UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodoslovje

DIPLOMSKO DELO

Mihael Leben

Maribor, 2016

UNIVERZA V MARIBORU

FILOZOFSKA FAKULTETA

Oddelek za prevodosolovje

Diplomsko delo

TERMINOLOGIJA BEGUNSKE KRIZE V IZBRANIH SLOVENSKO-

NEMŠKIH SPLETNIH ČASOPISIH

Graduation thesis

REFUGEE CRISIS TERMINOLOGY IN SELECTED SLOVENE AND

GERMAN ONLINE NEWSPAPERS

Mentorica: Kandidat:

doc. dr. Vlasta Kučiš Mihael Leben

Maribor, 2016

Lektorica: Barbara Hrastnik, prof. slovenščine

ZAHVALA

Spoštovani mentorici doc. dr. Vlasti Kučiš se zahvaljujem za vso strokovno

pomoč, nasvete in priporočila pri pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se svojim staršem za vso izkazano podporo in razumevanje.

Luciji se zahvaljujem za vzpodbudo, motivacijo in podporo.

Koroška cesta 160

2000 Maribor, Slovenija

IZJAVA

Podpisani Mihael Leben, rojen 7. 9. 1984, študent Filozofske fakultete Univerze

v Mariboru, študijski program Prevajanje in tolmačenje – nemščina in

Prevajanje in tolmačenje - angleščina, izjavljam, da je diplomsko delo z

naslovom Terminologija begunske krize v izbranih slovensko-nemških spletnih

časopisih pri mentorici doc. dr. Vlasti Kučiš, avtorsko delo.

V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti

niso prepisani brez navedbe avtorjev.

Kraj, Maribor

Datum, 17. 05. 2016

_________________________________

(podpis študenta-ke)

POVZETEK

Evropska begunska kriza je bila v drugi polovici leta 2015 tema številka ena v

medijih. V tem času je pogosto prišlo do napačne rabe terminologije, še posebej

pri poimenovanju beguncev. Namen diplomskega dela je bil analizirati

terminologijo, ki se je uporabljala v slovenskih in nemških spletnih dnevnih

časopisih. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili lastniško

strukturo medijev in medijsko krajino v Sloveniji, sledila pa je kratka predstavitev

izbranih spletnih časopisov, ki so bili vključeni v analizo. Nadalje smo predstavili

prevajalca kot medkulturnega posrednika, vlogo medkulturne komunikacije ter

pomen kriznega komuniciranja v slovensko-nemških spletnih dnevnih časopisih.

Primerjali smo status novinarja s statusom prevajalca v slovenski družbi ter

predstavili termine, ki se pogosto uporabljajo za udeležence migracijskih gibanj.

V drugem delu diplomskega dela je sledila analiza spletnih dnevnih časopisov,

kjer smo ugotovili, da je poročanje v večini primerov bilo korektno in objektivno.

Uporaba terminov begunec in migrant pri slovenskih spletnih časopisih je bila

izenačena, medtem ko so nemški časopisi dajali prednost terminu begunec.

Opravili smo tudi pogovor z novinarjem časopisa Večer, kjer smo se dotaknili

terminologije begunske krize. V sklepnem delu pa je predstavljen glosar, ki smo

ga ustvarili s pomočjo že obstoječe literature in terminološke zbirke IATE.

KLJUČNE BESEDE: begunska kriza, terminologija, spletni časopisi,

medkulturna komunikacija, glosar.

ABSTRACT

The refugee crisis in Europe was dominating headlines in the second half of 2015.

During that time, the terminology was often used incorrectly, especially

considering the many names the refugees have been given. The purpose of this

diploma paper was to analyse the terminology used in Slovenian and German

online daily newspapers. In the theoretical part we presented the media ownership

structure and the media landscape in Slovenia, followed by a short presentation of

online newspapers included in the analysis. Furthermore, we presented the

translator as an intercultural mediator, explained the role of intercultural

communication and the importance of crisis communication in Slovene and

German online daily newspapers. We compared the status of journalists and

translators in Slovenian society and presented the most frequent terms used to

describe the participants of migrations. In the empirical part of the paper we

analysed the online daily newspapers and determined that the coverage was

mostly objective and appropriate. In Slovenian online newspapers the use of terms

migrant and refugee was balanced, while German newspapers preferred the term

refugee. We also conducted an interview with a reporter from the newspaper

Večer, where we touched upon the subject of refugee crisis terminology. In the

final part we created a bilingual glossary with the aid of existing literature and the

terminology database IATE.

KEYWORDS: refugee crisis, terminology, online newspapers, intercultural

communication, glossary.

KAZALO VSEBINE

1 Uvod ..................................................................................................................... 2

1.1 Namen diplomske naloge .............................................................................. 2

1.2 Raziskovalna vprašanja ................................................................................. 3

1.3 Hipoteze ......................................................................................................... 3

1.4 Metodologija ................................................................................................. 4

1.5 Struktura diplomskega dela ........................................................................... 4

TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 5

2 Mediji in spletni časopisi ..................................................................................... 5

2.1 Lastniška struktura medijev ........................................................................... 6

2.2 Medijska svoboda v Sloveniji ..................................................................... 10

2.3 Spletni časopisi ............................................................................................ 11

2.4 Predstavitev izbranih spletnih časopisov ..................................................... 15

2.4.1 Večer ..................................................................................................... 15

2.4.2 Delo ....................................................................................................... 15

2.4.3 Slovenske novice ................................................................................... 16

2.4.4 Frankfurter Allgemeine Zeitung – FAZ.NET ........................................ 16

2.4.5 Süddeutsche Zeitung ............................................................................. 17

2.4.6 Bild ........................................................................................................ 18

3 Prevajalec kot medkulturni posrednik ................................................................ 18

3.1 Opredelitev kulture ...................................................................................... 18

3.1.1 Medkulturna družba .............................................................................. 20

3.2 Opredelitev komunikacije ........................................................................... 21

3.3 Opredelitev medkulturne komunikacije ...................................................... 23

3.4 Krizno komuniciranje .................................................................................. 24

3.5 Prevajalec kot transkulturni posrednik ........................................................ 27

4 Status novinarjev in prevajalcev v Sloveniji ...................................................... 28

4.1 Status novinarjev v Sloveniji ....................................................................... 28

4.2 Status prevajalcev v Sloveniji ..................................................................... 30

5 Terminologija ..................................................................................................... 32

5.1 Migracije ..................................................................................................... 32

5.2 Predstavitev osnovnih terminov za udeležence begunske krize .................. 35

5.3 Sovražni govor v povezavi z begunsko krizo v slovenskih medijih ........... 37

5.5 Poročanje slovenskih medijev o beguncih v prejšnjem stoletju .................. 40

EMPIRIČNI DEL ................................................................................................. 41

6 Rezultati analize spletnih časopisov in interpretacija ........................................ 41

6.1 Analiza člankov spletnega časopisa Delo.................................................... 42

6.2 Analiza člankov spletnega časopisa Večer .................................................. 45

6.3 Analiza člankov spletnega časopisa Slovenske novice ................................ 47

6.4 Analiza člankov spletnega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung ........ 50

6.5 Analiza člankov spletnega časopisa Süddeutsche Zeitung .......................... 52

6.6 Analiza člankov spletnega časopisa Bild ..................................................... 54

6.7 Povzetek celotne analize ............................................................................. 56

6.8 Raba »dramatičnih« terminov in besednih zvez v slovenskih in nemških

spletnih časopisih .............................................................................................. 58

7 Povzetek pogovora z novinarjem časopisa Večer .............................................. 61

8 Slovensko-nemški glosar ................................................................................... 64

9 Sklep ................................................................................................................... 91

Literatura in viri .................................................................................................... 94

PRILOGA (intervju z novinarjem časopisa Večer) .............................................. 99

KAZALO SLIK

Slika 1: Primerjava vsebin glede na obseg prispevkov v tiskanih in spletnih izdajah…………....................................................................................................13

Slika 2: Anketa o verodostojnosti medijev…..…………………………………..14

Slika 3: Primer komunikacijskega modela………….……………………………22

KAZALO TABEL

Tabela 1: Termini v spletnem časopisu Delo…………….………………………43

Tabela 2: Termini v spletnem časopisu Večer………….………………………..46

Tabela 3: Termini v spletnem časopisu Slovenske novice….………………........48

Tabela 4: Termini v spletnem časopisu FAZ……………….……………………51

Tabela 5: Termini v spletnem časopisu Süddeutsche Zeitung…………………...53

Tabela 6: Termini v spletnem časopisu Bild…………………………….……….55

Tabela 7: Termini v slovenskih spletnih časopisih…………………………....…56

Tabela 8: Termini v nemških spletnih časopisih………………………………....56

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Termini v spletnem časopisu Delo v odstotkih…………………………..45

Graf 2: Termini v spletnem časopisu Večer v odstotkih…………………………47

Graf 3: Termini v spletnem časopisu Slovenske novice v odstotkih……………..50

Graf 4: Termini v spletnem časopisu FAZ v odstotkih…………………..………52

Graf 5: Termini v spletnem časopisu Süddeutsche Zeitung v odstotkih…………54

Graf 6: Termini v spletnem časopisu Bild v odstotkih…………………………...56

Graf 7: Termini v slovenskih spletnih časopisih v odstotkih…………………….58

Graf 8: Termini v nemških spletnih časopisih v odstotkih………………………58

2

1 Uvod

Živimo v sodobni informacijski družbi, kjer so produkcija, distribucija, uporaba,

manipulacija in integracija informacij pomembna politična, gospodarska in

kulturna dejavnost. Informacijske in komunikacijske tehnologije nam omogočajo

hiter dostop do neomejenega števila informacij, kar vpliva na naš način življenja

in dojemanja različnih vsebin. Lahko trdimo, da je informacija postala ena izmed

osnovnih potreb v človekovem družbenem življenju. Tiskane medije kot primarne

ponudnike informacij so zamenjale drugačne platforme, kot so spletni portali in

socialna omrežja, kar je medijske hiše prisililo v spletne izdaje in prestrukturiranje

lastnih okvirov delovanja.

Družba oz. javnost se v svoji potrebi po informiranosti ne zaveda, da informacije

oz. novice pogosto niso resnični odsev realnosti, ampak rezultat številnih

dejavnikov, npr. ideologije lastnikov medijev, uredništev ali novinarjev. V

idealnem primeru naj bi novinarstvo v družbi zavzemalo sicer položaj »psa

čuvaja«, torej nadzor nad nosilci moči v službi javnosti (Jontes 2010: 15), žal pa

se javnost ne zaveda, da novinarji (pogosto tudi proti svoji volji) niso le

posredniki informacij, ampak v svojih prispevkih v določeni meri vpletejo tudi

ideologije ali prepričanja lastnikov medijskih hiš, za katere poročajo.

V zadnjem času je najbolj pereča tematika, ki se je dnevno pojavljala v medijih,

socialnih omrežjih, gostilniških debatah in na okroglih mizah ter se ji ni mogoče

izogniti, begunska kriza. Prihod beguncev in migrantov je razdelil javnost,

spopadali so se goreči zagovorniki, ki so z odprtimi rokami pričakali utrujene in

prestrašene popotnike, in ekstremistični nasprotniki, ki so želeli »ubraniti svojo

deželo pred potencialnimi teroristi in ekonomskimi migranti«. Mediji so izkoristili

priložnost in begunska kriza je postala tema številka ena, vsakodnevno so se

uporabljali termini »begunec«, »migrant«, »azilant« in »ekonomski migrant« ter

podobni izrazi, povezani z migracijami, ki so se izmenjevali in uporabljali ne

glede na kontekst, v nekaterih primerih pa celo neustrezno.

Pomembno vlogo v begunski krizi ima tudi poklic prevajalca, saj prihaja do stika

različnih kultur, kar otežuje komunikacijski proces in povzroča komunikacijske

2

šume. Prevajalec tako prevzame vlogo posrednika med begunci in migranti ter

državami, v katerih se nahajajo, oz. organi in institucijami teh držav.

1.1 Namen diplomske naloge

Namen pričujoče diplomske naloge je analizirati prispevke na temo begunske

krize v izbranih slovenskih in nemških dnevnih spletnih časopisih1 ter preveriti,

kateri têrmini (v nadaljevanju: termin), s katerimi so bili udeleženci migracijskega

gibanja poimenovani, prevladujejo. Pogosto se namreč dogaja, da določeni mediji

dajejo prednost uporabi določenega termina oz. se zanj odločijo in pri uporabi le-

tega vztrajajo ne glede na kontekst oz. pomen. Preferenca določenemu terminu

tako lahko vpliva na percepcijo begunske krize, saj javnost drugače reagira na

termin »begunec«, ki s svojimi konotacijami večinoma vzbuja sočutje in

predstavlja osebo, ki mora neprostovoljno zapustiti svoj dom, kot na termin

»migrant«, ki večinoma vsebuje negativne konotacije in predstavlja osebo, ki

prostovoljno zapusti svoj dom z namenom izboljšanja socialnega položaja. Tako

bomo lahko primerjali način poročanja slovenskih in nemških medijev.

Cilj je preveriti tudi, v kolikšni meri so se pri poročanju o begunski krizi

uporabljale metafore, ki bi pri bralcih lahko vzbujale strah oz. negativno vplivale

na percepcijo beguncev s strani bralcev. Uporaba takih metafor oz. besednih zvez,

ki jih bomo v tej diplomski nalogi poimenovali »dramatične« besedne zveze,

lahko namreč posredno vpliva na javno mnenje, kljub dejstvu da pogosto niso

zavestno uporabljene kot negativna propaganda. Sledila bo podrobnejša analiza,

saj bomo poiskali besede, ki se najpogosteje pojavljajo ob različnih terminih za

udeležence migracijskega gibanja, in določili, ali so le-te pozitivno na ali

negativno vplivale na predstavitev beguncev in migrantov. Na ta način se bo tudi

preverilo, ali je ideologija časopisa vplivala na način poročanja.

