diplomsko delo - core.ac.uk · tudi publikacijo, ki je izhajala že pred stoletjem, to je slovenski...

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA Oddelek za razredni pouk

DIPLOMSKO DELO

Larisa Tomažič

Maribor, 2013

UNIVERZA V MARIBORU

PEDAGOŠKA FAKULTETA

Oddelek za razredni pouk

Diplomsko delo

CITRE PRI POUKU GLASBENE VZGOJE NA RAZREDNI STOPNJI

Mentorica: Kandidatka:

redna profesorica Larisa Tomažič

dr. Janja Črčinovič Rozman

Somentor:

asistent Bojan Kovačič

Maribor, 2013

Lektorica:

Lucija Breznik, profesorica slovenščine in pedagogike

Prevajalka:

Mateja Lipovič, univerzitetna diplomirana anglistka

Zahvala

Zahvaljujem se mentorici dr. Janji Črčinovič Rozman in somentorju asistentu

Bojanu Kovačiču za vso pomoč pri izdelavi naloge in čas, ki sta mi ga naklonila.

Posebna zahvala gre tudi mojim staršem, ki so mi ta študij omogočili in mi z vso

ljubeznijo in potrpljenjem stali ob strani v vseh lepih in slabih trenutkih, me

bodrili in z besedami usmerjali na pravo pot.

Hvala citrarki Tini Kseneman za vso pomoč pri diplomski nalogi ter ravnateljici

in vsem učiteljicam za pomoč pri izvedbi raziskave.

Iskrena hvala Blažu za spodbudne besede, pomoč in potrpežljivost pri pisanju

diplomskega dela.

Diplomsko delo posvečam svoji sestri.

UNIVERZA V MARIBORU PEDAGOŠKA FAKULTETA

IZJAVA

Podpisana Larisa Tomažič, rojena 18. 10. 1987, študentka Pedagoške

fakultete Univerze v Mariboru, smer razredni pouk, izjavljam, da je

diplomsko delo z naslovom Citre pri pouku glasbene vzgoje na razredni

stopnji pri mentorici, redni profesorici dr. Janji Črčinovič Rozman, in

somentorju, asistentu Bojanu Kovačiču, avtorsko delo. V diplomskem delu

so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez

avtorjev.

_________________________

(podpis)

Maribor, 17. 9. 2013

POVZETEK

Citre so meščansko glasbilo, ki je k nam prišlo iz severnih držav – Nemčije, Avstrije

in Češke. Citrarsko izročilo se je prenašalo iz roda v rod. Med drugo svetovno vojno

so citre na Slovenskem potihnile. S citrami je javnost leta 1973 zopet navdušil Miha

Dovžan. Danes deluje Citrarsko društvo Slovenije s časnikom Slovenski citrar. Po

Sloveniji je veliko citrarskih prireditev in seminarjev.

Namen diplomskega dela je bil predstaviti zgodovino in razvoj citrarstva na

Slovenskem, današnje delovanje citrarjev in njihovo izobraževanje, prav tako pa

preveriti, kolikšno je znanje otrok o tem instrumentu. Pri naši raziskavi smo

uporabili deskriptivno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega

raziskovalnega dela, rezultati pa so bili pridobljeni s pomočjo anketnega

vprašalnika. Ti so pokazali, da med spoloma ni statistično značilnih razlik v znanju

o citrah. Obstajajo pa statistično značilne razlike v znanju med učenci prve in druge

triade ter med učenci, ki so vključeni v glasbene aktivnosti in tistimi, ki niso. Prav

tako smo ugotovili, da so najslabše rešene naloge tiste, ki zahtevajo od učencev

navajanje znanih citrarjev in za citre značilne skladbe. Takšen rezultat je bil

pričakovan, saj so starejši učenci bolj izkušeni in imajo več splošnega znanja kot

učenci prve triade; prav tako so tisti učenci, ki so vključeni v razne glasbene

aktivnosti, v stiku z različnimi glasbenimi komponentami, ki lahko pripomorejo k

njihovem znanju o citrah. Da učenci ne poznajo znanih citrarjev in znanih skladb,

je veliko razlogov. Eden izmed teh se skriva tudi v učnem načrtu za OŠ, kjer to

znanje ni eksplicitno zahtevano.

KLJUČNE BESEDE: citre, zgodovina citrarstva, citrarstvo na Slovenskem,

izobraževanje, citre pri glasbeni vzgoji

ABSTRACT

Zither is a bourgeois musical instrument, which originates from the northern

countries, namely Germany, Austria and the Czech Republic. The zither tradition

was passed on from one generation to another. During World War II, the zither went

quiet in the Slovene area. It was Miha Dovžan, who re-enthralled the public with

the zither in 1973. Nowadays, there is a Zither Society of Slovenia active, which

publishes the newspaper Slovene Zitherist. A lot of zither performances and

seminars are organized throughout Slovenia. The purpose of the B. A. Dissertation

was to introduce the history and development of the zither playing in the Slovene

area, introduce today’s zitherists’ activeness and their education, and additionally,

examine children’s knowledge of zither. The empirical and pedagogical research

was based on a descriptive and non-experimental method. Results were obtained

via questionnaire. The results showed that there are no significant statistical

differences in the knowledge of zither between the genders. However, there are

significant statistical differences in the knowledge of zither between the students of

the first, second and third grade, and the students of the fourth, fifth and sixth grade.

Moreover, there are significant statistical differences in the knowledge of zither

between students that are musically active and those who are not. Furthermore, the

research revealed that exercises, which tested the knowledge of famous zitherists

and distinctive zither compositions, gave the worst results. Such results were

anticipated, since older students are more experienced and posses more general

knowledge than students from the first to the third grade. What is more, students,

who are actively involved in diverse musical activities, are in touch with different

musical components which could contribute to their knowledge of zither. There are

several reasons why students are not familiar with famous zitherists and zither

compositions. For example, one of the reasons lies in the syllabus of primary

schools, which does not explicitly require the knowledge of zither.

KEY WORDS: zither, history of zither playing, zither playing in Slovenia,

education, zither in music education

KAZALO VSEBINE

1 UVOD .........................................................................................................................1

2 TEORETIČNI DEL .....................................................................................................4

2.1 Citre ......................................................................................................................4

2.1.1 Sestava citer....................................................................................................6

2.1.2 Tehnika igranja ...............................................................................................9

2.1.3 Naprstnik in ključ za uglaševanje citer ............................................................9

2.1.4 Izdelovalci citer ............................................................................................ 10

2.2 UGLASITVE IN NOTACIJA .............................................................................. 11

2.3 CITRE IN CITRARJI NA SLOVENSKEM ......................................................... 14

2.3.1 Muzej »Sanje strun« ..................................................................................... 16

2.4 CITRARSKO DRUŠTVO SLOVENIJE .............................................................. 17

2.4.1 SLOVENSKI CITRAR ................................................................................. 17

2.5 CITRARSKE PRIREDITVE ............................................................................... 18

2.5.1 Zlate citre ..................................................................................................... 18

2.5.2 Popoldne ob citrah ........................................................................................ 18

2.5.3 Prešmentane citre .......................................................................................... 19

2.5.4 Srečanje citrarjev na Ermanovcu ................................................................... 19

2.6 CITRARJI IN IGRALSKE ZASEDBE. ............................................................... 20

2.6.1 ZNANI CITRARJI ....................................................................................... 20

2.6.2 CITRARSKE ZASEDBE .............................................................................. 21

2.7 POUČEVANJE CITER ....................................................................................... 24

2.7.1 GLASBENE ŠOLE PO SLOVENIJI ............................................................. 24

2.7.2 INTERVJU S TINO KSENEMAN ............................................................... 26

2.7.3 UČITELJI CITER IN LITERATURA ........................................................... 29

2.8 SEMINARJI ........................................................................................................ 31

2.8.1 SEMINAR VELBANA GORCA .................................................................. 31

2.8.2 POLETNI CITRARSKI SEMINAR .............................................................. 31

2.8.3 TEKMOVANJA ........................................................................................... 32

2.8.4 CITRE V UČNEM NAČRTU ZA OSNOVNO ŠOLO .................................. 32

2.9 DOSEDANJE RAZISKAVE ............................................................................... 35

3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................... 37

3.1 NAMEN .............................................................................................................. 37

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV ................................................ 37

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA ................................................................ 37

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE .................................................................... 37

3.2.3 SPREMENLJIVKE ...................................................................................... 38

3.3 METODOLOGIJA .............................................................................................. 39

3.3.1 RAZISKOVALNE METODE ....................................................................... 39

2.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV ......................................................... 41

3.3.4 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV ....................................................... 42

3.4 REZULTATI IN INTERPRETACIJA ................................................................. 43

4 SKLEP ....................................................................................................................... 57

5 LITERATURA .......................................................................................................... 61

PRILOGA »A« ............................................................................................................ 65

ANKETNI VPRAŠALNIK ....................................................................................... 65

PRILOGA »B« ............................................................................................................. 68

PRILOGA »C« ............................................................................................................. 69

KAZALO SLIK

Slika 1: Elipsasta zvočnica .............................................................................................6 Slika 2: Ubiralka in očesca .............................................................................................7 Slika 3: Mehanika za uglaševanje melodijskih strun in okrasek .......................................7 Slika 4: Kovček za citre ..................................................................................................8 Slika 5: Sestavni deli citer ..............................................................................................8 Slika 6: Naprstnik večji (levo) in manjši (desno) ........................................................... 10 Slika 7: Ključ za uglaševanje basovskih in spremljevalnih strun ................................... 10 Slika 8: Primer notacije za standardno uglasitev ........................................................... 12 Slika 9: Slovenski citrarski kvartet ............................................................................... 22 Slika 10: Citrarski orkester ........................................................................................... 23 Slika 11: Tina Kseneman s kvintetom Ajda .................................................................. 28

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkama ................................................. 38 Tabela 2: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede na triletje. ......................... 39 Tabela 3: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede na spol. ............................ 39 Tabela 4: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede na glasbene aktivnosti. ..... 39 Tabela 5: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede točno določenih aktivnosti. ..................................................................................................................................... 40 Tabela 6: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede izbire instrumenta. ............ 40 Tabela 7: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede srečanja s citrami.............. 41 Tabela 8: Uspešnost reševanja testa. .............................................................................. 43 Tabela 9: Števila (f) instrukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med triletji. ...... 44 Tabela 10: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med triletji s t-testom. .......................................................................................................................... 44 Tabela 11: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med spoloma.45 Tabela 12: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med spoloma s t-testom. ........................................................................................................................ 46 Tabela 13: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med učenci, vključenimi v glasbene aktivnosti in učenci, ki niso. ...................................................... 46 Tabela 14: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med učenci, vključenimi v glasbene aktivnosti in učenci, ki niso, s t-testom. ..................................... 47 Tabela 15: Reševanje testa glede na glasbene aktivnosti. ............................................... 48 Tabela 16: Reševanje testa glede na instrument. ............................................................ 49 Tabela 17: Reševanje testa glede na srečanje s citrami. .................................................. 50 Tabela 18: Uspešnost reševanja 1. naloge: Slušno prepoznavanje citer. .......................... 51 Tabela 19: Uspešnost reševanja 2. naloge: Vizualno prepoznavanje citer. ...................... 51 Tabela 20: Uspešnost reševanja 3. naloge: Uvrščanje v skupino glasbil.......................... 52 Tabela 21: Uspešnost reševanja 4. naloge: Ocenitev števila strun. .................................. 53 Tabela 22: Uspešnost reševanja 5. naloge: Poimenovanje pripomočka za igranje. .......... 53 Tabela 23: Uspešnost reševanja 6. naloge: Navajanje znanega citrarja/citrarke. .............. 54 Tabela 24: Uspešnost reševanja 7. naloge: Navajanje za citre prepoznavne pesmi. ......... 54 Tabela 25: Uspešnost reševanja 8. naloge: Materialna zgradba citer. .............................. 55 Tabela 26: Uspešnost reševanja 9. naloge: Citre na Slovenskem. ................................... 55

Citre pri pouku glasbene vzgoje na razredni stopnji

1

1 UVOD

Citre so nemško meščansko koncertno akustično glasbilo s strunami, ki so imele

skozi zgodovino svoje svetle, pa tudi temne trenutke. Spreminjale so obliko,

velikost in izvedbo. Nekatere citre igramo kot violino, spet druge brenkamo. V času

druge svetovne vojne so bile v glasbenih šolah ter javnosti na področju današnje

Slovenije prepovedane. Ko je minil čas vojne, so na Slovenskem zopet zaslovele z

znanim citrarjem, Mihom Dovžanom, ko je v znanem filmu Cvetje v jeseni zaigral

najbolj znano istoimensko pesem za citre. Priljubljenost je pričela zopet rasti in

vrnile so se v nekatere glasbene šole. Pričela so se prva citrarska srečanja,

izobraževanja, tekmovanja in javna nastopanja. Leta 1986 so v Grižah priredili

dogodek, imenovan Zlate citre, ki se od takrat prirejajo vsako leto. Citrarsko društvo

Slovenije veliko pripomore k temu, da se citre pojavljajo skoraj povsod. Obudili so

tudi publikacijo, ki je izhajala že pred stoletjem, to je Slovenski citrar. V Sloveniji

je kar nekaj izdelovalcev citer, katerih instrumenti so prisotni po vsem svetu.

V Sloveniji imamo veliko znanih citrarjev. Na žalost izobraževanja na srednjih

glasbenih šolah za naše citrarje še ni. Danes obstaja že veliko različne literature za

citre, vse od začetnic pa do zahtevnih skladb. Kljub temu je potrebno še veliko

skladb prirejati sproti, saj veliko pesmic ni v takšnem notnem zapisu. Prav tako je

malo zapisov za duete, tercete, kvartete in orkestre. Tako veliko notnega gradiva

napišejo učitelji citer kar sami.

Sama sem se v četrtem razredu vpisala v pouk citer v Glasbeno šolo Ravne na

Koroškem, kjer me je poučeval zdaj že upokojeni Viktor Poplaz. Navdušenje je

prišlo preko televizije in vodilo do tega, da sem se odločila naučiti igranja na ta

instrument. Leta 1997 sem bila edina vpisana v ta oddelek, predmet citre pa je bil

nadstandardni predmet glasbene šole na Ravnah. Velikokrat sem nastopala na

šolskih in drugih javnih prireditvah. Citre sem z velikim veseljem »uporabljala«

tudi med študijem, kjer sem pri didaktiki glasbene vzgoje ta instrument predstavila

svojim sošolkam. Največje presenečenje je bilo prav na nastopu pri uri glasbene

vzgoje na eni izmed mariborskih osnovnih šol. Zgodilo se je, da v razredu ni bilo

učenca, ki bi ta instrument poznal ali ga kakorkoli prepoznal. Izkoristila sem uro

tudi za to, da sem jim instrument predstavila, da jim ni bil več tako tuj. Zanimanje

je bilo veliko. V učnem načrtu za glasbeno vzgojo na razredni stopnji se citre


2

pojavijo v 4. razredu pri ljudskih instrumentih. Porodilo se mi je vprašanje, ali tudi

učenci na Koroškem ne poznajo tega instrumenta. Tako sem se odločila preveriti,

kakšno znanje o citrah imajo na Osnovni šoli Franja Goloba Prevalje, in sicer učenci

od 2. do 5. razreda.

Glede na to, da je bilo veliko raziskav na temo citer že opravljenih, smo v

interpretaciji povzeli samo tiste, ki so podobne naši raziskavi – za primerjavo

rezultatov. Polonca Bivšek (1999) je predstavila citre kot ljudsko glasbilo ter

pomembnost oz. vlogo tega instrumenta pri spremljavi ljudskih pesmi v Mežiški

dolini. Leta 2006/2007 je Maja Majcen raziskala, katere instrumente izbirajo učenci

glede na spol. Poročnik Tjaša (2010) je ugotavljala poznavanje ljudskih pesmi in

glasbil pri učencih 4. razredov in bodočih profesorjih razrednega pouka. Za nas je

pomembna raziskava Alenke Iljaš (2011), saj jo je zanimalo, kolikšno je poznavanje

citer pri slovenskih osnovnošolcih. Omeniti je potrebno delo Ireneje Hanžekovič

(2006), ki je raziskovala priljubljenost citer po Sloveniji. Znani citrar, Jan Folprecht

(2002), je predstavil citre na Češkem, Franz von Kobell pa je v Zitherist

International zapisal verz o citrah ter povzel, kako ta instrument pridobiva nova

občinstva širom sveta. Nicolaus Schaack s svojim člankom nasprotuje temu, da se

baročna glasba ne bi smela izvajati na citre. Werner Frey in Lorenz Mühlemann v

svoji knjigi opisujeta začetke uporabe koncertnih citer v Švici. Američan David

Kyger predstavlja citrarske klube v Združenih državah Amerike, Gertrud Huber pa

s svojo raziskavo alpski instrument predstavlja kot identifikacijo imigrantov in

kulturne dediščine v Združenih državah Amerike.

Namen diplomske naloge bo predstaviti citre in citrastvo pri nas ter njihov razvoj

skozi zgodovino. Prav tako bomo predstavili pogoje izobraževanja, literaturo,

glasbene šole in učitelje ter primerjati rezultate s podobnimi raziskavami. Z

raziskavo želimo ugotoviti, kolikšno je znanje otrok na Osnovni šoli Franja Goloba

Prevalje o citrah. Zanimalo nas bo, ali ostajajo razlike v znanju med spoloma, v

starosti ter med glasbenimi dejavnostmi oz. glasbenem izobraževanju. Pripravili

smo kratek test, ki vključuje različne naloge – od vizualnega do slušnega

prepoznavanja citer, prepoznavanje skupine instrumentov po izvedbi, v katero sodi

ta instrument, imenovanje pripomočka za igranje, ocenitev števila strun ter starosti

instrumenta. Poimenovati bodo morali enega izmed znanih citrarjev ter eno najbolj

znano skladbo za citre. Za pomoč smo učiteljem in učencem, ter vsem ostalim,


3

pripravili zgoščenko, na kateri je nekaj posnetkov s citrami, s katerimi si bodo lahko

pomagali tudi pri nadaljnjem pouku.


4

2 TEORETIČNI DEL

2. 1 Citre

Citre so omenjali že preroki. Imajo korenine v arabskem svetu, imenovali pa so jih

ceterah. Z drugim imenom, chitara, so jih prenesli v Španijo, kjer so se iz tega

instrumenta razvila druga glasbila. Takrat so imele le dve do tri melodijske strune.

V srednjem veku so bile pripomoček, dostopen le bogatejšim ljudem. V 18. stoletju

so imele obliko hruške, iz katere se je razvila oblika kaplje. Proti koncu 19. stoletja

so citre že imele okrog 32 do 34 strun, ampak so dobivale še več basov. Ker so bile

note zelo drage, so se citrarji združevali v klube. Prirejali so recitale in koncerte.

Med leti 1875 in 1891 so v Pragi ustanovili kar devet klubov. Takrat so imeli tudi

citrarji svoje grbe. Pri klubskih koncertih so sodelovali tudi pevci (Kumer, 1983;

Zupanc, 2012).

Citre so bile družinsko glasbilo, ki so ga igrali praviloma samo moški. Ta

instrument opazimo tudi v umetnosti. Na primer, glasbilo, na katerega igra kraljica

v slovenski srednjeveški baladi, ko gre reševat moža iz turškega ujetništva, je v

zapisu iz 19. stoletja imenovano citrice pisane. Današnje citre so omenjene v

poskočnicah in drugih pesmih iz tega stoletja. Enako velja za citre iz leta 1838, ki

so jih kdaj pa kdaj igrali v Postojni in za zapis v Gothovi topografiji, da so v

Hamberku ob Dravi in Šmihelu pri Mozirju leta 1846 plesali ob njihovih zvokih.

