dve možnosti, tj. ukvarjanje s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji ali pa preusmeritev na čisto gostinstvo. Vendar pa mislimo, da je slovenska zakonodaja še vedno prestroga. Nikakor se ne moremo strinjati z nekaterimi predpisi o veterinarsko sanitarnih in o sanitarno zdravstvenih pogojih za predelavo živil živalskega in rastlinskega izvora, ki zahtevajo posebne prostore (npr. klavnica, hladilnice, skladišča…), opremo in naprave za predelavo živil; to pa zahteva visoke finančne investicije, ki jih marsikatera kmetija ne premore. Pri tem gre hkrati za poistovetenje z gostinskimi obrati (isti veterinarsko sanitarni in sanitarno zdravstveni predpisi za turistične kmetije in gostilne), zato menimo, da bi morala med kmetijami in gostinskimi obrati obstajati stroga meja, saj gre pri kmetijah le za obliko dopolnilne dejavnosti. Menimo tudi, da bi morala naša zakonodaja nekako prilagoditi oziroma omiliti predpise o veterinarsko sanitarnih in sanitarno zdravstvenih pogojih na kmetijah. 24. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje gostinske dejavnosti na kmetijah določa, da morajo le-te imeti ločen kuhinjski prostor za čista (suha) in nečista (mokra) delovna opravila v okviru ukvarjanja s turizmom kot dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, kar pa je v nasprotju z zakonodajo v sosednji Avstriji. Njihova zakonodaja ne zahteva delitev kuhinje na čisti in nečisti del, ampak dovoljuje, da se lahko živila obdelujejo v istem prostoru, vendar v časovnih presledkih. Če bi se kmetija v Sloveniji želela poleg turistične dejavnosti ukvarjati še z drugo dopolnilno dejavnostjo, npr. peko kruha, bi morala po zakonu imeti še en ločen kuhinjski prostor (čisti in nečisti del) za opravljanje te dopolnilne dejavnosti (torej bi morala ista kmetija imeti kar dve kuhinji ločeni na čisti in nečisti del). Prav tako se ne moremo strinjati z zahtevami, ki jih določa omenjeni zakon, saj so tudi v tem primeru zakonski predpisi prestrogi in hkrati nepotrebni (visoki finančni stroški). Če bi se npr. kmetovalec želel ukvarjati z dvema dopolnilnima dejavnostima na kmetiji (npr. s peko kruha in s turizmom na kmetiji) bi lahko za izvajanje obeh dejavnosti uporabljal isto kuhinjo (kar pa zakon prepoveduje), saj nobeden nosilec kmetije ne more opravljati obeh ali več dejavnosti hkrati; npr. med tednom bi na kmetiji pekli kruh za prodajo, čez vikend (ko je turistična kmetija odprta) pa bi se ukvarjali s turistično dejavnostjo na kmetiji (za izvajanje obeh dopolnilnih dejavnosti bi uporabljali isto kuhinjo, vendar ne istočasno). 58. člen Pravilnika o minimalnih tehničnih pogojih določa, da lahko vinotoči nudijo le hladne prigrizke, kruh in pecivo, medtem ko lahko osmice nudijo poleg omenjenega eno krajevno značilno jed. Iz tega razloga menimo, da bi lahko tudi vinotoči ponujali vsaj eno krajevno značilno jed (npr. koline, bograč…), ki bi morala biti vpisana ob priglasitvi pri upravni enoti. Podrobnejše pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji določa Zakon o gostinstvu, zato menimo, da bi morali biti vsi ti pogoji izvzeti iz navedenega zakona in

67

dodeljeni Zakonu o kmetijstvu, saj gre za opravljanje različnih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Ker je naša zakonodaja, ki je potrebna za obratovanje turističnih kmetij, precej obsežna in sodi v pristojnost različnih ministrstev (torej napotki niso pregledno zbrani na enem mestu) se pojavlja problem nepoznavanja zakonodaje kmetov, kar pa negativno vpliva na neizpolnjevanje vseh pogojev za opravljanje dejavnosti in probleme pri obratovanju. Zato menimo, da bi bilo potrebno izdelati potrebna navodila oziroma usmeritveni priročnik za potencialne nove ponudnike storitev turističnih kmetij, kjer bi bili na enem mestu zbrani vsi napotki (zakoni) za obratovanje turističnih kmetij. V prilogi diplomske naloge (priloga 1) je izdelan predlog, kako zbir zakonov in pravil zbrati in predstaviti na enem mestu. 8.2 Predlogi za specializacijo turističnih kmetij Bizjak (1997, 100) pravi, da specializacija sledi kategorizaciji nastanitvenih obratov in pomeni nadaljnje razčlenjevanje in vnašanje večje razpoznavnosti večkrat nepregledne turistične ponudbe slovenskih turističnih kmetij. Predlogi za specializacijo turističnih kmetij:

1. TURISTIČNE KMETIJE S PONUDBO JAHANJA Jahalne turistične kmetije naj nudijo svojim gostom teoretično in praktično šolo jahanja, zato morajo nosilci kmetij, ki želijo oblikovati ponudbo jahanja obvezno opraviti tečaj in izpit pri Konjeniški zvezi (Krašovec 1997, 54). Kmetija mora razpolagati s primernimi konji, ki so ustrezno ujahani. Gostom mora biti dana možnost, da lahko ob pomoči učiteljev oziroma nosilcev kmetije sodelujejo pri vzdrževanju in negi konj v času počitnic. Zelo lepo je, če ima kmetija na razpolago ponije, ki bi jih lahko jahali otroci. Kmetija mora urediti ograjen jahalni prostor. Priporočljivi kriteriji, ki bi jih naj izpolnjevale jahalne kmetije (Čuček s sodelavci 2002, 22): - na voljo morajo imeti najmanj tri jahalne konje, - izposoja čelad za goste (vsaj ena čelada na konja), - razpoložljiv aktualen informacijski material za ljubitelje konj in jahanja (nekaj

strokovnih knjig, vsaj en strokovni časopis, informacije o jahalnih poteh - terenih), - v vsaki sobi mora biti informacijska mapa (s podatki o ponudbi učenja jahanja, vodenih

terenskih izletov, izposoje konjev, cene jahalnih ur…), - zavarovanje konjev oziroma jahačev.

1. POHODNIŠKE TURISTIČNE KMETIJE Pohodništvo je ena izmed najpogostejših oblik rekreacije obiskovalcev večine kmetij. Pohodne poti morajo biti ustrezno urejene in označene ter prilagojene različnim ciljnim skupinam, npr. družine z otroki si ne želijo dolgih pohodnih poti. Na kmetijah morajo nuditi gostom zemljevide z vrisanimi orientacijskimi točkami in zanimivostmi, ki si jih gostje lahko ogledajo ob poti, hkrati pa jim morajo posredovati informacije, kje je začetek poti in kako priti do tja. Zelo pomembna je postavitev orientacijskega načrta sprehajalnih

68

in pohodnih poti. Posamezne smeri morajo biti posebej označene. Pripisan mora biti tudi potreben čas za obhod določenih odsekov. Lepo je, če gospodinje kmetij svojim gostom pripravijo malico za v nahrbtnik (za na pot). Nekateri gostje si bodo želeli svojega vodnika, zato se morajo nosilci kmetij pozanimati, kateri vodniki bi jim priskočili na pomoč v takšnih situacijah, katere jezike govorijo (v primeru gostov iz tujine), kakšne so cene njihovih storitev ter kje in kdaj so na voljo. Na manj zahtevne poti lahko goste pospremi nekdo iz turistične kmetije (Krašovec 1997, 53). Turistične kmetije imajo lahko organizirano izposojevalnico palic in pohodniških obutev.

2. »ZDRAVE« POČITNICE NA TURISTIČNI KMETIJI Obvezni kriteriji, ki bi jih morale izpolnjevati turistične kmetije (Čuček s sodelavci 2002, 8): Vsaj eden od članov na kmetiji mora imeti opravljen tečaj iz zdravstvenega področja

(npr. izobraževanje za zdravstvenega trenerja, vodnika po energetskih točkah, poučitev o naravni kozmetiki, jogi, masažah…).

Potrebno je stalno sodelovanje in izmenjava izkušenj s strokovnjaki na tem področju in z ostalimi turističnimi kmetijami, ki se ukvarjajo z isto obliko specializacije.

Informacijska mapa na kmetiji mora vsebovati pisna navodila o posebni ponudbi (npr. možnost različnega prehranjevanja, ponudba diet, sauna, kopeli, fitnes…), o ponudbi na kmetiji in v okolici (npr. možnost nakupa bio pridelkov, kopališče, kozmetičarka…), o dnevnem in letnem poteku dogajanj na kmetiji, o domačih običajih in možni pomoči gostov na kmetiji (npr. sporočilo na informacijski tabli: »Smo v sadovnjaku pri pobiranju češenj. Če želite pomagati, ste vljudno vabljeni.«).

V opisu ponudbe naj bo predstavljen pester izbor jedi, še posebej vegetarijanskih jedi. Notranja oprema:

- uporaba naravnih, po možnosti domačih materialov (npr. bombaž, volna, lan) za zavese, posteljnino, prte… Kmetije se naj izogibajo umetnih vlaken in plastičnih prtov,

- upoštevani morajo biti vidiki ekološkega notranjega opremljanja (npr. naravni materiali za tla in pohištvo, tudi vrtno pohištvo),

- obstaja naj le prostor za nekadilce - kajenje ni dovoljeno, - kmetija naj vsebuje prostore za prosti čas, npr. fitnes, sauno, bazen za plavanje ali

drugo ponudbo za športne aktivnosti, kot npr. konji, izposoja koles, badbinton… - na voljo naj bo knjižna polica - knjige s področja zdravja in strokovni časopis.

Pisno opozorilo o ločevanju odpadkov (posode za smeti morajo biti označene) in o uporabi okolju prijaznih materialov in embalaže (steklenice za večkratno uporabo namesto plastike).

3. TURISTIČNE KMETIJE, NAMENJENE INVALIDOM

Gostje - invalidi imajo na počitnicah podobne zahteve kot ostali gosti, kar pomeni, da se želijo samostojno in brez pomoči drugih premikati po kmetiji. Prostori na kmetiji morajo biti prilagojeni vožnji z invalidskim vozičkom. Najbolj pomembno je, da je v vsaki sobi dovolj prostih poti za vožnjo z vozičkom in ni višinskih razlik med posameznimi prostori. Razlike nivojev se morajo pred prostorom v stanovanje izravnati, da bodo lahko dostopne invalidom. Turistične kmetije morajo imeti prilagojeno prižiganje luči iz invalidskega vozička, stole in kavče s prilagojeno višino in čvrstimi oprijemali, čitljiv tisk na informativnih sporočilih in jedilnikih itd (Bizjak 1997, 107). Sobe naj imajo višja ležišča z ustreznim oblazinjenjem, nedrseče talne obloge (prilepljene).

69

Umivalnik, tuš in stranišče so obvezni. Umivalnik mora biti samostoječ (pod njim je prostor za voziček). Primerna je kad s pripomočkom: hidravlični sedež, prednost imajo tuši, v katere se lahko vstopi z vozičkom (Čuček s sodelavci 2002, 25). Kljuke na vratih morajo biti z lahkoto vidljive in dosegljive, vhodi v sobe in kopalnice pa morajo biti široki zaradi invalidskih vozičkov. Kmetije se morajo še posebej prilagoditi gostom (invalidom) glede prehrane (dietna prehrana, prilagojene porcije in sestava jedi).

4. TURISTIČNE KMETIJE ZA »SENIORJE« Ponudba turističnih kmetij za seniorje oziroma aktivne goste po 50. letu mora biti zelo pestra. Gostitelji jim morajo nuditi možnost ukvarjanja s športom in rekreacije na kmetiji, kot npr. igranje namiznega tenisa, kegljanje oziroma balinanje itd. Nekateri gosti pa se bodo raje odločili za sprehajanje v okolici kmetije, zato morajo gostitelji ob sprehajalnih poteh namestiti dovolj klopi za počitek in posedanje starejših ljudi. Veliko gostov pa se bo raje odločilo za nabiranje gozdnih sadežev in zelišč, zato je priporočljiva knjižna polica, ki naj vsebuje tovrstno literaturo. Kmetije morajo poskrbeti za razvedrilo gostov, kot npr. prirejanje večernih nastopov goričkih glasbenikov, folklornih in dramskih skupin, številnih razvedril povezanih s koledarskimi praznovanji itd. Gostje bodo zelo veseli, če jih bodo na kmetiji obvestili o raznih prireditvah v okolici ter kulturnih in naravnih znamenitostih, ki jih lahko obiščejo. V deževnih dneh lahko gosti preizkusijo svoje spretnosti v obrtni dejavnosti, sodelujejo pri peki domačih potic, se pomerijo v raznih družabnih igrah itd.