V sklepnem delu je cilj ustvariti glosar, ki bi lahko bil v pomoč pri razjasnitvi

terminov s področja migracij in begunske krize ter bi se uporabljal kot prevajalski

1 V nadaljevanju diplomske naloge bomo uporabljali izraz spletni časopisi, govorimo seveda o

dnevnih spletnih časopisih.

3

pripomoček. Izdelek bo dvojezični slovensko-nemški glosar, kjer se bodo nahajali

termini, ki so bili uporabljeni v člankih na temo begunske krize, in terminologija,

povezana z azilno in migracijsko politiko.

1.2 Raziskovalna vprašanja

Diplomska naloga izhaja iz naslednjih raziskovalnih vprašanj:

Vprašanje 1: Kateri termin za poimenovanje udeležencev begunske krize se je

največkrat uporabljal v slovenskih spletnih časopisih?

Vprašanje 2: Kateri termin za poimenovanje udeležencev begunske krize se je

največkrat uporabljal v nemških spletnih časopisih?

Vprašanje 3: Se bo v poročanju o begunski krizi pojavil sovražni govor?

Vprašanje 4: Se »dramatične« besedne zveze pri poročanju o begunski krizi

uporabljajo le v slovenskem prostoru?

Vprašanje 5: Je terminologija, ki se uporablja v prispevkih slovenskih spletnih

časopisov rezultat prevajanja?

1.3 Hipoteze

Osnova raziskovalnega dela so naslednje hipoteze:

Hipoteza 1: Pri poročanju slovenskih spletnih časopisov bo prednjačila uporaba

termina »migrant«.

Hipoteza 2: Pri poročanju nemških spletnih časopisov bo prednjačila uporaba

termina »Flüchtling«.

Hipoteza 3: Sovražni govor bomo zasledili v tabloidnih spletnih časopisih

Slovenske novice in Bild.

Hipoteza 4: »Dramatične« besedne zveze se bodo pojavljale tako v slovenskih kot

tudi nemških spletnih časopisih.

Hipoteza 5: Večina terminologije s področja begunske krize je produkt prevajanja.

4

1.4 Metodologija

V empiričnem delu diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. V

raziskovalni vzorec je bilo vključenih naključnih 10 člankov na temo begunske

krize vsakega izbranega spletnega časopisa. V analizo so bili vključene 3 spletne

izdaje slovenskih časopisov (Delo, Večer in Slovenske novice) in nemških

časopisov (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung in Bild). Podatki

za empirični del diplomskega dela so bili zbrani s pomočjo kvantitativne metode.

Iz vsakega članka so bili poiskani in izpisani vsi termini, ki poimenujejo

udeležence begunske krize, ter izrazi, s katerimi so tvorili besedne zveze. Prav

tako so se zbirali termini s področja migracij in azilne politike, s pomočjo katerih

je bil kreiran dvojezični glosar. Za obdelavo pridobljenih podatkov smo uporabili

opisno statistiko, kjer smo podatke vnesli v računalniški program Excel, jih

obdelali in grafično predstavili. Opravljen je bil tudi intervju z novinarjem

časopisa Večer, kjer smo pridobili vpogled v usklajevanje terminologije, ter

spoznali, katere vire uporabljajo pri poročanju, kar je še dodatno pripomoglo k

potrjevanju ali zavračanju nekaterih hipotez.

1.5 Struktura diplomskega dela

V teoretičnem delu bodo predstavljeni mediji, lastniška struktura medijev pri nas

in medijska krajina v Sloveniji, nato pa pogled na spletne medije in krajša

predstavitev spletnih časopisov, ki so vključeni v analizo. Sledil bo opis

prevajalca kot medkulturnega posrednika, kakšno vlogo ima medkulturna

komunikacija in opredelitev kriznega komuniciranja, ki lahko omeji vplive krize.

Primerjali smo tudi status novinarja in prevajalca. Nato bo podrobneje razčlenjen

pojem migracij, dotaknili se bomo tudi terminologije oz. terminov, ki se

uporabljajo za udeležence migracijskih gibanj, predstavili pa bomo tudi način

poročanja o begunskih krizah v preteklosti.

V empiričnem delu diplomskega dela bo predstavljena analiza člankov v spletnih

časopisih, kjer bomo preverili, kateri termini prednjačijo pri poimenovanju

udeležencev begunske krize, rezultati pa bodo predstavljeni v obliki grafov.

5

Preverili pa bomo tudi, če je v katerem članku prišlo izražanja, ki bi ga lahko

opredelili kot sovražni govor. Sledi intervju z novinarjem časopisa Večer na temo

begunske krize. Na koncu sledi predstavitev dvojezičnega glosarja, ki je bil

ustvarjen s pomočjo terminologije v izbranih člankih in obstoječe literature na to

temo.

TEORETIČNI DEL

2 Mediji in spletni časopisi

Časopisi spadajo med sredstva obveščanja oz. informiranja, ki jih imenujemo

mediji, ker pa dosegajo številčno populacijo, jih pogosto imenujemo tudi

množični mediji. Njihova naloga je informiranje, izobraževanje, nadzor in zabava,

glavno funkcijo pa predstavlja poročanje o relevantnih družbenih procesih in

pojavih. V današnjem času so mediji gospodarska podjetja, ki so v določeni meri

podvržena zahtevam lastnikov, ti pa lahko s selekcijo vsebin in načinom

poročanja ustvarijo družbeno realnost, ki prevečkrat podpira dominantno

ideologijo (McQail 1977: 14). Mediji informacije lahko predstavijo v svoji luči

oziroma videnju, kar pomeni, da v številnih primerih niso nepristranski, ampak

pomagajo širiti že obstoječe in izoblikovane ideologije. Pomembna naj bi bila

predvsem njihova nadzorna funkcija, saj naj bi mediji v idealni situaciji zavzemali

mesto med oblastjo in javnostjo, kar pa v praksi pogosto ne velja, še posebej v

državah, kjer je lastnik država oz. ima le-ta lastniški delež v kakšni medijski hiši

(Lang in Lang 2009: 1013). Kot smo že omenili, je eden izmed odločilnih

dejavnikov delovanja množičnih medijev tudi dobiček, saj delujejo predvsem kot

profitna podjetja, zato je njihov cilj pridobiti čim širše občinstvo. V času tržno

naravnanega gospodarstva in globalnih finančnih kriz je novinarstvo kljub

zagotovilom o medijski neodvisnosti postalo tržna panoga, podrejena interesom

kapitala (Medica 2013: 19). Tako se medijska srenja pogosto ne zaveda svoje

odgovornosti, saj s svojim poročanjem pomagajo pri kreaciji realnosti in odločilno

vplivajo na javno mnenje. Njihovo poročanje ima namreč velike posledice na

posameznike, inštitucije, družbo in kulturo (McQail 1977: 20).

6

2.1 Lastniška struktura medijev

Kriza medijev traja že dalj časa, kar je značilno tudi za slovenski prostor, saj

lastništvo medijev dolgo časa ni bilo regulirano, omejitve pa je treba postaviti že

zaradi samega dejstva, da obstaja možnost določanja vsebine oz. vplivanja na

vsebino s strani lastnikov. Regulacija medijskega lastništva je v Sloveniji še

posebej pomembna, predvsem zaradi majhnega in hitro obvladljivega trga

(Direktorat za medije 2014: 86). V novejši dobi se tako pojavlja tesno povezano

razmerje med politiko in mediji, saj politiki za lastno promocijo uporabljajo

medije in jih na nek način tudi zlorabljajo. Ob tem pa lastniki medijev svoje

medije uporabljajo za podporo in promocijo lastnih političnih stališč in politike za

doseganje svojih korporativnih interesov. V medijih tako prevladuje ubogljivo,

tržno naravnano novinarstvo, v katerem prednjačijo interesi lastnika in

oglaševalcev pred interesi splošne javnosti oz. državljanov. Prav zato je treba

stremeti k pluralnosti lastništva, saj je le na ta način mogoče doseči pluralnost

medijev (Hrvatin, Kučić in Petković 2004: 10–12). Medijski pluralizem oz.

pluralnost medijev pomeni predvsem raznovrstnost medijske ponudbe pri uporabi

in distribuciji medijskih vsebin glede na lastništvo, nadzor in vrste medijev ter

oblike izdajateljev na medijskem trgu ter glede na raznolikost medijskih vsebin v

izražanju političnih, kulturnih, gospodarskih, lokalnih, regionalnih, manjšinskih in

drugih družbenih pogledov (Direktorat za medije 2014: 85).

Spremembe političnega sistema v vzhodno- in srednjeevropskih državah konec

80. in v začetku 90. let prejšnjega stoletja so privedle do sprememb v zakonodaji

na medijskem področju. Medijem je bilo treba določiti novega lastnika, saj so v

prejšnjih režimih bili v lasti države oz. političnih organizacij. To ni bilo lastništvo

v pravem pomenu besede, saj država oz. politika nikoli nista bili zainteresirani za

dobiček, torej ne moremo govoriti o kapitalskem tipu lastništva, temveč je bil njun

namen izključno nadzor nad mediji oz. vpliv na njih. V takratnem kontekstu sploh

ne moremo govoriti o medijskem trgu, saj so zakoni onemogočali samostojno

ustanavljanje medijev, politična lojalnost pa se je dosegala z imenovanjem

odgovornih in glavnih urednikov ter poseganjem v delo novinarjev (Hrvatin idr.

2004: 14). Kljub zamenjavi političnega sistema je moralo preteči veliko časa, da

7

je na tem področju prišlo do spremembe zakonov, ki so običajno bili brez vizije o

regulaciji. Tako privatizacija medijev na začetku ni bila nadzorovana, saj se je

pričela spontano in je bila običajno vodena s strani države, končala pa se je ali z

razprodajo medijev ali pa so v večini primerov mediji ostali v državnih rokah

(Hrvatin idr. 2004: 19).

V prostorih, kjer je šele nedavno prišlo do spremembe političnega sistema, se v

veliki večini primerov pojavlja problem neodvisnosti uredništev od založnikov in

lastnikov, zato je nujno treba zagotoviti natančne mehanizme in varovalke, ki bi

preprečili, da se uredništev in novinarjev ne bi izrabljalo za doseganje

ekonomskih ali političnih interesov. Med te spada predvsem reguliranje

neodvisnosti s pomočjo zakonodaje, in sicer z določbami, ki eksplicitno

predpisujejo neodvisnost uredništev od lastnika in izdajatelja medija. Prav tako so

ključnega pomena kolektivne pogodbe na nacionalni ravni, ki urejajo socialna in

poklicna razmerja med medijskimi akterji (tu so mišljeni novinarji, uredniki in

izdajatelji), in pa novinarske organizacije (v idealnih razmerah je ena na

nacionalni ravni, v številnih primerih pa jih je več, ki so običajno sprte med sabo).

Pogosto so v teh prostorih uredništva in novinarji izpostavljeni ekonomskim

pritiskom založnikov in lastnikom ter krčenju socialnih pravic in avtonomije

(Hrvatin idr. 2004: 39–43)

O podobnih težavah lahko prav tako govorimo za slovenski prostor, saj tudi po

končanem procesu privatizacije še vedno lahko govorimo o posrednem ali

neposrednem nadzoru medijskih ustanov s strani države. Pri nas je medijska

zakonodaja temeljita in nadpovprečno restriktivna, se pa pojavlja težava v dejstvu,

da regulatorni organi nimajo zadostne avtonomije in politične podpore, da bi jo

uveljavljali. Podatke o lastniški strukturi je npr. možno pridobiti brez večjih težav,

vendar se ti hitro spreminjajo in jih je zato težko učinkovito spremljati (Hrvatin

idr. 2004: 50). Na našem trgu se predvsem zagotavljanje medijske pluralnosti

težje izvaja. Na to temo so opozarjale predvsem opozicijske stranke že od začetka

samostojnosti, saj naj bi bil slovenski medijski prostor politično

enodimenzionalen, in da slovenski mediji favorizirajo stališča vladajoče koalicije.

Samo poseganje države pri zagotavljanju pluralnosti tiskanih medijev pa se je v

preteklosti pokazalo za neučinkovito. Leta 1991 se je v državni proračun vnesla

8

postavka v višini 1,4 milijona evrov za t. i. »demokratizacijo medijev« oz. zagon

novih medijev. Tako je vlada ustanovila nov »desni« časopis Slovenec, ki je po

uredniški politiki bil zelo blizu vladnim nazorom. Pokazalo se je, da mediji ob

vmešavanju politike ne morejo delovati ‒ vsaj v demokraciji to ni izvedljivo. Že v

prvih petih mesecih je namreč prišlo do političnega kadrovanja in zamenjave

urednika. Vmešavanje politike v uredniško delo je bilo takoj opazno, saj se je

izražalo v govoricah o radikalni desničarski usmeritvi in je v javnosti ustvarilo

vtis nestabilnosti ter negativno vplivalo na naklado, časopis pa je leta 1997

propadel s skoraj milijardo takratnih tolarjev terjatev (Hrvatin idr. 2004: 59).

Podobno je odreagirala tudi levica in konec leta 1992 je kot politični projekt začel

izhajati novi dnevnik Republika, ki je kot protiutež medijskim ambicijam desnice

nastal z močno podporo levih krogov. Uredniška politika obeh časopisov se je

tako ravnala po političnih zahtevah strank, kar je bilo razvidno v načinu poročanja

o ključnih političnih temah v državi. Oba časopisa sta bila politična in ne tržna

projekta, ki nista ogrozila prevlade obstoječih dnevnih časopisov, kot so Delo,

Večer in Dnevnik (Hrvatin idr. 2004: 60).

Na primeru medijskega lastninjenja časopisa Delo lahko vidimo, kaj se lahko

pripeti, če država posredno preko lastniških deležev v skladih in podjetjih postane

eden izmed najpomembnejših medijskih lastnikov (Hrvatin idr. 2004: 55).