Nekoč so bile citre doma skoraj v vsaki hiši na Slovenskem. Omenjene so tudi v

slovenski ljudski pesmi, a se za njih uporablja veliko različnih izrazov, npr.:

švrkovnce, pleče, špile, drskalce. Omenjene so tudi v romanu Frana Saleškega

Finžgarja, Pod svobodnim soncem, kjer godec Radovan igra na plunko, tj. citre.

Najboljši citrarji so bili pravi virtuozi, tistih, ki pa so znali zaigrati za vsakogar

nekaj, pa se je oprijel vzdevek štrudler. Najbolj znan ljudski citrar je bil Franc Leder

- Lesičjak iz Globasnice na Koroškem. Citrarji so v zgodnjih letih nastopali tudi v

živo na radiu, še posebej za božične praznike. Leta 1929, natančneje 18. decembra,

je samo sedemletna Slavica Ranko, učenka Dragice Košmrlj, v živo nastopila na

radiu Dravske banovine. Potrebno pa je omeniti, da so v času nemih filmov

dogajanje ob platnih zelo pogosto spremljali citrarji ob družbi drugih glasbenikov

(Zupanc, 2012).


5

Citre so družili tudi z drugimi instrumenti, kot so: gosli, kitara, klarinet in trobenta.

Harmonika se je ponekod udomačila šele pred 100 leti, prej pa so igrali samo na

citre. So samostojno glasbilo, na katere igramo melodijo in spremljavo. Igrati se jih

lahko naučimo tudi če nimamo glasbene izobrazbe. Večina glasbenih šol tega

instrumenta na žalost ne poučuje, ker ne sodi v orkestrski sestav. Za ohranjanje naše

ljudske dediščine pa so citre še kako pomembne. Posebno znane so v alpskem svetu.

Pesmi zanje izvirajo iz celotne dežele Slovenije. So šaljive, žalostne, vesele,

fantovske in dekliške, nabožne in domoljubne, delovne in svobodoljubne, pojo pa

tudi o lepoti narave. Za citre so jih zbirali in prirejali naši glasbeniki in ljubitelji:

Josip Mešiček (Venec slovenskih pesmi, 1893 v Ljubljani), Fran Korun - Koželjski

(Poduk v igranju na citrah – štirje zvezki, 1895), J. Petrič, Karl Vilfan in Ivan

Kiferle, ki je sam pripravil več kot 350 pesmi za citre, leta 1919 pa so izdali tri

slovanske pesmi (Galič, 2000).

Pod imenom citre obstaja več vrst violinskih citer, kjer gre največkrat za

kombinacijo brenkal in godal. Poznamo pa tudi več vrst gumbnih citer (t. i.

klavirske citre, mandolinske citre), kjer strune zanihamo preko mehanizma. Obstaja

veliko preprostih oblik citer, ki jih poznajo različni narodi po svetu – od preprostih

talnih citer, kjer luknja v zemljo služi kot resonančna posoda, prekrita kar z

navadnim lubjem, ali citer, kjer os strune, napete preko polovice kokosovega oreha

ali školjke, pa vse do zelo znanih japonskih citer, imenovanih koto ali kitajskih citer

kin. Različne in preproste oblike citer so doma tudi povsod drugje po Evropi. Na

Finskem so doma ukulele, na Norveškem langleik, na Švedskem scheitholt in

podobno (Galič, 2000).

Mi, Slovenci, imamo tudi svoje bordunske citre. Na žalost teh citer, ki so jih včasih

izdelali in igrali godci, v Sloveniji ne igra skoraj nihče več. Njihov zvok nam je

zelo tuj, saj so naša ušesa navajena bogate harmonije, ki pa jo lahko dobimo iz

novejših koncertnih citer, te pa so med našimi citrarji zelo pogoste. Ivan Jelinčič je

še eden izmed zelo redkih v Sloveniji, ki se poslužuje igranja na pristne bordunske

citre (http://www.citre-drustvo.si/temp/Slovenski_Citrar-2012-junij-web.pdf,

pridobljeno dne 10. 10. 2012).


6

2. 1. 1 Sestava citer

Citre so glasbilo s strunami, ki zapojejo, če godec oz. citrar nanje brenka s prsti ali

s kovinskim naprstnikom. To je delo desne roke citrarja, medtem ko leva roka ubira

melodične strune, ki so podolžno napete nad prečkami za prijeme. Trup citer ali

resonančna omarica, preko katere je napetih različno število strun, je plitve in

podolgovate oblike. Citre so najpogosteje iz javorjevega, smrekovega ali

češnjevega lesa, strune pa kovinske, črevnate ali plastične. Citrar nosi glasbilo s

seboj in ga pri igranju položi predse na mizo. Sodobna oblika alpskih citer je med

instrumenti južne Nemčije in Avstrije dobila svoje mesto v 19. in zgodnjem 20.

stoletju.

Sodobne koncertne citre imajo plosko in plitvo resonančno telo, podobno ležeči

omarici, in so dolge do 50 cm (glej Sliko 8 na str. 14). Okvir citer (1) je lesen in

oblečen v furnir različnih vrst. Pokrov (2) in dno (3) sta izdelana iz 3 mm debele

smrekove plošče, lahko pa tudi iz lesa drugih drevesnih vrst (češnja, javor itn.) in

sta prav tako oblečena s furnirjem. Pokrov je spodaj še dodatno ojačan z rebri (4),

v sredini pokrova pa je okrogla ali elipsasta zvočnica (5), od koder se razlegajo toni,

obarvani zvoki prostih strun. Znotraj te elipse je velikokrat zapisan tudi izdelovalec

instrumenta (Ravnikar, 2001; Hanžekovič, 2006; Iljaš, 2011).

Slika 1: Elipsasta zvočnica (Lastni arhiv, 2012)

V dno so privite tri nogice (6), ki so izdelane iz lesa, plastike ali kovine. Pokrov in

dno sta mehansko povezana preko duše (7), ki prenaša nihanje pokrova na dno.

Trup je oblečen v furnir, neredko polisander, ki je na površini zaščiten s tanko

prevleko iz cedrine smole, nanešene v raztopini špirita. Cenejši instrumenti so

lakirani s črno ali rjavo barvo. Strune so napete preko ploskega lesenega trupa in se

delijo na melodijske (8) ter proste ali spremljevalne (9). Melodijske so uglašene –


7

unisono – v intervalu kvinte ali oktave. Pet osnovnih melodijskih strun

(najpogosteje dve kovinski, dve poviti in ena medeninasta) je razpletih nad ubiralko

(10), ki ima 29 razvrščenih prečk. Ubiralka, izdelana iz ebovine ali hruškovega lesa,

je na pokrov trupa pritrjena lesena ploščica, v katero so na točno določenih mestih

vdelane kovinske prečke (Ravnikar, 2001; Lovko, 2004; Hanžekovič, 2006; Iljaš,

2011).

Slika 2: Ubiralka in očesca (Lastni arhiv, 2012)

Melodijske strune pri igranju zanihamo s kovinskim naprstnikom na palcu desne

roke ali s pizzicatom (trzanjem strun), pri čemer jih krajšamo tako, da nanje s prsti

leve roke pritiskamo neposredno za prečko, in ustrezno uglasitvi ubiralke, ter tako

dobimo želeno tonsko višino. Najnižji zven je zven praznih strun. Za lažjo

orientacijo pri igranju so v ubiralko nameščena očesca (11). Prvo očesce označuje

kvarto, drugo seksto in tretje oktavo osnovne uglasitve strune in tako naprej tudi v

naslednji oktavi. Obseg melodijskih strun je štiri oktave (c–c⁴). Uglašujemo jih s

pomočjo mehanike (12), ki jo sestavljajo vretena, prenos in kovinska ploščica, s

katero je mehanika pritrjena na podlago. Ploščico, ki je praviloma iz novega srebra,

krasijo gravure starih mojstrov z rastlinskimi motivi, gumbi, ki jih vrtimo ob

uglaševanju z levico pa so koščeni, iz brušene volovske stegnenice (Ravnikar, 2001;

Lovko, 2004; Hanžekovič, 2006; Iljaš, 2011).

Slika 3: Mehanika za uglaševanje melodijskih strun in okrasek (Lastni arhiv, 2012)


8

Melodijske strune potekajo preko sedelca (13) na strunik (14), kamor so pritrjene

oz. zataknjene s posebnimi zatiči; nato na drugem kraju potekajo do mehanike, s

katero uglašujemo melodijske strune. Proste strune potekajo od strunika preko

sedelca do sedelca na drugi strani in so navite na vijake (15), s katerimi jih

uglašujemo. Na vsakih citrah je tudi okrasek (16). To so sestavni deli klasične

oblike koncertnih citer (Hanžekovič, 2006).

Slika 4: Kovček za citre (Lastni arhiv, 2012)

Vsake citre so shranjene v posebej izdelanem kovčku, ki je znotraj oblečen v mehko

blago, da se ne poškodujejo ter da so lahko prenosljive.

Slika 5: Sestavni deli citer (Hanžekovič, 2006, str. 4)


9

2. 1. 2 Tehnika igranja

Tehnika igranja je naslednja: melodijo igramo z desnim palcem, ki nosi prstan s

kovinskim trnom, spremljavo pa z ostalimi štirimi prsti desnice, medtem ko z levico

krajšamo strune po ubiralki. Citre po navadi postavimo na mizo, redkeje jih imamo

na kolenih. Izbiramo ravno podlago in po možnosti leseno, saj je tako zvok lepši.

Citre ležijo na mizi v ravni legi ali nekoliko poševno – malenkost so oddaljene od

desne roke in bolj približane levi roki.

- Desna roka

Pri igranju na melodijske strune potrebujemo naprstnik. Nataknemo ga na

palec desne roke. To roko položimo na desni rob citer tako, da je zunanji

rob dlani v žlebu citer. Vsi prsti, razen palca, prosto ležijo na spremljevalnih

in basovskih strunah. Pri igranju z desnim palcem oz. z naprstnikom po

melodijskih strunah od nižje do najvišje premikamo celo dlan navzgor in

navzdol. To velja predvsem za začetek pri majhnih rokah in kratkih prstih.

Drugače desne roke med igranjem ne premikamo. Prstanec in mezinec

igrata na basovske strune, kazalec in sredinec pa na spremljevalne.

Basovske strune lahko igramo tudi samo s prstancem, medtem pa mezinec

leži na žlebu citer.

- Leva roka

V nasprotju z desno roko poznamo pri levi roki več vrst drž. Prva drža je

podobna pianistični, kjer so prsti zaokroženi, kot da bi v zapestju držali

jabolko. Pri drugi drži imamo vse prste na struni, zapestje je v smeri palca,

ki leži pravokotno na struni. Prstanec je stegnjen, sredinec in kazalec sta

napol zaokrožena, palec pa s strani pritiska na struno. Citrar si mora sam

izbrati držo, ki mu bo najbolj ustrezala.

2. 1. 3 Naprstnik in ključ za uglaševanje citer

Naprstnik je nujen pripomoček pri igranju citer. Narejen je iz kovine. Delimo jih na

menjalne in nemenjalne. Z menjalnimi se igra v dve smeri, proti sebi in stran od

sebe, medtem ko pri nemenjalnem igramo samo v eno smer, to je stran od sebe.

Nemenjalne naprstnike se lažje prilagaja. Glede na velikost palca poznamo velikosti


10

naprstnikov od 0 do 5. Naprstnik pa ima tudi svojo zgodovino, saj se je razvil iz

prstana in je služil kot modni dodatek.

Slika 6: Naprstnik večji (levo) in manjši (desno) (Lastni arhiv, 2012)

Za uglaševanje spremljevalnih in basovskih strun uporabljamo poseben ključ, ki se

prilega na vijake, na katere so te strune privite.

Slika 7: Ključ za uglaševanje basovskih in spremljevalnih strun (Lastni arhiv, 2012)

2. 1. 4 Izdelovalci citer

Najimenitnejši izdelovalec dunajskih citer je bil Hans Haubner iz Marienbada, rojen

okrog leta 1860. Leta 1901 je v Marienbadu odprl svojo delavnico z imenom

»Izključno priviligirana cesarsko knežja tovarna«, kjer je izdeloval svoje »najboljše

citre na svetu«. Izdal je učbenik z naslovom Haubnerjeva citer akademija, ki je

vsebovala tudi fotografije. Citre so včasih izdelovali v pravih vilah. V pritličju je

bila delavnica s sušilnico lesa, kjer je les počival kar dvanajst let. V prvem

nadstropju pa je živela družina (Zupanc, 2012).

V Sloveniji imamo in smo imeli dobre izdelovalce citer. Dva izmed teh sta:

- Jože Holcman – iz Selnice ob Dravi prihaja citrarjem dobro poznani izdelovalec

citer. Jože se je rodil v glasbeni družini devetih otrok, osmi po vrsti. Mama je bila

šivilja, njegov oče pa fotograf. Doma so imeli preko 50 instrumentov, saj je oče


11

igral v godbi na pihala. Prve citre je izdelal leta 1981 za svojo hčer Nino. Preizkusil

je veliko oblik citer in tudi materialov, a je na koncu ugotovil, da je bistvena

ubiralka in njena točnost. Izdeluje vse vrste citer, od šolskih (od 32-strunskih do

42-strunskih) do koncertnih, harfnih, psalternih, različno uglašenih (kvintne,

diskantne, altovske ali basovske) in citer z ozvočenjem. Zgornjo ploskev po navadi

izdela iz palisandra, da se strune lažje vidijo. Zadnja leta citre izdeluje njegov sin

Miha, ki ima status unikatnega oblikovalca lesa. Holcmanove citre so predstavljene

v monografijah in razstavah narodne in umetne obrti, za kar ima precej zaslug tudi

dr. Janez Bogataj. Največ jih proda prav v Sloveniji, na drugem mestu je Avstrija,

njegove citre pa so odpotovale že na prav vse celine. Njegova velika družina mu

pomaga pri urejanju strun, kovčkov, uigravanju citer, ocenitvi ipd. (Korez -

Korenčan, 2003).

- Vinko Novak je doma v Bukovici pri Vodicah. Prihaja iz velike kmečke družine,

kjer je bilo sedem otrok, nihče pa ni glasbenik. Prve citre je videl še v časih, ko je

bil zaposlen v Melodiji Mengeš, kjer so izdelovali kitarske ojačevalce; iz Nemčije

so mu jih prinesli v popravilo. Izdelovati jih je začel leta 1986, razstavljal pa v

Grižah. Na njegove citre so igrali že mnogi slovenski citrarji, kot so: Aleksander

Primc, Cita Galič, Tanja Zajc Zupan, Tomaž Plahutnik. Za Tanjo Zajc Zupan je

izdelal edine bele citre v Sloveniji. Druge ali tretje citre, ki jih je izdelal, je vzel

Miha Dovžan. Te je moral prodati oboževalki, ki je vztrajala da jih odkupi, ker je

na njih igral on. Tako mu je Vinko moral narediti nove. Izdelal je približno 150

citer, približno šest ali sedem na leto. Veliko citer je tudi popravil. Na njegovih

citrah je samo letnica in njegovo ime (Korez - Korenčan, 2003).

2.2 UGLASITVE IN NOTACIJA

Notacija je enaka klavirski, torej v dveh linijskih sistemih. V violinskem ključu je

notirana melodija, ki jo igra palec desnice z naprstnikom in levica s krajšanjem

strun po ubiralki, v basovskem ključu pa je notirana spremljava in jo igrajo preostali

prsti desnice.


12

Slika 8: Primer notacije za standardno uglasitev (Lastni arhiv, 2012)

Ker so se citre razvijale v dveh centrih, na Dunaju in v Münchnu, imamo še danes

dve uglasitvi za to glasbilo. Veliko citrarjev je svoj čas igralo dunajsko uglasitev

(po nastanku mlajša) in tudi vsi učbeniki ter notne zbirke do leta 1990 so pisane za

to uglasitev. Začetnica za citre avtorice Cite Galič uporabi münchensko oz.

standardno uglasitev. Skoraj vse note, ki so bile izdane v zadnjem desetletju, so

pisane za standardno uglasitev: Cita Galič (Najlepše melodije sveta), Tomaž

Plahutnik (Slovenske narodne), Peter Napret (Citrajmo – začetnica za citre), itd.

Večina mladih citrarjev se danes uči igranja na standardni uglasitvi, medtem pa je

dunajska uglasitev še vedno prisotna (http://www.citre-drustvo.si/citre.php,

pridobljeno dne 10. 10. 2012). Nikolaus Weigel je v svoji šoli prvi izdelal normalni

sistem. Njegove 28-strunske citre imajo v celoti kromatično ubiralko in

spremljevalne strune, uglašene v kvartah in kvintah v osnovnem kvintnem krogu

(Veliki splošni leksikon, 1998). Poznamo tudi stuttgartsko uglasitev (e² - e² - a¹ - d¹

- g - c), ki je najverjetneje nastala z izdelovalcem Lorenzom Krinerjem v Stuttgartu

v zgodnjem 20. stoletju.

DUNAJSKA UGLASITEV

- Strune na ubiralki: a¹, d¹, g¹, g, c


13

- Proste strune:

1. Akordične strune (1. kvartno-kvintni krog): as¹, es¹, b, f¹, g¹, d¹, a, e¹, h, fis¹, cis¹,

gis

2. Basovske strune (2. kvartno-kvintni krog): Es, B, F, c, G, D, A, E, H, Fis, cis,

Gis

- Kontrabasovske strune: C, H, B, A, As, G, Fis, F in po pol tonih navzdol

(Laturell (Hg.), 1995, str. 7).

MÜNCHENSKA UGLASITEV

- Strune na ubiralki: A¹, A¹, D¹, G, C

- proste strune:

1. kvartno-kvintni krog ali akordične strune: es¹, b, f¹, c¹, g, d¹, a, e¹, h, fis, cis¹, gis

2. kvartno-kvintni krog ali basovske strune: es, B, f, c, G,d, A, e, H, Fis, cis, Gis

- Kontrabasovske strune: F, E, Es, D, Cis, C, H, B, A, Gis, G, Fis, F

(Brandlmeier, 2000, str. 49).


14

2. 3 CITRE IN CITRARJI NA SLOVENSKEM

V našem prostoru so citre prvič omenjene konec 17. stoletja, glasbilo pa so poznali

že prej. Primož Trubar je leta 1566 pri prevodu svetopisemskih psalmov za grško

kitharo uporabil besedo psalter. Prvič je besedo citre uporabil Janez Svetokriški, in

sicer leta 1691 v eni izmed svojih pridig: »Imaš zeti citre, inu lepo njemu citrat, tu

je sladke, inu krotke besede dat« (cit. po »Citre po svetu in pri nas«, b. d.). Citre so

na Slovenskem območju poznali že pred prvo svetovno vojno. Narejene so bile

doma ter veliko preprostejše kot so danes. Imenujejo se bordunske citre, ki so danes

zamenjale znane koncertne citre, ki so do nas prišle iz velike Nemčije.

Citrarstvo se je v Sloveniji najprej začelo razvijati na Štajerskem, Koroškem in

Kranjskem. Če je kdo v družini znal igrati citre, je bil običaj, da so jih znali igrati

tudi otroci. Tako se je citrarsko izročilo prenašalo iz roda v rod. Največkrat je bila

prva skladba, ki so se je otroci naučili, Sveta noč. Razširjenih je bilo več vrst citer:

ameriške ali kitarske, gumbne ali harfne, klavirske, mandolinske, violinske idr. Ti

instrumenti so dokaj enostavni za igranje, medtem ko so koncertne citre

zahtevnejše. Te so postale splošno znane šele z Johannom Petzmayerjem z Dunaja

(1803–1884).