5. ČEBELARSKE TURISTIČNE KMETIJE Veliko gostov (predvsem šolarjev) se odloča za obisk »čebelarskega muzeja« pod geslom »čebelarstvo včasih in danes«. Ta muzej se nahaja v Mitterberg-Gstattu v Avstriji. Nosilec kmetije prikazuje gostom delo s čebelami za steklom (Reichsthaler in Wallgram 2003, 56). Nekatere goričke kmetije bi se lahko odločile za to posebno ponudbo, ki pri nas ni razvita. Nosilci kmetij bi lahko (prav tako kot v Avstriji) svojim gostom prikazovali delo s čebelami, jim nudili slastne hišne specialitete iz medu (npr. medene piškote ipd.). Kmetije bi lahko imele celo svojo delavnico, v kateri bi lahko njihovi nosilci oziroma drugi družinski člani izdelovali različne medene izdelke, ki bi jih gosti kmetije lahko kupili. Te kmetije bi lahko sodelovale z že znano goričko medičarko gospo Jožico Celec, ki se ukvarja z medičarstvom in svečarstvom že vrsto let; npr:

skupni nastopi na sejmih, skupen prikaz izdelave medovih izdelkov gostom, nakup določene količine medovih izdelkov od gospe Jožice (ki bi jih kmetije

prodajale na svojih prodajnih policah), ker na turistični kmetiji zaradi dela z gosti nimajo dovolj časa za izdelavo potrebnih količin teh izdelkov ipd.

6. SEMINARSKE TURISTIČNE KMETIJE

Prostori na kmetijah so namenjeni za različne poslovne dogodke (npr. sestanke, seminarje..) na različne teme (Aschenbrenner in drugi 2002, 14). Te kmetije morajo nuditi ustrezno opremo, naprave in storitve. Primeri tehničnih pripomočkov in opreme, ki jih morajo tovrstne kmetije nujno vsebovati: grafoskop, tabla s papirjem in pisalnimi pripomočki, osebni računalnik, tiskalnik, fotokopirni stroj, videoprojektor (VHS) z barvnim televizorjem, diaprojektor itd. (Bizjak 1997, 103).

70

7. EKOLOŠKE TURISTIČNE KMETIJE Ciljna skupina ekoloških turističnih kmetij je zelo dobro informirana in ozaveščena skupina ljudi. To so ljudje, ki cenijo naravo in okolje. Cenijo zdrava živila, zdrava tla, zdrave rastline in živali, ki živijo v primernih pogojih. To so hkrati pomembni kriteriji, ki morajo biti zajeti v okviru ponudbe ekološke turistične kmetije. Informacijska mapa v vsaki sobi mora vsebovati (Čuček s sodelavci 2002, 3-5): - seznam in poreklo živil, npr. kateri so ekološki proizvodi, kje se proizvajajo oziroma

od koga so kupljeni, - informacije o ekološkem kmetovanju na kmetiji, npr. kdaj in zakaj se je kmetija

usmerila v ekološko kmetovanje, - če je na kmetiji organizirana prodaja pridelkov, morajo biti na razpolago podatki o

proizvodih in cenah, - informacije o dnevnih in letnih potekih del na kmetiji in o domačih običajih, - informacije o možnostih nabave ekoloških proizvodov v okolici (npr. prodaja na

kmetiji…), - informacije, zakaj se brisače ne menjavajo vsak dan in obvestila, da se menjajo po

potrebi, če ležijo npr. na tleh (opozorilo je možno tudi v obliki nalepke v kopalnici), - na voljo mora biti polica s knjigami, priročniki… s področja ekološkega kmetovanja. Notranja oprema mora biti iz naravnih materialov; v prostorih kmetije se ne kadi, zato mora biti izobešeno obvestilo gostom: »Naša kmetija je ekološka. Hvala, ker ne kadite.« 8.3 Priročnik za potencialne nove ponudnike storitev turističnih kmetij na

Goričkem Zaradi nepreglednosti zakonodaje in nepoznavanja postopka registracije (in z njim povezanih poti, opravil, potrebnih dokazil…) smo se odločili, da izdelamo »usmeritveni« priročnik za potencialne nove ponudnike storitev turističnih kmetij na Goričkem (glej prilogo 1). 8.4 Predlogi za boljšo promocijo turističnih kmetij O promociji, ki jo uporabljajo turistične kmetije, smo že govorili v sedmem poglavju, sedaj pa želimo podati nekaj predlogov za promocijo, ki jih priporočamo za goričke kmetije. 8.4.1 Oglaševanje

1. TISKANA SREDSTVA OGLAŠEVANJA: • Vizitke, zloženke, razglednice (osnovni promocijski material)

Na vseh sedmih anketiranih kmetijah imajo svoje vizitke. Na nekaterih kmetijah, vendar na žalost ne na vseh, ponujajo svojim gostom zloženke oziroma prospekte in razglednice, ki pa bi jih po našem mnenju morale imeti vse turistične kmetije kot osnovni promocijski material.

• Katalog turističnih kmetij Slovensko podeželje Ker je v katalogu predstavljena le ena od anketiranih kmetij, je nujno, da tudi ostale poskrbijo za objavo svoje ponudbe v katalogu. Vsaka kmetija v katalogu je predstavljena

71

na internetnih straneh. Vsi se zavedamo, da se danes vse več ljudi odloča za počitnice prav preko interneta, zato je še bolj pomembna predstavitev vseh kmetij na spletnih straneh.

• Zloženke oziroma prospekti občin Izmed goričkih občin izdaja svoje zloženke le občina Moravske Toplice. V teh zloženkah so med drugim predstavljene tudi turistične kmetije v tej občini. Menimo, da so zloženke odlična promocija celotne občine in hkrati vseh navedenih kmetij, zato bi se lahko tudi druge goričke občine zgledovale po teh prospektih. Prospekt naj vsebuje zemljevid občine in prikaz simbolov (npr. vrsta in število sob, TV v sobi, balkon…), ki jih vsebujejo turistični objekti na območju občine. Poleg zemljevida oziroma na hrbtni strani so naj prikazane kmetije in ostali objekti v slikovni in pisni obliki.

• Časopisi in revije Pri oglaševanju se morajo kmetije najprej odločiti, katerim ciljnim skupinam želijo posredovati svoje sporočilo (npr, upokojencem). Ko se odločijo za določeno ciljno skupino, izberejo vrsto medija (npr. časopis, radio…) preko katerega bodo oglaševale, da bi dosegle želeni rezultat, tj. preko izbranega medija pritegniti čim večjo pozornost izbrane ciljne skupine (Ferner in Weiss 1989, 72-74). Kmetije sploh ne uporabljajo oglaševanja v časopisih in revijah, zato predlagamo, da bi lahko uporabile tudi tovrstne medije vsaj kadar prirejajo pomembnejše dogodke na kmetiji. Torej si morajo turistične kmetije najprej izbrati svojo ciljno skupino, ki jo želijo informirati s svojim oglasom: npr. če so to upokojenci, naj dajo svoj oglas v revije za upokojence (npr. Vzajemna…), če želijo svoje sporočilo usmeriti na poslovneže naj dajo oglas v poslovne časopise (npr. Delo - ob četrtkih izide turistična priloga, Finance) itd.

• Promocijska pisma Pisma naj nosilci kmetij pošiljajo tistim gostom, ki so že bili na njihovi kmetiji (lahko tudi potencialnim gostom, za katere menijo, da bi jim bila ponudba kmetije všeč) kadar jih želijo osebno opozoriti na določen dogodek, ki se bo odvijal na njihovi kmetiji ipd. Na pismu mora biti naveden točen potek predvidenega dogodka z navedbo časovnih podatkov. K pismu naj priložijo vizitko in zloženko kmetije.

• Telefonski imenik Kmetije bi lahko oglaševale v telefonskih imenikih, saj le-te najdemo danes pri vsaki družini. Slabost tega oglaševanja pa je, da oglas kmetije ni dovolj viden med množico drugih oglasov. Če se turistične kmetije odločijo za ta način oglaševanja, morajo poskrbeti, da bo njihov oglas vidno izstopal iz množice ostalih, npr. poleg besednega dela lahko uporabijo slikovno predstavitev kmetije.

• Plakati na oglasnih deskah Vaške in mestne oglasne deske so lahko primerno mesto za oglaševanje. Kmetije naj na deske prilepijo svoje plakate, kadar prirejajo pomembne dogodke itd. in hočejo, da za njihov dogodek izve širši krog ljudi. Plakati morajo že od daleč pritegniti pozornost in vsebovati le najosnovnejše podatke (npr. vrsta prireditve, kraj, datum in ura prireditve, kontaktna oseba s telefonsko številko…). Menimo, da bi lahko imele turistične kmetije svoje oglasne deske oziroma informacijske table nekje v notranjosti kmetije (npr. na hodniku). Na njih bi lahko prav tako s plakati informirali svoje goste o določenih zanimivostih, prireditvah itd. na kmetiji in v njeni okolici.

• Katalogi turističnih agencij Kmetije se ponavadi ne odločajo za oglaševanje v katalogih turističnih agencij. Turistične agencije so v tem primeru posredniki med turističnimi kmetijami in kupci, zato morajo kmetije plačevati provizijo, to pa je tudi eden izmed poglavitnih vzrokov, da se kmetije ne odločajo za sodelovanje z njimi (Urban 1994, 20).

72

Predlagamo pa, da naj goričke kmetije pomislijo o tej obliki oglaševanja. Če bodo želele imeti stacionarne kmetije svoje zmogljivosti dobro zasedene, brez prevelikih nihanj med posameznimi sezonami, bodo morale predvideti tudi del agencijskih gostov. Na tovrsten način oglaševanja pa bodo morale pomisliti tudi vse tiste kmetije, ki se bodo šele začele ukvarjati s turistično dejavnostjo.

2. SREDSTVA VIDNEGA IN SLUŠNEGA OGLAŠEVANJA: • Radio in televizija

Če se kmetije odločijo npr. za oglaševanje preko televizije oziroma radia ni vseeno na katerem kanalu in ob katerem času želijo oglaševati, zato se naj prej informirajo na določeni televiziji oziroma radijski postaji ter vprašajo, kdaj je smiselno oglaševati (ali je to zjutraj, popoldan ali zvečer), da bo njihov oglas videlo in slišalo čim več ljudi. Menimo, da se naj kmetije odločijo za obliko oglaševanja preko televizije le takrat, ko prirejajo pomembnejše dogodke (npr. otvoritev turistične kmetije, prenova kmetije itd), zaradi izredno velikih stroškov tovrstnega sporočanja. Za cenejše, radijsko oglaševanje bi se lahko odločile takrat, ko želijo npr. promovirati prehrambeno ponudbo (koline) ob koncu tedna, kadar želijo povabiti ljudi na praznovanja koledarskih praznikov (npr. pust, martinovo …) itd.

• Informativne table Predlagamo, da bi lahko bile poleg občinskih tabel postavljene tudi informativne table z zemljevidom, ki bi prikazovale vse naravne in kulturne znamenitosti, gostinske objekte in seveda turistične kmetije, ki jih gostje lahko obiščejo v neki občini.

• Videokasete Podobno kot Ferencova kmetija bi lahko imele videokasete vse ostale kmetije. Uporabljale bi jih v različne namene: za predstavitev svoje ponudbe gostom, za promocijske nastope v okviru sejemskih ali razstavnih srečanj, pri predvajanju na televiziji (npr. turistične oddaje)…

• Internet Internet nudi možnost oglaševanja širom po svetu in tako privablja kupce k nakupu različnih izdelkov s kmetij. Kmetije bodo pritegnile še večjo pozornost, če ne bodo prodajale le svojih storitev in pridelkov, temveč tudi pridelke iz celotne regije. Predlog: skupna predstavitev goričkih kmetij na internetni strani pod skupnim imenom, npr.: »Ponudba goričkih turističnih kmetij« - razvrstitev kmetij znotraj občin - predstavitev ponudbe in storitev vsake kmetije - stalno obveščanje internetnih obiskovalcev o novostih in dogodkih na kmetijah itd. Sodelovanje v okviru kmetij prinaša dosti večji reklamni učinek in hkrati relativno nižje stroške, kot pa če bi oglaševala vsaka kmetija zase (LK 2001b, 6). Internetna stran za oglaševanje mora vsebovati ponudbo storitev in izdelkov na kmetiji s cenami, opisom poti do kmetije, naslovom kmetije, kontaktno osebo, ponudbo v okolici kmetije, stran za vtise gostov itd. (LK 2001 b, 6). Pri oblikovanju internetnih strani morajo kmetije upoštevati nekaj osnovnih pravil (LK 2001 b, 7): - »internetne stranke« pričakujejo vedno aktualne in sveže podatke o kmetiji, - enostavna vsebina in enostavno ravnanje s stranjo, - uporaba grafov in slik v primernih količinah, - utripajoči elementi so zelo neprimerni, ker odvrnejo pozornost od pomembnejših

informacij, - besede naj bodo podčrtane le takrat, ko se za njimi skriva »link« (povezava) itd.