Lastninjenje se je pričelo konec osemdesetih let, in sicer s ciljem, obdržati

samostojnost in neodvisnost podjetja, zaposlenim pa omogočiti neoporečno

kakovost dela in zagotovitev eksistence. Predvideno je bilo lastninjenje, pri

katerem bi bilo 40 % družbenega kapitala razdeljenega med paradržavna sklada

KAD in SOD (po 10 %) in Sklad RS za razvoj (20 %), preostalih 60 % pa naj bi

odkupili zaposleni (20 % lastninskih certifikatov, 22 % za notranji nakup, 18 % pa

bi prodali bralcem). Tako bi lahko zaposleni, bivši zaposleni in bralci postali

večinski lastniki časopisa, ampak se je dogajanje odvilo v drugačni smeri. Odbor

za reorganizacijo je javnosti predlagal, da ČGP Delo postane matično podjetje s

petimi kapitalsko povezanimi sestrami, in tako je aprila leta 1991 registrirano

časopisno-založniško podjetje Delo, d. o. o., ki tako postane samostojno podjetje v

družbeni lasti, kar je v javnosti sprožilo številne polemike. S soglasjem agencije

za privatizacijo podjetje leta 1995 postane delniška družba in tako Delo kot prva

9

medijska hiša kotira na borzi, skokovito pa poraste vrednost delnic. Lastniška

sestava se v teh letih spremeni, saj se je delež notranjih lastnikov zmanjšal s 60 %

za polovico, na drugi strani pa se je povečal delež zunanjih lastnikov zaradi

koncentracije kapitala pri enem lastniku (Krekova družba, ki ima istočasno tudi

25-odstotni lastniški delež v medijski oz. televizijski hiši TV3). Kako pomemben

je lastniški delež ne le kot kapitalska naložba temveč tudi za politične interese,

kaže dejstvo, da Kapitalska in Odškodninska družba (KAD in SOD) svojih

deležev nista prodala, in sta na ta način preprečevala pridobitev političnega vpliva

opozicije. To je bilo razvidno leta 2000, ko je nova vlada skušala zamenjati

direktorja KAD-a in SOD-a in tako vzpostaviti nadzor nad prodajo lastniških

deležev v medijih. Pred razrešitvijo je direktor KAD-a prodal 5,5-odstotni delež

(lahko ga je prodal brez soglasja, ki ga glede na politične spremembe ne bi dobil)

borzni hiši Cobito, Gorenju in Emoni Maximarket. Pritiski so se nadaljevali, zato

sta se KAD in SOD odločila prodati svoje deleže Mohorjevi družbi in »desnim«

lastnikom Dela. Nato je sredi februarja 2003 Pivovarna Laško (predsednik uprave

je bil takrat istočasno član v nadzornem svetu Dela) od Krekove družbe kupila 25-

odstotni delež časopisne družbe Delo, v medijih pa so se pojavljale številne

špekulacije, da je pri prodaji oz. nakupu imela veliko vlogo politika, saj se je za ta

delež zanimala tudi DZS (ki je bila tudi večinski lastnik časopisa Dnevnik).

Predsednik uprave DZS je takrat izjavil, da je Delo več kot le delniška družba, saj

ima vrednote, ki so povezane z oblikovanjem javnega mnenja, s tem pa namignil,

da lahko lastnik vpliva na medije. Tako je koncentracija lastnine medijev v rokah

nekaterih podjetij, ki so neposredno ali posredno v številnih primerih v državni

lasti, kar pa ima lahko posledice za medijski pluralizem (Hrvatin idr. 2004: 55–

59). Proces lastninjenja medijev pri nas je pokazal, da je ob spremembah

medijskega sistema prišlo do združevanja politične in ekonomske moči, saj so

politične elite državo in njene institucije uporabile za doseganje svojih

ekonomskih interesov; mediji so tako bili politična naložba in ne le ekonomska

(Petković in Hrvatin v Direktorat za medije 2014: 5).

Za slovenski medijski prostor je značilna velika koncentracija, kar posledično

vodi do korporativizacije medijskega diskurza, torej podrejenosti medijskih

vsebin interesom lastnikov in oglaševalcev. Čeprav je v preteklosti na prvi pogled

10

delovalo, da imajo slovenski mediji razpršeno lastniško strukturo, je v bistvu

veliko navidezno število nepovezanih lastnikov v resnici le manjše število

povezanih oseb, ki so bili lastniki enega časopisa, hkrati pa so sedeli v nadzornih

svetih drugih časopisov. Medije tako nadzirajo lastniki in hkrati njihovi največji

oglaševalci, predsedniki uprav največjih podjetjih, ki so navadno državna last in

zastopniki političnih interesov (Hrvatin idr. 2004: 89).

Trenutno stanje pri nas je podobno globalnemu, medijska svoboda namreč upada

vsepovsod po svetu in Slovenija ni nobena izjema. Kakšno bo stanje v

prihodnosti, je negotovo napovedovati, sta pa pred kratkim obe največji slovenski

časopisni hiši, Delo in Večer, dobili nove lastnike. Če si ogledamo trenutno

lastniško strukturo teh dveh medijev, lahko opazimo, da je večinski lastnik

časopisa Večer v lasti družbe Dober Večer s sedežem v Murski Soboti (96,1805

%), katere lastnika sta Uroš Hakl, bivši direktor oddelka za korporativno

komuniciranje in svetovanje v agenciji za komunikacijski management Pristop, in

Sašo Todorovič, direktor telekomunikacijske družbe T-2. Preostale lastnike

predstavljajo mali delničarji (3,8078 %), VZMD (0,0039 %) in Infond Holding

d.d. (0,0070 %). Delo je v stoodstotni lasti družbe FMR s sedežem v Idriji, ki se

ukvarja s financiranjem finančnih naložb in naložb v nepremičnine. S tem je FMR

posledično tudi lastnik Slovenskih novic. Tako je razvoj naših dveh največjih

časopisnih hiš odvisen od načrtov in razvojnih strategij lastnikov.

2.2 Medijska svoboda v Sloveniji

Stanje medijske svobode v Sloveniji lahko preverimo v letnem poročilu

organizacije Reporters Without Borders (Novinarji brez meja) o svobodi medijev

v državah po svetu. Poročilo se pripravi na podlagi vprašalnika, ki ga organizacija

pošlje organizacijam za človekove pravice, novinarjem, pravnikom,

raziskovalcem in dopisnikom po celem svetu (Mediana 2013: 55). Ob poročilu

vsako leto objavijo tudi t. i. »Indeks medijske svobode«, s pomočjo katerega

razvrščajo države na svojo lestvico. Slovenija je v letu 2015 zasedala 35. mesto od

180 držav in se tako nahaja za mesto nižje kot leta 2014 (najvišjo uvrstitev je

zabeležila leta 2005, ko se je nahajala na 9. mestu). Nemčija je v letu 2015

11

zasedala 12. mesto in napredovala za dve mesti v primerjavi z letom 2014

(najvišjo uvrstitev je zabeležila leta 2002, ko se je uvrstila na 7. mesto). Na prvih

treh mestih se nahajajo Finska, Norveška in Danska2. Stanje medijskega prostora

v Sloveniji je po mnenju strokovnjakov precej nenavadno in se iz leta v leto

slabša. Razlogi so pomanjkanje razvojne strategije, preveč zasičen trg (preveliko

število akterjev), problematika strateškega lastništva in avtonomnosti medijev (in

nadzora na tem področju) ter neustrezno dojemanje pluralnosti (Mediana 2013:

64). Tako je naš medijski prostor oblikovala koncentracija lastništva, ki negativno

vpliva na pluralnost vsebin oz. različnost pogledov, ker lastništvo neposredno

vpliva tudi na uredniško politiko medijev. Iz lastništva medijev bi se morala

umakniti predvsem država, saj se v nasprotnem primeru z menjavami političnih

opcij menjavajo tudi uredniške politike, kar zavira trajnostni razvoj in dolgoročne

strategije. Po mnenju strokovnjakov tako Slovenija zaostaja za razvitimi

medijskimi trgi, lastniki pa se poslužujejo kratkoročnih ukrepov, ki pa negativno

vplivajo na kakovost novinarskega dela (Mediana 2013: 65). Razvoj novinarskega

trga v Sloveniji bo odvisen od posluha lastnikov, saj če bo uredništvom in

novinarjem omogočeno delovanje brez večjih vsebinskih posegov, se lahko

trenutni položaj v Slovenskem prostoru znatno izboljša.

2.3 Spletni časopisi

Tiskani mediji so se tako po svetu kot tudi pri nas spreminjali v skladu z razvojem

tehnologije. V današnjem času popularnost tiskanih medije upada, predvsem

zaradi razvoja spletnih vsebin, ki so časopise prisilile v prestrukturiranje.

Spremenjene navade, predvsem mladih uporabnikov, so tako narekovale

spremembe poslovnih modelov in selitev na spletne formate časnikov (Direktorat

za medije 2014: 21). Prvi tiskani časopis na svetu na spletu Palo Alto Weekly3 se

je pojavil že leta 1994, pri nas pa se med prvimi na spletu pojavi Dnevnik.

Skokovit napredek novejših spletnih tehnologij in tudi velik porast uporabnikov 2 Podatki so povzeti in pridobljeni s spletne strani Reporters Without Borders. Pridobljeno 10. 03.

2016 na spletnem naslovu http://index.rsf.org./#!/

3Podrobnejša zgodovina časnika Palo Alto Weekly je dostopna na spletnem naslovu

http://paloaltoonline.com/about/palo_alto_online_timeline.php

12

interneta v zadnjih dveh desetletjih pa ni le prisilil medijev v spletne izdaje,

temveč je omogočil naprednejše možnosti za doseganje končnih uporabnikov.

Spremenil se je način produkcije, distribucije in tudi konzumiranja medijskih

vsebin (Direktorat za medije 2014: 29). Zastopanost na spletu medijem, oz. v tem

primeru časopisom, omogoča hitrejše podajanje informacij uporabniku,

združevanje več medijskih formatov oz. večpredstavnost (zvok in videoposnetki)

ter interaktivnost (možnost komentiranja novic in člankov v realnem času). Večja

ažurnost in s tem naklonjenost uporabnikom, ki si želijo hitrih in kratkih

informacij, je tudi razlog velikega vlaganja v spletne različice časopisov. Hkrati se

na ta način povečuje tudi tekmovalnost med časopisnimi hišami za čim hitrejše

poročanje o aktualnih dogodkih in ugajanje končnim potrošnikom z zabavnejšimi

vsebinami, kar pa lahko vpliva na kakovost prispevkov. Časopisne hiše pa se

zavedajo tudi dejstva, da je velik delež oglaševalskega denarja »migriral« na splet,

za kar priča tudi velik porast na novo vpisanih spletnih medijev oz. elektronskih

publikacij v razvid medijev, zato se skušajo, kolikor se da, prilagoditi novemu

trgu (Direktorat za medije 2014: 29).

Trg je tudi za razmeroma majhno Slovenijo s pomočjo spleta postal večji. Leta

2012 je število rednih uporabnikov interneta v Sloveniji znašalo skoraj milijon

ljudi (Mediana 2013: 44), ta številka pa se je s širjenjem širokopasovnih omrežij

in tudi mobilnih omrežij, ki omogočajo dostop do interneta, še dodatno povečala.

Tako je pri nas v letu 2015 internet redno uporabljalo že 1 136 000 ljudi (vir:

Statistični urad RS). Spletni portali in spletni časopisi so v določeni meri že

nadomestili tiskane izdaje, kar je opazno tudi pri upadu naklad in prihodkov od

oglaševanja (Direktorat za medije 2014: 25), glede na trenutni trend pa v

prihodnje lahko pričakujemo še bolj izpopolnjene spletne izdaje in večje vložke v

spletni trg.

Ob vsem tem pa se pojavlja vprašanje kakovosti, saj lahko hitrejše poročanje in s

tem posledično tudi večja časovna stiska novinarja vplivajo na kakovost člankov.

Številne študije o primerjavi spletnih in tiskanih časopisih so pokazale, da so

tiskani članki obširnejši, kakovostnejši in preglednejši, kar je razumljivo prav

zaradi časovnih omejitev in želje po hitrosti spletnih platform. Istočasno je na

spletnih različicah manjše število avtorskih prispevkov kot v tiskanih, saj so

13

številne novice povzete od drugih medijev oz. virov (tako je na slovenskih

spletnih časopisih pogost vir STA – Slovenska tiskovna agencija, v nemških pa

dpa – Deutsche Presse-Agentur). Po drugi strani pa so hitrost, številčnejše

slikovno gradivo, možnost dodajanja avdio-vizualnega materiala in interaktivnost

tisto, kar pritegne predvsem mlajše uporabnike. Zelo pomemben faktor pa

predstavlja tudi dejstvo, da spletni časopisi uporabnikom omogočajo svobodo

izbire, ki je pri klasičnih oz. tiskanih medijih ni.

S pomočjo raziskave, ki jo je leta 2013 izvedel Inštitut za raziskovanje trga in

medijev Mediana lahko primerjamo delež vsebin tiskanih in spletnih različic

časopisov Delo in Večer. V spodnjem grafu so prikazani deleži vsebin v odstotkih.