Slovenci smo se s koncertnimi citrami srečali v drugi polovici 19. stoletja. Leta

1895 je izšla prva slovenska šola za citre »Poduk v igranju citer«, katere avtor je bil

Fran Korun - Koželjski. Ta učbenik je bil zahtevnejši, zato ga učitelji niso dosti

uporabljali (Galič, 2000, str. 5). Fran Korun Koželjski je v uvodu k prvemu zvezku

šole za citre zapisal: »Citre so postale v novejši dob tudi Slovencem priljubljeno

glasbeno orodje, a kdor se ga je hotel naučiti, moral je poseči po tujih (nemških)

podučnih knjigah. Ker sem se doslej veliko bavil s podučevanjem citrah, občutil

sem živo. Kako zelo je treba slovenskega navoda v igranju tega ljubkega

instrumenta. To me je Napotilo sestaviti pričujoči poduk. Sestavljen je po novejših

sistemih, za vaje pa so vporabljeni v ogromni večini le slovenski napevi. Izkusil sem,

s kolikim veseljem so se poprijeli učenci prvih vaj, zaslišajoč v njih domače napeve.

Upam torej, da bode to delo ugajalo začetnikom; spretni igralci se bodo pa po

mnogoštevilnih pesmih in etudah toliko bolj izurili« (cit. po Koželjski, 1895). Izšli

so štirje zvezki not, zadnji med njimi pa je že kar poln zahtevnih virtuoznih

elementov.


15

V Ljubljani je v začetku 20. stoletja izhajala publikacija Slovenski citrar, v kateri

sta Koželjski in Josip Mešiček (1865–1923) objavljala svoje skladbe in priredbe.

Za citre so pisali in objavljali tudi Karl Vilfan, Josip Petrič in Ivan Kiferle. Slednji

je v osemnajstih zvezkih objavil 350 priredb slovenskih ljudskih in ponarodelih

pesmi. Med znanimi citrarji je bil Franc Leder - Lesičjak (1833–1908) iz

Globasnice na Koroškem, kjer stoji njegov spomenik. Citre so bile priljubljene tako

na podeželju kot v mestih. Uporabljali so jih za igranje plesne glasbe. Dokaj

zanesljiv vir za 19. stoletje so upodobitve na panjskih končnicah, kjer lahko poleg

različnih vrst citer vidimo tudi sorodni oprekelj (Galič 1994).

Pred drugo svetovno vojno so na Slovenskem delovali tudi nekateri citrarski klubi

(slovenski in nemški). Delovali so v Ljubljani (Vesna), Mariboru, Celju in

Trbovljah, najverjetneje pa niso bili edini. Med drugo svetovno vojno je navdušenje

nad citrami splahnelo. Umaknili so jih iz glasbene šole, češ da to ni orkestrski

instrument. Zato so se morale citre po vojni umakniti v zasebnost, poučevali pa so

jih le še redki učitelji, v glavnem zasebno. Leta 1952 je v Ljubljani izšla v manjši

nakladi ciklostilno razmnožena Šola za citre, katere avtorica je bila gospa Draga

Košmrlj. Njene učenke so zgodaj v živo nastopale na radiu Dravske banovine.

Potem pa je zvok citer zamrl, ohranil se je le na podeželju Gorenjske, Zgornje

Savinjske doline in Koroške. Sredi šestdesetih let so nekaj let citre poučevali v

Glasbeni šoli Trbovlje, vendar so le-to opustili. V začetku osemdesetih let pa se je

to stanje spremenilo. Na Koroškem – v glasbenih šolah v Slovenj Gradcu, na

Ravnah na Koroškem in v Celovcu – so izmenjavali izkušnje, kupovali instrumente

in strune v tujini z veliko željo, da bi se v prid citram pri nas kaj spremenilo.

Popularnost citer je pričela naraščati z nastopi citrarja Mihe Dovžana (rojenega leta

1943) in njegovega ansambla. Kar nekaj filmov je, kjer so hoteli poudariti prijetno,

intimno domačnost in slovenstvo (film Cvetje v jeseni, v gledališčih, seminarjih,

sejah in popularni glasbi). Velika prelomnica za slovensko citrarstvo je bila leta

1986. Takrat so v Grižah pri Žalcu pripravili prvo slovensko citrarsko srečanje,

poimenovano Zlate citre (»Citre po svetu in pri nas«, b. d.). Od takrat se citrarji

vsako leto enkrat srečajo na vseslovenskem citrarskem srečanju. Imajo tudi več

območnih srečanj: v Velenju, na Kopitniku nad Rimskimi Toplicami in drugod.

Srečanja so spodbudila in oživila to zvrst muziciranja, hkrati pa je ponudila možnost

poiskati boljše godce in dvigniti kakovostno raven slovenskega citrarstva (Napret,

1994). Najbolj so zaslovele s filmom Tretji mož, režiserja Carola Reeda. Danes se


16

nanje lahko zaigra cela paleta glasbenih zvrsti, vse od jazza do narodno zabavnih

skladb, filmske glasbe, glasbe iz obdobja romantike, baroka in klasicizma.

2.3.1 Muzej »Sanje strun«

Koncertni muzej starih dunajskih citer, Sanje strun, se nahaja v vinskih vrtovih

Svete Uršule na Štajerskem (točna lokacija ostaja skrita). Gospod Ivan Zupanc

poskrbi, da vsak obiskovalec uživa ob zvokih strun na majhni razdalji in da

možnost, da nanje poskusi zaigrati tudi sam. V muzeju si lahko ogledamo

zgodovinski razvoj citer s pomočjo različnih fotografij in pravimi primerki, ki si jih

lahko ogledamo čisto od blizu (med njimi notne naslovnice iz leta 1750). Stare

naslovnice so ročno izrisane, napisi pa so izrisani v obratni smeri, ker so odtisnjeni.

Najlepše je pogledati vse gravure in intarzije na starih citrah, ki so ročno delo ter

prave umetnine (Zupanc, 2012).

Izvemo tudi veliko o razvoju strun za citre. Po letu 1838 so se spremne strune že

ločevale od melodijskih. Prve so bile narejene iz bakra, povite v povoskano

bombažno prejo; na žalost niso bile obstojne, saj so se odvijale. Nadomestile so jih

strune s povoskanimi, zvitimi trakovi črev. Za kvalitetnejše igranje so se uveljavile

kovinske strune, kjer so v jedru svilena vlakna. Dražje strune so imele pred zanko

za natikanje na žebljiček tudi svilene cofke, ki so služili zgolj kot okrasek. Strune

so shranjevali v različnih šatuljicah, ki so bile različnih oblik in barv. Te škatlice so

kasneje zamenjale vrečice iz paus papirja. Strune je bilo potrebno uglaševati, zato

so imeli leseno oprijemalko za uglaševanje melodijskih strun, ki je to delo olajšalo,

namenjeno pa je bilo predvsem ženskemu delu. Strune smo si lahko ogledali tudi

pod mikroskopom. Ključ za uglaševanje melodijskih strun je spominjal na ključ

kakšnih shramb v bogatejših vilah. Ključ za uglaševanje spremljevalnih in

basovskih strun je imel drugačno, bolj zanimivo obliko, kot jo ima danes. Spominjal

je na ključ od vrat. Tudi naprstnik ima svojo zgodovino. Razvil se je iz prstana in

je služil kot modni dodatek. Sprva so bili ozki in togi, kasneje pa so jih razširili,

konico pa zožali. Niso bili več iz srebra, temveč iz jekla. Obstajali so tudi iz drugih

materialov, prav tako tudi naprstnik z zvončki, da se je med igranjem na citre slišalo

tudi rahlo cingljanje. Nogice pri citrah niso bile takšne kot danes. Imele so železne

konice, ki so se zarile v mizo, kar je preprečilo premikanje citer ter poskrbelo za


17

manjše vibriranje ter čist zvok milih strun. Zato so citrarji pod te nogice podstavljali

različne podstavke, da so preprečili poškodbe mizic (Zupanc, 2012).

2.4 CITRARSKO DRUŠTVO SLOVENIJE

Citrarsko društvo Slovenije (CDS) združuje vse, ki jih kakorkoli zanimajo citre:

aktivne citrarje, učence in učitelje, izdelovalce citer, ljudske godce, organizatorje

citrarskih prireditev pa tudi tiste, ki ta instrument le radi poslušajo. Igranje na

različnih oblikah in uglasitvah citer je na Slovenskem že dolgo doma, nov polet pa

je dobilo po letu 1986, ko je kulturno društvo iz Griž organiziralo prve Zlate citre.

Kasneje so ob pomoči Zveze kulturnih organizacij oz. Sklada za ljubiteljske

kulturne dejavnosti Slovenije ob vsakoletnem srečanju v Grižah pripravljali tudi

seminarje in posvete, nato pa še področna in državna citrarska tekmovanja. V

Grižah je nekaj let deloval tudi Aktiv učiteljev citer, na njegovo pobudo pa so 4.

julija 1999 ustanovili novo stanovsko društvo slovenskih citrark in citrarjev, ki

nadaljuje dotedanja prizadevanja.

V društvu je že preko dvesto članov, ki želijo, da bi jih bilo še več, da bi tako

resnično predstavljali vse slovenske citrarje. Prizadevajo si za reden pouk citer na

vseh stopnjah slovenskih glasbenih šol, pomagajo pri organizaciji citrarskih

prireditev, seminarjev in tekmovanj. Radi bi pomagali mladim pri študiju citer,

spodbujali slovenske skladatelje za ustvarjanje novih citrarskih skladb, izdajali note

in podobno. Organi Citrarskega društva Slovenije so:

- člani upravnega odbora: (predsednik) Peter Napret; (podpredsednica) Irena

Zdolšek; ostali člani: Cita Galič, Doroteja Dolšak, Dejan Praprotnik;

- člani nadzornega odbora: (predsednik) Tomaž Plahutnik; ostali člani:

Helena Hartman, Ronama Javšovec.

Sedaj imajo svojo internetno stran, da lahko do njih dostopajo prav vsi

(http://www.citre-drustvo.si/, pridobljeno dne 10. 10. 2012).

2.4.1 SLOVENSKI CITRAR

Citrarsko društvo Slovenije izdaja svoj časopis Slovenski citrar (publikacija s tem

imenom je izhajala že leta 1895), v katerem njihovim članom posredujejo koristne

informacije, koledar citrarskih prireditev, članke z njihovega področja, citrarsko


18

borzo, nove skladbe in podobno ( http://www.citre-drustvo.si/, pridobljeno dne 10.

10. 2012).

2.5 CITRARSKE PRIREDITVE

2.5.1 Zlate citre

12. julija 1986 je bilo v Grižah organizirano prvo srečanje slovenskih citrarjev, ki

so ga poimenovali Zlate citre. Takrat so se citer spomnili pri tamkajšnjem

kulturnem društvu DPD Svoboda Griže. Srečanje je bilo zelo odmevno in tako

odločilnega pomena za nadaljnji razvoj citrarstva. Postalo je tradicionalno in na

njem so se tako zbrali godci iz različnih koncev domovine ter zagodli samostojno

ali pa v različnih sestavih (citre + A-klarinet, citre + orglice, citre + lončeni bas,

citre + vokal itn.). V tem času je nastopilo več kot dvesto različnih solistov, preko

petdeset duetov in triov ter več kot trideset različnih citrarskih skupin. Poleg

koncertnih citer so izvajalci na srečanja prinesli tudi bordunske, violinske in

kitarske citre, ki žal v našem prostoru postajajo vse večja redkost. Vsakokrat so se

predstavili tudi izdelovalci citer, priznani citrarji s svojimi zgoščenkami in kasetami

ter avtorji notnih edicij za citre (Galič, 2000, str. 16).

2.5.2 Popoldne ob citrah

To prireditev sta si leta 1991 »izmislila« Peter Napret in njegova teta Milka Požun,

da bi malce popestrila dogajanje ob planinski koči na Kopitniku, eni lepših

slovenskih gora. Prva prireditev je bila natanko 22. septembra 1991 in se je

imenovala »Nedeljsko popoldne ob citrah, petju in krušni potici«. Zamislila sta si

jo natanko tako, kot je govorilo o njej samo ime. Odziv obiskovalcev je bil dober,

zato so potem vsako leto pripravljali takšna srečanja, ime prireditve pa skrčili le na

»Popoldne ob citrah«, termin prestavili iz nedelje na soboto, citrarskemu

popoldnevu pa dodali veselico z ansamblom za ples itd. Člani PD Rimske Toplice

so se vsako leto zelo potrudili. Zbirali so prispevke za srečelov, postavljali šotore,

pekli razne dobrote, kuhali golaž itd. Obiskovalci so prihajali na to prireditev ne

glede na to, ali je bil dež ali sonce. Na tej prireditvi so v teh letih nastopili skoraj

vsi slovenski citrarji. Med njimi so bili: Miha Dovžan, Miran Kozole, Karli

Gradišnik, Cita Galič, Tomaž Plahutnik, Marjan Marinšek, Marjan Beton, Tanja

Zajc Zupan, Fani Lapajne, Jože in Ela Dolar, Pepca Ulaga, Marko Udovič in še


19

mnogi drugi. Predvsem pa je nastopilo veliko mladih, ki so komaj uspeli zaigrati

kakšno pesmico. Leta 2010 je na 20. jubilejni obletnici Peter Napret prejel posebno

listino – zahvalo za dvajsetletno vodenje prireditve (Napret, 2010a).

2.5.3 Prešmentane citre

Leta 1989 je bilo v Velenju prvič organizirano srečanje slovenskih citrarjev, ki je

kasneje preraslo v festival Prešmentane citre, edini tovrsten festival v Sloveniji.

Marjan Marinšek je bil ob nastanku vodja prireditev v nekdanjem Kulturnem centru

Ivan Napotnik Velenje. Prvo srečanje je bilo organizirano pred takratno

veleblagovnico Nama v Velenju, voditeljica pa je bila profesorica Majda Zaveršnik.

Prešmentane citre so iz enodnevnega srečanja citrarjev prerasle v večdnevne

citrarske prireditve, pri čemer je osrednji dogodek ostal srečanje citrarjev in citrark.

Tako smo lahko v Velenju poslušali vso slovensko »citrarsko elito«: Miho

Dovžana, Cito Galič, Moniko Heričko, Karlija Gradišnika, Mirana Kozoleta,

Tomaža Plahutnika, Petra Napreta, Ireno Zdolšek, Janjo Brlec in Slovenski citrarski

kvartet.

Prvotno srečanje citrarjev se je prvih devet let odvijalo pred veleblagovnico Nama

v Velenju, potem se je preselilo na Stari trg v Velenju, nato k Vili Herberstein in v

Vinsko Goro, v Šalek, v Dom kulture Velenje idr.

Poleg osrednje prireditve so začeli pripravljati več koncertov na različnih lokacijah

v mestu, po cerkvah, na Velenjskem gradu in v Glasbeni šoli Frana Koruna -

Koželjskega. Mednarodno veljavo je festival dobil, ko so začeli vabiti tuje, najbolj

znane svetovne citrarje, kot so bili: Rudi Knabl iz Nemčije, Tomy Temerson – prav

tako iz Nemčije, Michal Müller iz Češke, Trio Psalteria iz Innsbrucka, Johannes

Rohrer iz Gradca, Učiteljski citrarski kvartet z Dunaja ter Wilfried Scharf iz Linza

(Marinšek, 2008).

2.5.4 Srečanje citrarjev na Ermanovcu

To srečanje je planinsko srečanje citrarjev, ki se običajno zaključi z veselico.

Organizatorja sta časopis Gorenjski glas in Planinsko društvo Sovodenj v

sodelovanju z Radien Sora in Cerkno. Tako se je v nedeljo, 3. junija 2012, pri koči

na Ermanovcu odvilo že 22. srečanje citrarjev. Predstavilo se je kar nekaj

glasbenikov na tem instrumentu: Katarina in Neža Brelih z Jesenic, Tjaša Dakič s


20

Kladja, Ines Hvala Dolenc iz Tolmina, Iztok Hadalin iz Cerknega ter Dejan

Praprotnik iz Podnarta. Poleg večinoma mladih citrarjev sta nastopila še dva

harmonikaša. Predstavijo pa se tudi uspešni športniki. To leto so bili Drago Frelih,

Jurij Šubic in drugi (Filipič, 2011).

2.6 CITRARJI IN IGRALSKE ZASEDBE

2. 6. 1 ZNANI CITRARJI

- Miha Dovžan, rojen leta 1943, je eden najboljših citrarjev v Sloveniji. Nastopa kot

solist in z raznimi narodnozabavnimi ansambli in pevci. Leta 1959 je z bratom, sicer

klarinetistom, Ivetom Dovžanom, ustanovil prvi ansambel, ki je imel za vodilni

instrument citre – Ansambel Mihe Dovžana. Deloval je do leta 1988. Miha Dovžan

ima bogato skladateljsko zapuščino. Od njegovih pesmi je verjetno najbolj znana

Moravška dolina. Veliko pesmi je tudi priredil. Izdal je več kaset in plošč. Znan pa

je tudi po pesmi Cvetje v jeseni, ki jo je zaigral za istoimenski film leta 1973. 16.

septembra 2006 je na srečanju v Grižah prejel častno članstvo v Citrarsko društvo

Slovenije (Lesar, 2008).

- Cita Galič je v Trbovljah končala nižjo glasbeno šolo za klavir, pri gospe Ledinek

pa še nekaj letnikov citer. Ob študiju na srednji glasbeni šoli v Ljubljani se je na

Mariji Reki rojeval družinski ansambel, ki je s Cito in njeno mlajšo sestro sredi

sedemdesetih kar trikrat zmagal na festivalih narodnozabavne glasbe na Ptuju in

Števerjanu. Študij je nadaljevala na pedagoškem oddelku Akademije za glasbo

Ljubljana. Skoraj desetletje je poučevala glasbeno teorijo, klavir, kitaro in citre na

glasbeni šoli v Dravogradu. Svoje znanje je posredovala tudi otrokom Slovencev

na avstrijskem Koroškem. Ustanovila je kvintet Ajda, s katerimi je ob spremljavi

citer izvajala slovenske, zlasti koroške ljudske pesmi. Leta 1990 je izdala učbenik

za citre, 1995 notno zbirko za citre, leta 1998 pa učni načrt za pouk citer (»Profesorji

GŠ«, b. d.). 14. Aprila 2012 ji je Zbor članov Citrarskega društva Slovenije v

Glasbeni šoli Risto Savin Žalec podelil častno članstvo za njeno delovanje v

slovenskem citrarstvu.

- Karli Gradišnik je citrar in pevec. Leta 1980 je ustanovil Ansambel Larix,

katerega člani so bili: Karli Gradišnik (citre, petje), Jaka Mitijovc (klaviature,

petje), Franjo Slapnik (bas, bariton, petje) in Jože Breznik (bobni, petje). Od leta

1985, ko se je skupina razšla, je nastopal pretežno sam, občasno pa tudi v duetu z


21

bobnarjem, kitaristom in pevcem, Danetom Strmčnikom. Najbolj znane skladbe so:

Sestavljena polka, Majda, V sebi čutim, da se ga bom spet napil. Njegova izvirnost

se kaže v oddaljitvi od narodnozabavne glasbe, saj je izvajal tudi zabavne in druge

skladbe (http://www.sigic.si/?mod=search&action=avtor&id=1481, pridobljeno dne 3. 5.

2013).

2.6.2 CITRARSKE ZASEDBE

• Slovenski citrarski kvartet obstaja že od leta 2000; v njem so štirje člani,

ki so prav tako učitelji citer: Peter Napret (diskantne in kvintne citre ter violina),

Irena Zdolšek (diskantne in basovske citre), Anita Veršec (diskantne in kvintne

citre) in Tomaž Plahutnik (basovske citre). Največ nastopajo po Sloveniji, vabljeni

pa so bili že tudi v več drugih držav po Evropi, kot so Nemčija, Avstrija, Belgija,

Hrvaška.