73

Iz raziskave je razvidno, da je le Ferencova kmetija predstavljena na spletu, zato menimo, da bi tudi ostale turistične kmetije morale oglaševati na tovrsten način, saj se čedalje več ljudi odloča za počitnice preko svetovnega spleta. 8.4.2 Pospeševanje prodaje Različni načini za pospeševanje prodaje vsebujejo ugodnosti, spodbude ali prispevke, zaradi katerega ima porabnik občutek, da je pridobil dodatno vrednost (Kulovec 1997, 37). Nekaj primerov pospeševanja prodaje, ki bi jih lahko uporabile goričke turistične kmetije:

1. CENOVNO UGODNI PAKETI Ti paketi so namenjeni različnim ciljnim skupinam (npr. upokojencem…) v določenih časovnih obdobjih (npr. v januarju za upokojence…), ki se glasijo npr. pod geslom »Dva za ceno enega«. To pomeni, da počitnice plača le eden od obeh gostov. Podobno so lahko namenjeni družinam z otroki, npr. pod geslom: »Otrokom do 14. leta, ki obiščejo kmetijo v sklopu družin, nudimo brezplačne počitnice«. Paketi so zelo efektivni in stimulativni za kratkoročno prodajo (Kotler 1994, 668).

2. SPODBUJANJE IZVENSEZONSKE PORABE V času manjšega obiska oziroma povpraševanja bi naj turistične kmetije ponujale gostom svoje storitve po nižjih cenah, npr. poleg kosila in večerje bi bila pijača zastonj ipd.

3. POPUSTI ZA VEČJE SKUPINE Turistične kmetije bi lahko ponujale posebne ugodnosti za avtobusne goste in druge večje skupine, ki praznujejo razne jubileje, rojstne dneve itd. Tako bi lahko npr. večji skupini gostov, ki je prišla na počitnice, nosilci kmetij pripravili brezplačen zabaven večer z vaškim harmonikarjem in domačim vinom itd.

4. KARTICA UGODNOSTI To so kartice oziroma vizitke turistične kmetije, ki jih gostitelji podarjajo svojim stalnim gostom, da bi jim izkazali hvaležnost, ker so obiskali njihovo kmetijo. Na hrbtni strani vizitk, s katerimi se hkrati izvaja promocija kmetije, je poleg naslova kmetije pripisan »bonus«, ki ga lahko gosti izkoristijo. Nosilci kmetij vodijo v svoji kartoteki za goste spisek komu so podarili kartico ugodnosti. S temi karticami lahko gosti uveljavijo različne ugodnosti , npr. pri vstopnini v vaški muzej ali pri nakupu kopalne karte (če se kmetija nahaja v bližini term, kot npr. Puhanova in Flisarjeva kmetija)… 8.4.3 Odnosi z javnostjo Odnosi z javnostjo predstavljajo vez med turističnimi kmetijami in javnostjo oziroma reakcijo javnosti nasproti kmetiji. Z ustreznimi aktivnostmi morajo turistične kmetije ustvarjati zaupanje do javnosti (Devetak 1999, 199). Primeri pomembnejših oblik oziroma aktivnosti, ki bi jih lahko uporabile goričke turistične kmetije, v okviru odnosov z javnostjo:

- različni dogodki na kmetiji: dan odprtih vrat, prenova kmetije, obletnice…, - družabni večeri za stalne kupce,

74

- brezplačna pogostitev svojih gostov z na novo uvedeno hišno specialiteto, - storitve za javno dobro, npr. povabilo in pogostitev otrok iz revnejših družin, - sponzoriranje oziroma sosponzoriranje raznih dogodkov, - razstavljanje na sejmih itd.

8.4.4 Osebna prodaja Pri osebni prodaji gre za neposreden stik med prodajalcem kmetije in kupcem. Nosilci kmetij potencialnim gostom strokovno predstavijo npr. naprave v novem fitnesu na kmetiji, razložijo funkcionalnost posameznih naprav itd. Lahko gre tudi za predstavitev nove hišne specialitete, kjer se gostu predstavi postopek in način priprave; lahko pa gostu omogočijo tudi pokušino te specialitete. Nosilci kmetij lahko na svojo kmetijo povabijo potencialne »kupce« in jim jo tudi osebno razkažejo. Z osebnim stikom turistične kmetije spodbudijo kupca, da postane naklonjen izdelku (oziroma drugim storitvam, ki jih nudijo kmetije) in ga hkrati prepričujejo, da se lažje odloči za nakup. V okviru osebne prodaje dobijo nosilci kmetij povratne informacije, kaj kupci menijo o ponujenih izdelkih oziroma storitvah na kmetiji.

75

9 SKLEP V diplomskem delu smo želeli odkriti razlike v pravni zakonodaji turističnih kmetij med Slovenijo in Avstrijo ter vzroke, zakaj se za turistično dejavnost na goričkih kmetijah, kljub naravnih in kulturnozgodovinskih posebnostih ter vrednot, odloča le peščica kmetovalcev. Prišli smo do spoznanja, da je slovenska zakonodaja nekoliko strožja kot avstrijska, predvsem na področju tehničnih pogojev (npr. kuhinja na slovenski turistični kmetiji je lahko namenjena izključno eni dopolnilni dejavnosti, v Avstriji ni potrebno ločevanje kuhinje na čisti in nečisti del…) in podobnih zahtev. Z raziskavo smo ugotovili, da bi se več kmetovalcev, predvsem mladih ljudi, odločilo za uvajanje turistične dejavnosti na svoje kmetije, če bi bila zakonodaja bolj »življenjska« in če bi bili napotki za ustanovitev turističnih kmetij zbrani na enem mestu. Da bi to pomanjkljivost odpravili, smo pripravili usmeritveni priročnik za potencialne nove ponudnike turističnih kmetij, v katerem lahko lastniki kmetij najdejo na enem mestu vse potrebne informacije za ustanovitev turističnih kmetij. Vzroka pa ne gre pripisati samo prestrogi zakonodaji in pomanjkanju finančnih sredstev, temveč tudi premajhni zavesti goričkega prebivalstva, da lahko potencialne goste navdušijo s svojo gostoljubnostjo, prijaznostjo in lepoto goričke pokrajine. V uvodnem delu smo omenili, da vedno več mladih ljudi zapušča podeželski prostor, zato menimo, da so različne spodbude s strani države (npr. subvencije, ugodni nakupi itd.), lokalnih in drugih skupnosti nujne, saj so mladi najpomembnejši nosilci za ohranitev kmetijstva in z njim povezanimi dopolnilnimi dejavnostmi, ki vodijo v razcvet turizma. Specializacija turističnih kmetij na Goričkem in na sploh v Sloveniji še ni razvita v nasprotju z Avstrijo, kjer imajo že trinajst let jasne pogoje za specializacijo turističnih kmetij. Specializacija ponudbe je za gosta preglednejša hkrati pa se poveča raven njene kakovosti. Prav zaradi omenjenega razloga menimo, da bi se morale goričke turistične kmetije specializirati, predvsem na podlagi svojih prednosti; naj velja izrek: »Delaj tisto, kar delaš najboljše!« V nalogi je izdelan predlog za specializacijo goričkih turističnih kmetij, ki temelji na rezultatih analize podatkov, pridobljenih z anketo, izvedeno med goričkimi turističnimi kmetijami. Velik problem goričkih turističnih kmetij je njihova neprepoznavnost, zaradi njihove slabe promocije in skupnega sodelovanja. Promocijo izvajajo predvsem z ustnim izročilom in s pomočjo vizitk, zato menimo, da bi morale svojo ponudbo predstaviti v različnih medijih in oglasih ter uporabljati številna druga propagandna sredstva. Goričke turistične kmetije bi bile uspešnejše in hkrati bolj prepoznavne, če bi bila promocija turizma skupna: v okviru celotne goričke turistične ponudbe. S tem bi pritegnili pozornost širšega slovenskega prebivalstva in prebivalstva sosednje Avstrije ter tako promovirali celotno območje Goričkega, zato sodi med sklepne misli tudi priporočilo o združitvi teh turističnih kmetij na Goričkem ter njihova skupna promocija in trženje na domačih in na tujih tržiščih.

I

SEZNAM UPORABLJENE LITERATURE IN VIROV LITERATURA: 1) Achleitner, Norbert. 2001. Vermietung von Ferienwohnungen. Linz: Landeskammer 2) Barbarič, Ana. 1991. Prihodnost slovenskega podeželja: prostor, prebivalci,

gospodarske dejavnosti. Novo Mesto: Dolenjska založba 3) Bizjak, Stane. 1997. Kakovost v gostinstvu: priročnik za izvajanje kategorizacije.

Ljubljana: Fit media 4) Bogataj, Janez. 1989. Domače obrti na Slovenskem. Ljubljana: Državna založba

Slovenije 5) Bračko, Metka. 2003. Zdravilne energije v Pomurju. Vzajemna 5: 14-15 6) Bundesverband Urlaub am Bauernhof. 2001. Urlaub am Bauernhof in Österreich,

Kategorisierung der Höfe: Radkersburg 7) C., K. 2002. Tabor latinščine pri Ferencovih v Kraščih. Vestnik 21: 27 8) CRPOV-Celosten razvoj podeželja. 1995. Izhodišča, sestavine in problemi celovitega

razvoja podeželja v Sloveniji: zbornik posveta. Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Inštitut za agrarno ekonomiko

9) Čerpnjak, Stanko. 2002. Krajinski park Goričko. Naše novine 12: 3-4 10) Čuček, Vesna in sodelavci. 2002. Poročilo o projektu na turističnih kmetijah z

nastanitvijo: Celje 11) Dekleva, M. Marija. 1998. Razvoj turističnih krajev. Udeležba krajanov. Ljubljana:

Turistična zveza Slovenije 12) Devetak, Gabriel. 1999. Temelji trženja in trženjska zasnova podjetja. Koper: Visoka

šola za management v Kopru 13) Ferner, Fritz-Karl in Brigitte Weiss. Po 1989. Marketing 2000: Unternehmenskonzept:

Grundlagen für die Tourismus-Wirtschaft. Wien: Österreich Werbung 14) Grabar, Geza. 1997. Iz časa kombanjov nazaj v preteklost. Kmečki glas 31: 7 15) Gulič, Andrej. 1998. Strategija razvoja Pomurja (Prekmurja in Prlekije). Ljubljana:

Urbanistični inštitut Republike Slovenije 16) Kmetijska svetovalna služba Slovenije. 2000. Vloga strokovnih služb Kmetijsko

gozdarske zbornice v razvoju kmetijstva in podeželja: zbornik posveta. Ljubljana: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije: Kmetijsko svetovalna služba

17) Kopač, Mojca. 1994. Ureditev okolja kmečke domačije. Ljubljana: Kmečki glas 18) Korošec, Evgenija. 1975. Gostje na kmetiji. Ljubljana: ČZP Kmečki glas 19) Kotler, Philip. 1994. Marketing management-Analysis, Planning, Implementation, and

Control. New Jersey: Prentice-Hall, Inc. 20) Krašovec, Jožica. 2002. Možnost razvoja specializirane ponudbe na turističnih

kmetijah z nastanitvijo v Savinjski regiji. Diplomsko delo. Maribor: Fakulteta za kmetijstvo

21) Krašovec, Mojca. 1997. Uspešna turistična kmetija. Ljubljana: samozaložba 22) Kulovec, Milena. 2002. Dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ljubljana: Kmečki glas 23) LK-Landeskammer für Land und Forstwirtschaft Steiermark. 2001a. Landesgesetzblatt.