Slika 1: Primerjava vsebin glede na obseg prispevkov v tiskanih in spletnih izdajah

Raziskava je pokazala, da se je pri spletni različici časnika Večer obseg vsebin s

področja politike in gospodarstva zmanjšal skorajda za polovico, medtem ko se je

znatno povečal obseg vsebin s področja kulture in neopredeljenih vsebin. Pri

časniku Delo se je podobno kot pri Večeru zmanjšal obseg vsebin z

gospodarstvom in povečal obseg športnih in neopredeljenih vsebin. Nasprotno pa

se je povečal obseg s politično vsebino in zmanjšal delež prispevkov s področja

kulture. Ti podatki kažejo, da se je produkcija in distribucija medijskih vsebin

spremenila ravno zaradi svetovnega spleta in digitalizacije. Ob takšni spremembi

in poplavi medijskih vsebin na spletu je pomembna tudi uporabnikova medijska

28,3

29,9

26

13,2

20,9

16

24

15,6

28,4

9,5

13,1

20,2

14,4

14,8

8,1

12,5

3,2

2,5

6

3,6

4,8

27,4

22,8

35

0% 20% 40% 60% 80% 100%

Delo

Delo.si

Večer

Večer.com

Delež vsebin (v %) glede na obseg prispevkov

politika gospodarstvo kultura šport kronika drugo

14

pismenost oz. njegovo razumevanje in kritično ocenjevanje informacij, saj bo le

tako lahko ločil kredibilne vire informacij od nekredibilnih. Medijska pismenost

tako postaja pomemben dejavnik za aktivno udeležbo v informacijski družbi 21.

stoletja (Direktorat za medije 2014: 87).

Krajši članki resda dosežejo uporabnika hitreje in postavljajo spletne medije med

najaktualnejše oz. najhitrejše ponudnike svežih informacij, pojavlja pa se

vprašanje, kako na njih gledajo uporabniki. Se pri bralcih pojavlja dvom o

verodostojnosti teh prispevkov, ki pogosto ne vsebujejo preverjenih podatkov ali

ozadja dogodkov, ali večina uporabnikov spletne medije enači s tiskanimi? Za to

bi bila potrebna podrobnejša raziskava o stopnji medijske pismenosti pri nas, v

manjšem obsegu pa je bila izvedena anketa. Časopis Večer je namreč aprila 2016

na svoji spletni strani izvedel anketo, s katero so želeli preveriti, v kolikšni meri

uporabniki zaupajo spletnim časopisom. Tako so zastavili vprašanje »Komu

pripisujete večjo verodostojnost?«

Slika 2: Anketa o verodostojnosti medijev

Na prvem mestu med možnimi odgovori se z velikim naskokom nahajajo tiskani

mediji (46 %), medtem ko se spletni mediji nahajajo na tretjem mestu (14 %) za

družbenimi omrežji. Iz tega je razvidno, da javnost v večji meri še vedno daje

prednost oz. zaupa tiskanim izdajam in medijem, saj so informacije večinoma

preverjene, članki daljši in bolj koherentni, delujejo pa tudi bolj profesionalno kot

spletni prispevki, ki so manjšega obsega in jih je možno tudi naknadno

spreminjati.

15

2.4 Predstavitev izbranih spletnih časopisov

Sledi kratka predstavitev spletnih časopisov, ki so bili uporabljeni pri analizi

terminologije begunske problematike v slovenskem in nemškem jeziku.

2.4.1 Večer

Dnevni časopis Večer je vseslovenski časnik, eden najpomembnejših časopisov

oz. medijev v Sloveniji in osrednji časopis v severovzhodni Sloveniji s povprečno

tiskano naklado okrog 25 000 izvodov. Poroča o aktualnih dogodkih po svetu in v

Sloveniji, bralcem podaja novice, mnenja, komentarje in poročila s področij

družbenega življenja, kot so politika, gospodarstvo, šport, kultura ipd. Veliko

pozornost pa posveča tudi regionalnim in lokalnim novicam. Uradno obstaja od 9.

maja 1945, ko je izšel kot napovednik osvoboditve mesta Maribor v nakladi 20

000 izvodov. Do septembra 1952 je izhajal pod imenom Vestnik, nato se je

preimenoval v Večer. Nov mejnik pri modernih tehnologijah doseže leta 1995 s

spletno stranjo, leta 1998 prvič v celoti izide na spletu. Leta 2008 je prejel

priznanje Trusted Brand kot časnik, ki po raziskavi revije Reader's Digest uživa

največje zaupanje med slovenskimi dnevnimi časopisi v tistem letu. Od leta 2010

je možno časopis spremljati na vseh e-platformah, torej računalnikih, tabličnih

računalnikih, bralnikih in pametnih telefonih. V januarju leta 2016 je spletna

izdaja zasedala 21. mesto najbolj obiskanih spletnih strani v Sloveniji (doseg 154

000, v tujini 14 000). Časopis Večer je nekoliko bolj levo usmerjen oz. liberalen

časopis, njegova značilnost pa je predvsem prevladujoča nazorska nevtralnost in

politična uravnoteženost (FUDŠ 2007: 28). Trenutno je večinski lastnik (96 %)

časopisa Večer družba Dober večer.

2.4.2 Delo

Delo je nacionalni dnevni časopis s povprečno tiskano naklado okrog 40 000

izvodov. Vsebinsko pokriva širok spekter področij, ki zajemajo slovensko

nacionalno in lokalno politiko, dogodke v svetu, šport, kulturo, gospodarstvo itd.

16

Ob klasičnih novinarskih člankih vsebuje še reportaže in komentarje. Prva

številka je izšla 1. maja 1959 z združitvijo časopisov Ljudska pravica in Slovenski

poročevalec. Leta 1980 je imel naklado 100 000 izvodov in je bil drugi najbolj

prodajani časopis na območju bivše države, takoj za Politiko. V letu 2010 je Delo

postal prvi slovenski časopis, dostopen na tabličnem računalniku iPad, naslednje

leto pa je sledila celovita prenova in tehnološka nadgradnja spletnega portala

delo.si. Spletna izdaja časopisa je v januarju 2016 zasedala 10. mesto najbolj

obiskanih spletnih strani v Sloveniji (doseg 290 000, v tujini 40 000). Delo je levo

usmerjeni časopis, ki prav tako neodvisno od nazorskih opredelitev skuša podajati

informacije, komentarji in članki so formulirani nazorsko nevtralno (FUDŠ 2007:

20). Stoodstotni lastnik časopisa Delo je družba FMR.

2.4.3 Slovenske novice

Slovenske novice so najbolj priljubljen dnevni tabloidni časopis v Sloveniji, ki ga

izdaja časopisno-založniško podjetje Delo. Začel je izhajati leta 1991 in je hitro

postal ter še danes ostaja najbolj brani slovenski časopis. Izhaja v nakladi nad 75

000 izvodov. Zanj je je značilen senzacionalizem in krajše podajanje vsebin, med

drugim se pri objavljanju občutljivih podatkov poslužujejo spornih praks in so

večkrat kršili Novinarski kodeks Republike Slovenije. Januarja 2016 je spletna

izdaja zasedala 5. mesto najbolj obiskanih strani pri nas (doseg 466 000, v tujini

47 000). Nazorsko je opredeljen nekoliko bolj v desno, je pa značilno, da v svoji

opredeljenosti pogosto niha, in zdi se, da večjo pozornost polaga na vidik tržne

zanimivosti. Slovenske novice izdaja Delo Časopisno založniško podjetje, d. o. o.,

katerega lastnik je družba FMR.

2.4.4 Frankfurter Allgemeine Zeitung – FAZ.NET

Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) je nemški nadregionalni dnevni časopis s

tiskano naklado okrog 260 000 izvodov in najbolj zastopani nemški časopis v

tujini. Vsebinsko poroča o aktualnih dogodkih po svetu in Nemčiji, predvsem na

področju politike in gospodarstva, ima zelo razvejano mrežo dopisnikov v

metropolah po celotnem svetu. Prva številka je izšla 1. novembra 1949. FAZ je od

17

leta 2001 na spletu zastopan s samostojnim portalom FAZ.NET, ki je leta 2006

imel največji doseg med kakovostnimi časopisi v Nemčiji (1,32 milijona

uporabnikov na mesec). Po študiji iz leta 2015 se je ta doseg povečal na 6,55

milijona uporabnikov na mesec. Med spletnimi časopisnimi portali je v februarju

2016 zasedal osmo mesto s 46,9 milijona uporabniki. Časopis se je znašel tudi

pod kritiko, predvsem na področju zunanje politike in varnosti, ter zaradi slabega

opazovanja, poročanja in komentiranja finančnega trga in politike glede izbruha

globalne finančne krize. Ideološka usmerjenost časopisa se opisuje kot

konservativna ali konservativno-liberalna oz. se časopis nagiba v desno. Zelo

poudarjajo svojo neodvisnost, uredništvo ni podrejeno nikomur. FAZ izdaja

Frankfurter Algemeine Zeitung GmbH, večinski lastnik (93,7 %) pa je Fazit-

Stiftung. Ustanovljen je s strani založnikov in izdajateljev Frankfurter Allgemeine

Zeitung, da bi preprečili kapitalski prevzem in spremembo politične ideologije z

namenom ohraniti učinkovito in trajno neodvisnost časopisa.

2.4.5 Süddeutsche Zeitung

Nemški nadregionalni dnevni časopis Süddeutsche Zeitung (SZ) ima naklado

okrog 360 000 izvodov in je ob FAZ eden izmed vodilnih medijev na nemško

govorečem področju. Podobno kot njegov konkurent FAZ daje prednost aktualnim

političnim, gospodarskim in kulturnim dogodkom. SZ se ima za naslednika

Münchner Neuesten Nachrichten (1848–1945). Prva številka je izšla 6. oktobra

1945. Süddeutsche.de je spletni portal, ki vsebuje članke, prevzete iz SZ, lastne

prispevke redakcije in poročila agencij. Spletna stran je na voljo že od 6. oktobra

1995. Februarja je zasedala 7. mesto med nemškimi časopisnimi spletnimi portali

z 51,3 milijoni obiskovalcev. Po obširni raziskavi in študiji medijev iz leta 2010 je

tudi SZ bil tarča kritik na račun poročanja o zunanji politiki in varnosti ter finančni

krizi, enako kot FAZ. Politična usmeritev časopisa je opisana kot liberalna oz.

zmerno levičarska. Süddeutsche Zeitung izdaja založniška hiša Süddeutscher

Verlag, ki je v večinski lasti medijskega holdinga Südwestdeutsche Medien

Holding.

18

2.4.6 Bild

Bild je dnevni nadregionalni tabloidni nemški časopis s tiskano naklado v

povprečju 1 800 000 izvodov. Prva številka je izšla 24. junija 1952. Njihovo

poročanje je predmet številnih javnih razprav in kritik, saj v stilu tabloidov poroča

z namenom pritegniti pozornost s šokantnimi naslovi, članki so povečini kratki in

namenjeni vzbujanju burnih reakcij. Podobno kot Slovenske novice je tudi Bild v

številnih primerih kršil novinarski kodeks. Spletni portal Bild.de je uporabnikom

na voljo že od leta 1996 in je najbolj obiskani časopisni spletni portal v Nemčiji (v

februarju 2015 je imel 295,9 milijonov obiskov). Ideologija časopisa je opisana

kot desničarsko populistična oz. konservativna. Bild izdaja ena vodilnih evropskih

založniških hiš Axel Springer.

3 Prevajalec kot medkulturni posrednik

V času begunske krize je pomembno vlogo v celotni situaciji prevzela

komunikacija med prizadetimi državami in begunci ter organi držav, v katerih se

nahajajo. V tem primeru je prišlo do stika različnih kultur, kar pa je dodatno

otežilo komunikacijski proces in povzročilo komunikacijske šume. V tem primeru

pomembno vlogo prevzame prevajalec, ki deluje kot posrednik med različnimi

kulturami.

3.1 Opredelitev kulture

Nizozemski sociolog Geert Hofstede kulturo razlaga kot kolektivno programiranje

uma, ki razlikuje člane posamezne skupine od drugih. Opredeljuje jo kot

kolektivni fenomen, saj si jo vsaj delno delimo z ljudmi, ki živijo oz. so živeli v

istem socialnem okolju. Kulture se namreč priučimo in je ne podedujemo, saj je

posledica socialnega okolja. Kulturne razlike se manifestirajo na različne načine,

Hofstede jih deli na simbole, rituale, heroje in vrednote. Kot simbole razumemo

besede, geste, slike ali predmete s posebnim pomenom za pripadnike določene

kulture. Rituali so kolektivne značilnosti, ki znotraj kulture predstavljajo socialno

nujnost. Sem spadajo načini pozdravljanja in izkazovanje spoštovanja, socialni in

19

verski obredi. Heroji so osebe, ki so izmišljene ali resnične, žive ali mrtve, ki so v

določeni kulturi zelo cenjene in predstavljajo zgled obnašanja. Simbole, heroje in

rituale lahko zajamemo s terminom prakse, medtem ko jedro kulture oblikujejo

vrednote. Vrednote so opredeljene kot širše težnje, tj. kaj je dobro ali slabo, čisto

ali umazano, normalno ali nenormalno, racionalno ali iracionalno, paradoksalno

ali logično in naravno ali nenaravno. Vrednote so ene izmed prvih stvari, ki se jih

otroci naučijo, sicer ne zavestno, ampak implicitno. Ljudje tako v sebi nosimo

številne sloje mentalnega programiranja, ki ustrezajo različnim nivojem kulture,

npr. nacionalna stopnja (glede na državo posameznika), regionalna, etnična,

verska, jezikovna, spolna in stopnja socialnega razreda4.

To je le ena izmed številnih definicij kulture, saj Goodenough (1964) trdi, da je

sestavljena iz posameznikovih znanj in verovanj, da lahko deluje s pričakovanji

družbe. Van Maanen in Shein (1979) jo vidita kot vrednote, pričakovanja in

verovanja, ki so članom skupna. Kučiš (2016: 76) kulturo opredeljuje kot skupino

ljudi, ki imajo skupne vrednote, simbole in norme. Pravi, da se je v primeru

komunikacije med dvema različnima kulturama treba zavedati razlik v teh

vrednotah, normah in načinu obnašanja. Če se teh razlik ne zavedamo oz. tudi če

se jih ne zaveda ena od kultur, se bo komunikacija najverjetneje končala z

nesporazumom. Maksimović (2013: 48) pravi, da je kultura sestavljena iz

intelektualnih in tehnoloških dosežkov, religije in reda, pri čemer poudarek daje

na socialnih odnosih in njihovih ureditvah.