Člani kvarteta:

- Peter Napret je rojen leta 1968. Zaključil je srednjo glasbeno šolo in

Akademijo za glasbo v Ljubljani pri predmetu violine. V srednješolskih

letih se je srečal z citrami, ki so ga popolnoma prevzele. Leta 1993 je

raziskoval citrarstvo doma in po svetu. Nato se je odločil za študij citer na

Tirolskem, kjer ga je poučeval profesor H. Oberlechner. Zdaj poučuje kar

na dveh glasbenih šolah, v Velenju in v Ljubljani. Nastopa doma in po

drugih evropskih državah. Je član komisij slovenskih in tujih tekmovanj.

Kot drugi člani kvarteta je tudi on avtor priredb za citre, citrarskega

učbenika. Je organizator citrarskih prireditev ter član in soustanovitelj

Slovenskega citrarskega kvarteta. Pohvali se lahko tudi s predsedovanjem

Citrarskemu društvu Slovenije ter z Gallusovo listino, ki jo je prejel leta

2008, in sicer za dolgoletno uspešno delo

(http://www.gsmostepolje.si/pouk/pedagogi/oddelek-za-brenkala/citre,

pridobljeno dne 10. 10. 2012).

- Irena Zdolšek je bila prva študentka citer v tujini. Pritegnile so jo že pri

sedmih letih. Pohvali se lahko z nazivom državne prvakinje in »prešmentane

citrarke«. Po diplomi leta 2007 v Münchnu je opravila še umetniško

specializacijo. Citre danes poučuje kar na dveh glasbenih šolah, GŠ


22

Slovenska Bistrica in GŠ Celje – oddelek v Vojniku. Je avtorica nekaterih

citrarskih učbenikov in zgoščenk (http://www.irena-citre.si, pridobljeno dne

10. 10. 2012).

- Anita Veršec je po srednji glasbeni šoli svoje izobraževanje nadaljevala v

Gradcu. Po izobrazbi je profesorica razrednega pouka. Danes poučuje citre

na glasbeni šoli Brežice in je vodja citrarskega orkestra te glasbene šole ter

orkestra Srebrne strune, ki spada pod društvo upokojencev. Leta 2012 je

diplomirala z delom, ki nosi naslov Citrarski orkester v teoriji in praksi

(http://www.citre-drustvo.si/_slika.php?id=412&t=slike&s=galerija, pridobljeno

dne 10. 10. 2012).

- Tomaž Plahutnik je rojen leta 1965. Je eden najbolj dejavnih citrarjev v

Sloveniji, saj piše priredbe ter nastopa solistično in v različnih sestavah. Bil

je tudi član Kamniških kolednikov, s katerimi je prehodil že veliko sveta.

Že od leta 1985 poučuje citre na glasbeni šoli Kamnik. Izdal je tudi

samostojno zgoščenko s slovenskimi ljudskimi pesmimi z naslovom Strune,

milo se glasite (Marinšek, 2003).

Kot kvartet igrajo zelo »pisano« glasbo, vse od renesančnih pa do modernih

skladb. Izdali so tri zgoščenke: Slovenski citrarski kvartet (2003), Citrarski kolaž

(2009) in Božič s citrami (2010).

Citrarskemu kvartetu je uspelo ponesti ime Slovenije izven našega ozemlja.

Slika 9: Slovenski citrarski kvartet (http://www.zkst-zalec.si/sl-

SI/directoryEntry/238/citrarski-abonma)

• Citrarski orkester že od leta 1999 vodi Anita Veršec; idejo zanj je dobila

na različnih seminarjih. Na začetku je orkester vseboval samo 10 članov, nato pa se

je z leti povečal kar na 26 citrarjev. Poleg njih v orkestru sodelujejo še kitarist,


23

kontrabasist, flavtistki, harmonikar in pevka. Program, ki ga orkester izvaja, obsega

zelo različne zvrsti glasbe – od glasbe iz obdobij romantike do ljudskih pesmi, jazza

in popularne glasbe. Anita je tudi sama napisala nekaj priredb za tovrstni sestav, saj

je zelo malo že obstoječe notne literature. Člani orkestra poleg diskantnih oz.

koncertnih citer igrajo tudi na basovske, altovske in kvintne citre in tako zaigrane

skladbe zvenijo v lepih harmonijah (Korez - Korenčan 2003; Urek 2009). Orkester

se od leta 2006 občinstvu predstavlja z vsakoletnim koncertom »Ko strune zapojo«.

Leta 2007 so se predstavili na nacionalni televiziji v oddaji Na zdravje, kjer je

njihovo ime postalo še bolj prepoznavno. Na 6. državnem tekmovanju mladih

citrarjev so si priigrali srebrno plaketo, leta 2008 pa so na festivalu Prešmentane

citre osvojili naslov »najbolj prešmentana skupina«. Leta 2009 so s koncertom

Naših deset let proslavili desetletnico delovanja, s tem pa tudi predstavili svojo prvo

zgoščenko z naslovom Ko strune citer zapojo. 19. aprila 2012 se je odvil diplomski

koncert v dvorani Union v Mariboru, kjer je svoj študij glasbene pedagogike

zaključila vodja Anita Veršec. Ob tej priložnosti je zaigral tudi Citrarski orkester

glasbene šole Brežice.

Slika 10: Citrarski orkester (http://www.eposavje.com/arhiv/kultura/3386-10-let-citrarskega-orkestra.glasbene-sole-brezice.html, pridobljeno dne 10. 10. 2012)


24

2.7 POUČEVANJE CITER

Citre se od 1. 9. 2003 na nekaterih glasbenih šolah poučujejo kot redni predmet.

Izobraževanje poteka šest let: od 1. do 4. razreda dvakrat tedensko po 30 min, v 5.

in 6. razredu pa dvakrat tedensko po 45 min. V višjih razredih je omogočen tudi

pouk komorne igre. Na šolah, kjer ne zadostujejo zakonskim pogojem za uvedbo

rednega pouka citer, poučujejo citre kor nadstandardni predmet. V tem primeru

pouka ne financira Ministrstvo za šolstvo in šport, temveč se financira iz drugih

virov (večja šolnina, lokalne skupnosti itd.). Med tujimi šolami za citre so najbolj

znane nemške šole: Sacherjeva, Paschingerjeva, Umlaufova, K. F. Ensleinova

(pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz http://www.citre-drustvo.si/poucevanje.php).

2. 7. 1 GLASBENE ŠOLE PO SLOVENIJI

Po Sloveniji je 27 glasbenih šol, od skupno 63, v katerih se poučujejo citre. Od tega

so na Koroškem tri:

- Glasbena šola Ravne na Koroškem, kjer poučujejo: Tina Kseneman, (Dorica

Vasle, Viktor Poplaz, prof. – zdaj oba že upokojena);

- Glasbena šola Slovenj Gradec, kjer prav tako poučuje Tina Kseneman, prej pa je

poučeval profesor Viktor Poplaz;

- Glasbena šola Radlje ob Dravi, kjer poučuje Oskar Globočnik.

Ostale glasbene šole po Sloveniji so še: GŠ Brežice, GŠ Fran Korun - Koželjski

Velenje, GŠ Gornja Radgona, GŠ Grosuplje, GŠ Hrastnik, GŠ Idrija, GŠ Jesenice,

GŠ Kamnik, GŠ Krško, GŠ Laško - Radeče, GŠ Logatec, GŠ Nazarje, GŠ Moste -

Polje Ljubljana, GŠ Radovljica, GŠ Ribnica, GŠ Rogaška Slatina, GŠ Sevnica, GŠ

Slovenska Bistrica, GŠ Skladateljev Ipavcev Šentjur pri Celju, GŠ Tolmin, Zavod

sv. Stanislava – GŠ Šentvid nad Ljubljano, GŠ »Risto Savin« Žalec, Glasbena

delavnica »Vodnikova domačija« Ljubljana, Univerza za tretje življenjsko obdobje

Velenje, GŠ na daljavo.

• Glasbena šola na daljavo je zelo dobro sprejeta novost v Sloveniji.

Omogoča učenje različnih instrumentov doma, preko DVD-jev, z vso potrebno

teoretično razlago. Naučijo igrati klavir, kitaro, klavirsko in diatonično harmoniko,

violino. Bobne, blokflavto, bas kitaro, prečno flavto in petja. Ta šola prav tako


25

omogoča učenje citer na daljavo. Le-te veljajo za zelo težek instrument, zato se jih

večina niti ne želi učiti. Ta šola ponuja možnosti, da se v letu in pol naučimo igranja

na citre. Poleg igranja se naučimo pravilne drže, pravilnega postavljanja prstov leve

in desne roke, uglaševanja citer in drugih spretnosti. Dejan Praprotnik je posnel

lekcije za dunajsko in standardno uglasitev. Z vpisom omogočijo dostop do foruma

in sodelovanja z inštruktorji ter drugimi udeleženci, da lahko dodatno povprašamo

za nasvete. Nudijo dvakratno srečanje z inštruktorjem na daljavo (preko interneta)

ali kar osebno in seveda eno izpitno srečanje z inštruktorjem, ki je prav tako osebno

ali na daljavo. Izvede se ob koncu izobraževanja. Tak sistem zahteva veliko več

potrpljenja in vaje doma. Za razliko od navadne glasbene šole, kjer je stik učenca z

učiteljem skoraj vsakodnevni, je tukaj težje popravljati napake drže ali samega

igranja, kar se v »navadni« glasbeni šoli popravlja sproti. Je zelo dobra rešitev za

tiste, ki niso imeli možnosti obiskovati navadne glasbene šole. Pozitivna stran je

tudi, da si lahko vsako lekcijo zavrtimo večkrat, se učimo v domačem okolju in si

sami določamo tempo učenja, saj ni učiteljev, ki bi nas časovno omejevali. Po

našem mnenju je tak sistem dober za tiste, ki imajo veliko željo po igranju citer,

ampak jim to zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin ni omogočeno. Zelo dobra

novica je, da z učenjem citer na daljavo veliko pripomorejo k temu, da ta prelep

instrument ne bi bil pozabljen (»Glasbena šola na daljavo«, 2009).

• Glasbena šola Ravne na Koroškem je javni vzgojno-izobraževalni zavod, ki

deluje na območju Mežiške doline v občinah Ravne na Koroškem, Prevalje,

Dravograd, Mežica in Črna na Koroškem. Akt o ustanovitvi je bil sprejet 20.

novembra 1996. Ustanoviteljica zavoda je občina Ravne na Koroškem. Uradni

začetek Glasbene šole Ravne je bil 1. 9. 1956. Prvo šolsko leto je bilo vanjo vpisanih

60 učencev. Od leta 1965 je bil ravnatelj gospod Ivan Gradišek, solist Pihalnega

orkestra ravenskih železarjev. Za njim je naloge 1. 3. 1974 prevzel gospod Alojz

Lipovnik, dirigent orkestra. Od 1. 9. 1993 do 1. 11. 2012 je glasbeno šolo vodil

ravnatelj gospod Avgust Pogorevčnik, od 1. 11. 2012 pa jo vodi Aleksander Kotnik

(http://771.gvs.arnes.si/cms/, pridobljeno dne 18. 8 2012). V šolskem letu

2011/2012 je potekalo že petinpetdeseto leto delovanja šole. Danes šola izobražuje

okrog 350 učencev in dijakov. Citre poučuje samo ena učiteljica – Tina Kseneman,

ki se zavzema za prepoznavnost citer na Koroškem. Poučuje v Mežici, na Ravnah

in z letom 2012/2013 tudi na Glasbeni šoli Slovenj Gradec (zaradi upokojitve


26

profesorja Viktor Poplaza, ki je prej poučeval tudi na Ravnah). Pred tem je

poučevala tudi Dorica Vasle, ki se je prav tako upokojila.

2. 7. 2 INTERVJU S TINO KSENEMAN

- Od kod prihajate in koliko let že igrate citre? Kdo Vas je navdušil nad igranjem?

Prihajam z Raven na Koroškem, citre pa igram že 20 let. Nad tem instrumentom

sem se navdušila kar sama, ko sem jih slišala po radiu in televiziji že kot majhen

otrok.

- Ste se kot učenka udeležila kakšnega tekmovanja?

Udeležila sem se več regijskih in državnih tekmovanj. Zmagala sem na regijskem

tekmovanju s 97, 2 %, takrat sem bila izmed vseh kategorij prva, prislužila pa sem

si tudi srebrno priznanje na državnem tekmovanju.

- Sedaj tudi sami poučujete citre na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem. Kašno

izobrazbo imate? Se Vam zdi, da je zanimanja za citre zdaj več ali manj kot takrat,

ko ste se Vi vpisovali na glasbeno šolo?

Poučujem že od svojega 16. leta, takrat še kot dijakinja. Opravljenih imam osem let

glasbene šole iz citer, sedaj pa zaključujem študij glasbene pedagogike na

Pedagoški fakulteti Maribor, ker je za učitelja potrebna katera koli 7. stopnja

izobrazbe. Možnosti študija citer zaenkrat v Sloveniji še ni, študij v tujini pa ni

ravno v mojem interesu. Glede zanimanja za citre bi trdila, da ga je zdaj veliko več

kot včasih. Vpliv na to imajo mediji in javni nastopi citrarjev. Po pogovoru z mojimi

učenkami in učenci sem izvedela, da so opazili citre pri spremljanju otroških

pevskih zborov v šoli, kamor nas citrarje zelo radi povabijo, ali pa na kakšnih

predstavitvah v vrtcu, ki jih pripravi glasbena šola sama. Zdaj je tega nekoliko manj,

ampak se še pojavlja. Je pa res, da je na oddelku naše glasbene šole Ravne nekoliko

manj učencev, ne zaradi nezanimanja, temveč zaradi vsega »klestenja« med

recesijo. Vsekakor je pri predmetu citer več učencev kot v času, ko sem se učila

sama. Zanimivo je tudi, da se danes vpisujejo veliko mlajši učenci, stari okrog šest

let, čeprav priporočena starost še vedno ostaja na devetih letih.

- Se Vam zdi, da se takšna glasba dovolj pojavlja na radiu ali na televiziji?


27

Mislim, da so citrarji kar dobrodošli v različnih oddajah na televiziji, kot so na

VTV-ju, prav tako na KTV-ju, oddaje Na zdravje, Dobro jutro in druge, nekaj pa

smo snemali tudi za oddajo As' ti tud not padu. Kar se tiče predvajanja na radiu, se

mi zdi da, se citre ne zapostavljajo. Veliko je seminarjev za citrarje, kamor pridejo

tudi citrarji iz drugih držav in imajo svoje koncerte. Ti koncerti se po navadi

posnamejo in predvajajo na nacionalni televiziji.

- Sodelujete tudi z kvintetom Ajda. Bi lahko povedali kaj o tem? Kdo ga je ustanovil?

Kako dolgo že sodelujete z njimi? Kje nastopate?

S kvintetom Ajda sodelujem že 14 let, sam kvintet pa deluje že skoraj 25 let.

Zanimivost je, da citre spremljajo kvintet že od samega začetka ustanovitve.

Ustanovila sta ga Jože in Cita Galič. Po letih sem najmlajša članica kvinteta, po

stažu pa najstarejša, saj so se med leti delovanja pevci menjali. Izdali smo tudi

zgoščenko z naslovom Večer na vasi, za katero smo posneli tudi videospot.

Nastopamo na raznih kulturnih prireditvah, rojstnih dnevih, otvoritvenih razstavah,

kamorkoli nas pač povabijo. Na Prevaljah imamo dve tradicionalni prireditvi, kjer

organiziramo srečanje malih vokalnih skupin, saj mislimo, da se za takšne skupine

ne dogaja dovolj kot na primer za zbore. Vsako leto pri Brančurniku organiziramo

srečanje, kamor pride vsaj 15 skupin. Koncert imamo tudi v Leških cerkvah, kamor

povabimo različne goste. Največji pomen dajemo ohranitvi slovenske, koroške

ljudske pesmi, čeprav pojemo tudi umetne pesmi, pesmi tujih držav. Letos poleti

odhajamo na Slovaško, kjer bomo imeli več koncertov.

- Se lahko pohvalite še s kakšnim drugim sodelovanjem? Pošiljate tudi svoje učence

na nastope?

Sodelovala sem tudi s skupino Folkrola, Tonijem Apohalom – našim zdaj že

pokojnim koroškim pevcem in, kot sem že prej povedala, z oddajo As' ti tud not

padu. Svoje učence pošiljam na razne kulturne prireditve oziroma kamorkoli nas

povabijo (če je nastop primeren starosti in izkušnjam učenca). Radi gredo na

nastope, radi se pokažejo in so res dobro sprejeti. Zaenkrat še nismo imeli slabih

izkušenj, da kdo z nastopom ne bi bil zadovoljen.

- Kaj pa menite o delovanju Citrarskega društva Slovenije? So dovolj aktivni?


28

Mislim, da so ogromno naredili za citre. Delajo ogromno na promociji, razvoju

citer, reklami, organizirajo razna tekmovanja. Večina seminarjev je organizirana

prav preko tega društva in ne toliko s strani države. Delujejo tudi na tem, da bodo

citre sprejeli v srednjo glasbeno šolo, da se bo dalo vpisati citre tudi na srednji

stopnji in ne več samo na nižji. Januarja je bil po dolgih sedmih letih sprejet učni

načrt za citre, kdaj pa se bo to dejansko vse uredilo in omogočilo, je zaenkrat še

vprašanje časa.

- Ker je znano, da se zdaj igra na citre že veliko glasbenih zvrsti glasbe, kot so jazz,

pop in druge, bi nam povedali, katera zvrst glasbe pa Vas najbolj razveseli in jo

najraje izvajate?

Najraje igram ljudsko pesem, ne glede na to, ali je vesela ali žalostna. Pozna se, da

sem s to glasbo odraščala, saj mi jo je mati ves čas prepevala. Igram pa seveda vse

zvrsti glasbe. Kamorkoli me povabijo, so želje večinoma podobne – da jim zaigram

ljudsko pesem. Izjema je bila samo enkrat, ko so izrazili željo po stari glasbi. Ljudje

pri nas citre vidijo kot ljudski instrument za izvajanje ljudske glasbe. Vsekakor je

prav, da se razvijajo vse zvrsti in da se igrajo tudi modernejše, ampak ne sme se pa

pozabiti, od kod izvirajo citre.

Slika 11: Tina Kseneman s kvintetom Ajda (foto: T. Kseneman, pridobljeno dne 10. 10.

2012)


29

2.7.3 UČITELJI CITER IN LITERATURA

- Kdo sploh lahko postane učitelj citer? Kakšna izobrazba je za to potrebna?

V Uradnem listu RS (2003) je na strani 12216 zapisano:

1.33 Citre

Učitelj citer je lahko:

- kdor je končal univerzitetni študijski program iz citer,

- kdor je končal univerzitetni študijski program kateregakoli instrumenta, petja,

kompozicije in glasbene teorije, dirigiranja, cerkvene glasbe ali glasbene

pedagogike in ima najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja

citer,

- kdor je končal katerikoli univerzitetni študijski program in je pred tem končal

srednješolski program glasba oziroma glasbena ali umetniška gimnazija in ima

najmanj 5 let prakse na področju igranja oziroma poučevanja citer.