Radgesburg 24) LK-Landeskammer für Land und Forstwirtschaft Steiermark. 2001b. Die bäuerliche

Direktvermarktung. Graz: Styria Printshop Druck GmbH 25) LK-Landeskammer für Land und Forstwirtschaft. 2000. Steirische Buscenschenken mit

Profil. Hartberg: Druckpunkt Mauerhofer-Herbst OEG 26) LK-Landeskammer für Land und Forstwirtschaft Steiermark. 2003. Abgrenzung

zwischen Landwirtschaft und Gewerbe. Radkersburg

II

27) Lorbek, Franc. 1991. Komuniciranje v mednarodnem trženju. Ljubljana: Tangram 28) Löschnauer, Rosemarie und Löschnauer, Rupert. 1990. Unser Burgenland: Land-

Kultur-Leute. Sieggraben: Arbeitsgemeinschaft Burgenland Presse 29) Novak, Ernest. 2001. Ena od poti za ohranitev podeželja: vinogradništvo in vinarstvo

za turizem na podeželju: več inovativnosti in svežih idej. Vestnik 11:29 30) Novak, Ernest in Gjerkeš, Matija. 2001. Vinska turistična cesta Goričko. Občine

Goričkega in Projektni svet VTC Goričko 31) Pauko, Franc. 1999. Turistične zvrsti. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta 32) Pirš, Tanja. 2000. Teden koruze. Naša žena 11: 34-35 33) Pojbič, Jože. 2001. Čarovnice privabile množico obiskovalcev. Delo 250, 5 34) Pomurska turistična zveza. 2003. Koledar prireditev. Murska Sobota: Solidarnost 35) Radovanovič, Sašo, Vidmar, Polona, Tomažič, Dušan. 2001. Grad na Goričkem.

Maribor: Kapital 36) Renčelj, Stanko, in Karos, Romana. 2001. Prekmurske dobrote. Ljubljana: Kmečki glas 37) Sebenik, Darinka. 1997. Koline na star kmečki način. Kmečki glas 1: 7 38) STO-Slovenska turistična organizacija/Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in

prehrano. 2001. Vina in vinske ceste Slovenije. Ljubljana: Delo tiskarna 39) Soldat, Denis. 1999. Posnetek obstoječega stanja turistične ponudbe in infrastrukture v

Prekmurju in možne smeri razvoja. Seminarska naloga. Portorož: Visoka šola za hotelirstvo in turizem

40) Steiermärkisches Buschenschankgesetz 2001. Radkersburg 41) Šušteršič, Jernej. 1976. Počitnice na kmetih. Ljubljana: ČZP Kmečki glas 42) Urban, Dieter. 1994. Kreativitätstechniken für Werbung und Desing. Düsseldorf:

ECON Verlag 43) Verbič, Darja. 1999. Slovensko podeželje. Katalog turističnih kmetij. Ljubljana: Delo 44) Vlada Republike Slovenije. 2000. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o

minimalnem obsegu storitev za opravljanje gostinske dejavnosti. Uradni list RS 88/00 45) Vlada Republike Slovenije. 2001. Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za

predelavo živil rastlinskega izvora kot dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Uradni list RS 93/01

46) Vlada Republike Slovenije. 1999. in 2000. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter oddajo v promet za javno potrošnjo. Uradni list RS 91/99 in 38/00

47) Vlada Republike Slovenije. 1999. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na katerih se uporablja gostinska dejavnost. Uradni list RS 78/99

48) Vlada Republike Slovenije. 1995. in 1998. Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti. Uradni list RS 34/95 in 45/98

49) Vlada Republike Slovenije. 1997. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov. Uradni list RS 29/97

50) Vlada Republike Slovenije. 1977. in 1981. Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim vinom. Uradni list RS 18/77 in 20/81

51) Vlada Republike Slovenije. 2003. Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili. Uradni list RS 82/03

52) Vlada Republike Slovenije. 2001. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Uradni list RS 46/01

53) Vlada Republike Slovenije. 2000. Zakon o kmetijstvu. Uradni list RS 54/00 54) Vlada Republike Slovenije. 2000. in 2002. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in

izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Uradni list RS 52/00 in 42/02

III

55) Vlada Republike Slovenije. 1995. in 1999. Zakon o gostinstvu. Uradni list RS 1/95 in 40/99

56) Vlada Republike Slovenije. 1997. in 2001. Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina. Uradni list RS 70/97 in 16/01

57) Vlada Republike Slovenije. 1999. in 2001. Zakon o varnosti in zdravju pri delu. Uradni list RS 56/99 in 64/01

INTERNETNI VIRI: 1) Društvo žena. (1998). Društvo žena na podeželju [online]. Available:

http://www.drustvo-zenana podezelju-ig.si/uvodna/uvodna.htm [26. marec 2003] 2) Zavod za zdravstveno varstvo Ravne na Koroškem. (2003). Higiena in zdravstvena

ekologija – HACCP sistem [online]. Available: http://www.gov.si/zzvravne/higiena/haccp.htm [26.september 2003]

3) Holsedl, Zdenka. (2003). GIS-Gorička informativna stran. Gospodarstvo na Goričkem [online]. Ekipa GIS-a. Available: http://www.goricko.net/staticpages/index.php?page=20030206073435468 [26. marec 2003]

4) MG-Ministrstvo za gospodarstvo. (2002). Strategija slovenskega turizma 2002-2006 [online]. Vlada Republike Slovenije. Available: http://www.mg-rs.si/datoteke/turitem/turizem_strategija.pdf [27. marec 2003]

5) TZS-Turistična zveza Slovenije. (2003). Izletniški turizem [online]. Available: http://www.rr-vel.si/tzs/ [27. marec 2003]

6) Urlaub auf den schönsten Bauernhöfen Europas. (2003). Spezialangebot [online]. Available: http://www.bauernhofurlaub.com [27. marec 2003]

7) Urlaub am Bauernhof. (2001). Willkommen bei Urlaub am Bauernhof in Österreich. [online]. Tiscover. Available: http://www.farmholidays.com/ [27. marec 2003]

8) ZTKS-Združenje turističnih kmetij Slovenije. (1997). Slovensko podeželje. Označevanje kakovosti turističnih kmetij [online]. Available: http://www.slovenia-tourism.si/touristfarms/sindex.htm [27. marec 2003]

9) ZTKS-Združenje turističnih kmetij Slovenije. (1997). Slovensko podeželje: Turistična kmetija Ferencovi [online]. Available: http://www.slovenia-tourism.si/touristfarms/sindex.htm [27. marec 2003]

PROMOCIJSKI MATERIAL: 1) Aschenbrenner, Gebhard, Kiss, Andrea, Matouch, Simone, Munduch-Bader, Maria,

Peterseil, Johannes, Pollheimer, Martin, Schmitzberger, Ingrid, Scholl, Sike, Thurner, Barbara, Wrbka, Thomas, Zechmeister, Harald. 2002. Landwirtschaft und Naturschutz – Chancen für die Zukunft. Wien: Stummer Druck

2) Böhm, Edgar, Pum, Wolfgang, Steinfellner, Claudia. 2002. Neues zu den bäuerlichen Nebentätigkeiten. Wien: Elbemühl

3) Dobovišek, Amadea. 2003. Trideželni park Goričko-Raab-Örség. Murska Sobota: Eurotrade Print

4) LFI-Ländliches Fortbildungsinstitut Steiermark. 2003. Landvirtschaft und Schule. Steiermark: Kammer für Land und Forstwirtschaft

5) Pojbič, Jože. 2003. Turistična kmetija – vinska klet Puhan. Murska Sobota: TIPG

IV

6) Reichsthaler, Grete in Karin, Wallgram. Steirischer Gourmet – Pass für eine Reise zu bauerlichen Kostbarkeiten. Graz: Landeskammer für Forst – und Landwirtschaft Steiemark

7) Krpič, Lidija. 2003. Krajinski park Goričko. Moravske Toplice: aiP Praprotnik 8) Kunej, Samo. 1991. Kaj mora Slovenec vedeti o vinu. Celje: Mavrica d.o.o. 9) LTO-Lokalna turistična organizacija Lendava. 2003. Označbe zdravilnih točk

blagodejnega zemeljskega sevanja ob Bukovniškem jezeru. Lendava: Razvojni center Lendava

10) Toplak, Jože. 2001. Turistična gozdna učna pot Fuks graba Korovci. Turistično društvo

Korovci

V

SEZNAM SLIK Slika 1: Igrala za otroke na turistični kmetiji ........................................................................ 6 Slika 2: Primer sobe za pogostitev gostov............................................................................. 7 Slika 3: Označevanje kakovosti turističnih kmetij v Sloveniji............................................ 22 Slika 4: Državni logotip »Urlaub am Bauernhof«............................................................... 27 Slika 5: Označevanje kakovosti turističnih kmetij v Avstriji .............................................. 28 Slika 6: Grad na Goričkem .................................................................................................. 38 Slika 7: Ferencova turistična kmetija z nastanitvijo............................................................ 41 Slika 8: Za gugalnico s slamnato streho je med otroki največ zanimanja........................... 42 Slika 9: Ferencova parna lokomotiva .................................................................................. 42 Slika 10: Turistična kmetija z nastanitvijo Flisar ................................................................ 44 Slika 11: Vinotoč Erniša...................................................................................................... 44 Slika 12: Soba za goste na Erniševi kmetiji ........................................................................ 45 Slika 13: Sod z napisom delovnega časa turistične kmetije ................................................ 45 Slika 14: Erniševa kmetija s prenočišči in vinsko kletjo ..................................................... 46 Slika 15: Vinotoč Mirana Erniše ......................................................................................... 46 Slika 16: Vinotoč Štesl ........................................................................................................ 47 Slika 17: Izletniška kmetija Puhan ...................................................................................... 48 Slika 18: Izletniška kmetija Gomboc z razglednim stolpom............................................... 49 Slika 19: Primeri vizitk goričkih turističnih kmetij (skenirane vizitke) .............................. 60 Slika 20: Primer razglednice Ferencove turistične kmetije (skenirana razglednica)........... 61

- 1 -

PRILOGE: PRILOGA 1: PRIROČNIK ZA POTENCIALNE NOVE PODNUDNIKE STORITEV TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM

1. KJE LAHKO NAJDE POTENCIALNI NOV PONUDNIK TURISTIČNE KMETIJE POMEMBNEJŠE ZAKONSKE PREDPISE, KI JIH JE TREBA UPOŠTEVATI PRI OPRAVLJANJU DOPOLNILNE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI?

15. in 26. člen Zakona o gostinstvu (Ur. l. RS, št. 1/95 in 40/99)

(http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1995/001/B/5271701.htm, http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1999/040/B/52199063.htm) Ta člena pravita, da lahko nosilec kmetije nudi gostom poleg jedi le doma pridelano pijačo in nastanitev (če gre za turistično kmetijo z nastanitvijo). Če gostinska ponudba na določenem območju ni dovolj razvita lahko nosilec kmetije pridobi dovoljenje za ponudbo kupljenih pijač pri ustreznem upravnem organu. Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in o minimalnem obsegu storitev za

opravljanje gostinske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 88/00) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/Ured/2000/088/B/523847341.htm) Pravilnik določa minimalne tehnične pogoje, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave na posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah. Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti

(Ur. l. RS, št. 34/95 in 45/98) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1995/034/B/5216511836.htm, http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1998/045/B/5219601035.htm)

Ta pravilnik določa, da morajo osebe, ki na kmetiji opravljajo gostinsko dejavnost izpolnjevati enega izmed naštetih pogojev (Kulovec 2002, 95):

dokončati vzgojno-izobraževalni program za poklic kuharja, natakarja, kuharja-natakarja, gostinskega ali turističnega tehnika, tehnika kuharstva ali strežbe itd. ali

dokončati program za pridobitev vsaj višje strokovne izobrazbe gostinske smeri ali dokončati program srednje splošne izobrazbe (gimnazije) in uspešno opraviti preskus

strokovne usposobljenosti za opravljanje gostinske dejavnosti ali imeti uspešno dokončan triletni vzgojno izobraževalni program za kmetovalko

gospodinjo. Ne glede na izobrazbo pa morajo nosilci turističnih kmetij opraviti 70-urni tečaj (glej prilogo A) po programu, ki ga v skladu s predpisi, ki urejajo kmetijsko dejavnost, sprejme minister, pristojen za kmetijstvo, izvaja pa ga Kmetijsko svetovalna služba oziroma organizacija, ki jo pooblasti Kmetijsko svetovalna služba. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij na

katerih se uporablja gostinska dejavnost (Ur. l. RS, št. 78/99) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1999/078/B/523702910.htm)

Nosilec kmetije določi redni dnevni obratovalni čas glede na vrsto kmetije, kot sledi: kmetije z nastanitvijo med 0. in 24. uro, izletniške kmetije med 6. in 1. uro naslednjega dne, vinotoči in osmice med 6. in 23. uro.