Iz navedenih definicij je razvidno, da je kultura v večini primerov definirana kot

vsota različnih delov, neka kompleksna celota oz. skupek religije, morale,

umetnosti, znanja, običajev in navad, ki jih posameznik kot član neke družbe

usvoji. Specifična je za določeno skupino, ki jo ponavadi druži geografska

povezanost. Spreminjanje prostora oz. okolja pomeni tudi spremembo socialnega

okolja, kompleksa družbenih odnosov in zamenjave socialnega sistema, torej

skupin, institucij, norm, vrednot ipd. (Klinar 1976: 15). Z migracijami, ki so

postale nekaj vsakdanjega, v vse večji meri prihaja do stikov med različnimi

kulturami, v določenih družbah pa tudi do spajanja različnih kultur. Tako smo

4 Povzeto po članku Hofstede: Cultures and Organizations – Software of the Mind.

20

priča pojavu multikulturalizma oz. medkulturnih družb. V evropskem prostoru je

tako spajanje postalo nekaj povsem normalnega, predvsem z ustanovitvijo in

širjenjem Evropske unije.

3.1.1 Medkulturna družba

Eno izmed ključnih vprašanj v procesu združevanja Evrope je bil odnos med

kulturnim pluralizmom na eni strani in težnja po neki skupni kulturi na drugi

strani (Mikolič 2000: 100). Nacionalne identitete se v modernih združevalnih

procesih pravzaprav krepijo kot reakcija na občutke ogroženosti zaradi

globalizacije in na povečano zavedanje o »drugih« ter primerjanje z njimi.

Kulturno pluralna družba lahko deluje le v primeru skupnih vrednot, ki se dvigajo

nad posamezne kulturne identitete, npr. vera v mir, svobodo, nenasilje, enakost in

enakopravnost, sočutje, toleranco ter solidarnost. V tem primeru lahko govorimo

o večkulturnosti kot transkulturni oz. univerzalni vrednoti moralnega, socialnega

in vzgojnega vidika, ki poudarja kulturne razlike v smislu medsebojnega

spoštovanja (Mikolič 2000: 100). Osnova za interkulturno družbo je sposobnost

sprejeti in priznati vrednote tujih kultur, za kar je potrebno vedenje o lastni in

tujih kulturah, sposobnost vživljanja oz. empatije na ta način, da se otresemo

obstoječih stereotipov in nanje pogledamo z novega vidika (Mikolič 2000: 101).

Če pogledamo naš prostor, je Slovenija etnično in kulturno pluralna država,

čeprav v primerjavi z drugimi državami prebivalstvo praviloma označujejo kot

etnično dokaj homogeno. Narodna sestava slovenskega prebivalstva je naslednja:

� pripadniki večinskega slovenskega naroda;

� pripadniki avtohtone italijanske in madžarske narodne manjšine;

� pripadniki (avtohtone) romske skupnosti v Sloveniji;

� manjšinske etnične skupnosti (pripadniki so državljani Republike

Slovenije), ki v ustavi in zakonski ureditvi niso opredeljene kot avtohtone

narodne manjšine, in

� priseljenci (imigranti), ki niso državljani Republike Slovenije, imajo pa na

njenem ozemlju stalno ali začasno prebivališče.

21

V Sloveniji je aktualna tudi problematika t. i. »novodobnih etničnih manjšin« oz.

»imigrantske populacije«, ki znaša okrog 11 % (5 % prebivalstva v Sloveniji je

tujih državljanov5). Imigrante v Sloveniji lahko delimo na tiste z državljanstvom

in tiste brez državljanstva, torej priseljence s stalnim ali začasnim bivališčem.

Med njimi prednjačijo pripadniki nekdanjih jugoslovanskih narodov, vse bolj pa

so številni tudi imigranti iz zunajevropskih držav (Žagar 2000: 92).

Slovenska ustava ne vsebuje določb o posebnih pravicah imigrantskih skupnosti

in njihovih pripadnikov, jim pa zagotavlja visoke standarde s prepovedjo

diskriminacije in načelom enakosti pred zakonom, s pravico do svobodnega

izražanja pripadnosti svojemu narodu ali narodni skupnosti, pravico do gojitve

svoje kulture , pravico do uporabe svojega jezika in pisave v uradnih postopkih ter

prepoved spodbujanja narodne, rasne, verske ali druge neenakopravnosti ter

razpihovanja narodnega, rasnega, verskega sovraštva in nestrpnosti. Te ustavne

določbe so v določeni meri tudi normativno izhodišče za urejanje problematike

migrantov (Žagar 2000: 93). Ko obravnavamo tematiko begunske oz. migrantske

krize, je treba upoštevati dejstvo, da večji del migrantov pripada nižjim, manj

izobraženim in socialno ogroženim slojem prebivalstva, kar lahko v večji meri

trdimo tudi za ekonomske migrante. Tako je zanje proces integracije in

prilagoditve v imigrantske družbe težji, pojavijo pa se tudi težave pri ohranjanju

in razvijanju njihove kulture in tradicije (Žagar 2000: 87).

3.2 Opredelitev komunikacije

Komunikacijo velika večina avtorjev definira kot sporazumevanje, prenos oz.

izmenjevanje simbolov, ki so splošno sprejeti s strani določene skupine, vendar

vsak na nekoliko drugačen način. Adler in Rodman pravita, da je komunikacija

kontinuiran tok sporočil med dvema komunikacijskima parterjema. Finnegan

pravi, da je to dinamičen, interakcijski proces, sestavljen iz namernih,

organiziranih dejanj in doživljajev udeležencev (Ule 2005: 17). Trenholm in

Jensen jo opredeljujeta kot prenos idej, čustev in informacij z uporabo simbolov,

5 Podatek velja za 1. januar 2015. Vir: Spletna stran Statističnega urada RS. Pridobljeno 4. 4. 2016,

http://www.stat.si/statweb/prikazi-novico?id=5148&idp=17&headerbar=15

22

ter kot proces, s pomočjo katerega ljudje skupaj ustvarjamo in upravljamo

socialno stvarnost (Ule 2005: 18). Za lažje razumevanje in prikaz komunikacije se

uporabljajo komunikacijski modeli. Osnovni termini, ki se uporabljajo v procesu

komunikacije in modelih, so oddajnik ali pošiljatelj (oseba, ki sporočilo oblikuje

in oddaja), sporočilo (vsebuje informacije), komunikacijski kanal (pot, po kateri

se prenaša sporočilo), koda (informacijo spremeni v takšno obliko, da se lahko

prenaša po komunikacijskem kanalu), šum (motnje v procesu komuniciranja),

sprejemnik ali prejemnik (oseba, ki sporočilo prejme) in povratna informacija

(sporočilo, ki se nanaša na učinek informacije, ki ga prejemnik odda pošiljatelju)

(Počkar 2008: 6–9).

Slika 3: Primer komunikacijskega modela

V procesu komunikacije tako pošiljatelj pošlje zakodirano sporočilo (verbalno ali

neverbalno) po komunikacijskem kanalu prejemniku, ki ga sprejme, dekodira in

se nanj odzove s povratno informacijo. Šum oz. motnja pa se pojavi zaradi

različnih vzrokov, kot so motnje iz okolja, neustrezno ali nerazumljivo kodirano

sporočilo, prekinjen komunikacijski kanal, medsebojni odnos pošiljatelja in

prejemnika, različna stališča ali predsodki, kar pride do izraza predvsem v

medkulturni komunikaciji.

23

3.3 Opredelitev medkulturne komunikacije

Medkulturna komunikacija označuje interakcijo oz. komunkacijo akterjev iz

različnih kultur, ki so lahko posamezniki, socialne skupine, družbe, organizacije

ali države. Samovar in Porter (2012: 8) definirata medkulturno komunikacijo kot

proizvod sporočila člana določene kulture za člana neke druge kulture oz.

natančneje »[…] medkulturna komunikacija vključuje interakcijo med ljudmi,

katerih kulturna percepcija in sistem simbolov se razlikujeta v toliki meri, da to

vpliva na komunikacijo«. V nekaterih primerih medkulturne komunikacije so za

učinkovito komuniciranje razlike prevelike, v teh primerih je potrebna

profesionalna pomoč v obliki prevajalca, ki to komunikacijo analizira, načrtuje,

primerja, strukturira, oblikuje in optimizira (Risku in Windhager 2009: 4). Za

strokovno mediacijo med kulturami so potrebne strokovne kompetence, torej

sposobnost primerjanja različnih kulturnih perspektiv in preklapljanje med njima,

hkrati pa analiza osnovnih okvirov in lastnih dejanj (prav tam).

Medkulturna komunikacija ima pri migracijah zelo pomembno vlogo.

Dominantna kultura v številnih primerih namreč širi stereotipe o kulturi beguncev

in migrantov. S terminom »dominantna kultura« opisujemo skupino, ki običajno

najbolj vpliva na prepričanja, vrednote, percepcijo, komunikacijske vzorce in

običaje neke kulture. Le-ta znotraj kulture nadzira najpomembnejše inštitucije, tj.

vladne, izobraževalne, gospodarske, vojaške in verske inštitucije ter množične

medije (Samovar in Porter 2012: 19). Tako se ideologija dominantne kulture

odraža s pomočjo različnih sredstev sporazumevanja, in sicer jezika, sistema

izobraževanja in medijev. Mediji o drugačni ali manjšinski kulturi poročajo v

glavnem v kontekstu kakšnega problema oz. konfliktnega družbenega

antagonizma (Medica 2013: 20). V takem primeru je treba izboljšati medkulturni

dialog, saj je prav to vzrok za negativne poglede na različne oz. drugačne kulture.

Odnos do beguncev in migrantov se kaže predvsem v načinu, s katerim jih

sprejme dominantna kultura. Zygmunt Bauman namreč meni, da je mobilnost

smisel družbe, vendar pa ta mobilna družba ni odprta za vse. Trdi namreč, da je

globalizacija v družbah ustvarila novo polarizacijo, ki ljudi deli na dve skupini:

turiste in »klateže«. Turisti lahko prosto potujejo in so brez oz. z le redkimi

24

omejitvami, medtem ko so »klateži« prisiljeni v potovanje zaradi vojne, lakote ali

revščine. »Klateži« niso sprejeti kot turisti, ampak jih pričaka stroga carinska

kontrola in bodeča žica (v Jensen 2004: 2). Za boljši sprejem in odpravo

stereotipov beguncev in migrantov je potrebno pozitivno in ekvivalentno

dojemanje razlik med lastno in drugo kulturo, kar pa je dolgotrajen proces, ki

temelji predvsem na politični in medijski reprezentaciji (Medica 2013: 21).

Pomembnosti medkulturne komunikacije v času begunske krize se je začela

zavedati tudi Evropska unija. Na seji Sveta EU novembra 2015 so dopolnili

delovni načrt, kjer so se zavezali, da bodo skušali izboljšati medkulturni dialog,

obojestransko razumevanje med državami sprejemnicami in migranti ter

migracijsko strategijo, saj države članice premalo sodelujejo. Oblasti oz. vlade

posameznih članic skušajo begunsko krizo zajeziti in predstaviti v pozitivni luči,

kar skušajo doseči tudi s kriznim komuniciranjem.

3.4 Krizno komuniciranje

Ko nastopi kriza, je ena izmed najbolj občutljivih točk kriznega upravljanja in

vodenja zagotovo komuniciranje. To je razvidno predvsem iz uspeha oz. neuspeha

prvin tega procesa, kot so preventiva in priprave na krizo, vodenje, odločanje in

politično-organizacijsko sodelovanje ter konflikti. Vse večjo vlogo v procesu

kriznega upravljanja in vodenja imajo predvsem množični mediji, saj znatno

vplivajo na javno mnenje glede kriznega dogodka in na krizno upravljanje, ki ga

izvaja oblast (Malešič 2006: 293).

Najprej bomo opredelili, kaj termin »kriza« sploh predstavlja. Darrel (2006: 6)

pravi, da o krizi govorimo, ko nastopi stanje, ki preobremeni zmogljivosti

reševanja težav določene družbe in ki ogroža družbene nadzorne sisteme ter lahko

pretrese oz. uniči vsakodnevno življenje velikega števila ljudi. Kriza je v večini

primerov opredeljena kot situacija, ki ogroža temeljne vrednote, kjer je čas za

ukrepanje običajno omejen, razmere pa so stresne in negotove. Kriza se lahko

razume tudi kot obdobje preloma in kolektivnega stresa, ki ovira oz. moti

vsakdanji način življenja in ogroža temeljne vrednote in strukture družabnega

sistema. Značilnost sodobnih kriz pa je predvsem zapletenost, soodvisnost in

25

politizacija, nanje pa vse bolj vplivajo globalizacija, razširjeno in poglobljeno

množično komuniciranje ter pojemanje avtoritete državne oblasti (Malešič 2006:

294). Vse pogosteje se pojavlja tudi termin sodobna kriza. Boin in Lagadec kot

ključne značilnosti sodobnih kriz navajata predvsem velik vpliv na velik delež

prebivalstva posamezne države in visoke ekonomske stroške, poleg tega sistemi

kriznega upravljanja in vodenja sprejemajo napačne in nepotrebne ukrepe,

povzročajo visoko stopnjo negotovosti, trajajo daljše obdobje, prinašajo različna

tveganja in predvsem razkrijejo težave v komunikaciji (predvsem odgovornih

akterjev z množičnimi mediji, javnostjo, žrtvami in celo z javnostjo, ki je časovno

in prostorsko oddaljena od dogajanja) (v Malešič 2006: 294).