Opažam, da je pet let tista meja, s katero lahko poučujemo citre. To je z našega

vidika zelo kratka doba in premalo izkušenj. Na žalost nadaljnje izobraževanje za

citre v Sloveniji še ni omogočeno. Dobra novica je, da so učni načrt za citre za

izobraževanje na nadaljevalni stopnji že sprejeli, vendar program še ni bil

uresničen. Zato jih večina odide v tujino na nadaljnje izobraževanje. Naša Irena

Glušič je odšla v Celovec, večina ostalih pa je odšlo kar v München (Irena Zdolšek,

Doroteja Dolšak, Franja Končnik, Tinka Budič idr.). Nekateri citrarji se odločijo za

univerzitetni študij v Sloveniji in pri poučevanju uporabijo svoje izkušnje ter znanje

iz citer. Citrarstvo po svetu stoji zelo različno. Diplomo učitelja je možno pridobiti

v Nemčiji, Avstriji, Švici ter na Japonskem, kjer poleg evropskih koncertnih citer

igrajo tradicionalne citre koto. V drugih državah je izobraževanje citrarjev manj

urejeno, saj poteka zasebno ali po različnih citrarskih klubih ali društvih.

- Literatura, ki jo uporabljajo učitelji na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem, je zelo

pestra, saj uporabljajo vsako literaturo, ki jo je možno dobiti. Na Slovenskem

področju so najbolj aktivni Peter Napret z ljudskimi priredbami za citre in Irena

Zdolšek, ki je napisala že štiri učbenike za citre, Cita Galič – Najlepše melodije

sveta, Tomaž Plahutnik s Slovenske narodne. Učiteljica citer, Tina Kseneman, tudi

sama piše priredbe zabavnih in narodnozabavnih skladb za citre, ker tega drugače


30

pri nas ni za dobiti (primer: Dan ljubezni). Tako poskrbi za večjo motivacijo pri

učenju. Uporablja se tudi tuja literatura – avtorji, kot so: Oberlechner Harald in

Isolde Kostner, I. H. Kasteneder in Leopold Knayer. Pri izbiri literature je najbolj

pomembno, da se ne zanemarja ne slovenska, ne tuja ter da se zajema glasba iz vseh

obdobij (starejša in novejša glasba) in zvrsti.


31

2.8 SEMINARJI

V Sloveniji je citrarjem omogočenih več seminarjev za dodatno izobraževanje.

Vodijo jih tako domači kot tuji priznani citrarji. Vsem udeležencem seminarja je

omogočeno pridobivanje novih znanj, izmenjava izkušenj in druženje z drugimi

citrarji. Dva seminarja imata že kar nekajletno tradicijo, to sta seminar v Velbani

Gorci in poletni citrarski seminar za mlade citrarje. Profesor Napret pa je večkrat

organiziral in vodil citrarski seminar na Kopitniku (v letih od 1995 do 2001).

2. 8. 1 SEMINAR VELBANA GORCA

Marjan Marinšek je glavni organizator seminarja za starejše citrarje, ki poteka od

leta 2006 v Velbani Gorci. Prvič je seminar potekal 13. in 14. maja pod

mentorstvom Petra Napreta. Starejši citrarji so ga zelo dobro sprejeli. Na tem

seminarju so svoje znanje poleg gospoda Napreta delili še Jasmina Levičar, Anita

Veršec, Doroteja Dolšak in Tomaž Plahutnik. Poudarek seminarja je bil na

orkestralnem igranju citer. Seminar se je zaključil s koncertom, kjer se citrarji

predstavijo solistično kot tudi z večglasnim igranjem skladb v orkestru.

2. 8. 2 POLETNI CITRARSKI SEMINAR

Poletni citrarski seminar je namenjen mlajšim citrarjem. Prvič je potekal v Rogaški

Slatini od 27. 6. do 30. 6. 2000 v prostorih steklarske šole. Poučevali so: Kornelija

Lovko, Anita Veršec, Helena Hartman in Peter Napret, udeležencev pa je bilo

skupaj 22. Leta 2007 je seminar potekal v Zrečah, leta 2008 pa so ga prestavili v

Celje, kjer poteka še danes. Vsako leto poteka približno tri dni, v začetku šolskih

počitnic. Namenjen je obema uglasitvama: standardni in dunajski, zajete pa so vse

zvrsti glasbe – od stare glasbe, romantike, klasike, moderne do filmske in slovenske

ljudske glasbe. Udeleženci imajo individualni pouk pri učitelju, skupinsko igro v

manjših sestavah in po želji še igranje v citrarskem orkestru. Ob prostem času so

organizirane razne aktivnosti, družabne igre, ob večerih pa citrarski koncerti, kjer

nastopijo tako udeleženci koncerta kot njihovi mentorji.

Lani je potekal 12. poletni citrarski seminar, ki so ga zopet organizirali v Celju v

Domu svetega Jožefa. Seminar se je pričel v ponedeljek, 25. junija in se končal v

sredo, 27. junija 2012. Organizator seminarja je bilo Citrarsko društvo Slovenije,


32

poučevali pa so: Doroteja Dolšak, Steffen Hampel, Franja Kočnik, Helena Hartman

in Irena Zdolšek. Steffen Hampel je lani že drugič poučeval na tem seminarju. Je

aktiven citrar in pedagog iz Nemčije. Pouk pri njem je potekal v nemščini ali

angleščini. Na seminarju so se predstavili tudi izdelovalci citer in miz.

2. 8. 3 TEKMOVANJA

Prvo finalno tekmovanje slovenskih citrarjev se je odvilo 17. septembra 1994 v

Grižah. Organizator tekmovanja je bilo Delavsko prosvetno društvo Svoboda Griže

v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije. Tekmovanja so se lahko

udeležili tisti citrarji, ki so na predhodnih izbirnih srečanjih dosegli dovolj točk.

Predstavili so se v štirih kategorijah. V prvi kategoriji so bili citrarji, mlajši od 17

let, v drugi so bili tekmovalci stari med 17 in 45 let, v tretji kategoriji so se

predstavili citrarji med 45. in 65. letom starosti. V zadnji, četrti, kategoriji pa so bili

citrarji, starejši od 65 let. Tekmovali so lahko solistično ali v komornih skupinah.

Z ustanovitvijo Citrarskega društva Slovenije leta 2000 se je tekmovanje preselilo

v šolski prostor in s tem so začeli tekmovati predvsem mlajši citrarji. V šolskem

letu 2002/2003 je prišlo do pomembne spremembe, saj je bilo prvič organizirano

tekmovanje za komorne skupine. Razlog za to je bila predvsem preobremenitev

otrok, saj so poleg solističnih nastopov izvajali tudi komorne nastope. Leto kasneje

je bilo solistično tekmovanje ločeno od komornega. Predizbori za finalno

tekmovanje potekajo le približno mesec dni pred državnim tekmovanjem. Leta

2011/2012 je citrarjem uspelo, da so tekmovanja prišla pod okrilje TEMSIG-a

(tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov). Tako je lani potekalo že 41.

tekmovanje mladih glasbenikov Slovenije, kjer so se prvič predstavili tudi citrarji

(http://temsig.si/temsig_41-tekmovanje, pridobljeno, dne 10. 10. 2012).

2.8.4 CITRE V UČNEM NAČRTU ZA OSNOVNO ŠOLO

Ob pregledu učnega načrta za glasbeno vzgojo (2011) smo ugotovili, da citre niso

omenjene eksplicitno, zato se pri pouku glasbene vzgoje najpogosteje ne

uporabljajo in ne omenjajo. V prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju so pri

operativnih ciljih za področje poslušanja (učenci prepoznavajo, poimenujejo in

opredelijo instrumente v glasbene sestave in oblike) našteti naslednji instrumenti:


33

trstenke, lončeni bas, harmonika, klavir, violina, violončelo, kitara, harfa, trobenta,

fagot, boben. V drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju so omenjeni ljudski

instrumenti: oprekelj, žvegla, citira in druge, citer pa ponovno ni nikjer zapisanih.

Citre se največkrat smatrajo kot ljudski instrument, čeprav se na njih lahko izvaja

veliko zvrsti glasbe. Vse to vsekakor vpliva na to, da veliko učencev citer ne

prepozna zvočno ali vizualno. Albinca Pesek uporabi citre v 4. razredu (2011) pri

poglavju Baletna in filmska glasba, kjer je omenjen film Cvetje v jeseni – z

istoimensko skladbo, ki jo je izvajal Miha Dovžan.

Lahko bi jih lahko omenili v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju pri naslednjih

tematskih sklopih:

- Obiščimo glasbeno šolo

- Učimo se nove pesmi

- Prisluhnimo ljudskim glasbilom

- Zvočne uganke

- Prepoznavamo pevske glasove, instrumente, orkester

- Odkrivamo barve ljudskih instrumentov

- Ljudske pesmi idr.

V drugem vzgojno-izobraževanem obdobju bi jih lahko uporabili pri:

- Pojemo doma in v šoli

- Zapis tonskih višin in trajanj v ljudski pesmi

- Šolski pevski zbor

- Ljudska pesem, glasbila in ples

- Glasba za praznike

- V glasbeni šoli

- Glasba na prireditvah

- Na koncertu

- Glasbeno potovanje po Sloveniji

- Spoznavamo instrumente in jih poslušamo

- Zvočne barve instrumentov

- Glasba za ples in razvedrilo

Glede na to, da je Albinca Pesek edina, ki uporabi citre pri poslušanju, je možnost

da spoznajo učenci ta instrument zelo majhna, saj se nekateri učitelji za to avtorico

ne odločijo. Dolgo časa se je opredeljevalo, v katero skupino spadajo citre, pod


34

ljudske instrumente ali pod brenkala. Zdaj so končno našle svoje mesto med

brenkali, za kar se je zavzemala prav Albinca Pesek.

Vsekakor bi prepoznavnost citer in znanje o njih izboljšali, če bi se jih eksplicitno

zapisalo v učni načrt na razredni stopnji. V ta namen smo pripravili zgoščenko, ki

je zbirka nekaterih pesmi za razredno stopnjo. Lahko je v pomoč učiteljem,

učencem in vsem drugim.

Predstavitev citer za osnovnošolce

Vocal BK Studio je šola odrskih umetnosti. Nudijo več programov, kot so: petje,

kitara, citre, flavta, bobni, trobenta, klaviature, odrska prezenca, ples, glasbeni vrtec

in druge. Ker po njihovem mnenju danes otroci citer ne poznajo, so se odločili, da

predstavijo citre s programom Učna ura citer v izvedbi Janje Brlec. Predstavitve

potekajo v vzgojno-izobraževalnih procesih, kot so učne ure glasbene vzgoje na

osnovnih šolah. V mesecu novembru so pričeli s predstavitvami v Celju in okolici.

Citre lahko spoznajo v vseh pogledih – različne zvrsti glasbe, ki se izvajajo na citre,

kot tudi tehnike igranja ter njihovo lepoto nasploh. Učenci imajo možnost, da nanje

poskusijo tudi zaigrati. Citre so bile dobro sprejete, učenci pa so pokazali veliko

veselje in navdušenje nad njimi.

Upamo, da jih bo pot ponesla tudi v naše osnovne šole na Koroškem, da bodo imeli

tudi naši učenci takšno možnost neponovljivega izkustvenega učenja o citrah

(Korošec, 2012).


35

2.9 DOSEDANJE RAZISKAVE

Raziskav na temo citre je bilo opravljenih že kar nekaj. Zadnja zelo podobna

raziskava je bila načrtovana s starni Alenke Iljaš (2011) z naslovom Poznavanje

citer pri slovenskih osnovnošolcih. Vsebuje nekoliko posodobljene rezultate v

primerjavi z raziskavo, ki jo je opravila Ireneja Hanžekovič pred šestimi leti.

Rezultati zadnje raziskave so pokazali, da učenci, ki se glasbeno izobražujejo, bolje

poznajo citre in citrarje. Enak rezultat je pokazala raziskava iz leta 2006. Za citre

značilne skladbe učenci na žalost niso poznali, saj je na to vprašanje pravilno

odgovoril le majhen delež učencev. Prav tako sta avtorici ugotovili, da so bili učenci

višje starosti uspešnejši pri poznavanju zvoka citer ter njihovega izgleda, čeprav so

imeli v veliki meri probleme s prepoznavanjem le-tega.

Leta 1999 je Polonca Bivšek predstavila citre kot ljudsko glasbilo in njihovo vlogo

pri spremljavi ljudske pesmi. Leto za tem je Cita Galič (2000) opisala prvo šolo za

citre Frana Koruna - Koželjskega. Različne vrste citer s poudarkom na koncertnih

citrah in citrarstvu na Slovenskem je leta 2004 opisala Kornelija Lovko.

Maja Majcen je v letu 2006/2007 ugotavljala, za katere instrumente se punce

oziroma fantje bolj odločajo. Raziskava je pokazala, da se je od 178 učencev kar

168 deklet odločilo za citre. Torej je bilo k predmetu citre vpisanih 94 % punc in 6

% fantov. To bi lahko pomenilo tudi, da punce nekoliko bolje poznajo ta instrument

kot fantje.

Ana Boltužić je leta 2008 predstavila citrarstvo v Zagrebu v drugi polovici 19.

stoletja in v začetku 20. stoletja, Katja Jurca (2009) pa je predstavila citre in

tamburice na Slovenskem.

Poročnik Tjaša je leta 2010 z diplomskim delom Poznavanje ljudskih pesmi in

glasbil pri učencih 4. razredov in bodočih profesorjev razrednega pouka ugotovila,

da ima večina učencev in bodočih učiteljev rada ljudsko glasbo, vendar pa je

izkustveno poznavanje ljudskih instrumentov v OŠ zelo šibko, zatorej učenci ne

morejo dodobra poznati teh glasbil.

Jan Folprecht je v članku Začínajícím citeristům predstavil citre na Češkem. Gre za

zbirko nasvetov in znanj, ki bi pripomogla k spoznavanju in seznanitvi s citrami.

Tekst je sestavljen na osebnih izkušnjah in na podlagi sodobnih šol za citre Simona

Scheiderja in Richarda Grünwalda (Folprecht, b. d.).


36

Franz von Kobell je zapisal: »Die Zither is'a Zauberin, Sie hat mir g'fangen, Herz

und Sinn«. Opisuje, kako se glasba citer širi po vsem svetu, saj mladi glasbeniki v

državah, kot so Nemčija, Avstrija, Švica, Češka in celo Japonska, igrajo ta

instrument (Kobell, b. d.).

Nikolaus Schack je napisal članek z naslovom The _Zither and Polyphonic Baroque

Music. Mnogi glasbeniki so mnenja, da se na citre ne bi smelo izvajati baročne

glasbe. Nikolaus je temu strogo nasprotoval, saj trdi, da Bachova glasba ni omejena

samo na violino, ampak se lahko zaigra tudi na citre, tehnično in akustično popolno

(Schack, 2010).

Werner Frey in Lorenz Mühleman sta izdala Die Konzertzither in Schweiz, ki

predstavlja zgodovino koncertnih citer v Švici, ki so še danes enako popularne kot

v starih časih. Pred sto leti je delovalo približno 30 citrarskih klubov, svoj pečat pa

so pustili tudi izjemni umetniki in solisti mednarodnega ugleda, kot so Anton

Smetak, Heiri in Mizzi Wolf in Emil Holz. Opisujeta, da je bilo obdobje med leti

1860 in 1960 čas razcveta citer v Švici (Frey, Mühleman, b.d.).

David Kyger v članku Zither Clubs in USA opisuje nastanke in delovanja prvih

citrarskih klubov na ozemlju ZDA. Ti klubi so bili odprti za javnost, saj so vabili

ljudi, naj se jim pridružijo. Obstajalo je več klubov, najbolj znani in številčni pa so:

Milwaukee Zither Club »Alpenklaenge«, Apollo Zither Club, Louiswille Zither

Club, San Antonio Zither Club, Baltimore Zither Club in Chicago Zither Club

(Kyger, b. d.).

Gertrud Huber je v doktorski nalogi »The Zither in America« raziskovala igranje

alpskega instrumenta v ZDA, saj so ta instrument s seboj prinesli nemški imigranti,

ki so bili največja imigrantska skupina v 19. stol. Raziskava razlaga, kako citre, zelo

nemški oziroma alpski instrument, funkcionira kot identifikacija imigrantov in

njihovih prednikov ter ima vlogo kulturne dediščine v njihovih domovih (Huber, b.

d.).

Naša raziskava bo pokazala, natanko koliko znanja imajo otroci o tem instrumentu

ter kje se pojavljajo težave. Rezultate bomo primerjali s podobnimi raziskavami. Za

rešitev in pomoč učencem kot učiteljem, bomo pripravili tudi zgoščenko, ki bo

uporabna pri različnih urah glasbene vzgoje v OŠ.


37

3 EMPIRIČNI DEL

3.1 NAMEN

V empiričnem delu naloge bomo s pomočjo empirične raziskave raziskovali,

ugotovili:

- kakšno je znanje o citrah pri osnovnošolcih,

- v kolikšni meri vplivajo starost, spol in druge glasbene aktivnosti na znanje o

citrah,

- katere naloge učenci glede na vrsto vprašanja v testu rešujejo najboljše/najslabše,

- kje učenci največ zvedo o citrah.

3.2 RAZČLENITEV, PODROBNA OPREDELITEV

3.2.1 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA

Z raziskavo bomo proučili, ali obstajajo statistično značilne razlike v znanju o citrah

med spoloma, v starosti oz. razredu in glasbenih aktivnostih učencev razredne

stopnje. Prav tako bomo ugotavljali, kje učenci najpogosteje srečajo citre. Zato smo

oblikovali naslednja raziskovalna vprašanja:

1. Ali obstajajo med učenci 1. in 2. triletja statistične razlike glede znanje o citrah?

2. Ali obstajajo statistične razlike v znanju o citrah med deklicami in dečki?

3. Ali obstajajo statistične razlike v znanju o citrah med učenci, ki so vključeni v

glasbene aktivnosti in učenci, ki niso?

4. Katere naloge na testu bodo najbolje oziroma najslabše rešene?

3.2.2 RAZISKOVALNE HIPOTEZE

H 1: Predvidevamo, da obstajajo med učenci prvega in drugega triletja statistične

razlike glede znanja o citrah.

H 2: Predvidevamo, da med dečki in deklicami ne obstajajo statistično značilne

razlike glede znanja o citrah.

H 3: Predvidevamo, da bodo učenci, vključeni v glasbene aktivnosti, na testu znanja

o citrah dosegli boljši rezultat kot tisti, ki niso.


38

H 4: Predvidevamo, da bodo najslabše rešene naloge na testu naloge navajanja

znanih citrarjev in znanih pesmi.

3.2.3 SPREMENLJIVKE

SEZNAM SPREMENLJIVK

Neodvisne spremenljivke:

1. Triletje/razred

2. Spol

3. Glasbene aktivnosti

Odvisne spremenljivke:

4. Uspešnost reševanja testa znanja

5. Najbolje in najslabše rešene naloge.

PREGLED OSNOVNIH ZVEZ MED SPREMENLJIVKAMI Tabela 1: Pregled odvisnih zvez med spremenljivkami.

Raziskovalno

vprašanje

Neodvisne

spremenljivke

Odvisne

spremenljivke

1. 1 4

2. 2 4

3. 3 4

4. 1, 2, 3 5

IZVOR PODATKOV ZA SPREMENLJIVKE

Podatki za vse spremenljivke so bili pridobljeni z anketnim vprašalnikom. Ta je bil

namenjen učencem 2., 3., 4. in 5. razreda Osnovne šole Prevalje (glej prilogo A na

strani 78).


39

3.3 METODOLOGIJA

3.3.1 RAZISKOVALNE METODE

Raziskava bo temeljila na priložnostnem vzorcu učencev OŠ Prevalje s pomočjo

anonimne ankete z zaprtimi in odprtimi vprašanji, in sicer na vzorcu 100 učencev

od 2. do 5. razreda. Izbrali bomo deskriptivno-kavzalno metodo empiričnega

raziskovanja in metodo tehnike. S pomočjo t-testa bomo ugotavljali, ali obstajajo

statistično značilne razlike v znanju o citrah med različnimi skupinami učencev.