Nosilec lahko obratuje v podaljšanem obratovalnem času, če za to pridobi pisno soglasje za gostinstvo pristojnega organa lokalne skupnosti. Določiti mora obdobje obratovanja v koledarskem letu, tedensko število obratovalnih dni in dnevno število ur obratovanja na

- 2 -

kmetiji upoštevaje razmere in možnosti, povezane z opravljanjem osnovne (kmetijske) dejavnosti. Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Ur. l. RS, št. 29/97)

(http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1997/029/B/5216861296.htm) Pridobitev kategorije je obvezna za turistične kmetije z nastanitvijo in se preverja vsaka tri leta. Na turističnih kmetijah označujemo kakovost z eno, dvema, tremi ali štirimi jabolki. Več jabolk zagotavlja boljšo kakovost in večji obseg storitev (npr. večji poudarek na kakovosti in značilnosti hrane in pijače za določeno območje, večja izbira za preživljanje prostega časa itd.). S kategorijo je označena kakovost kmetije kot celote, k čemur štejemo urejenost okolja in zunanji videz kmetije, urejenost vseh zunanjih površin, ki so namenjene gostom, ter urejenost kmečke hiše oziroma drugih prostorov v katerih bivajo gostje v času počitnic. Pravilnik o veterinarsko-sanitarnih pogojih za proizvodnjo živil živalskega izvora ter

oddajo v promet za javno potrošnjo (Ur. l. RS, št. 91/99 in 38/00) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1999/091/B/5243161939.htm, http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2000/038/B/521859592.htm)

Na kmetiji smemo klati doma v ustreznih prostorih le prašiče, perutnino kunce in drobnico, medtem ko zakol goveda in kopitarjev na lastnem domu (tudi za lastno porabo) ni dovoljen. Oprema, ki se uporablja pri zakolu živali ter obdelavi in predelavi mesa, mora biti izdelana iz materiala, ki je trden, ni porozen, ne vpija tekočin, je brez vonja, odporen proti koroziji in ne sme reagirati z nobeno sestavino živila, spojino za pomivanje in razkuževanje ali sredstvom za vzdrževanje opreme. Lesena oprema je dovoljena samo v prostorih za prekajevanje, zorenje in skladiščenje suhomesnih izdelkov. Površine delovnih miz, na katerih režejo živila, morajo biti iz plastičnega materiala, ki ne vpija vlage in ga je mogoče čistiti. Tla v prostorih morajo biti iz trdnega materiala, nepropustnega za vodo, sol in kisline ter odpornega proti sredstvom za čiščenje in razkuževanje. Stene v delovnih prostorih morajo biti svetle barve, obložene z gladkim trajnim materialom, neprepustnim za vodo, ki omogoča mokro čiščenje in razkuževanje. Posode, v katerih shranjujejo ali prenašajo živila, morajo biti dobro označene, da ne nastajajo zamenjave (med čistimi in nečistimi deli). V proizvodnih prostorih, kjer obdelujejo in predelujejo živila, mora biti na primernem mestu nameščen umivalnik za roke s tekočo hladno in toplo vodo. Papirnate brisače morajo biti nameščene ob umivalniku tako, da se ne dotikajo sten in da se med umivanjem ne zmočijo. Osebe (nosilci turističnih kmetij z družinskimi člani), ki živijo in delajo na kmetiji, lahko uporabljajo kopalnice, stranišča in garderobe v stanovanjski hiši. Med delom z živili morajo osebe nositi ustrezno delovno obleko in obutev. Nosilci kmetij morajo po načelu HACCP sistema zagotoviti stalno preverjanje in notranjo kontrolo pri proizvodnji živil (npr. voditi morajo pisno dokumentacijo oz. evidenco o čiščenju prostorov, posode, ki prihajajo v stik z živili, čistilnih sredstvih, ki jih uporabljajo za čiščenje itd.). Pravilnik o sanitarno-zdravstvenih pogojih za predelavo živil rastlinskega izvora kot

dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur. l. RS, št. 93/01) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2001/093/B/5246411767.htm)

Prostore in opremo za predelavo živil rastlinskega izvora se sme uporabljati izključno za obdelavo, predelavo in skladiščenje surovin in živil. Biti morajo primerno zaščiteni pred vstopom glodalcev, mrčesa in drugih živali v prostore ter imeti ločen čisti in nečisti del s tekočo toplo in hladno vodo s posebnim umivalnikom za roke.

- 3 -

Delovni prostori, tla, stene, stropi, stroji in oprema morajo biti čisti in dobro vzdrževani. Tla morajo biti iz materialov, ki omogočajo mokro čiščenje in razkuževanje. Obvezna je uporaba delovne halje ali predpasnika in pokrivala ter obuvala samo za te namene. Nosilci kmetij, ki delajo z živili, morajo stalno skrbeti za čisto delovno obleko in obutev. Osebe, ki žive na kmetiji, lahko uporabljajo sanitarije v stanovanjski hiši. Zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili

(Ur. l. RS, št. 52/00 in 42/02) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2000/052/B/522452600.htm, http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2002/042/B/5220052270.htm) Zakon zahteva vpeljavo sistema HACCP (Hazard Analysis Critical Control Point oz. po slovensko: Analiza tveganj in kritične kontrolne točke) v vsak obrat, ki se ukvarja s proizvodnjo in prometom z živili ne glede na velikost in število zaposlenih v obratih. Sistem HACCP je specifičen za vsak posamezni obrat in si (ob nujnem izpolnjevanju minimalnih sanitarno tehničnih pogojev) prizadeva oblikovati proizvodni proces tako, da se minimalizirajo možna tveganja in s tem doseže maksimalna varnost za živila in s tem tudi potrošnika. Poenostavljeno lahko rečemo, da gre pri sistemu HACCP za notranji nadzor vseh, ki se ukvarjajo s proizvodnjo (proizvodnja je priprava, obdelava, predelava, dodelava in pakiranje živil ter izdelkov in snovi, ki prihajajo v stik z živili) in s prometom (promet so vsi postopki po končani proizvodnji, ki vključujejo hrambo, prevoz, razdeljevanje in prodajo končnih proizvodov) živil; v procesu se bistveno poveča samokontrola zaposlenih. Nosilci kmetij in njihovi družinski člani, ki se ukvarjajo s prometom in proizvodnjo živil, morajo voditi dokumentacijo o obsegu in načinu izvajanja notranjega nadzora, npr.:

potrdila o zdravstvenem stanju zaposlenih (glej prilogi B in C), evidenco čiščenja in dezinfekcije delovnega okolja in opreme (glej prilogo E), spisek čistilnih sredstev, spisek dezinfekcijskih sredstev, izdelan program čiščenja WC-jev s potrdili o ustreznosti uporabljenih čistilnih

sredstev, spisek potrebnega orodja in pripomočkov za vzdrževanje čistoče in higiene, evidenco o temperaturi v hladilniku itd. (www.gov.si/zzvravne/higiena/haccp.htm).

Pravilnik o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Ur. l. RS, št. 82/03) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2003/082/B/52_3941_5082.htm)

Nosilec kmetije in družinski člani, ki delajo v proizvodnji in prometu z živili morajo pred nastopom dela podpisati »soglasje iz priloge B« in izpolniti »individualno izjavo o bolezenskih znakih iz priloge C« (primer: če je gospodinja turistične kmetije »bruhala« mora v individualni izjavi navesti čas in datum, ko je nastopil naveden bolezenski znak ter kako je bil odpravljen; gospodinja se lahko odloči za zdravniški pregled ali pa se v času bolezni umakne v privatne prostore in se na delo vrne takrat, ko bolezen mine; ukrep, kako je bila bolezen odpravljena, mora biti evidentiran). Pregledi po tem pravilniku predstavljajo sestavni del izvajanja notranjega nadzora (del HACCP sistema) in se opravljajo ob epidemioloških indikacijah (npr. bruhanje, driska, gnojne spremembe na koži, izcedek iz ušes, nosu …). Pregled se lahko opravi tudi na zahtevo zdravstvenega oz. veterinarskega inšpektorja, ko je podan sum na nalezljivo bolezen. Po opravljenem pregledu mora izvajalec pregleda izdati pregledani osebi »potrdilo o pregledu osebe natisnjeno na obrazcu iz priloge D«. Dokumentacija (vse navedene priloge) mora biti vselej dostopna ob inšpekcijskem pregledu.

- 4 -

Zakon o kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 54/00) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2000/054/B/522497485.htm)

Zakon določa cilje kmetijske politike, načrtovanje razvoja kmetijstva in podeželja, ukrepe kmetijske politike, promet s kmetijskimi pridelki oziroma živili, javne službe, zbirke podatkov in informiranje na področju kmetijstva, postopke in organe za izvedbo zakona, raziskovalno delo, izobraževanje in razvojno - strokovne naloge ter inšpekcijski nadzor. 68. člen Zakona o kmetijstvu pravi, da dohodek iz dopolnilne dejavnosti na polnoletnega družinskega člana ne sme presegati 1,5 povprečne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu, v območjih s posebnimi naravnimi omejitvami (območja pogostih poplav, močvirij…) pa 3. povprečnih plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji v preteklem letu. Uredba o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (Ur.

l. RS, št. 46/01) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2001/046/B/522566260.htm)

Ta uredba podrobneje določa vrste (npr. turizem na kmetiji, predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov, dejavnost povezana s tradicionalnimi znanji na kmetiji ipd.), obseg (turistična dejavnost na kmetiji lahko obsega največ: 60 sedežev na izletniških kmetijah in vinotočih, 10 sob in dodatna skupna ležišča na kmetijah z nastanitvijo) in druge pogoje (te pogoje določajo podrobneje predpisi s področja gostinstva). Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina (Ur. l. RS, št.70/97 in 16/01)

(http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1997/070/B/5233741374.htm, http://objave.uradni-list.si/bazeul/Ured/2001/016/B/52957204.htm)

Zakon ureja posebnosti varstva geografskega porekla grozdja, vina in drugih proizvodov iz grozdja in vina, pridelavo grozdja plemenite vinske trte; pridelavo mošta in vina itd. Pravilnik o minimalnih pogojih za promet z nevstekleničenim vinom (Ur. l. RS, št.

18/77 in 20/81) Pravilnik določa pogoje glede prostora (kleti) za hrambo nevstekleničenega vina (kleti morajo biti zračne, urejene, z enakomerno temperaturo: 8-16°C itd.), opreme in naprav (primerne lesene, steklene posode za hranjenje vina, prezračevalne naprave, termometer ….) itd. 2., 14., 15. in 24. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 56/99 in

64/01) (http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/1999/056/B/522652751.htm, http://objave.uradni-list.si/bazeul/URED/2001/064/B/523475289.htm) Naloga izvedenca za varnost in zdravje pri delu je »ocenjevanje tveganja« za posamezno delovno mesto, tj. izvedenec ugotavlja pomanjkljivosti oz. nevarnosti (npr. nezavarovane stopnice – ukrep: če ima turistična kmetija več kot pet stopnic je potrebno urediti držalo ob eni strani, če pa ima kmetija več kot deset stopnic je nujno potrebno držalo ob obeh straneh; če ima turistična kmetija staro inštalacijo je nujno potreben strokovnjak za meritve; ob gasilniku morajo biti navodila za požarno varnost v treh jezikih -slovenski, nemški, angleški- za goste ...) delovnih naprav, opreme itd. na turistični kmetiji. Na podlagi »ocene tveganja« izhaja usposabljanje nosilcev turističnih kmetij, na podlagi specifičnih nevarnosti, ki so ugotovljene v postopku izdelave od »ocene tveganja«. Preizkus teoretične in praktične usposobljenosti se izvaja na delovnem mestu. Po končanem uspešnem usposabljanju dobi nosilec kmetije »Potrdilo o opravljenem izpitu iz varnosti in zdravja pri delu«, ki velja dve leti.

- 5 -

2. KJE SE VLOŽI PROŠNJA ZA OPRAVLJANJE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI?

Za območje Goričkega na sedežu Upravne enote v vložišču v Murski Soboti,

Kardoševa 2, pri pristojnem delavcu (pri gospe Mileni Kocovan, tel.: 02/513-11-08) v času uradnih ur:

ponedeljek: 7.30-10.30 in 11.00-14.30 sreda: 7.30-10.30 in 11.00-14.00 petek: 7.30-10.30 in 11.00-14.30

ali pa se pošlje po pošti, 2. nadstropje, soba št. 39

3. KAKO?

s posebnim obrazcem »Vloga za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti

na kmetiji« (glej prilogo F), ki se dobi na sedežu Upravne enote v 2. nadstropju, v sobi št. 39,

vlogo lahko napišete tudi sami, v tem primeru mora vloga vsebovati: ime in priimek ter naslov s hišno številko, podatke o dohodku iz kmetijske dejavnosti za celotno kmetijo za preteklo leto, podatke o vrsti in obsegu (število sob in sedežev na turistični kmetiji) dopolnilne

dejavnosti in potrebne priloge, ki so navedene pod točko 4.