Krizno komuniciranje lahko opišemo kot verbalno, vizualno ali pisno interakcijo

med določeno organizacijo in javnostjo (običajno s pomočjo medijev) pred, med

in po krizi. Pri izvajanju kriznega komuniciranja se izpostavljajo štiri prvine:

sposobnost vzpostavitve sočutnega odnosa do javnosti, strokovnost in

verodostojnost komunikatorja sporočil, odkritost in poštenost podajanja

informacij ter dostopnost komunikatorja sporočil. Na ta način naj bi bilo krizno

komuniciranje namenjeno spremembi zavesti javnosti, izobraževanju in

informiranju, vzpostavitvi verodostojnosti, oblikovanju solidarne in sočutne

javnosti ter zmanjševanju negotovosti (Malešič 2006: 296). Med krizo lahko tako

opazujemo tri pomembne razsežnosti: dejansko krizo; način, kako se oblasti in

organizacije spopadejo s krizo oz. jo obvladujejo, in podobo krize. Med krizo se

zelo hitro poveča potreba po informacijah, zato jih je treba podajati na ustrezen

način, tako da ne pride do različnih nepreverjenih govoric ali preobremenitve s

podatki. Podoba krize, ki jo javnost sprejme oz. pridobi, je v veliki meri

ustvarjena s strani medijev. Oblast se mora zavedati, da ima podoba krize v

javnosti enak pomen kot kriza sama, saj lahko neustrezno ravnanje in upravljanje

podobe krize rezultira v povečanju oz. poglabljanju krize ali pa celo zavzame

novo obliko (Darrel 2003: 10–12).

V povezavi s kriznim komuniciranjem se pogosto uporablja termin

»medijizacija«, s katerim se poudarja zaznavanje krizne situacije in vloga medijev

pri oblikovanju te zaznave. Medijizacija tako postaja ena od gibalnih sil sodobnih

kriz, saj mediji povezujejo prizadeta območja z zunanjim svetom in z ljudmi, ki

26

nato s sočutjem ali strahom spremljajo krizne razmere. Mediji v veliki večini

posredujejo subjektivno obliko krize, ki je lahko v obliki samocenzure ali pa

senzacionalizma. Medijizacija krize ne predstavlja samo v »objektivni« definiciji

(npr. število ponesrečenih ali materialna škoda), temveč tudi v »subjektivni«

definiciji (novejše razumevanje kriz, ki ne glede oprijemljive znake povzročijo

paniko, beganje in kolektivni stres), ki na družbeno strukturo vpliva negativno in

obremenilno. Ker se vloga množičnih medijev v času krize povečuje, saj krizo

pomagajo ustvarjati, oblikovati in končati, je krizno komuniciranje postalo

bistveni del kriznega upravljanja in vodenja (Malešič 2006: 295).

O medijizaciji lahko govorimo tudi v primeru begunske krize, saj imajo mediji

veliko vlogo v potenciranju razmer s svojim večinoma senzacionalističnim

načinom poročanja oz. uporabo retorike, ki pretirano uporablja prispodobe z

negativnimi konotacijami, ko bi naj objektivno poročala o poteku dogajanja.

Raziskave medijev Van Dijka na temo kulturnih manjšin v evropskih državah (v

analizo so bile vključene Nizozemska, Francija, Nemčija in Velika Britanija) so

pokazale, da v družbi prednjači ustvarjanje negativne podobe o tujih kulturah, ki

se pretežno povezuje s problemi, kot so kriminalne aktivnosti, nasilje, socialni

problemi in imigracija. Pri negativni upodobitvi so v ospredju predvsem

konservativni mediji, ki tovrstne negativne vidike poudarjajo, medtem ko se

mediji liberalnejše orientacije osredotočajo in ukvarjajo s težavami, s katerimi se

pripadniki drugačnih kultur spopadajo ob integraciji v družbo (Medica 2013: 23).

Podobno lahko zatrdimo tudi o poročanju v primeru begunske krize, saj so novice

v največji meri vsebovale negativne vidike in posledice dogodkov, povezanih z

begunci in migranti. Predvsem širjenje spletnih člankov po socialnih omrežjih je

postalo pogost pojav. Pri kriznem komuniciranju se pogosto zanemarja vloga

prevajalca, ki lahko s svojim dobrim delom oz. ustreznim medkulturnim

prenosom v veliki meri omeji in regulira potek krize ter njeno podobo, medtem ko

lahko neustrezno komuniciranje oz. komunikacija, ki ni šla skozi sito prevajalca,

povzroči še večji razmah krize.

27

3.5 Prevajalec kot transkulturni posrednik

Vloga prevajalca v medkulturni komunikaciji stopi v ospredje predvsem v času

kriz, ko je treba hitro in učinkovito meddržavno povezovanje in usklajevanje.

Podobno lahko opazimo tudi v času aktualne begunske krize, saj je bilo treba

vzpostaviti komunikacijske kanale z begunci in migranti, med begunci in

državnimi organi ter med instancami držav, ki so se znašle v kriznem stanju.

Njegova naloga je prenesti informacijo oz. sporočilo iz enega jezika v drugega in

se ob tem izogniti komunikacijskim šumom.

Prevajalci imajo v komunikacijskem procesu posredniško funkcijo, prevod pa

predstavlja rezultat uspešne komunikacijske interakcije, ki ga je mogoče doseči v

primeru ko imajo sodelujoči skupna izkustva in usklajen vrednostni in normativni

sistem (Kučiš 2016: 91). Pogosto pa pride do stika kultur, katerih vrednostni in

normativni sistemi niso enaki, kar pa predstavlja dodatno oviro v komunikaciji.

Prevodi namreč ne nastajajo le na jezikovni ravni, ampak tudi v določenem

družbeno-kulturnem okolju. Zato Vermeer (v Kučiš 2016: 106) trdi, da mora

prevajalec kot transkulturni posrednik ob kompetentnem obvladanju jezikov

posedovati tudi znanje o določenih kulturah oz. mora biti bikulturalen. Pridobiti si

mora znanje o drugi kulturi, kar poimenujemo sekundarna enkulturacija

(enkulturacija opredeli kot pridobivanje lastne oz. materinske kulture), se pa tudi

zaveda, da se pridobivanje lastne kulture ne more enačiti s pridobivanjem neke

druge ali tretje kulture. Prevajalec se torej mora zavedati, kako bo določeno

zadevo prevedel, kar vključuje prevod v jezikovnem smislu in tudi prepoznavanje

kulturnih razlik. Zato o prevajalcu kot transkulturnemu posredniku govorimo šele

takrat, ko si ob jezikovni kompetenci pridobi tudi strokovno znanje o ciljni

kulturi.

Ko govorimo o transkulturni komunikaciji, se je treba zavedati, da je stopnja

tolerance, kar se tiče gramatičnih in leksikalnih pravil, dokaj visoka, saj ima

najpomembnejšo vlogo pomen. Po drugi strani pa se kulturno pogojene napake

težje upravičijo in sprejemajo, najpogosteje pa so rezultat pomanjkanja kulturne

kompetence prevajalca (Kučiš 2016: 75). Prevajalec mora posedovati določena

znanja, kot je poznavanje komunikacijskega procesa in kulturnega, vrednotenega

ter normativnega sistema obeh kultur, ki sodelujeta v komunikacijskem procesu,

28

vpogled v pričakovanja, fleksibilnost in tolerantnost komunikacijskih partnerjev,

poznati pa mora tudi strokovno terminologijo ter uspešno uporabljati sodobne

informacijsko-komunikacijske tehnologije. Ko prevajalec kot posrednik v

medkulturni komunikaciji ne poseduje določenih karakteristik in kompetenc,

lahko povzroči komunikacijski problem ali nesporazum. Do tega pride, ko

komunikacijska partnerja neustrezno interpretirata sporočilo oz. ko prevajalec kot

posrednik stori napako in ne prepozna bistvenega ter uporabnega smisla sporočila

in ponudi neustrezen prevod (Kučiš 2016: 91).

Predvsem na samem začetku begunske krize je veliko težavo predstavljalo prav

pomanjkanje prevajalcev in tolmačev na terenu, torej v namestitvenih centrih in

mejnih vstopnih točkah, kjer je zaradi komunikacijskih nesporazumov prihajalo

do trenj in izgredov. Zadeve sistemsko niso bile urejene, saj je veliko beguncev in

migrantov tako ostalo brez informacij, zakaj se nahajajo v nastanitvenem centru,

kateri postopki sledijo in kdaj bodo lahko nadaljevali svojo pot.

4 Status novinarjev in prevajalcev v Sloveniji

Ko govorimo o statusu, govorimo o percepciji oz. o dojemanju vrednosti poklica v

očeh družbe. Govorimo torej o položaju, ki si ga v družbeni hierarhiji lasti

določen poklic. Status je ustvarjen s pomočjo različnih socialnih signalov, kot ta

npr. ekonomski položaj ali akademske kvalifikacije, pri čemer pa se ne podaja

dejanskega stanja znanja in kompetenc posameznika (Pym, Grin, Sfreddo in Chan

2012: 9). Tako visok status predstavlja zanesljivost, višina prihodkov,

prepoznavnost in prestiž ter avtoriteta (Pym idr. 2012: 11–14).

4.1 Status novinarjev v Sloveniji

Status tako novinarjev tako kot tudi prevajalcev v našem prostoru je daleč od

idealnega. Novinarji se že nekaj let spopadajo s krizo novinarstva, ki je posledica

svetovne globalne krize. Položaj novinarjev pa v veliki meri vpliva tudi na

neodvisnost medijev, saj novinarje pesti njihov socialni status, povečevanje

storilnostnih zahtev in nespoštovanje avtorskih pravic. Težava se pojavlja

29

predvsem v dejstvu, da medijske hiše zaposlujejo vse manj novinarjev, hkrati pa

za svobodne in honorarne novinarje ne velja kolektivna pogodba, kar na svojih

plečih občutijo predvsem mladi novinarji, ki so izključeni iz sistemov

pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja (Hrvatin idr. 2004: 86). Zaposlenost

pri tiskanih medijih nenehno upada že od leta 2007, tako je v obdobju od leta

2007 do leta 2012 zaposlenost pri tiskanih medijih padla za 19 %. Največji upad

se je zgodil prav v zadnjem letu raziskave (2012), ko se je zaposlenost v

primerjavi z letom 2011 znižala za 8 % (Direktorat za medije 2014: 28).

Zaskrbljujoče je predvsem dejstvo, da je bilo v letu 2015 razpisanih le 15 delovnih

mest za poklic novinarja, od tega 8 za določen čas, kar v primerjavi z letom prej,

ko je bilo razpisanih 21 delovnih mest, predstavlja vnovični padec. Novinarje

lahko razdelimo na redno zaposlene, honorarne oz. svobodne in samostojne.

Novinarji se tako večinoma odločijo za pridobitev statusa samostojnega novinarja,

ki jim omogoča opravljanje novinarske dejavnosti v Sloveniji in sklenitev

socialnih zavarovanj (za plačilo prispevkov poskrbijo sami). Samostojni novinarji

so večinoma v slabem socialnem in delavnopravnem položaju, saj imajo pogosto

nizke honorarje kljub opravljanju istega dela kot zaposleni novinarji (večinoma

celo v večjem obsegu). Nimajo osnovnih delavskih pravic, zato se njihov

delavnopravni položaj lahko označi kot prekarni. V še slabšem položaju so

honorarni delavci, ki v številnih medijih celo predstavljajo večino, saj v mnogih

primerih delajo brez pogodb o delu, so nezavarovani, plačilo pa je podobno nizko

kot pri samostojnih novinarjih oz. še nižje. Vse več novinarjev se zaradi

negotovosti na trgu zato namesto vpisa v razvid samostojnih novinarjev odloča za

status samostojnega podjetnika, saj tako lahko opravljajo še kakšno drugo

dejavnost, samostojni novinarji pa lahko opravljajo le poklic novinarja

(Direktorat za medije 2014: 70).

Tudi ugled novinarstva kot takega hitro pada. V očeh javnosti se zadnje čase

novinarstvo enači s tabloidnimi oz. lahkotnimi prispevki, kar je v določeni meri

krivda nekaterih časopisov, pri katerih je očitno, da jim je prioriteta le prodaja.

Podobno je tudi pri določenih spletnih portalih in spletnih časopisih, kjer se

vsebina umika oglaševanju in trenutnim potrebam, prispevki pa so prevodi iz tujih

časopisov, pogosto brez navedbe virov. V nekaterih primerih se o današnjem

30

novinarstvu govori celo kot o instant novinarstvu in prevladuje mnenje, da za

poklic novinarstva niso potrebne kvalifikacije in da je vsak usposobljen za

opravljanje tega poklica. Negativen vpliv na dojemanje novinarstva (tudi v

primeru begunske krize) imajo tudi določeni mediji z uredniško agendo širjenja

strahu in stereotipov, saj ti nastopajo zelo agresivno in kljub majhnemu dosegu

lahko preglasijo resno razpravo (Stepišnik, lastni intervju 2016). Pogosto je kot

krivec za takšno stanje novinarstva izpostavljeno občinstvo, ki naj bi bilo za

kakovostne in resne novice nezainteresirano ter si želi lahkotnih, zabavnih in

ekscesnih vsebin. Glücks (v Jontes 2010: 68) omenja, da se populacija raje

posveča lahkotnim vsebinam, kar je razlog za upad poglobljenih kritičnih

prispevkov, zato se takemu trgu prilagajajo tudi novinarji, kar pa vpliva na

okrnjeno podobo realnosti, zaradi česar največ izgublja prav družba. Ivelja meni,

da se podobno dogaja tudi pri nas, saj se večina slovenskih medijev v procesu

tabloidizacije sklicuje na spremembe navad bralcev, ki zahtevajo kratke in

atraktivne (pogosto tudi nepopolne in netočne) prispevke. Se pa mediji ne

zavedajo, da bralne navade potrošnikov narekujejo prav lastniki medijev, stanje

družbe oz. družbena funkcija medijev pa jih pogosto ne zanima (v Jontes 2010:

69). Resnica je najverjetneje nekje vmes, saj potrošniki v današnji informacijski

družbi res zahtevajo strnjene in hitre informacije, po drugi strani pa se določen del

novinarske srenje tovrstnim zahtevam tudi preveč prilagaja.