Tabela 2: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede na triletje.

TRILETJE f f %

1. 50 50,0

2. 50 50,0

skupaj 100 100,0

Iz Tabele 2 je razvidno, da je v naš vzorec vključenih natanko 100 učencev

Osnovne šole Franja Goloba Prevalje, 50 učencev prve triade in 50 učencev druge

triade. Takšen vzorec smo vzeli zaradi lažjega razumevanja in interpretacije

rezultatov.

Tabela 3: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede na spol.

SPOL f f %

ženski 52 52,0

moški 48 48,0

skupaj 100 100,0

Iz Tabele 3 je razviden delež učencev glede na spol. V vzorec je vključenih 52 %

anketirank in 48 % anketirancev.

Tabela 4: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede na glasbene aktivnosti.

GLASBA f f %

ne 40 40,0

da 60 60,0

skupaj 100 100,0


40

Iz Tabele 4 je razvidno, kako so se opredelili učenci glede glasbenih dejavnosti.

Natanko 60 % anketirancev obiskuje različne glasbene aktivnosti, 40 %

anketirancev pa se ne vključuje v nobeno glasbeno aktivnost.

Tabela 5: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede točno določenih aktivnosti.

AKTIVNOSTI f f %

nič 40 40,0

pevski zbor 19 19,0

glasbena šola 26 26,0

folklora 9 9,0

plesna skupina 5 5,0

drugo 1 1,0

skupaj 100 100,0

Pri opredelitvi glede glasbenih aktivnostih smo ugotovili, da od 60 % tistih, ki

obiskujejo glasbene dejavnosti, kar 26 % učencev obiskuje glasbeno šolo, kar je

približno tretjina učencev. Poleg glasbene šole je priljubljena aktivnost tudi pevski

zbor, saj kar 19 % učencev redno obiskuje to dejavnost; 9 % učencev se je odločilo

za folkloro, 5 % anketirancev pa za plesno skupino (učenci so dopisali, da je ta

plesna skupina balet). En sam učenec obiskuje glasbeno dejavnost, ki je uvrščena

pod drugo. Dopisal je, da je to tečaj »sintisajzerja« (angleška popačenka za

sintetizator), saj ta ni uvrščen v program glasbene šole.

Tabela 6: Števila (f) in strukturni deleži (f %)učencev glede izbire instrumenta.

GLASBILO f f % nobeno 73 73,0 klavir 6 6,0

violončelo 1 1,0 kitara 8 8,0

violina 3 3,0 harmonika 6 6,0

rog 1 1,0 klarinet 1 1,0 drugo

(sintetizator) 1 1,0

skupaj 100 100,0


41

Glede na obiskovanje glasbene šole smo izvedeli, za katere instrumente se učenci

najraje odločajo. Na žalost smo ugotovili, da med vsemi stotimi anketiranci ni bilo

nobenega učenca, ki bi se odločil za učenje citer. Zdaj se citre poučujejo tudi na

ostalih šolah, kot sta Mežica in Prevalje, kar daje učencem večjo dostopnost do tega

instrumenta. Najbolj popularen instrument je kitara, za katero se je odločilo osem

učencev od 26-ih. Na drugem mestu je klavir, ki se ga uči kar šest učencev, prav

tako se jih toliko uči harmoniko. Iz Tabele 6 je moč razbrati, da se učenci še

odločajo za violino (trije učenci), violončelo, rog in klarinet (po en učenec).

Tabela 7: Števila (f) in strukturni deleži (f %) učencev glede srečanja s citrami.

KRAJ f f %

nikjer 8 8,0

v šoli 23 23,0

v glasbeni šoli 19 19,0

na televiziji 27 27,0

na internetu 6 6,0

po radiu 11 11,0

drugje 6 6,0

skupaj 100 100,0

Iz Tabele 7 vidimo, kje so učenci slišali največ o citrah. Za njihovo znanje je največ

zaslužna televizija, ki je otrokom najbolj dostopen medij. Trdijo, da o citrah veliko

slišijo tudi v šoli, na kar lahko vplivajo tudi razne glasbene aktivnosti, ki se jih

učenci udeležujejo. Pod drugo so učenci navajali svoje sorodnike in prijatelje,

navedli pa so tudi mene, ker sem v enem izmed razredov opravljala pedagoško

prakso.

2.3.3 POSTOPKI ZBIRANJA PODATKOV

Vsi podatki so bili pridobljeni z anketiranjem.

3.3.3.1 ORGANIZACIJA ZBIRANJA PODATKOV

Anketiranje je bilo izvedeno 20. junija 2011 in je potekalo vodeno po razredih, s

predhodno najavo in dogovorom z razredniki.


42

3.3.3.2 VSEBINSKO-METODOLOŠKE ZNAČILNOSTI ANKETNEGA VPRAŠALNIKA

a) Vsebinsko-formalne značilnosti anketnega vprašalnika: anketni vprašalnik

vsebuje vprašanja o objektivnih dejstvih (razred, spol, glasbene aktivnosti, v katere

so vključeni), vprašanja o splošnem poznavanju citer (opis citer, pripomoček za

igranje, skupina glasbil, v katero spadajo citre, število strun), vprašanja o znanih

citrarjih in znani pesmi za citre, vprašanji o poznavanju zvoka in videza citer ter

vprašanje o kraju, kjer so učenci slišali za citre. Anketa vsebuje deset vprašanj, od

tega sedem zaprtega tipa, dve odprtega in eno kombiniranega tipa. V izvedbo ankete

smo vključili tudi poslušanje posnetka, s katerim smo preverjali poznavanje zvoka

citer pri učencih. Vsako vprašanje je bilo točkovano z eno točko – z izjemo

vprašanja o okolju, kjer so se učenci srečali s citrami.

b) Merske karakteristike: veljavnost (validnost) vprašalnika je zagotovljena z

racionalno (posvet z mentorico in somentorjem) in empirično (uporaba sondažnega

vprašalnika) validacijo. Zanesljivost je zagotovljena z jasnimi in nedvoumnimi

vprašanji, objektivnost pa z večinsko uporabo vprašanj zaprtega tipa, kjer ni

mogoče spreminjati informacij s subjektivnim presojanjem, ter s pazljivo

interpretacijo vprašanj odprtega tipa.

3.3.4. POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV

Podatki so bili obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov SPSS

17.0.0.1 za Linux.

Rezultati ankete so izraženi in prikazani tabelarično in besedno. Navedli smo

absolutne (f) in odstotne frekvence (f %). Odvisne zveze med spremenljivkami smo

preizkušali s statističnim postopkom t-test (F %).


43

3.4. REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Pri vsakem vprašanju so najprej predstavljeni rezultati, vezani na celoten vzorec (n

= 100), nato pa sledijo izidi primerjanja razlik glede na starost, spol in glasbene

aktivnosti. Nekatera vprašanja testa so enaka ali podobna vprašanjem Ireneje

Hanžekovič (2006) in Alenke Iljaš (2011) v malo drugačni raziskavi, v kateri so

bila uporabljena vprašanja odprtega tipa. Naše podatke bomo primerjali tudi z

drugimi raziskavami, ki so že bile opravljene.

1. Uspešnost reševanja testa

Tabela 8: Uspešnost reševanja testa.

UČENCI x‾ N Min Max Razpon f %

2.–5. razred 5,06 100 1 8 8 56,2

Tabela 8 prikazuje uspešnost reševanja testa vseh učencev ne glede na spol, starost

ali glasbeno aktivnost. Vzorec 100-ih učencev je pokazal, koliko na splošno znajo

o citrah. Možno število točk je bilo devet. Na testu so učenci dosegli najmanj eno

točko, kar je bil najslabši rezultat in največ osem točk, kar je bil najboljši rezultat.

Povprečje vseh doseženih točk je 5,06. To v povprečju pomeni 50,6 % uspešnost,

kar je komaj zadovoljiv rezultat. Rezultat poznavanja citer je zelo presenetljiv, saj

je na Osnovni šoli Franja Goloba zelo aktivna citrarka Tina Kseneman, ki redno

spremlja pevski zbor s citrami, prav tako pa jim jih je že večkrat predstavila.

Pogosto se pojavlja tudi kot gostja na šolskih prireditvah. Veliko vlogo ima tudi

Glasbena šola Ravne na Koroškem, ki otrokom omogoča, da spoznavajo različne

instrumente z različnimi predstavitvami. Prav tako na Ravnah deluje glasbeni vrtec

pod vodstvom Maje Ocepek.


44

2. Uspešnost reševanja testa glede na triletje

Tabela 9: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med triletji.

TRILETJE x‾ N Min Max Razpon f %

1. 4,76 50 1,00 7,00 6,00 52,9

2. 5,36 50 2,00 8,00 6,00 59,6

skupaj 5,06 100 1,00 8,00 7,00 56,2

Tabela 9 nam prikazuje pridobljene rezultate znanja o citrah prve in druge triade;

opazimo višjo uspešnost druge triade. Učenci iz prvega triletja so v povprečju

dosegli 4,76 točke od devetih, kar pomeni 52,9 % uspešnost pri testu. Dosegli so

minimalni rezultat ene same dosežene točke in maksimalno sedem doseženih točk

na testu. Druga triada je bila za malenkost uspešnejša, saj so dosegli v povprečju

5,36 točke, kar pomeni 59,6 % uspešnost na testu. V dokaz znanja so dosegli tudi

maksimalno število doseženih točk, osem, najnižji rezultat pa je bil dve doseženi

točki, kar je v primerjavi s prvo triado za eno točko uspešnejše (tako pri najnižjih

kot pri najvišje doseženih točkah). Na žalost ni bilo učenca, ki bi dosegel vse možne

točke na testu (devet). Pri obeh triletjih je razpon vseh točk šest. Obe triadi skupaj

sta v povprečju dosegli 5,06 točke, kar pomeni 56,2 % uspešnost.

Tabela 10: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med triletji s t-testom.

N Minimum Maksimum

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Preizkus

homogenosti

varianc

Preizkus

razlike

aritmetičnih

sredin

TRILETJE Min Max x‾ s F P t P

50 1,00 7,00 4,76 1,41 0,234 0,630

50 2,00 8,00 5,36 1,29

-

2,222 0,029

S pomočjo t-testa smo ugotavljali, ali obstajajo statistično značilne razlike v znanju

o citrah med prvim in drugim triletjem. Glede na pridobljene rezultate smo


45

ugotovili, da je preizkus razlike aritmetičnih sredin nižji od 5 %, kar pomeni, da

obstajajo statistično značilne razlike v znanju med triletji. Na to bi lahko vplivalo

več dejavnikov: sam učni načrt za glasbeno vzgojo, interes učiteljev ter samih otrok

do poznavanja citer in najpomembnejši razlog, starost. Glede na to, da je v drugi

triadi učni načrt že »naklonjen« učenju in poznavanju citer, se to pri znanju učencev

nikakor ne kaže. Glede na to, da so učenci druge triade samo za 7 % uspešnejši od

učencev prve triade, bi lahko bil ta rezultat nekoliko višji. Pri raziskavi Alenke Iljaš

(2011) je na vprašanje, ali poznaš citre, kar 55,5 % anketirance odgovorilo z da;

kasneje se je pokazalo, da je tudi v tem deležu veliko takšnih, ki si citre narobe

predstavljajo. Njen vzorec je vseboval učence 4. in 6. razreda. Na razlike v znanju

med obema triadama najverjetneje vpliva tudi učni načrt, v katerem so citre

omenjene v 4. razredu. Prav tako so starejši učenci najverjetneje bolj izkušeni na

različnih glasbenih področjih ter pri povezovanju in uporabi pridobljenega znanja

iz preteklosti.

3. Uspešnost reševanja testa glede na spol

Tabela 11: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med spoloma.

SPOL x‾ N Min Max Razpon f %

ženski 5,31 52 2,00 8,00 6,00 59,0

moški 4,79 48 1,00 7,00 6,00 53,2

skupaj 5,10 100 1,00 8,00 7,00 56,7

Tabela 11 prikazuje uspešnost reševanja testa med spoloma, in sicer so minimalno

število doseženih točk dosegli fantje, maksimalno število pa dekleta. Te so v

povprečju dosegle 5,3 točke, kar je dobrih 59 %, fantje pa 4,8 točke, kar je 53,2 %.

Maja Majcen je z raziskavo (2006/07) ugotavljala, za katere instrumente se punce

oziroma fantje bolj odločajo. Pri citrah je ugotovila, da je takrat ta program v

glasbeni šoli obiskovalo 178 učencev. Od tega je bilo kar 168 deklet, torej kar 94

%. Fantov je bilo samo 6 %. Tako bi lahko v primerjavi s fanti višje število

doseženih točk dosegale ravno zaradi večjega zanimanja za citre in podobne

aktivnosti.


46

Tabela 12: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med spoloma s t-testom.

N Minimum Maksimum

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Preizkus

homogenosti

varianc

Preizkus

razlike

aritmetičnih

sredin

SPOL Min Max x‾ S F P t P

ženski 52 2,00 8,00 5,31 1,31 0,104 0,748

moški 48 1,00 7,00 4,79 1,41 1,891 0,062

S pomočjo t-testa smo ugotavljali, ali med fanti in dekleti obstajajo statistično

značilne razlike v znanju o citrah. Predpostavljali smo, da teh razlik ni. Rezultat

raziskave pa nam je potrdil, da statistično značilne razlike med fanti in deklicami

res ne obstajajo. Na dobljen rezultat testa in povprečje doseženih točk med spoloma

lahko vpliva tudi to, da se dekleta pogosteje vključujejo v določene glasbene

aktivnosti kot fantje. Prav tako je raziskava Maje Majcen pokazala, da so dekleta

bolj naklonjena temu instrumentu, saj se še danes instrumenti delijo na fantovske

in dekliške instrumente. Tako so fantje bolj naklonjeni kitari, bobnu, klarinetu,

tolkalom in violončelu, medtem ko se dekleta odločajo za klavir, flavto violino in

harfo. Tako lahko potrdimo Hipotezo H 2, ki pravi, da med dečki in deklicami ne

obstajajo statistično značilne razlike glede znanja o citrah.

4. Uspešnost reševanja testa glede na glasbene aktivnosti

Tabela 13: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med učenci,

vključenimi v glasbene aktivnosti in učenci, ki niso.

GLASBA x‾ N Min Max Razpon f %

ne 4,68 40 1,00 7,00 6,00 52,0

da 5,32 60 2,00 8,00 6,00 59,1

skupaj 5,06 100 1,00 8,00 7,00 56,2

Učence smo spraševali, ali so vključeni v kakšne glasbene aktivnosti, kot so

glasbena šola, ples in drugo. 60 % anketirancev se ukvarja s takšnimi aktivnostmi,

kar pomeni, da je več kot polovica otrok glasbeno aktivnih. Iz Tabele 13 je

razvidno, kakšne rezultate so dosegali otroci, vključeni v glasbene aktivnosti in


47

kako so bili uspešni tisti, ki niso glasbeno aktivni. Glasbeno aktivni so dosegli kar

59 % uspešnost, kar je zadovoljivo, medtem ko so ostali dosegli 52 % uspešnost.

Tisti, ki so glasbeno aktivni, so dosegli minimalno dve točki in maksimalno osem

točk.

Tabela 14: Števila (f) in strukturni deleži (f %) uspešnosti reševanja testa med učenci, vključenimi v glasbene aktivnosti in učenci, ki niso, s t-testom.

N Minimum Maksimum

Aritmetična

sredina

Standardni

odklon

Preizkus

homogenosti

varianc

Preizkus

razlike

aritmetičnih

sredin

GLASBA Min Max x‾ s F P t P

Ne 40 1,00 7,00 4,68 1,29 0,35 0,55

da 60 2,00 8,00 5,32 1,38 2,37 0,02

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstajajo statistično značilne razlike v znanju

o citrah med učenci, ki so glasbeno aktivni in tistimi, ki niso. Preizkus aritmetičnih

sredin nam je pokazal, da le-te obstajajo, torej smo potrdili Hipotezo H 3. Razlog

za to bi lahko bil, da se tisti, ki obiskujejo glasbene šole, teh je kar 26%, pogosteje

srečujejo z ljudskimi instrumenti – prav tako pri določenih plesnih skupinah,

folklori (narodni instrumenti) in pri pevskih zborih (npr. Prevalje, kjer jih na citre

spremlja Tina Kseneman). Na ta način si pridobijo več izkušenj in novih vedenj kot

tisti učenci, ki se s tem področjem ne ukvarjajo. Glede na to, da je procent učencev,

vpisanih v glasbene aktivnosti, 60 %, smo pričakovali boljši rezultat.


48

Tabela 15: Reševanje testa glede na glasbene aktivnosti.

Za boljšo analizo podatkov smo pogledali rezultate testov posameznih glasbenih

aktivnosti, da bi ugotovili, pri kateri aktivnostih so učenci najuspešnejši. Če

izključimo kategorijo »drugo«, v kateri je en sam učenec, lahko ugotovimo, da

plesna skupina, ki jo obiskuje 5 % učencev, dosega zelo dobre rezultate. Njihovo

povprečje točk je 6,2, to je 68, 9 % uspešnost, kar je več od vseh prejšnjih omenjenih

rezultatov. Na drugem mestu po pridobljenih točkah so tisti učenci, ki obiskujejo

glasbeno šolo. Dosegli so kar 5,5 točke v povprečju, kar je 61 % uspešnost. V

naslednji tabeli smo opredelili, katere instrumente igrajo naši anketiranci. 5,11 točk

v povprečju so dosegli učenci, ki obiskujejo pevski zbor, ki ga vodita Tatjana Mori

in Anita Kordež Grögl. Glede na okoliščine, ki so tem učencem dane pri pevskem

zboru, bi lahko bili rezultati višji od tistih, ki obiskujejo plesno skupino. Pevski zbor

spremlja Anita Kordež Grögl na kitaro, Tatjana Mori na klavir, Tina Kseneman na

citre ter ostali učenci na instrumente, ki se jih učijo v glasbeni šoli (flavta, tolkala,

saksofon idr.). Anketiranci, ki obiskujejo folkloro, so v povprečju dosegli 4,6 točke,

kar je 51 % uspešnost. Razlog je verjetno v tem, da se pri tej aktivnosti najpogosteje

kot spremljevalno glasbilo uporablja harmonika. Glasbena šola Ravne na

Koroškem sedaj omogoča otrokom učenje instrumenta tudi na drugih osnovnih

šolah koroške regije, vse do Črne na Koroškem, tako je otrokom veliko bolj

dosegljiva.

AKTIVNOSTI x‾ N Min Max f %

nič 4,68 40 1,00 6,00 52,0

pevski zbor 5,11 19 2,00 5,00 56,8

glasbena šola 5,50 26 2,00 6,00 61,1

folklora 4,56 9 2,00 4,00 50,7

plesna skupina 6,20 5 5,00 2,00 68,9

drugo 7,00 1 7,00 7 ,00 77,8

skupaj 5,06 100 1,00 7,00 56,2


49

Tabela 16: Reševanje testa glede na instrument.