4. KATERE PRILOGE JE POTREBNO PRILOŽITI K VLOGI?

dokazilo o lastništvu kmetije - posestni list ali zemljiško - knjižni izpisek (priskrbite si

ga na Območni Geodetski upravi Murska Sobota, Slomškova ulica 19), na vlogi boste morali napisati svoje polnoletne družinske člane (dohodkovne omejitve),

zato vzemite s sabo njihove davčne številke in osebne izkaznice (EMŠO), dokazilo o izobrazbi za opravljanje turistične dejavnosti na kmetiji (potrebno je imeti

vsaj 5 let delovnih izkušenj na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti ali izpolnjevati enega izmed naštetih pogojev, ki jih določa Pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki opravljajo dela v gostinski dejavnosti; ne glede na stopnjo izobrazbe ali vsaj pet let delovnih izkušenj na kmetiji pa je potreben ustrezen certifikat oziroma potrdilo o opravljenem 70-urnem tečaju po programu Kmetijsko svetovalne službe),

ustrezna dokazila o izpolnjevanju: veterinarsko-sanitarnih pogojev; če turistična kmetija izpolnjuje veterinarsko-

sanitarne pogoje ji izda veterinarski inšpektor (Veterinarska inšpekcija Murska Sobota, Kardoševa ulica 2; tel.: 02/52-14-340), po ogledu kmetije, ustrezno potrdilo,

sanitarno-zdravstvenih pogojev: higienski minimum, je sestavljen iz predavanja kateremu sledi izpit;

higienski minimum velja 5 let (potem ga je potrebno obnoviti); po končanem izpitu dobi nosilec kmetije potrdilo sanitarnega izvedenca; predavanje in izpit iz higienskega minimuma se izvaja na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ulica Arhitekta Novaka 2b, tel: 02/530-21-00.

zdravniški pregledi za nosilce turističnih kmetij niso obvezni - nosilci morajo pred nastopom dela podpisati poseben obrazec »Soglasje osebe

- 6 -

k obveznosti prijavljanja bolezni, ki se lahko prenašajo z delom« in izpolniti »Individualno izjavo o bolezenskih znakih« - na podlagi notranjega nadzora morajo nosilci kmetij in njihovi družinski člani, ki prihajajo v stik z živili, voditi lastno evidenco o določenih bolezenskih znakih in se na podlagi lastne presoje odločiti za zdravniški pregled, ki ga izvaja prav tako Zavod za zdravstveno varstvo Murska Sobota, ulica Arhitekta Novaka 2b - enota za nalezljive bolezni, tel. 02/530-21-44.

5. POTREBNO PLAČILO?

na Upravni enoti se plača upravna taksa, ki znaša 3.400 sit, higienski minimum stane 23.000 sit (obnovitveni stane 15.000 sit), 70-urni tečaj, ki ga izvaja Kmetijsko svetovalna služba, pod vodstvom gospe Ivanke

Donko, stane od 55.000 do 63.000 sit (cena je odvisna od vrste predavateljev; tečaj se izvede ob prisotnosti vsaj 15. udeležencev),

obisk kmetije sanitarnega izvedenca stane 18.000 sit, obisk kmetije veterinarskega inšpektorja stane 4.250 sit + prevozni stroški, prvi strokovni obisk kmetije izvedenca za varstvo in zdravje pri delu, ki ga izvaja

V.E.P.T. Rakičan d.o.o., Lendavska ulica 18 Murska Sobota, tel.: 02/537-15-10, znaša 15.000 sit,

izpit iz varstva in zdravja pri delu (V.E.P.T. Rakičan d.o.o.): teoretični del: 5.000 sit, praktični del: 2.000 sit

zdravniški pregled (ni obvezen) na Zavodu za zdravstveno varstvo Murska Sobota stane 5.000 sit + dodatni stroški npr. za preglede različnih vzorcev.

6. ODGOVOR-POTREBEN ČAS?

Če izpolnjuje Vloga za izdajo dovoljenja vse pogoje (priložene potrebne priloge), bo odobrena v roku enega tedna. Vloga za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki jo izpolni lastnik kmetije, ostane na Upravni enoti Murska Sobota. Po registraciji se kmetija vpiše na davčnem uradu v Murski Soboti in po 15-dnevnem pritožnem roku še na Ministrstvu za kmetijstvo v Ljubljani.

- 7 -

PRILOGA A: PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ZA NOSILCE TURISTIČNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI A – SPLOŠNI DEL (6%) 1 Kaj je turizem? 1.1 Opredelitev pojma, funkcije turizma - gospodarski pomen, - negospodarski učinki turizma, zdravstveni, zabavni, kulturni itd., - indirektni gospodarski učinki turizma, - trendi doma. 2 Kako se odločamo za turistično dejavnost na kmetiji? 2.1 Zakaj? - potrebujemo dodatni zaslužek, - imamo proste delovne moči, - imamo veselje. 2.2 Kje leži naša kmetija? - privlačnost kot osnovna prvina okolja, - etnološke posebnosti domačega kraja in širše okolice, - naravni in kulturni dejavniki, - komunalna in turistična infrastruktura, - aktivnosti na kmetiji, - prostorske možnosti na kmetiji, - možnosti, ki jih nudi okolje. 2.3 Kaj je turistična dejavnost na kmetiji? - stacionarni turizem (prenočišča, apartmaji, šotorišča), - izletniški turizem (vinotoči, osmice, kmetije odprtih vrat). B – STROKOVNI DEL (6%) 1 Kakšne pogoje je potrebno izpolnjevati za registracijo dejavnosti? 1.1 Osnove 1.2 Zakonodaja (Zakon o gostinstvu, Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih, Pravilnik o

sanitarno zdravstvenih pogojih glede delovnih prostorov, opreme in naprav ter oseb, ki opravljajo gostinsko dejavnost, pogoji glede minimalnih storitev za posamezno obliko dejavnosti, pogoji glede kategorizacije kmetij itd.).

2 Kakšne so obveznosti pri obratovanju? 2.1 Izpolnjevanje sanitarno tehničnih predpisov (živila, osebe, prostori, naprave, tečaj iz

higienskega minimuma), 2.2 Prijava in odjava gostov - vodenje knjig, - vodenje evidenc prihodkov in odhodkov,

- 8 -

- davčna napoved, - plačevanje obveznosti (dohodnina …), - upoštevanje uzanc. 2.3 Prodajne zmogljivosti - rezervacije, - izstavljanje računov, - načini plačevanja, - sodelovanje s turističnimi agencijami, - promocija, - kalkulacija cene turistične storitve, - upoštevanje uzanc. 3 Kako urediti prostore za goste? (6%) 3.1 Ureditev sob za goste (oprema: obvezna, zaželjena), - ureditev jedilnice, TV sobe, - dekoracija, - vzdrževanje reda in higiene, - ureditev kuhinje, shramb, - ureditev kmečkega dvorišča (kotički za goste, športni objekti, otroška igrišča), - skrb za varstvo gosta z ureditvijo in zaščito gnojišč, strojev, živali. 4 Delo z gosti (10%) 4.1 Odnosi v družini (složnost, kooperacija, solidarnost), - higienske navade (čistoča, urejenost; obleka, lasje, zobje), - odnos do znanja. 4.2 Odnos do gosta - gostoljubnost, pozornost, - korespodenca, - pravila lepega obnašanja, bonton, - navade gostov, pričakovanja, možnosti, - hišni red, kako ga oblikujemo in kako ga predstavimo gostom. 5 Prehrana gostov in prehranske navade (12%) 5.1 Časovna delitev obrokov - energijska delitev obrokov, - letni časi, - uporaba živil, - alternativne oblike prehranjevanja. 5.2 Sestava menujev - upoštevanje živil za biološko polnovreden obrok, - upoštevanje energijske vrednosti obrokov. 5.3 Oblikovanje jedilnika - upoštevanje združljivosti živil, - po hranilni sestavi, - po načinu in obliki priprave. 5.4 Higiena hrane - zastrupitve s hrano,

- 9 -

- hranjenje živil in shranjevanje, - konzerviranje in uporaba konzerviranih živil. 6 Šest vzporednih vaj v kuhi in strežbi (40%) 6.1 Priprava hrane od enostavnih do domačih jedi s posebnim poudarkom na zelenjavnih

jedeh - poznavanje mesa in uporaba, razkosavanje, klanje perutnine, zajcev, domače koline. 6.2 Posoda za kuhanje in serviranje, pribor, kuhinjsko in namizno perilo, uporaba in

vzdrževanje - uporaba - vzdrževanje gospodinjskih strojev in aparatov. 6.3 Pogrinjki in serviranje 6.4 Ponudba pijač - alkoholne pijače, - brezalkoholne pijače, - mešanje pijač. 7 Seminarska naloga - Turistična ponudba domače kmetije 8 Strokovna ekskurzija - ogled turistične kmetije (6%) 9 Izpit v obliki razgovora o seminarski nalogi (4%)

- 10 -

PRILOGA B: SOGLASJE OSEBE K OBVEZNOSTI PRIJAVLJANJA BOLEZNI, KI SE LAHKO PRENAŠAJO Z DELOM Podpisani …………………………………… soglašam, da bom takoj obvestil nosilca živilske dejavnosti, ter, če bo potrebno, opravil zdravstvene preglede in/ali prenehal z delom v primeru naslednjih zdravstvenih težav: 1. V vsakem primeru:

- bruhanja; - driske; - gnojnih sprememb na koži (ognojki, gnojne rane, turi itd.); - izcedka iz ušes, nosu.

2. Vsakokrat po preboleli nalezljivi bolezni, pred vrnitvijo na delo. 3. V primeru pojava driske in/ali bruhanja v družini. 4. Po vrnitvi na delo, po daljši odsotnosti, če sem v tem času prebolel drisko ali sem bruhal ali je kdorkoli iz skupine ljudi, s katerimi sem bil v stiku, prebolel drisko ali je bruhal. Podpis osebe: Datum: Opomba: v primeru turistične kmetije je »nosilec živilske dejavnosti« gospodar turistične kmetije; tj. v primeru naštetih bolezenskih težav, morajo vsi zaposleni na turistični kmetiji o tem nujno obvestiti nosilca kmetije in ustrezno ukrepati!

- 11 -

PRILOGA C: INDIVIDUALNA IZJAVA O BOLEZENSKIH ZNAKIH Ime in priimek: Naslov bivališča: Delovno mesto: Opis bolezenskih znakov: Bolezenski znak Da Ne Datum pojava Bruhanje Driska Zlatenica Gnojne spremembe na koži, ob nohtih, očesni ječmen, gnojne rane

Izcedek iz oči, ušes, nosu

Bivanje v tujini Driska in/ali bruhanje v družini

Če ste na katerokoli vprašanje odgovorili z DA, prosimo, da dodatno obrazložite vaše težave: ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………… Potrjujem, da so odgovori na vprašanja ter dodatne informacije resnični. Podpis osebe: Datum: ……………………………………………………………………………………………… Napoten na zdravniški pregled: da ne Podpis nosilca živilske dejavnosti oziroma odgovorne osebe: Datum:

- 12 -

PRILOGA D: POTRDILO O PREGLEDU OSEBE, KI PRI DELU PRIHAJA V STIK Z ŽIVILI Potrdilo o pregledu osebe, ki je opravljen po Pravilniku o zdravstvenih zahtevah za osebe, ki pri delu v proizvodnji in prometu z živili prihajajo v stik z živili (Uradni list RS, št. 82/03). Na podlagi opravljenega pregleda je bilo ugotovljeno, da (ime in priimek) ………………………………………………………., ki je zaposlen-a pri (nosilec živilske dejavnosti) …………………………………………..., na delovnem mestu ……………………………………………………. - izpolnjuje pogoje za delo z živili, - izpolnjuje pogoje za delo z živili z omejitvijo: ………………………………. - ne izpolnjuje pogojev za delo z živili, zaradi: ……………………………….. - - - Predlagani ukrepi: ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. Kraj in datum izdaje: ……………………………………………………………………………………………….. Naziv pooblaščenega javnega zavoda, ki je potrdilo izdal: ……………………………………………………………………………………………….. ………………………………… žig in podpis zdravnika *Izpolni se v dveh izvodih (za nosilca živilske dejavnosti in izvajalca pregleda)

- 13 -

PRILOGA E: EVIDENCA ČIŠČENJA IN DEZINFEKCIJE DELOVNEGA OKOLJA IN OPREME

ZAP. ŠT.