4.2 Status prevajalcev v Sloveniji

Podoben trend je moč opaziti tudi, ko govorimo o statusu prevajalca. Predvsem

kar se tiče zaposljivosti prevajalcev, lahko z novinarstvom potegnemo številne

vzporednice. Število prostih oz. razpisanih delovnih mest za prevajalce je v

primerjavi s številom iskalcev te zaposlitve razmeroma majhno, v zadnjih letih pa

se številka še dodatno zmanjšuje. V zadnjem desetletju je bilo najvišje število

letno razpisanih delovnih mest za prevajalce 49 (leta 2006), v štirih letih pa se je

to število prepolovilo (le 25 leta 2010). V obdobju od 2005 do 2015 se je število

zaposljivih prevajalcev gibalo okrog številke 30 (tudi leta 2013 je po podatkih

Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje bilo razpisanih 31 delovnih mest),

kar pa se v zadnjih dveh letih znatno zmanjšuje (le 17 prostih delovnih mest leta

31

2014 in 21 prostih delovnih mest leta 2015)6. Društvo znanstvenih in tehničnih

prevajalcev Slovenije že dolgo opozarja na vse slabši položaj strokovnih

prevajalcev pri nas, na neurejen status samozaposlenih in na anarhijo, ki vlada na

trgu prevajalskih storitev in na nujnost regulacije tega poklica. Neurejeno stanje

nudi ugodne razmere za razmah črnega trga in nekvalificiranega prevajanja, ki z

nelojalno konkurenco dodatno otežuje položaj posameznikov, ki so za opravljanje

te dejavnosti dejansko ustrezno usposobljeni. Predvsem Kodeks prevajalske etike

v razdelku Ekonomski in družbeni položaj prevajalca omenja, da mora biti

prevajalski poklic zaščiten s pomočjo kolektivnih sporazumov, standardiziranih

pogodb in podobnih pravnih instrumentov, vsaka država pa bi morala prevajalcem

zagotavljati ugodnosti, torej vse oblike socialnega zavarovanja, kot so

pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, olajšave v primeru brezposelnosti ter

družinski dodatki (DZTPS 2005). Tako se veliko število prevajalcev odloči za

samozaposlitev, kar je značilnost celotnega evropskega prostora, saj so raziskave

pokazale, da je na področju prevajalstva 74 % prevajalcev samozaposlenih.

Veliko težavo pa povzroča tudi že omenjeno dejstvo glede pomanjkanja

regulacije, saj nekvalificirani osebi na tem področju nihče ne more preprečiti

izvajanja dejavnosti prevajanja (Pym idr. 2012: 3).

V očeh družbe poklic prevajalca ne uživa velikega ugleda in ni cenjen predvsem

zaradi dejstva, ker poklic ni reguliran in so ljudje izpostavljeni slabim prevodom

nekompetentnih oz. nekvalificiranih prevajalcev. Pogosto se namreč pojavlja

mnenje, da je za poklic prevajalstva dovolj že znanje tujega jezika, da strojno

prevajanje lahko nadomesti kompetentnega prevajalca ali da je za dober prevod

potreben samo slovar. K temu dodatno pripomorejo prevajalci z nekonkurenčnimi

cenami, ki na ta način med drugim škodijo ugledu poklica, istočasno pa so prav

zaradi prenizkih cen preobremenjeni, kar rezultira v nekvalitetnih in

neprofesionalnih prevodih.

6 Vira podatkov sta Oddelek za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in Zavod

Republike Slovenije za zaposlovanje. Podatki so bili pridobljeni 15. 4. 2016. Podrobnejši podatki

so na voljo na spletnih straneh Filozofske fakultete v Ljubljani:

http://www.prevajalstvo.net/zaposljivost-diplomantov in Zavoda RS za zaposlovanje:

https://esvetovanje.ess.gov.si/KajNajDelam/Poklic/?id=855&naziv=Prevajalec&sf=2643.06

32

Razvidno je, da lahko povlečemo več vzporednic med poklicem novinarja in

poklicem prevajalca. Trenutni položaj v družbi je za obe profesiji manj ugoden,

veliko se jih spopada z brezposelnostjo oz. zagotavljanjem eksistence, z

družbenega vidika pa poklic nima ustreznega prestiža, saj prevladuje mnenje, da

posebne kompetence niso potrebne (v primeru prevajalstva bi naj bilo dovolj že

dobro znanje tujega jezika). Oba poklica sta prepletena, saj novinar v določeni

meri opravlja delo prevajalca (predvsem pri iskanju tujih virov), prevajalec pa

delo novinarja (poroča oz. povzema informacije pošiljatelja in jih posreduje

prejemniku). Kljub trenutni situaciji pa se za prihodnost obeh poklicev pri nas ni

potrebno bati, saj sta oba poklica še vedno zelo pomembna. Kot pravi Stepišnik

(lastni intervju 2016), imamo v našem prostoru dobre in profesionalne novinarje,

ki se svojega poslanstva in odgovornosti zavedajo, in kakovostno mlado

generacijo novinarjev, ki bo ob ustreznih pogojih lahko kvalitetno delovala,

kvaliteta pa bo na dolgi rok prevladala. Podobno lahko trdimo za poklic

prevajalstva, znotraj katerega se bodo kljub »dumpingu« cen in razvoju

programov za strojno prevajanje kvalitetni in strokovni prevajalci lahko obdržali

na trgu.

5 Terminologija

V tem poglavju bodo predstavljeni in razloženi termini, povezani s begunsko

krizo. Najprej bo podrobno predstavljen pojem migracij, na kratko tudi potek

begunske krize in izrazi, ki se uporabljajo za udeležence begunske krize v

slovenskem in nemškem jeziku. Opredeljen bo tudi sovražni govor in pojavitve le-

tega v dosedanjem poročanju o begunski krizi v slovenskem prostoru, preverili pa

bomo tudi način poročanja in terminologijo begunske krize iz leta 1992.

5.1 Migracije

Migracije so globalni pojav, ki vpliva (in bo tudi v prihodnje) na socialne,

kulturne in ekonomske spremembe v posameznih družbah. Uradna ocena

Združenih narodov za leto 2005 je znašala 175 milijonov migrantov po svetu. Ob

33

takem številu so vse države na svetu lahko cilj, prehodno oz. tranzitno območje ali

izvor migracije (IOM 2005: 13). Ta številka se je v letu 2015 povzdignila na 233

milijonov migrantov (UNFPA 2016). Zgodovinsko gledano, so migracije vedno

bile eden najpomembnejših dejavnikov spreminjanja narodne in socialne strukture

prebivalstva v posameznih okoljih. Medtem ko so bile v preteklosti glavni povod

za migracije naravne nesreče in vojne, so v zadnjem stoletju ključni dejavnik

gospodarski oz. ekonomski razlogi. Tako je v zelo kratkem zgodovinskem

obdobju prišlo do sprememb v socialnih in etničnih strukturah, razmerjih in

odnosih med kulturami, pri čemer tradicionalne kulture postajajo vse bolj etnično

pluralne (Žagar v Štrukelj 2000: 86).

International Organisation for Migration (Mednarodna organizacija za migracije)

migracije definira kot gibanje čez državne meje ali znotraj države. Gre za gibanje

prebivalstva, ki vključuje kakršno koli gibanje ljudi, neodvisno od vzrokov,

trajanja ali oblike. Zajema tudi gibanje beguncev, ekonomskih migrantov in oseb,

ki so svoje domove morale zapustiti, in razseljenih oseb (IOM 2007: 47).

Klinar (1976: 16) migracije opredeljuje kot fizično gibanje posameznika ali

skupine v geografskem prostoru, kjer navadno pride tudi do spremembe v

interakcijskem sistemu. Združujejo pojem emigracij (gibanje iz izvorne družbe) in

imigracij (prihod, preselitev v imigrantsko družbo). Trdi, da se dejavniki odbijanja

in privlačevanja pojavljajo v vseh družbah, glavni razlog za migracije

posameznika pa lahko izvira v različnih motivih in vzrokih. Vzroki in motivi za

migracije so lahko ekonomski in demografski (reševanje eksistence, izboljšanje

ekonomskega položaja, potrebe določenih družb po delovni sili in prenaseljenost),

politični in vojaški (nasilna sprememba politične oblasti ali zunanja vojaška

intervencija, nasilje, preganjanje, diktatura, omejevanje političnih pravic in

svoboščin) ter osebni in družinski vzroki, kjer se družinski člani odločajo za

migracijo zaradi emigriranih družinskih članov ali reemigracijo v primeru

družinske tragedije (Klinar 1976: 27–30). Po njegovi tipologiji lahko mednarodne

migracije delimo na moderne, sodobne, ekonomske, politične, trajne in občasne,

prostovoljne in prisilne, konservativne in inovacijske ter na beg možganov (Klinar

1976: 32–49). Kot moderne migracije opredeli migracije, ki se začnejo s pojavom

kapitalistične družbe, v kateri so bili migranti diskriminirani, saj so domači

34

delavci zavzemali boljša delovna mesta, medtem ko je pri sodobnih migracijah že

mogoče opaziti tudi migracije vse bolj kvalificiranih delavcev in strokovnjakov,

ki so pred diskriminacijo in izkoriščanjem zaščiteni s strani institucij in

organizacij. Kot ekonomske migracije lahko smatramo tiste, pri katerih

prednjačijo ekonomski elementi, in so ob političnih migracijah zagotovo

najdominantnejše oz. najpogostejša oblika migracij v današnjem času. Politične

migracije opredeljujejo politični vzroki in motivi, delijo pa se na migracije

beguncev, izgnancev, brezdomcev itd. Politični migranti so tako pogosto

diskriminirani, še posebej če so nezaželeni, družba pa na njihov množični prihod

ni pripravljena, v takih primerih pogosto pride do odtujenosti in osamljenosti.

Govorimo tudi o trajnih in občasnih (začasnih) migracijah. Začasne migracije

trajajo krajše časovno obdobje, to so predvsem dnevne migracije zaradi zaposlitve

(delovne migracije), medtem ko so stalne migracije povezane s spremembo

prebivališča. Trajne migracije pa so v veliki meri odvisne tudi od družbe oz. v

kolikšni meri določena družba sprejema migrante, kakšen standard jim omogoča

in na kakšen način jim pomaga pri premoščanju kulturnih razlik. Kar pa ni nujno

v prid konservativnim migracijam, pri katerih migranti v novem okolju iščejo

enake razmere, kot so jih imeli v starem okolju, kar je seveda v nasprotju z

inovacijskimi migracijami, kjer migranti svoje okolje zapuščajo v iskanju

urbanega in naprednega okolja. Prostovoljne migracije so le pogojeno

prostovoljne, saj so v veliki večini primerov kljub dejavnikom privlačevanja

migracije izvedene pod določenim pritiskom. Ko govorimo o prisilnih migracijah,

pa moramo omeniti tudi notranje in zunanje migracije. Notranje migracije

potekajo znotraj državnih meja oz. v primeru EU znotraj držav članic, zunanje oz.

mednarodne migracije pa pomenijo prestop državne meje in relativno trajno

spremembo države prebivališča. Zunanje migracije se pojavljajo v treh oblikah:

zakonite, prisilne in nelegalne. Zakonite migracije so svobodne, po lastni želji

posameznikov, ki v skladu z zakoni in po lastni presoji zamenjajo državo svojega

prebivališča. O prisilnih migracijah govorimo, ko posamezniki bežijo v strahu

pred preganjanjem ali množično zaradi strahu pred kršitvami človekovih pravic

oz. pred drugimi okoliščinami, kot so katastrofe ali različni konflikti. Nezakonite

migracije pa se nanašajo na nedovoljeno bivanje v tuji državi in prepovedane

35

prehode meja, ki so vse pogostejše. Imigranti pridejo v ciljno državo nelegalno po

tajnih kanalih oz. legalno kot turisti, ki pa se potem ilegalno zaposlijo in svoje

bivanje v državi ilegalno podaljšujejo (Žagar 2000: 87).

Evropska begunska kriza ali evropska migracijska oz. migrantska kriza se je

pričela v letih 2014 in 2015, ko je vse večjemu številu migrantov in beguncev

preko Sredozemskega morja ali držav jugovzhodne Evrope uspelo priti do članic

Evropske unije, kjer so zaprosili za azil. Večina beguncev in migrantov je prišla s

področja Sirije, Afganistana in Iraka. Razvila se je kot posledica globalne

begunske krize, saj je ob koncu leta 2014 po podatkih Visokega komisariata

Združenih narodov za begunce število prisilno razseljenih oseb na svetu doseglo

59,5 milijona. Večina beguncev državljanske vojne v Siriji je zaprosila za azil v

Evropskih državah, tako je od aprila leta 2011 do decembra 2015 bilo vloženih

897 645 prošenj (UNHCR 2015). Kot začetek evropske begunske krize lahko

štejemo skokovit porast prihoda beguncev iz Libije v Italijo preko Sredozemskega

morja v letu 2014. Nato je v prvih šestih mesecih leta 2015 Grčija (po zaslugi

sirskih beguncev, ki so preko Turčije iskali najhitrejšo pot do Evropske unije)

zamenjala Italijo kot prvo vstopno točko beguncev in migrantov v EU. Na ta način

se je pričel tok beguncev in migrantov skozi balkanske države s ciljem, priti

predvsem v Nemčijo in na Švedsko. Število beguncev in migrantov se je le še

stopnjevalo, tako je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) v decembru

2015 sporočila, da je v Evropo vstopilo preko milijon beguncev in migrantov.