GLASBILO x‾ N Min Max f % nobeno 4,88 73 1,00 7,00 54,2 klavir 5,67 6 4,00 8,00 63,0

violončelo 5,00 1 5,00 5,00 55,6 kitara 5,00 8 2,00 7,00 55,6 violina 6,67 3 6,00 7,00 74,1

harmonika 5,50 6 4,00 7,00 61,1 rog 6,00 1 6,00 6,00 66,7

klarinet 5,00 1 5,00 5,00 55,6 drugo 7,00 1 7,00 7,00 77,8 skupaj 5,06 100 1,00 8,00 56,2

Na spletni strani Statističnega urada Republike Slovenije

(http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4531) so objavljeni podatki o vpisih v

glasbene šole za leto 2011/12. V tem šolskem letu je glasbeno šolo obiskovalo kar

25.486 otrok. Od tega se jih je za brenkala odločilo slabih 10 % učencev, za ljudska

glasbila pa samo dobra 2 % vpisanih. Po statistiki Republike Slovenije se vsak četrti

učenec uči igrati klavir, vsak deveti pa kitaro ali violino. Glede na naše anketirance

smo ugotovili, da tisti, ki obiskujejo glasbeno šolo, najpogosteje igrajo kitaro (osem

učencev), za tem sledita klavir in harmonika (šest učencev). Odločajo se tudi za

violino (trije učenci), violončelo, rog, klarinet in drugo (sintetizator). Če pogledamo

uspešnost reševanja testa med temi, ki obiskujejo glasbeno šolo, lahko ugotovimo,

da najboljše rezultate o citrah dosegajo violinisti. Za njimi so pianisti in

harmonikarji. Glede na to, da so vsi, ki obiskujejo glasbeno

šolo, dosegali rezultate višje, od pet točk, bi lahko trdili, da ima tudi glasbena šola

velik vpliv na znanje in vedenje o citrah.


50

5. Kraj, kjer so največ izvedeli o citrah

Tabela 17: Reševanje testa glede na srečanje s citrami.

Tabela 17 ponazarja, da je največ otrok za citre izvedelo na televiziji. S tem lahko

ugotovimo, da je televizija medij, ki je dostopen velikemu številu otrok, ter da v

različnih oddajah in programih citre ne manjkajo. Iz starejših časov se skoraj vsi

spomnimo TV-oddaje Po domače, ki sta jo vodila Jože in Cita Galič. 23 % otrok

pravi, da so največ o citrah izvedeli prav v šoli. Osnovna šola Franja Goloba

Prevalje daje otrokom pisan izbor glasbenih aktivnosti, pri različnih prireditvah pa

povabijo tudi različne glasbene goste ali pa zaigrajo tudi učenci sami. Zelo aktiven

je pevski zbor, katerega se učenci udeležujejo v precej visokem številu. Pri tej

dejavnosti imajo možnosti spoznavanja različnih instrumentov precej večje kot pri

drugih glasbenih dejavnostih.

Na tretjem mestu po izobraževanju glede citer je glasbena šola. Učenci se pri urah

glasbene teorije srečujejo z drugimi instrumenti, prav tako pa sodelujejo na

glasbenih nastopih v mešanih kombinacijah. 11 % otrok je citre spoznalo preko

radia, 6 % pa preko interneta ali pa drugje. Pod »drugje« so omenjali svoje

prijatelje, stare starše in starše. Na žalost 8 % otrok tega instrumenta še nikoli ni

videlo ali kaj zvedelo o njem. Ta odstotek otrok bi morali znižati na toliko, da jih

sploh ne bi bilo. Da bi situacijo spremenili, smo pripravili zgoščenko za pomoč

učiteljem pri urah glasbe (glej prilogo B na strani 76). Uporabijo jo lahko kot

motivacijo pri učenju nove pesmi ali kjerkoli se zdi učitelju primerno. Test so

najslabše reševali tisti, ki o citrah niso slišali nikjer. Presenetljivo dobre rezultate

KRAJ x‾ N Min Max f % nikjer 4,50 8 2,00 7,00 50,0 v šoli 5,22 23 2,00 7,00 58,0

v glasbeni

šoli 5,16 19 2,00 8,00 57,3 na

televiziji 4,70 27 1,00 7,00 52,2 na

internetu 5,67 6 4,00 7,00 63,0 po radiu 4,82 11 3,00 6,00 53,6 drugje 6,33 6 5,00 7,00 70,3 skupaj 5,06 100 1,00 8,00 56,2


51

so dosegali učenci, ki so o citrah največ izvedeli v šoli (58 % uspešnost), v glasbeni

šoli (57,3 % uspešnost) in tisti, ki so o citrah izvedeli kje drugje (70,3 %).

6. Najslabše/najboljše rešene naloge

1. Pozorno poslušaj posnetek in obkroži črko pred glasbilom, ki ga slišiš!

Tabela 18: Uspešnost reševanja 1. naloge: Slušno prepoznavanje citer.

Točke f f %

narobe 22 22,0

prav 78 78,0

skupaj 100 100,0

Prvo nalogo so učenci rešili z 78 % uspešnostjo, kar je dober rezultat. 22 % učencev

zvoka citer ni ločilo odzvoka tamburice, harfe ali kitare. Pri raziskavi Alenke Iljaš

(2011) je zvok citer prepoznalo 45,6 % učencev, kar je veliko nižji procent

uspešnosti kot na naših anketirancih. Pri poslušanju smo uporabili najbolj značilno

pesem za citre, Cvetje v jeseni, v izvedbi Mihe Dovžana. Ta pesem bi vsekakor

lahko bila v pomoč pri eni izmed naslednjih nalog, kjer so morali napisati najbolj

znano pesem za citre.

2. Obkroži črko pred sliko, ki predstavlja citre!

Tabela 19: Uspešnost reševanja 2. naloge: Vizualno prepoznavanje citer.

Točke f f %

narobe 23 23,0

prav 77 77,0

skupaj 100 100,0

Pri poznavanju videza citer so bili učenci prav tako uspešni. Od 100 učencev je kar

77 % učencev prepoznalo citre na sliki. Tistih 23 učencev, ki tega vprašanja ni

pravilno rešilo, so jih menjali s kitaro in harfo. V primerjavi z raziskavo Alenke

Iljaš so naši učenci dosegali boljši rezultat, saj so učenci v njeni anketi dosegali 73

% uspešnost prepoznavanja videza citer. Učenci bi jih lahko videli na televiziji, v


52

glasbeni šoli in tudi v šoli. Pri lanski raziskavi je bilo ugotovljeno, da je kar 23 %

učencev videlo citre prvič v glasbeni šoli, 23 % pa na televiziji. S tem bi lahko

primerjali znanje koroških otrok glede videza citer.

3. V katero skupino instrumentov spadajo citre glede na način izvajanja?

Tabela 20: Uspešnost reševanja 3. naloge: Uvrščanje v skupino glasbil.

Točke f f %

narobe 11 11,0

prav 89 89,0

skupaj 100 100,0

Učenci so se morali opredeliti, v katero skupino instrumentov spadajo citre glede

na način izvajanja. Na razpolago so imeli različne odgovore: tolkala, godala,

brenkala, pihala in trobila. Samo 11% učencev je zgrešilo ta odgovor, ostalih 89 %

pa je na to vprašanje odgovorilo pravilno. Pri tem odgovoru so si lahko pomagali s

sliko citer prejšnjega vprašanja. Glede na to, da so zdaj citre dobile svoje mesto v

učnem načrtu za glasbeno vzgojo med brenkali, upamo na to, da se bo ta instrument

pogosteje omenjal in uporabljal na takšen ali drugačen način. Alenka Iljaš je svoje

anketirance spraševala po opisu citer; učenci so omenili brenkanje, iz česar lahko

sklepamo, da vedo, da spadajo v skupino brenkal. V Brežicah so bili pri tem 47 %

uspešni (tam bi zaradi aktivnosti Glasbene šole Brežice pričakovali veliko višji

procent uspešnosti reševanja), v Mariboru pa 32 % (Iljaš, 2011).


53

4. Oceni, koliko strun imajo citre.

Tabela 21: Uspešnost reševanja 4. naloge: Ocenitev števila strun.

Točke f f %

narobe 45 45,0

prav 55 55,0

skupaj 100 100,0

Učenci so morali ugotoviti, da imajo citre več kot 20 strun. To vprašanje je otrokom

delalo nekaj težav, saj niso bili prepričani v število. Večina brenkal ima manjše

število strun, medtem ko jih imajo citre kar precej. 55 % učencev je znalo

odgovoriti na to vprašanje pravilno, kar je dobra polovica anketirancev. 45 % otrok

pa se je odločilo za drugi dve možnosti, ki pa sta na žalost napačni. Tisti učenci, ki

so rešili pravilno nalogo glede izgleda citer, tukaj ne bi smeli imeti toliko

problemov, saj bi se vrnili samo na fotografijo in videli, da nimajo manj kot 20

strun. V Brežicah so bili učenci nekoliko uspešnejši, saj so število strun ugotovili

kar v 59 % (Iljaš, 2011).

5. Poimenuj pripomoček, ki se uporablja pri igranju na citre.

Tabela 22: Uspešnost reševanja 5. naloge: Poimenovanje pripomočka za igranje.

Točke f f %

narobe 22 22,0

prav 78 78,0

skupaj 100 100,0

Pripomoček za igranje na citre se imenuje naprstnik. Učencem smo dali na

razpolago različne odgovore – tudi ubiralko, lok in kladivce. V 78 % so se učenci

odločili za naprstnik, kar je zelo visok odstotek pravilnih odgovorov. V Brežicah je

14 % učencev samo od sebe omenilo naprstnik. Glede na to, da je visok procent

anketirancev poznal ime pripomočka, pa je vprašanje, če bi se tega spomnili sami,

pri prostem opisu citer, saj se pripomočki za igranje pri drugih instrumentih

imenujejo drugače (Iljaš, 2011).


54

6. Katerega znanega citrarja/citrarko poznaš?

Tabela 23: Uspešnost reševanja 6. naloge: Navajanje znanega citrarja/citrarke.

Točke f f %

narobe 100 100,0

prav 0 0,0

skupaj 100 100,0

Na to vprašanje ni znal ogovoriti nihče od anketirancev. Glede na to, da v Sloveniji

poznamo kar nekaj zelo znanih citrarjev in citrark (Miha Dovžan, Cita Galič, Tanja

Zajc Zupan idr.), prav tako iz filmov (Cvetje v jeseni), oddaj in radia, je zelo

presenetljivo, da niti starejši učenci, ki imajo več življenjskih izkušenj in več

srečanj s citrami, niso znali odgovoriti na to vprašanje. Pri raziskavi Alenke Iljaš

(2011) so učenci odgovarjali na vprašanje, ali poznajo kakšnega citrarja. 23,1 % je

odgovorilo pritrdilno, vendar so navajali sorodnike in sošolce, čeprav je naloga od

njih zahtevala ime znanega citrarja. Iz Tabele 17, ki prikazuje uspešnost reševanja

testa glede na kraj srečanja s citrami, smo izvedeli, da je najvišji odstotek učencev

izvedel o tem instrumentu prav na televiziji, kjer pa se v veliki meri pojavljajo znani

in priznani citrarji iz Slovenije in tujine. Zato bi tukaj pričakovali vsekakor višji

procent uspešnosti reševanja naloge.

7. Katera je najbolj znana pesem za citre?

Tabela 24: Uspešnost reševanja 7. naloge: Navajanje za citre prepoznavne pesmi.

Točke f f %

narobe 99 99,0

prav 1 1,0

skupaj 100 100,0

Iz Tabele 24 lahko razberemo, da je na to vprašanje znal pravilno odgovoriti samo

en učenec. Kar 99 učencev je pri tem vprašanju dobilo nič točk, točko pa je dobil le

en sam učenec. To je pesem Cvetje v jeseni. Lahko bi navedli tudi na primer pesem

Tretji človek iz filma Boter. Glede na to, da smo navedeno pesem poslušali že v

uvodu ankete pri prepoznavanju zvoka citer, smo pričakovali boljši rezultat


55

uspešnosti reševanja te naloge. Nekaj učencev je navedlo nekaj pesmic, ki so jim

najljubše. Če bi bilo vprašanje postavljeno drugače, bi tudi takšne odgovore lahko

upoštevali za pravilne. Albica Pesek (2001) je v učbenike in priročnike za 5.

razrede vključila tudi pesem Cvetje v jeseni. Upamo, da bo takšnega gradiva za

osnovne šole čim več ter da bodo učitelji posegali po tem gradivu.

8. Iz česa so izdelane citre?

Tabela 25: Uspešnost reševanja 8. naloge: Materialna zgradba citer.

Točke f f %

narobe 40 40,0

prav 60 60,0

skupaj 100 100,0

Na vprašanje, iz česa so izdelane citre, je pravilno odgovorilo 60 % učencev. Glede

na možnosti odgovorov nismo želeli natančnega opisa na pamet, ampak smo ga že

podali. Učenec je moral le dobro prebrati in obkrožiti črko pred pravilnim

odgovorom. Hoteli smo doseči tudi to, da bi učenci s tem vprašanjem lahko prišli

do kakšnega novega spoznanja. Veliko ljudi, vključno s citraši, ne pozna podrobne

sestave citer ter materialov, iz katerih so izdelane. Zato tega nismo zahtevali niti od

otrok. 40 % učencev misli, da so citre izdelane iz samo enega materiala (lesa ali

kovine ali plastike), 60 % učencev pa je nalogo prebralo dobro in so ugotovili, da

so citre sestavljene iz več materialov hkrati.

9. Kdaj so se citre prvič pojavile na Slovenskem?

Tabela 26: Uspešnost reševanja 9. naloge: Citre na Slovenskem.

Točke f f %

narobe 32 32,0

prav 68 68,0

skupaj 100 100,0

Ta naloga je od otrok zahtevala ocenitev, ali so citre novejši ali starejši instrument.

Po 68 % uspešnosti reševanja te naloge bi lahko trdili, da jih večina ve, da je to star


56

instrument z dolgo zgodovino. 32 % učencev pa meni, da je to instrument, ki je

nastal pred nekaj leti, torej je nekaj popolnoma novega.

Predvidevali smo, da bodo najslabše rešene naloge tiste naloge, ki od otrok

zahtevajo navajanje znanih citrarjev in prepoznavnih pesmi za ta instrument. To

Hipotezo, H 4, smo potrdili. Rezultata teh dveh nalog sta bila zelo slaba. Na

vprašanje o znanem citrarju nismo dobili niti enega pravilnega odgovora, pa čeprav

jih Slovenija premore veliko. Prav tako smo na vprašanje po prepoznavnih pesmih

dobili samo en pravilen odgovor, ki je navajal Cvetje v jeseni. Pri raziskavi Alenke

Iljaš, je samo 3,9 % učencev odgovorilo, da poznajo za citre značilno pesem. Glede

na to, da obstaja istoimenski slovenski film in na veliko prepoznavnost te pesmi,

smo pričakovali boljši odziv anketirancev vsaj na to vprašanje. Starejši učenci, ki

imajo že več izkušenj, večjo dostopnost do različnih virov informacij, kot so

televizija, internet, radio, bi lahko to nalogo reševali veliko bolje. Videti je, da te

pesmi (tudi Tretjega človeka) učitelji pod poglavjem Filmska glasba ne omenjajo.

Najbolje rešena naloga je uvrščanje citer v skupino glede na izvajanje. Tukaj je

pravilno odgovorilo kar 89 % učencev, kar je presenetljivo, kajti niti naloge, kjer

so morali obkrožiti sliko citer, niso pravilno rešili v tolikšnem deležu. Komaj

polovica učencev je znala oceniti število strun na citrah. Upoštevali smo odgovor c

(več kot 20). Malo manj kot polovica učencev meni, da imajo citre manj kot 20

strun. Zanimivo je, da kar 32 % anketirancev meni, da je ta instrument novejši. Do

tega sklepanja so najverjetneje prišli s tem, ker so se z našo anketo prvič zares

srečali s tem instrumentom (videz, zvok, materiali). Prav tako se je pokazalo, da 40

% učencev citer še ni videlo od blizu, saj so izbrali le en material, iz katerega naj bi

bil ta instrument izdelan. Če bi imeli možnost, da vidijo ta instrument in ga tudi

potipajo, bi videli, da ni izdelan samo iz kovine ali samo iz lesa.


57

4. SKLEP

Citre so bile na Slovenskem ozemlju omenjene že leta 1691, zato imajo bogato

zgodovino in tradicijo. V vseh letih obstoja so zamenjale veliko oblik, velikosti in

imen. Znanje o igranju citer se je včasih prenašalo iz roda v rod, dokler niso prišle

v glasbene šole. Za ta instrument je bil čas druge svetovne vojne poguben. Vendar

se je kljub temu v kasnejših letih zanimanje zanje vrnilo. Na Slovenskem je veliko

dobrih citrašev, na žalost pa nadaljnje izobraževanje na naših tleh ni mogoče, zato

se jih kar nekaj odloči za študij v tujini ali pa izberejo kakšno drugo možnost

izobrazbe, da lahko predajajo svoje izkušnje in znanje na nadaljnje generacije.

Citrarsko društvo Slovenije se trudi, da bi bile citre prepoznavne in sprejete tudi

med mlade ljudi. V njihovi organizaciji se vsako leto dogaja več citrarskih srečanj,

na katere povabijo tudi znane tuje citrarje, da delijo svoje izkušnje in znanje z

našimi učenci. Oživili so tudi publikacijo iz začetka 20. stoletja, Slovenski citrar,

ki zdaj izide dvakrat na leto, v njej pa pišejo o vseh novostih o citrah, objavljajo

intervjuje, fotografije in seznanjajo bralce s prihajajočimi dogodki.

Z empirično raziskavo, v kateri je sodelovalo sto učencev Osnovne šole Franja

Goloba Prevalje, smo ugotovili, kolikšno je njihovo znanje o citrah. Z analizo

pridobljenih podatkov smo ugotovili, da so vse naše hipoteze potrjene. Druga triada

je bila uspešnejša pri reševanju testa, ampak le za 7 %. Vzrok za uspešnejše

reševanje je najverjetneje v tem, da imajo starejši učenci več izkušenj in znanja kot

učenci prve triade. Prav tako so dovzetnejši za učenje in znajo bolje uporabiti že

pridobljeno znanje kot mlajši učenci. Citre so zapisane v učnem načrtu za glasbeno

vzgojo za drugo triado in verjamemo, da so se starejši učenci s citrami srečali pri

uri glasbene vzgoje, prav tako najverjetneje obiskujejo tudi glasbene aktivnosti, ki

mlajšim učencem še niso na razpolago.

Dekleta so bile nekoliko boljše pri reševanju testa kot dečki, vendar smo s pomočjo

t-testa ugotovili, da spol nima statistično pomembne vloge pri tem. Vzrok za

uspešnejše reševanje testa pri deklicah je verjetno v tem, da se punce pogosteje

vključujejo v glasbene aktivnosti in v njih tudi dlje vztrajajo kot fantje, prav tako

jih zanimajo drugi instrumenti, kar je dokazala že Maja Majcen s svojo raziskavo o

fantovskih in dekliških instrumentih (Majcen, 2010). Potrdili smo tudi hipotezo,

kjer smo predpostavili, da bodo boljši rezultat dosegali učenci, ki so vključeni v

glasbene aktivnosti kot tisti, ki niso glasbeno aktivni. Glede na to, da je glasbeno


58

aktivnih kar 60 % anketirancev, smo pri splošni analizi testa pričakovali višje

rezultate uspešnosti. Največ učencev je vključenih v program glasbene šole, dosegli

pa so kar 61 % uspešnost. 56,8 % so dosegli učenci, ki obiskujejo pevski zbor in 51

% tisti, ki plešejo pri folklori. Razlog za uspešnost učencev glasbene šole je v tem,

da se srečujejo z najrazličnejšimi instrumenti tako pri teoretičnemu pouku kot pri

praktičnemu delu. Tudi nastopi potekajo tako, da nastopa več različnih glasbil in ne

eno samo. Prav tako je vzrok uspešnosti pevskega zbora ravno v trudu profesorice

Tatjane Mori, ki poskrbi za raznolikost glasbil pri glasbeni spremljavi pevskega

zbora.