DATUM, ČAS

ZAČETKA IN KONCA

SREDSTVO KOLIČINA SREDSTVA OPOMBE ODGOVORNA

OSEBA

1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20.

NAPOTKI ZA IZPOLNJEVANJE OBRAZCEV ČIŠČENJA IN DEZINFEKCIJE: - stolpec št.1 zaporedne številke, - stolpec št.2 vnesi datum in čas začetka in konca čiščenja, - stolpec št.3 vnesi sredstvo s katerim se je čistilo (dezinficiralo iz načrta čiščenja in

dezinfekcije), - stolpec št.4 vnesi porabljeno količino sredstva za čiščenje (dezinfekcijo), - stolpec št.5 vnesi opombe, - stolpec št.6 podpiše se odgovorna oseba, ki je opravila čiščenje oz. dezinfekcijo.

- 14 -

PRILOGA F: VLOGA za izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji Datum oddaje vloge: ……………………………………… Številka vloge: ……………………………………………. VLAGATELJ VLOGE (ime in priimek): ……………………………………………………………………………………………….. Naslov stalnega ali začasnega bivališča (kraj, ulica, hišna številka): ……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….. EMŠO: …………………………. Davčna številka: ………………... Dejavnost se opravlja na kmetijskem gospodarstvu (KMG-MID): ………………………… UPRAVNA ENOTA: …………………………………………….. IZPOSTAVA: …………………………………………………….. OBČINA: …………………………………………………………. Pošto bom prejemal (a) na naslov: ………………………………………………………… Obvestila bom sprejemal (a) na telefon št.: ………… oziroma faks št.: …………………... Podpisani (a): …………………………………………………………….., rojen (a) dne: …………………………. v …………………………….., vlagam vlogo za (ustrezno obkrožiti):

a) izdajo dovoljenja za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji, b) spremembo podatkov, c) prenehanje opravljanja dopolnilne dejavnosti; ter izjavljam in dokazujem:

1. da uporabljam kmetijo kot (ustrezno obkrožiti): a) lastnik (predložiti dokazilo o lastništvu), b) solastnik (predložiti dokazilo o solastništvu), c) zakupnik (predložiti overjeno zakupno pogodbo), d) drugačen uporabnik (družinski član, zakonec) ……………………………………;

2. da se ukvarjam s kmetijsko dejavnostjo; 3. da znaša dohodek iz kmetijske dejavnosti za celo kmetijo za preteklo leto: …………sit; 4. da nisem najeta delovna sila na kmetiji;

- 15 -

5. da nameravam opravljati naslednjo dopolnilno dejavnost na kmetiji v skladu s predpisom, ki ureja vrsto, obseg in pogoje za opravljanje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji (označite vrsto ali vrste dopolnilnih dejavnosti):

Šifra Vrsta Fizični obseg

Predvideni letni dohodek

(sit) 01 Predelava, obdelava, dodelava, zamrzovanje

in pakiranje kmetijskih pridelkov in gozdnih sortimentov

01.1 - mesa kg/leto 01.2 - mleka l/dan 01.3 - zelenjave kg/leto 01.4 - sadja kg/leto 01.5 - lesa m³/leto 01.6 - poljščine kg/leto 02 Prodaja pridelkov in izdelkov okoliških

kmetij na kmetiji

03 Nabiranje, predelava in prodaja gozdnih sadežev in zelišč

kg/leto

04 Turizem na kmetiji 04.1 - kmetija z nastanitvijo sob 04.2 - izletniška kmetija sedežev 04.3 - vinotoč sedežev 04.4 - osmica sedežev 05 Dejavnost, povezana s tradicionalnimi znanji

na kmetiji

05.1 - peka kruha kg/teden 05.2 - peka potic in peciva kg/teden 05.3 - ostalo* (s seznama, ki je sestavni del vloge,

navedite zaporedno številko)

06 Pridobivanje in prodaja energije iz biomase 06.1 - lesni sekanci KW 06.2 - gnoj in gnojnice KW 06.3 - drugi vir biomase KW 07 Pridobivanje in prodaja energije iz vodnih,

veternih in drugih virov

07.1 - vodni vir KW 07.2 - veterni vir KW 07.3 - sončni vir KW 08 Storitve s kmetijsko ter gozdarsko

mehanizacijo in opremo

08.1 - kmetijsko ur/leto 08.2 - gozdarsko ur/leto 09 Storitve delovne sile s kmetij, ki so povezane

z znanji iz kmetijstva in gozdarstva ur/leto

10 Drugo izobraževanje na kmetijah, povezano z dejavnostjo na kmetiji

ur/leto

11 Druge dopolnilne dejavnosti

- 16 -

11.1.1 - vrtnarstvo - vrtnine

kg/leto

11.1.2 - vrtnarstvo - okrasne rastline

kom/leto

11.2 - čebelarstvo kg/leto 11.3 - perutninarstvo kom/leto 11.4 - ribogojstvo kg/leto 11.5 - gobarstvo kg/leto 11.6 - zeliščarstvo kg/leto 11.7.1 - sodelovanje v pridelavi in dodelavi semen kg/leto 11.7.2 - sodelovanje v pridelavi in dodelavi sadik kom/leto 11.8 - drevesničarstvo kom/leto 11.9 - trsničarstvo kom/leto 11.10 - reja divjadi kom/leto 12 Zbiranje in kompostiranje odpadnih

organskih snovi kg/leto

Pri fizičnem obsegu vnesite količino v ustrezni enoti. 6. število polnoletnih družinskih članov kmetijskega gospodarstva: ……………………; Zap. št. Ime in priimek EMŠO Naslov stalnega prebivališča Davčna

številka 7. da sem ustrezno usposobljen (a) za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji (obkrožite in predložite ustrezno dokazilo kateri pogoj usposobljenosti za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji izpolnjujete iz prve alinee in katerega iz druge alinee): - ustrezna usposobljenost:

a) najmanj poklicna kmetijska izobrazba ali b) opravljen preizkus znanja iz kmetijske dejavnosti po programu kmetijskih

poklicnih ali srednjih šol s posebnim poudarkom na kmetijski dejavnosti, ki jo opravljam oz. jo nameravam opravljati ali

c) najmanj petletne delovne izkušnje na kmetiji ali v posamezni kmetijski dejavnosti.

- usposobljenost za opravljanje dopolnilne dejavnosti:

a) najmanj srednjo poklicno izobrazbo ustrezne smeri ali

- 17 -

b) ustrezen certifikat, pridobljen z izobraževanje, izpopolnjevanjem in usposabljanjem ter preizkusom strokovne usposobljenosti po programu poklicne kvalifikacije za dejavnost, ki jo bom opravljal (a) kot dopolnilno dejavnost na kmetiji;

8. da izpolnjujem veterinarsko-sanitarne pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti predelave živil živalskega izvora oziroma sanitarno-zdravstvene pogoje za predelavo živil rastlinskega izvora (priložite ustrezna dokazila - pozitivno mnenje ustreznega inšpektorja) 9. da je kmetija razvrščena (ustrezno obkrožite):

a) v območje z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo,

b) v nižinsko območje; 10. da bom dopolnilne dejavnosti na kmetiji opravljal (a) v naslednjih prostorih: ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………, s funkcionalnim zemljiščem in drugimi zunanjimi površinami v izmeri: ..………………m² z naslednjo: - opremo: ……………………………………………………………………………………. ………………………………………………………………………………………………. - napravami: ………………………………………………………………………………… ……………………………………………………………………………………………….. - poleg nosilca dopolnilne dejavnosti, opravljajo dopolnilno dejavnost še naslednji

družinski člani kmetijskega gospodarstva: Zap. št. Ime in priimek EMŠO Naslov stalnega prebivališča Davčna

številka 11. da ne prejemam nobenih nadomestil za samozaposlitev oziroma za delo na domu.

- 18 -

Vlogi prilagam naslednje listine in dokazila: (Če gre za dejavnosti domače ali umetne obrti, mora vlagatelj priložiti vlogi poleg ostalih dokazil tudi mnenje Obrtne zbornice Slovenije) ………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………. Soglasje lastnika za opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji ……………………………………………………………………….. (ime in priimek) ………………………………………………………………………… (lastnoročni podpis) Datum odobritve vloge: ……………………………………………….. Datum spremembe vloge: ……………………………………………… Datum prenehanja opravljanja dopolnilne dejavnosti: ………………… Vlagatelj vloge ………………………… (lastnoročni podpis) SEZNAM DEJAVNOSTI, KI PO MNENJU STROKOVNE KOMISIJE OBRTNE ZBORNICE SlOVENIJE SODIJO V OKVIRE DOMAČE OZIROMA UMETNOSTNE OBRTI

1. lončarstvo (le ročno, na kolovratu ali drugih ročnih tehnikah, tradicionalno ali sodobno); 2. oblikovanje keramike (sodobno unikatno keramično oblikovanje v celi paleti tehnik, od raku do porcelana. Izdelki najrazličnejših dekorativnih namenov itd.); 3. pletarstvo (najrazličnejše vrste šibja, ki rastejo na Slovenskem; nadalje, pletenje iz koruznega ličja, oblancevIbutarice in drug okras iz oblanja in drugih, za pletarstvo primernih gradiv, vendar le tistih, ki so produkt domačih naravnih okolij); 4. tkalstvo (tradicionalno in sodobno, na ročnih lesenih vodoravnih ali navpičnih statvah, tudi tkanje unikatnih tkanih izdelkov s sodobnimi orodji); 5. izdelovanje krpank (vendar samo unikatni primerki, torej umetniške krpanke); 6. ročno pletenje (v poštev pridejo samo unikatni primeri, torej avtorsko unikatno pletenje in posamezni primeri tovrstnih domačih obrti, ki se nadaljujejo iz preteklosti, npr. ročno domače pletenje volnenih nogavic); 7. izdelovanje kvačkanih vezenin (prtiči, razni modni unikatni dodatki); 8. domača suhorobarska galanterija in nadaljevanje stare suhorobarske dediščine;

- 19 -

9. medičarstvo (izdelovanje unikatnih dekorativnih figuralnih medenjakov, lecta, malih in dražgoških kruhkov); 10. svečarstvo (nadaljevanje starega klasičnega svečarstva, uporaba naravnih gradiv); 11. sodobno unikatno oblikovanje iz usnja in usnjenih delov; 12. sedlarstvo (ročno izdelovanje konjskih sedel in komatov z okrasnim jermenjem); 13. coklarstvo (izdelovanje replik lesenih cokel, ki jih hranijo naši muzeji in zbirke); 14. umetnostno kovaštvo (unikatno kovani, tradicionalno in sodobno oblikovani kovaški izdelki; tudi replike dediščine in kovaštvo za potrebe obnavljanja spomenikov naše dediščine); 15. domače tesarstvo (izdelovanje lesenih preš za grozdje - tradicionalnih, ne sodobnih, kozolcev, tesarski detajli za potrebe ohranjanja spomenikov kulturne dediščine ali t.i. tesarsko restavratorstvo, izdelovanje tesarskih replik); 16. domače mizarstvo (izdelovanje mizarskih replik dediščine, mizarsko restavratorstvo, izdelovanje raznih domačih mizarskih izdelkov); 17. rezbarstvo (izključno le ročno rezbarstvo, brez uporabe mehaničnih strojnih orodij, rezbarstvo kot del restavratorstva in izdelovanje rezbarskih replik); 18. izdelovanje intarzij (lesene, slamnate, kovinske, kamnite intarzije, vendar izključno unikatne ali za potrebe ohranjanja dediščine - restavratorstvo); 19. sodarstvo (domače ročno sodarstvo, kot ena najstarejših panog domače obrti na Slovenskem); 20. kolarstvo (izdelovanje lesenih koles za vozove, delov vozov in vozov v celoti - kmečkih in kočij); 21. izdelovanje klekljanih čipk (gre lahko le za unikatne ročno izdelane izdelke); 22. izdelovanje vezenin (razne veziljske tehnologije, npr. križni vbod, rišelje itd.); 23. piparstvo (npr. pipe iz Gorjuš in drugih okolij); 24. slamnikarstvo (kot sestavina tradicionalnega pletarstva; izdelki iz slamnatih kit, ponovitve dediščine in sodobno oblikovanje na tem področju, cekarji, klobuki in drugi izdelki); 25. unikatno poslikavanje tkanin (svilene rute, šali, drugi unikatni deli obleke, kravate, robčki itd.); 26. unikatno šiviljstvo in krojaštvo za posebne namene (npr. unikatne kreacije, izdelovanje celot ali le delov narodnih noš); 27. izdelovanje umetnega cvetja (naravna gradiva, papir, vosek, torej ohranjanje tradicionalnih načinov); 28. kotlarstvo (ročna izdelava bakrenih kotlov za sirjenje in druge posebne namene); 29. apneničarstvo (žganje apna v klasičnih domačih, gozdnih apnenicah, največkrat tudi za potrebe varovanja spomenikov kulturne dediščine in zahtevne prenove); 30. unikatno kamnoseštvo (replike dediščine in unikatno sodobno kamnoseško oblikovanje); 31. vrvarstvo (domače izdelovanje lanenih in konopnenih vrvi); 32. izdelovanje bičev (pletenje bičev in lesenih viter itd.); 33. izdelovanje maskot (komisija ima zelo stroge kriterije in upošteva vrhunsko estetsko oblikovalsko raven izdelkov); 34. izdelovanje dekorativnih in okrasnih predmetov, sestavljenih iz več različnih gradiv pri katerih so lahko tudi elementi iz zlata, raznih kamnov in drugih kovin (ročno oblikovani unikatni avtorski oziroma unikatni izdelki);