Pri vprašanju, kje so učenci največ izvedeli o citrah, so odgovorili, da je televizija

tisti medij, ki najbolj vpliva nanje. Glede na to, da glasbeno šolo obiskuje 26

učencev, jih je le 19 za citre izvedelo prav tam. Šola ima velik vpliv na učence in

prav je, da izkoristimo otroško radovednost ter jim omogočimo, da se srečajo z

različnimi glasbili, četudi to ni eksplicitno zapisano v učnem načrtu. Možnosti, kje

bi se citre lahko pojavile pri pouku glasbe, je zelo veliko, nekatere smo predstavili

v teoretičnem delu. Pri podrobnem pregledu uspešnosti reševanja nalog smo

ugotovili, da so imeli učenci največ težav z imenovanjem znanega citrarja ali

citrarke in znane pesmi za citre. Razlogi za slabo rešeni nalogi so verjetno v tem,

da se učenci ne osredotočijo na to, kar slišijo in vidijo, saj tega od njih nihče ne

zahteva. Glede na to, da smo že pri reševanju prve naloge poslušali pesem Cvetje v

jeseni, sklepamo, da učenci te pesmi ne poznajo in jim najverjetneje tudi

istoimenski film, iz katerega bi lahko navedli znanega citrarja, ki je izvajal to

skladbo, Miho Dovžana, ni poznan. Najbolj učinkovito bi bilo, da bi citre

predstavili učencem v celoti, kar pomeni s pesmimi, citrarji, notnimi zapisi,

igranjem itd. Omeniti je potrebno, da so učenci najbolje reševali nalogo, kjer so

morali prepoznati, v katero skupino glasbil spadajo citre glede na način izvajanja.

Zasluge za to ima pouk glasbene vzgoje, kjer se s skupinami instrumentov učenci

srečujejo že od prvega razreda dalje.

Glede na to, da je naš raziskovalni vzorec relativno majhen, bi bilo to raziskavo

smiselno ponoviti na večjem številu učencev v različnih krajih po Sloveniji ter

vključiti še starejše učence, torej višjo stopnjo, da bi lahko preverili, kakšno je

njihovo znanje o tem instrumentu, saj naši podatki ne dovoljujejo posploševanja.

Preverili bi lahko, koliko se citre pojavljajo v javnosti na Koroškem ter po različnih

medijih, da bi videli, kateri medij je najbolj zaslužen za seznanjanje otrok s citrami.


59

Zanimivo bi bilo tudi izvedeti, koliko o citrah vedo učenci avstrijskih šol, saj so

koncertne citre do nas prišle prav s severa. Ta anketni vprašalnik bi bilo možno

oblikovati tako, da bi bil v celoti odprtega tipa, s tem bi se pokazalo, v koliki meri

znajo pridobljeno znanje uporabiti pri odgovorih. Glede na to, da po Sloveniji

potekajo predstavitve citer, bi bilo dobro to predstavitev opraviti tudi na OŠ Franja

Goloba ter po tem izvesti ponovno raziskavo. V tem primeru bi lahko uporabili naše

rezultate za primerjavo, koliko in na katerih področjih so se učenci bolj izpopolnili.

Lahko pa bi anketirali tudi učitelje razrednega pouka in preverili, ali je razlog

neznanja otrok o citrah prav v njihovem neznanju, nezanimanju ali strahu pred

citrami.

V našo raziskavo nismo vključevali drugih vprašanj, kot so uporabnost citer pri

različnih zvrsteh glasbe, notnih sestavih in podobno, saj bi bil anketni vprašalnik

prezahteven za učence nižje stopnje. Zaradi časovne stiske smo bili omejeni na

samo štiri razrede, saj se je v času naše raziskave pouk večinoma odvijal v zunanjih

prostorih šole. Rezultate bi lahko uporabili za primerjavo v znanju med učenci

različnih regij in osnovnih šol po Sloveniji; takšni raziskavi sta bili sicer opravljeni

že dve, vendar ne vključujeta drugih šol po Sloveniji, razen osnovne šole v Brežicah

in v Mariboru.

Pričakovali smo veliko boljši rezultat znanja pri starejših in glasbeno aktivnih

učencih. Sklepamo, da učitelji ter profesorji glasbene vzgoje premalo ali pa sploh

ne uporabljajo tega instrumenta. Če bi ti učitelji večkrat omenili ta instrument ali

ga uporabili tudi izkustveno, bi se to znanje pri učencih veliko izboljšalo. Najbolj

učinkovita metoda za reševanje tega problema bi bila, da bi se citre zapisale

eksplicitno v učni načrt za glasbeno vzgojo na razredni stopnji. Naše rezultate bi si

lahko pogledali na Ministrstvu za izobraževanje in bi morda le dosegli, da ne bi bile

citre več neomenjene pri pouku glasbe. Omenjene bi morale biti v vseh gradivih in

ne pri samo enem avtorju. Predlagamo, da bi se izkustveno predstavile v vseh

razredih, s pomočjo samih učencev, učiteljev, ki igrajo ta instrument ali pa s

pomočjo glasbene šole, ki z velikim veseljem predstavi svoje programe.

Razumljivo pa je, da so učitelji časovno omejeni z vsemi vsebinami učnega načrta

ter da se pogosto dogaja, da časa za takšne vsebine enostavno zmanjka.

Citre bi morale biti dostopne vsem učencem, torej v vseh glasbenih in osnovnih

šolah. Tako bi bilo znanje naših učencev o citrah veliko boljše in kvalitetnejše.

Ozreti se moramo na ljudi, ki so imigrirali iz Evrope v Združene države Amerike,


60

kjer kljub oddaljenosti od doma negujejo kulturno dediščino in ustanavljajo

citrarske klube, mi pa tega ne počnemo niti v Sloveniji. Franz von Kobell pravi, da

ljubezen do citer potuje z mladimi glasbeniki širom sveta, kjer pridobivajo novo

občinstvo in nove občudovalce tega zanimivega instrumenta. Dobro bi bilo

preveriti, koliko občudovalcev ima ta instrument v Sloveniji in koliko ga cenimo v

primerjavi s tujimi državami. V Švici so citre danes tako popularne kot med leti

1860 in 1960, ko je bil čas njihovega razcveta.

Veliko citrarjev v Sloveniji se trudi na področju razpoznavnosti citer, med njimi je

tudi Tina Kseneman. Zakaj bi uporabljali samo zvok klavirja in klaviaturo, če pa

lahko naredijo učne ure pestre in zanimive. V ta namen smo posneli tudi zgoščenko,

na kateri je več skladb, ki so primerne tako za uro glasbe kot za učence in učitelje

same. Vsebuje melodije, ki so primerne za razredno stopnjo in so zelo raznolike,

zaigrane v različnih sestavih, v spremljavi z drugimi instrumenti ter skladbe, ki

kažejo na večstransko uporabnost citer (glej stran 78, priloga C). Želeli smo

predstaviti tudi to, da se lahko nanje zaigra več vrst glasbe. S tem dejanjem smo

želeli učiteljem omogočiti njihovo uporabo pri pouku, da bi jih tako vsaj malo

približali učencem, učiteljem in tako odpravili strah in neznanje o tem instrumentu.


61

5. LITERATURA

- Anita Veršec. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz http://www.citre-

drustvo.si/_slika.php?id=769&t=slike&s=galerija.

- Bivšek, P. (1999). Citre kot ljudsko glasbilo in spremljava ljudske pesmi v

Mežiški dolini. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Pegadoška fakulteta.

- Boltužić, A. (2008). Citraštvo u Zagrebu od 1860-ih do 1918. godine: na

temelju ostauštine Milana Stahuljaka, pohranjene u Arhivu Hrvatskoga glazbenog

zavoda. U Arti musicices – Hrvatski muzikološki zbornik (str. 219–235). Zagreb:

Hrvatsko muzikološko društvo.

- Brandlmeier, J. (2000). Handbuch der Zither. München: Musikverlag

Richard Grünwald.

- Citrarska delavnica Holcman. (2008). Slovenski citrar, 9 (1), 18–19.

- Citrarsko društvo Slovenije. (b. d.). Pridobljeno 10. 10. 2012, iz

http://www.citre-drustvo.si/index.php.

- Fran Korun Koželjski. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz

http://www.turizem-sentjur.com/Aktualnozsla-zgoscenka-z-Ipavcevo-serenado-

za-orkester-na-lok.html.

- Frey, W., Muhleman L. (b. d.). Die Kozertzither in Schweiz. Pridobljeno dne

3. 5. 2013, iz http://www.zither.ch/Zitherzentrum/Startseite.html.

- Gaber, S. (21. 8. 2003). PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah

pravilnika o smeri strokovne izobrazbe, ki jo morajo imeti učitelji, korepetitorji in

knjižničarji v glasbenih šolah. Uradni list RS, 82. Pridobljeno 10. 10. 2012 iz

http://www.uradni-list.si/1?year=2003&edition=20038.

- Galič, C. (1994). Začetna šola za citre. Ljubljana: Zveza kulturnih

organizacij Slovenije.

- Galič, C. (2000). Citrarstvo na Slovenskem in prva slovenska šola za citre

Frana Koruna Koželjskega. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo.

- »Glasbena šola na daljavo« se predstavi. (2009). Slovenski citrar, 10 (2),

19–20.

- Glasbena šola Ravne na Koroškem. (b. d.). Pridobljeno 10. 10. 2012, iz

http://771.gvs.arnes.si/cms.

- Hanžekovič, I. (2006). Priljubljenost citer v Sloveniji. Diplomsko delo,

Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.


62

- Iljaš, A. (2011). Poznavanje citer pri slovenskih osnovnošolcih. Diplomsko

delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

- Irena Zdolšek. (b. d.). Pridobljeno 10. 10. 2012, iz http://www.irena-citre.si.

- Ivan Jelinčič. (2012). Slovenski citrar, 13 (1), 12–13.

- Jan, J. (1986). Prvemu srečanju slovenskih citrarjev na pot. Bilten, izdan ob

prvem srečanju slovenskih citrarjev.

- Jože Holcman. (b. d.). Pridobljeno 10. 10. 2012, iz http://www.citre-


- Jurca, K. (2009). Citre in tamburice na Slovenskem. Diplomsko delo,

Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.

- Karli Gradišnik (b. d.). Pridobljeno dne 3. 5. 2013, iz

http://www.sigic.si/?mod=search&action=avtor&id=1481.

- Kobell, F. (b. d.). Pridobljeno dne 3. 5. 2013, iz

http://www.zitherist.com/index.php.

- Korez - Korenčan, D. (2003). Čarobni zvoki slovenskih orkestrov.

Ljubljana: Forma 7.

- Korošec, B. (2012). Citre – sodoben instrument. Slovenski citrar, 23 (1), 21.

- Korun Koželjski, F. (1895). Poduk v igranju na citrah. Ljubljana:

knjigotržec L. Schwanter.

- Kumer, Z. (1983). Ljudska glasbila in godci na Slovenskem. Ljubljana:

Slovenska matica.

- Laturell (Hg.), V. D. (1995). Zwei Jahrhunderte Zither in München.

Volksmusik in München. Heft 18. München: Kulturreferat der Landeshauptstadt,

Musikverlag Preißler.

- Lovko, K. (2004). Citre. Diplomsko delo, Maribor: Univerza v Mariboru,

Pedagoška fakulteta.

- Majcen, M. (2010). Spol in izbira instrumenta. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

- Marinšek, M. (2002). Anton Maček. Slovenski citrar, 3 (1), 7.

- Marinšek, M. (2003a). Miha Dovžan – mož, ki je Slovencem vrnil citre.

Slovenski citrar, 4 (1), 4–6.

- Marinšek, M. (2003b). Tomaž Plahutnik. Orodjarno zamenjal za glasbeno

šolo. Slovenski citrar, 5 (2), 7–8.


63

- Marinšek, M. (2003c). Veseljak s citrami. Karli Gradišnik iz Logarske

doline. Slovenski citrar, 4 (2), 4–6.

- Miha Dovžan. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz http://www.citre-


- Napret, P. (2010). 20 let ob citrah na Kopitniku. Slovenski citrar, 11 (2), 4–

5.

- Pesek, A. (2001). Glasba 4. Priročnik za četrti razred 9-letne osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Pesek, A. (2004). Glasba 6 – Delovni zvezek za šesti razred osnovne šole.

Ljubljana: Mladinska knjiga.

- Pesek, A. (2008a). Glasba danes in nekoč 6. Delovni zvezek za glasbeno

vzgojo v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

- Pesek, A. (2008b). Glasba danes in nekoč 6. Učbenik za glasbeno vzgojo v

6. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

- Pesek, A. (2010a). Glasba 6. Učbenik za glasbo v šestem razredu osnovne

šole. Ljubljana: Rokus Klett.

- Pesek, A. (2010b). Glasba danes in nekoč 6. Samostojni delovni zvezek za

glasbeno vzgojo v 6. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

- Peter Napret. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz

http://www.gsmostepolje.si/pouk/pedagogi/oddelekzabrenkala/citre.

- Poročnik, T. (2010). Poznavanje ljudskih pesmi in glasbil pri učencih 4.

razredov in bodočih učiteljih razrednega pouka. Diplomsko delo, Maribor:

Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.

- Poučevanje citer v Sloveniji. (b. d.). 10. 10. 2012, iz http://www.citre-

drustvo.si/poucevanje.php.

- Profesorji GŠ. (b.d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz http://www.arnes.si/-

ssljkgs/profesorji_gs.html.

- Ravnikar, B. (2001). Osnove glasbene akustike in informatike. Ljubljana:

DZS, d. d.

- Slovenski citrar. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz http://www.citre-

drustvo.si/citrar.php.

- Statistični urad republike Slovenije. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=3858.


64

- Schack, N. (2010). The _Zither and Polyphonic Baroque Music. Pridobljeno

dne 3. 5. 2013, iz http://www.zitherist.com/en/people/31-composers/127-zither-

polyphonic-music.

- Huber, G. (b. d.). The Zither in America. Pridobljeno dne 3. 5. 2013, iz

http://www.gertrud-huber.com/english/research.html.

- Kyger, D. (b. d.). The Zither Clubs. Pridobljeno dne 3. 5. 2013, iz

http://www.zither.us/?q=zither.clubs.

- Urek, A. (2009). 10 let prvega citrarskega orkestra v Sloveniji. Slovenski

citrar, 10 (2), 6.

- Vinko Novak. (b. d.). Pridobljeno dne 10. 10. 2012, iz http://www.citre-

drustvo.si_slika.php?id=548&t=slike&s=galerija.

- Zupanc, I. (2012). Zlata doba dunajskih citer. Muzej Sanje strun. Predavanje

z diapozitivi v koncertnem muzeju starih dunajskih citer.

- Folprecht, J. (b. d..). Začínajícím citeristům. Pridobljeno dne 3. 5. 2013, iz

http://www.citera.cz/rady.htm.

PRILOGA »A«

ANKETNI VPRAŠALNIK

Sem Larisa Tomažič, študentka Pedagoške fakultete v Mariboru, smer Razredni

pouk. Pišem diplomsko nalogo z naslovom Citre pri pouku glasbene vzgoje na

razredni stopnji. Vljudno te prosim, da izpolniš anonimni anketni vprašalnik,

podatke bom uporabila izključno za diplomsko nalogo.

Prosim, da pozorno prebereš vprašanja in obkrožiš ali napišeš odgovore.

Za sodelovanje se ti najlepše zahvaljujem!

Razred: 1. 2. 3. 4. 5.

Spol: M Ž

V katere glasbene aktivnosti si vključen/a?

a) Pevski zbor

b) Glasbena šola; kateri instrument igraš?

c) Folklora

d) Plesna skupina

e) Drugo:__________________________________

Kje si največ slišal o citrah?

a) V šoli pri pouku

b) V glasbeni šoli

c) Na televiziji

d) Na internetu

e) Po radiu

f) Drugje:__________________________________

1. Pozorno poslušaj posnetek in obkroži črko pred glasbilom, ki ga slišiš!

a) Tamburica

b) Harfa

c) Kitara

d) Citre

2. Obkroži črko pred sliko, ki predstavlja citre!

a) b) c) d)

3. V katero skupino instrumentov spadajo citre glede na način izvajanja?

a) Tolkala

b) Godala

c) Brenkala

d) Pihala

e) Trobila

4. Oceni, koliko strun imajo citre.

a) Manj kot 10

b) 10–20

c) Več kot 20

5. Poimenuj pripomoček, ki se uporablja pri igranju na citre.

a) Ubiralka

b) Lok

c) Kladivce

d) Naprstnik

6. Katerega znanega citrarja/citrarko poznaš?

_____________________________________________________________

7. Katera je najbolj znana pesem za citre?

_____________________________________________________________

8. Iz česa so izdelane citre?

a) Iz kovine

b) Iz lesa

c) Iz plastike

d) Resonančni trup in ubiralka iz lesa, nogice in vijačnica pa iz kovine

9. Kdaj so se citre prvič pojavile na Slovenskem?

a) Pred več stoletji

b) Pred nekaj leti

PRILOGA »B«

SEZNAM POSNETKOV IN SLIK NA VPRAŠALNIKU

- Posnetek:

Butinar, D. (2008). Slovenija v citrah [CD]. Kranj: Panika Records (Odlomek 1.

posnetka).

- Slike:

Slika a: citre

(http://www.citre.net/main.php?cat=history, pridobljeno dne 20. 6. 2011)

Slika b: kitara

(http://www.gszalec.si/pouk/izobrazevalni-programi/kitarski-oddelek/kitara,

pridobljeno dne 20. 6. 2011)

Slika c: violina

(http://www.encoremusiclessons.com/about/violin, pridobljeno dne 20. 6. 2012)

Slika d: harfa

(http://mas.unsa.ba/new/content/view/29/42/lang,bh/, pridobljeno dne 20. 6. 2012)

PRILOGA »C«

ZGOŠČENKA: CITRE PRI POUKU GLASBENE VZGOJE NA RAZREDNI STOPNJI

1. Jaz pa grem na zeleno trav´co – ljudska iz Artič, Štajerska …..… 1.36

2. Moj očka – slovenska ljudska……………………………………. 1.44

3. Stoji učilna zidana – slovenska ljudska………………………….. 1.27

4. Mojčina pesem – M. Kozina…………………………………….. 1.25

5. Sonce čez hribček gre – slovenska ljudska……………………… 3.57

6. Sijaj, sijaj sončece – slovenska ljudska…………………………… 2.35

7. Kje so tiste stezice – slovenska ljudska …………………………...1.26

8. Mamica je kakor zarja – slovenska ljudska………………………..3.20

9. Dan ljubezni – Tadej Hrušovar…………………………………… 3.13

10. Tretji človek – Anton Karas………………………………………. 3.35

11. Cvetje v jeseni – Urban Koder……………………………………. 3.34

Posnetki, pridobljeni iz:

- OPZ RTV Slovenija. (2010). Violinček [CD]. Ljubljana: RTV Slovenija,

Založba kaset in plošč (11. posnetek);

- Slovenski citrarski kvartet. (2003). Slovenski citrarski kvartet [CD].

Kamnik: Dream Studio Krt (3. posnetek);

- Učenci glasbenih šol Slovenije. (2000). Jaz pa male citre 'mam [CD].

Logatec: Glasbena šola Logatec (6. in 30. posnetek);

- Šumnik Zgonec. A., Plahutnik. T. (2006). Za vas vse najlepše [CD].

Kamnik: Dream Studio Krt (3., 4., 6., 14. posnetek);

- Citrarski orkester. (2009). Ko strune citer zapojo [CD]. Zg. Stranje: Dream

Studio Krt (1., 5., 13. posnetek).

diplomsko delo - core.ac.uk · tudi publikacijo, ki je izhajala že pred stoletjem, to je slovenski...

Documents