- 20 -

35. replike avtorskih izdelkov naših umetnikov, oblikovalcev, arhitektov po enakih tehnologijah kot originali ali kot njihove interpretacije v drugih, sodobnih in cenovno sprejemljivih gradivih; 36. sodobno oblikovani, pogosto tudi sestavljeni izdelki iz različnih gradiv; 37. replike izdelkov naše dediščine; 38. unikatni steklarski avtorski izdelki (kot replike dediščine ali kot izdelki konkretnih oblikovalcev - izdelava ročna s pihanjem); 39. umetniško brušeni steklarski izdelki; 40. oglarstvo (domače izdelovanje oglja v ogljarskih kopah v gozdovih, kot ohranjanje te domače obrti); 41. ročno poslikavanje najrazličnejših predmetov (npr. replike skrinj, panjskih končnic, slik na steklu in drugih izdelkov naše dediščine; v to skupino se uvrščajo tudi vrhunski primeri unikatnih sodobnih poslikav predmetov (lesenih, steklenih, kovinskih); komisija uporablja v tej skupini zelo stroga in selektivna merila); 42. sodobno interpretirani izdelki naše dediščine kot preoblikovanje (re-design) le-teh ali sodobni unikatni izdelki, ki imajo korenine v dediščini); 43. dekorativno oblikovanje iz testa in drugih novih gradiv (fimo mase ipd.); 44. ročno izdelane igrače in lutke s posebnim poudarkom na dediščini (replike) in kakovostnem sodobnem oblikovanju; komisija sodeluje s komisijo za naziv Dobra igrača; 45. unikatno umetno livarstvo (zlasti izdelovanje replik bronastih in drugih kovinskih predmetov, ki jih hranijo naši muzeji ter razne sodobne umetniške interpretacije s pomočjo ulivanja (nakit, sodobni dekorativni predmeti itd.); 46. ostali unikatni izdelki, ki nastajajo ali kot interpretacije dediščine ali pod vplivom spoznavanja novih, tudi tujih ustvarjalnih pristopov in tehnologij v našem kulturnem oz. državnem prostoru.

a

PRILOGA 2: ANKETA NOSILCEV TURISTIČNIH KMETIJ NA GORIČKEM Sem Vesna Pisnik, študentka Ekonomsko poslovne fakultete v Mariboru. Pripravljam diplomsko nalogo z naslovom »Ponudba in razvojne možnosti turističnih kmetij na Goričkem«. V ta namen sem izdelala vprašalnik, s katerim bom lahko opravila raziskavo, ki mi bo v pomoč pri pisanju diplomske naloge. Zato vas lepo prosim, da mi pri tem pomagate in izpolnite vprašalnik. Za vaš trud se vam v naprej lepo zahvaljujem. 1. VRSTA TURISTIČNE KMETIJE:

a) turistična kmetija z nastanitvijo, b) izletniška turistična kmetija, c) vinotoč

2. KAPACITETE VAŠE TURISTIČNE KMETIJE:

a) če gre za turistično kmetijo z nastanitvijo: število ležišč ……………, število sob ………………, število apartmajev …………., ločen prostor za kadilce/nekadilce:

- da - ne

b) če gre za vinotoč ali izletniško turistično kmetijo: število sedežev v prostoru za pogostitev gostov ……………, število sedežev na vrtu oziroma na terasi (zunaj) ………….., ločen prostor za kadilce/nekadilce:

- da - ne 3. STAROST:

a) gospodar: - do 30 let - med 31 do 40 let - med 41 do 50 let - med 51 do 60 let - nad 60 let b) gospodinja:

- do 30 let - med 31 do 40 let

- med 41 do 50 let - med 51 do 60 let - nad 60 let

4. ALI IMA VAŠA TURISTIČNA KMETIJA NASLEDNIKA?

a) da b) ne

b

5. ŠTEVILO DRUŽINSKIH ČLANOV, KI DELAJO NA KMETIJ IN NJIHOVA ZAPOSLENOST:

a) redno - polni delovni čas (prosim, navedite): …………, b) občasno (prosim, navedite): …………..

6. CILJNE SKUPINE (tržni segmenti) VAŠE TURISTIČNE KMETIJE:

a) mlade družine brez otrok, b) družine z otroki, c) upokojenci (starejši zakonski pari), d) študenti in dijaki, e) poslovneži, f) zaključene družbe (ob različnih priložnostih: poroke, obletnice, rojstni

dnevi, zaključki leta itd.), g) drugi (prosim, navedite): …………………………………………………...

7. RAZLOGI ZA UKVARJANJE S TURIZMOM KOT DOPOLNILNO

DEJAVNOSTJO NA VAŠI KMETIJI: a) prodaja domačih pridelkov gostom turistične kmetije, b) predelava domačih pridelkov, c) možnost dodatnega zaslužka, d) veselje do dela z ljudmi, e) možnost samozaposlitve, f) drugo (napišite, prosim): ……………………………………………………

8. KATERA GOSPODARSKA POSLOPJA LAHKO NAJDEMO NA VAŠI KMETIJI? a) hlev, d) žaga, b) klet, e) oljarna, c) drvarnica, f) drugo (napišite, prosim): ……………..

9. ALI JE STAVBA, V KATERI SO VAŠE TURISTIČNE KAPACITETE,

NAMENJENA IZKLJUČNO POTREBAM TURIZMA? (torej je stanovanjska hiša zraven oz. v bližini turistične kmetije):

a) da b) ne 10. ČE STE NA PREJŠNJE VPRAŠANJE ODGOVORILI Z »DA« -ALI GRE ZA:

a) prenovljeno staro hišo, b) na novo zgrajeno hišo?

11. KAKO IMENUJETE PROSTOR ZA POGOSTITEV GOSTOV?

a) dnevni prostor, d) hiša, b) jedilnica, e) drugo (napišite, prosim): ………….. c) »iža«,

12. USMERJENOST VAŠE KMETIJE: a) poljedelstvo, b) živinoreja:

govedoreja, prašičereja, perutninarstvo, ostalo (prosim, napišite): …………………………….

c

c) gozdarstvo, d) vinogradništvo, e) biološko kmetovanje, f) drugo (prosim, navedite): ……………………………………………………

13. ALI JE VAŠA KMETIJA PREPOZNAVNA PO DOLOČENI VRSTI PONUDBE ?

a) da (navedite, prosim): ………………………………………………………. b) ne

14. ALI NA VAŠI KMETIJI PRIDELATE TRŽNE VIŠKE?

a) da b) ne

15. Če ste na prejšnje vprašanje odgovorili z »DA«: KATERE TRŽNE VIŠKE

PROIZVAJATE? a) mleko, d) jajca, b) meso, e) sadje c) povrtnina, f) drugo (navedite, prosim): ………………….

16. S KATERIMI DOPOLNILNIMI DEJAVNOSTMI SE NA KMETIJI ŠE

UKVARJATE? a) predelavo: a) mesa,

b) mleka, c) zelenjave, d) sadja, e) gozdnih sadežev, f) zelišč, g) drugega (prosim, napišite): …………………………………………..

b) pridelavo: a) vina,

b) jabolčnega soka, c) kisa, d) drugo (napišite, prosim): …………………………………………...

c) izdelavo: a) medu, b) marmelade (katere, navedite, prosim): …………………………………. c) drugo (navedite, prosim): ………………………………………………. d) domača obrt: a) pletenje košar,

b) krovstvo s slamo, c) izdelava galanterijskih izdelkov iz lesa, d) lončarstvo, e) drugo (navedite, prosim): ………………………………………...

17. MOŽNOST REKREACIJE NA TURISTIČNI KMETIJI:

a) sprehodi v naravo, b) kolesarjenje, c) nabiranje zelišč in gob, d) namizni tenis, e) tenis,

d

f) kegljanje, g) jahanje, h) košarka, i) sodelovanje pri kmečkih opravilih, j) lov (v sodelovanju z lovsko družino), k) pohodništvo, l) drugo (prosim, navedite): …………………………………………………..

18. RAZVEDRILNA PONUDBA:

a) obujanje starih šeg in navad (katerih: prosim, napišite): ………………………….. …………………………………………………………………………………………… b) ogled kulturno - zgodovinskih znamenitosti (katerih: napišite, prosim): ………... …………………………………………………………………………………………… c) ogled naravnih znamenitosti (katerih: napišite, prosim): ………………………….

d) večerni nastopi goričkih glasbenikov, folklornih in dramskih skupin e) številna razvedrila, povezana s koledarskimi praznovanji (Valentinovo, pust, Velika noč, trgatev, Martinovo, silvestrovanje itd.) f) vožnja s kočijo g) drugo (navedite, prosim): ………………………………………………………… RAZVEDRILNA PONUDBA ZA OTROKE (prosim, obkrožite črko pred odgovorom):

a) peskovniki, b) igrišče za otroke (namenjeno za razne igre z žogo), c) gugalnice (material: navedite, prosim): ………………………………. d) razne hišice (material: navedite, prosim): ……………………………. e) tobogan (material, navedite, prosim): ……………………………….. f) majhen živalski vrt z domačimi (muce, zajčki, koze, ovčke itd.) - prosim,

ustrezno podčrtajte, g) majhen živalski vrt z gozdnimi (fazan, veverica, srnice itd.) živalmi -

prosim, ustrezno podčrtajte, h) igralni kotiček v notranjosti turistične kmetije (s knjigami, igračami), i) drugo (prosim, navedite): ………………………………………………….

19. PROMOCIJA TURISTIČNE KMETIJE:

OGLAŠEVANJE:

a) tiskana sredstva oglaševanja: aa) lasten promocijski material, ab) časopisi in revije (kateri: napišite, prosim): ……………………… ac) oglaševanje po pošti, ad) internet, ae) pošiljanje kartic ob novem letu - na primer gostom, ki so stalni obiskovalci vaše kmetije, af) drugje (navedite, prosim): ………………………………………….

b) sredstva slušnega oglaševanja: ba) radio,

bb) televizija, bc) telefon, bd) drugje (prosim, napišite): …………………………………………..

e

c) sredstva vidnega oglaševanja: ca) kažipoti,

cb) videokasete (s kratko predstavitvijo turistične kmetije), cc) drugje (prosim, napišite): ………………………………………...

POSPEŠEVANJE PRODAJE: a) kratkoročna znižanja cen,

b) brezplačna ponudba hrane in pijače, c) predstavitve na sejmih, d) drugje (prosim, napišite): …………………………………………………

ODNOSI Z JAVNOSTJO: a) dan odprtih vrat, b) ob prenovi turistične kmetije, c) kadar uvajate novo ponudbo hrane, d) ob posebnih dogodkih, - na primer povabilo novinarjev, lokalne televizije

ob omenjenih priložnostih, e) predstavitev turističnih kmetij v Turističnem kažipotu, na televiziji ali

radiu (prosim, ustrezno podčrtajte), f) drugje (prosim, navedite): ………………………………………………...

OSEBNA PRODAJA:

a) npr. povabilo potencialnim obiskovalcem vaše kmetije (splošne predstavitve Goričkega, akcije kot promocija v Evroparku v Mariboru),

b) drugo (prosim, navedite): …………………………………………………

21 ZNANJE TUJIH JEZIKOV: a) nemški jezik,

b) angleški jezik, c) drugi jeziki (prosim, navedite kateri): ……………………… 22 KATERE TEČAJE BI BILO POTREBNO ORGANIZIRATI, KOT V POMOČ PRI DELOVANJU TURISTIČNE KMETIJE?

a) kuharski tečaj, b) tečaj tujih jezikov,

c) računalniški tečaj, d) spoznavanje zakonodaje s področja turističnih kmetij, e) drugo (prosim, navedite)……………………………………………..