5.2 Predstavitev osnovnih terminov za udeležence begunske krize

Ob poplavi člankov in avdio-vizualnih prispevkov na temo begunske

problematike se je v medijskem prostoru razvila tudi terminologija in ustaljene

besedne zveze s tega področja. Med novinarji se je pojavila tudi zagata pri

prevodu določenih izrazov iz angleškega jezika in neusklajena raba določenih

terminov, kar je pri tako pereči in občutljivi temi lahko problematično. Tako je

celo tiskovna predstavnica Evropske komisije iz predstavništva v Sloveniji v

pomoč in izogib neskladnostim in nejasnostim novinarjem poslala terminološke

36

rešitve, ki jih uporablja prevajalska služba Evropske komisije (predvsem

razjasnitev terminov, kot so »hotspot«, »relocation«, »resettlement« ipd.)7.

Posledično se v medijih srečujemo s številnimi termini in sopomenkami za

udeležence migracijskega gibanja, ki pa zajemajo različne pomene. Tako v

določenih primerih pride do neustrezne rabe oz. dajanja prednosti nekaterim

terminom ne glede na pomen. Zato bomo na začetku opredelili najpogostejše

osnovne termine in njihove ekvivalente v nemškem jeziku.

»Begunec« je oseba, ki se nahaja izven države, katere državljan je, zaradi

utemeljenega strahu pred pregonom, osnovanem na veri, rasi, političnem

prepričanju, narodni pripadnosti ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Tako

določa Konvencija o statusu beguncev iz leta 1951 (IOM 2007: 60). V Slovarju

slovenskega knjižnega jezika (v nadaljevanju SSKJ) je definiran kot »kdor (z)beži

pred nevarnostjo, neprijetnostjo… kdor se izseli v tujino iz političnih vzrokov«.

Nemška ustreznica za begunca je termin »Flüchtling«, ki je v slovarju Duden

definiran kot »oseba, ki je iz političnih, verskih ali etničnih razlogov naglo

zapustila ali morala zapustiti svojo domovino in ob tem zapustila tudi svoje

premoženje«.

Termin »migrant« predstavlja osebo, ki spreminja začasno ali stalno prebivališče.

Uporabljata se termina »imigrant« za priseljenca, medtem ko se termin

»emigrant« uporablja za osebe, ki se odselijo v tujino. Če kot vir uporabimo

Glosar migracij (IOM 2007: 46), za ta termin na mednarodni ravni ni splošno

sprejete definicije. Tako izraz označuje osebe, ki samostojno, brez vpliva zunanjih

dejavnikov, sprejmejo odločitev za migracijo zaradi osebnih ugodnosti. Pojem

vključuje osebe in njihove družinske člane, ki potujejo v druge države ali območja

z namenom izboljšanja materialnih ali socialnih razmer. V SSKJ je v definiciji

migranta zapisano: »kdor spreminja stalno ali začasno prebivališče, zlasti iz

gospodarskih vzrokov«. Nemška ustreznica je izraz »Migrant«, v Duden

definiran kot »nekdo v procesu migracije«.

7 Iz objave ni razvidno, komu je bilo to priporočilo poslano. V celoti je bilo objavljeno v Google

skupini EU360, ki je javna in odprta za vse obiskovalce. Pridobljeno 12. 3. 2016,

https://groups.google.com/forum/#!topic/eu360/7MTqmvkiGL0

37

Termin »ekonomski migrant« označuje osebo, ki zapusti svoje običajno

prebivališče oz. izvorno državo z namenom izboljšanja kakovosti svojega

življenja. Ta izraz se lahko uporablja za razlikovanje beguncev, ki so preganjani,

nanaša pa se tudi na osebe, ki skušajo nezakonito vstopiti v državo ali nepošteno

uporabiti azilne postopke (IOM 2007: 25). Uporablja se lahko tudi za osebe, ki se

odselijo v času kmetijske ali turistične sezone, torej kot sopomenka za sezonske

delavce. Tako v SSKJ kot Duden slovarskega vnosa za ta termin ni. Nemški

ekvivalent je termin »Wirtschaftsmigrant«.

»Tujec« je oseba, ki ni državljan določene države (IOM 2007: 8). SSKJ ga

definira kot »kdor je iz tuje dežele, pripadnik tuje države, … tuj, neznan človek«.

Nemška ustreznica je termin »Ausländer«, ki ga definicija v Duden opisuje kot

»pripadnika tuje države, tujega državljana ali brezdomovinca«.

»Azilant« oz. »prosilec za azil« je oseba, ki želi v državo vstopiti kot begunec in

čaka na odločitev o svoji vlogi za status begunca v skladu z ustreznimi

mednarodnimi in nacionalnimi predpisi. V primeru zavrnitve mora zapustiti

državo in je lahko prisilno odstranjen, tako kot vsak drug tujec, ki nima urejenega

statusa, razen če mu je bivanje omogočeno iz humanitarnih ali podobnih razlogov

(IOM 2007: 10). V SSKJ je azilant definiran kot »kdor prosi, dobi (politični)

azil«, v pravopisnem slovarju Slovenskega pravopisa pa je opisan kot »politični

pribežnik«. Nemška ekvivalenta sta »Asylant«, ki je v Duden definiran kot

»nekdo, ki prosi za azil; nekdo ki zahteva azil (se včasih dojema odbijajoče)« in

»Asylbewerber« z definicijo »azilant«.

5.3 Sovražni govor v povezavi z begunsko krizo v slovenskih medijih

Sovražni govor predstavlja eno najmočnejših sredstev diskriminacije v današnji

družbi. Nanj se pogosto gleda skozi prizmo rasne perspektive, treba pa je

poudariti, da sovražni govor ne vsebuje le rasne sovražnosti. Je namreč

mehanizem podrejanja, ki ustvarja vzdušje strahu, nadlegovanja, zastraševanja in

diskriminacije proti kateri koli skupini, ki se razlikuje po barvi, religiji, etničnem

izvoru, spolni usmeritvi idr. Pojavlja se lahko v različnih oblikah, tako v ustni kot

zapisani obliki, je pa namenski govor, uporabljen s ciljem, razvneti čustva, očrniti

38

izločeno družbeno skupino, zadati trajno in nepopravljivo škodo posameznikom,

skupinam ali celotni družbi (Erjavec 2012: 98). Van Dijk meni, da so v današnji

medijsko zasičeni družbi za uporabo sovražnega govora odgovorni predvsem

politiki in novinarji, saj so njihovi prispevki osnovni vir posameznikovih znanj,

stališč in ideologij o družbi (Erjavec 2012: 95). V slovenskem zakonodajnem

okviru je sovražni govor kaznivo dejanje, saj so tisti, ki javno spodbujajo

sovraštvo, nasilje ali nestrpnost na osnovi rase, telesnih pomanjkljivosti, spolne

usmerjenosti, za svoja dejanja kazensko odgovorni (Erjavec 2012: 98).

Poročanje medijev pri nas je nihalo od spoštljivega do senzacionalističnega načina

podajanja informacij, kar pa ni ostalo neopazno. Mediji seveda izkoriščajo

situacijo za dvig gledanosti in naklade in temu je podleglo tudi ljudstvo, saj se je

burna razprava preselila tudi na socialna omrežja. Tako je Društvo novinarjev

Slovenije v odprtem pismu nagovorilo tako novinarje kot tudi druge udeležence

javne razprave o begunski problematiki in jih pozvalo k spoštovanju načel

človečnosti in dostojanstva. V svojem zapisu tako obsojajo širjenje nestrpnosti in

stereotipov, populizme, ksenofobne ter fašistoidne izjave, naperjene proti

beguncem. Niso apelirali le na svoje stanovske kolege, temveč tudi na politike,

verske voditelje in javne osebnosti ter spodbujali legitimno in civilizirano

razpravo. Novinarje in medije pa so pozvali, naj spoštujejo etične standarde,

predpisane v Kodeksu novinarjev Slovenije, in se izognejo stereotipom, obenem

pa naj se odzovejo in obsodijo morebiten sovražni govor akterjev, ki jih

povzemajo. S tem je mišljeno tudi hitro in učinkovito odstranjevanje komentarjev

bralcev, gledalcev in poslušalcev. Predlagajo, da se izpostavi predvsem človeški

faktor in upošteva širši kontekst (Društvo novinarjev Slovenije 2015). Tak odziv

novinarske srenje je vreden pohvale, edina kritika tega odprtega pisma je dejstvo,

da žal niso izpostavili priporočil ali nasvetov glede uporabe begunske

terminologije, ki se je v določenih primerih uporabljala napačno oz. se še vedno.

Nekatere medijske hiše oz. publikacije še vedno neustrezno uporabljajo termina

»begunec« in »migrant«, prihaja pa celo do popolnoma neustreznih kombinacij,

kot je npr. »ekonomski begunec«. Treba se je zavedati, da imajo mediji

pomembno vlogo pri ustvarjanju percepcije migrantov in beguncev, zato bi se

39

lahko z boljšo in pravilno usklajenostjo terminov zmanjšala tudi strah in odpor do

beguncev in migrantov.

Novembra 2015 se je odzval tudi Svet za odziv na sovražni govor s svojim tretjim

javnim odzivom. Sovražni govor so definirali kot »vsako obliko izražanja, ki širi,

razpihuje, spodbuja ali opravičuje rasno sovraštvo, ksenofobijo, antisemitizem ali

katere druge oblike sovraštva, ki temeljijo na nestrpnosti, kar vključuje

nestrpnost, izraženo z agresivnim nacionalizmom in etnocentrizmom,

diskriminacijo in sovraštvom proti manjšinam, migrantom ali osebam z

migrantskim ozadjem.« V publikaciji so obsodili kršitelje sovražnega govora, med

katere so se uvrstile tudi javne skupine socialnega omrežja Facebook. Med te je

spadala tudi skupina z nazivom Slovenija zavaruj meje, ki je pod pretvezo

ohranjanja miru in lastne kulture širila skrajne oblike sovražnega govora,

uperjenega zoper begunce, ki se je razplamtel predvsem v komentarjih. Odzvali pa

so se tudi na članek Prižgimo kresove! avtorja Damirja Črnceca v reviji Reporter,

v katerem »nezakonite migracije« eksplicitno obravnava kot »bolj prefinjeno

verzijo turških vpadov«. Tako je uporabil in zlorabil zgodovinske predstave o

zavojevalskih Turkih in aktualne strahove pred terorizmom za širjenje retorike o

grozeči islamski nevarnosti. Podobno sovražni so bili tudi komentarji pod

člankom, od katerih se avtor in uredništvo niso distancirali. Med drugim Svet tudi

javno poziva k bolj odgovorni razpravi o migracijah in podpira ničelno toleranco

do nehumanega izražana o begunski krizi (Svet za odziv na sovražni govor 2015).

Ponovno se je Svet za odziv na sovražni govor moral odzvati 2. februarja 2016, ko

je v javnem pismu škofa Štumpfa bilo možno zaslediti ksenofobne elemente in

neprimerni govor do pripadnikov islamske vere, narasel pa je tudi sovražni govor,

naperjen proti beguncem. Obsodili so tudi kolumno Romana Vodeba na Radiu

Europa 05, ki je begunce označil za barbare, uporabil pa je še niz stereotipov in

vulgarnosti. Podobno so opazili pri blogu Emila Milana Pintarja z naslovom Nova

kriza slovenske identitete?, v katerem ob utrjevanju predsodkov in stereotipov za

begunce lahko zasledimo elemente nacionalizma in etnocentrizma. Kot sovražni

govor so označili tudi tekst Žige Turka Zapomnite si Pariz!, ki je bil objavljen na

spletnem portalu Siol.net, v katerem je bilo več negativnih stereotipov, rasizmov

in predsodkov do muslimanske vere in kulture. Svet pa je obsodil tudi nasilje in

40

napad na ženske v Kölnu in kasnejše odzive, ki so napade izkoristili za

ksenofobno in rasistično preganjanje priseljencev in beguncev (Svet za odziv na

sovražni govor 2016). Iz teh poročil je razvidno, da se tudi v slovenskem

medijskem prostoru izražajo mnenja, ki so odkrito nastrojena proti beguncem in

migrantom. Kako aktualna, občutljiva in tudi kontroverzna tema so migracije,

dokazuje tudi letak Visokega komisariata Združenih narodov za begunce z

naslovom Begunci & mediji, ki naj bi bil neke vrste priročnik za novinarje in

fotografe. V njem se nahaja nekaj najpomembnejših terminoloških izrazov s tega

področja in njihove definicije ter priporočila, na kakšen način opravljati intervjuje

z begunci in migranti.

5.5 Poročanje slovenskih medijev o beguncih v prejšnjem stoletju

Mediji imajo eno ključnih vlog v begunski krizi, tj. vplivajo na javno mnenje in s

svojim poročanjem lahko usmerjajo, zajezijo in v določeni meri krizo tudi

ukrotijo. Kako pomembna je njihova vloga, ni nobeno presenečenje, saj smo

njihove učinke lahko opazili že v preteklosti, saj je do podobne situacije prišlo že

v začetku 90. let prejšnjega stoletja, ko se je Slovenija prav tako spopadala z

velikim številom beguncev, ki so prihajali iz področja bivše skupne države.

V medijih je že takrat bilo mogoče zaslediti prispevke o »begunskem valu«, ki je

preplavil Slovenijo, celo levičarski intelektualci so opozarjali, da je slovenski

narod postavljen pred izbiro med človekoljubjem in odgovornostjo do lastne

države, saj se lahko zgodi, da postanemo odlagališče ostankov etničnega čiščenja.

Begunci iz BiH so namreč, po poročanju medijev, povzročali vse več nereda,

vplivali na naraščanje nacionalnih napetosti, motili navade lokalnega prebivalstva,

bili potencialni storilci kaznivih dejanj, bili načetega zdravja, kar bi lahko

povzročilo kakšno epidemijo, ob tem pa so navajali tudi, da gre pri njih za

drugačno civilizacijsko in kulturno raven (Doupona Horvat 2001: 7). Vprašanje

beguncev je bilo opredeljeno kot »problem«, tako skozi prizmo številk kot tudi

grožnja javnemu redu. Na ta način je bila ustvarjena kriza, tako da so odkloni od

nekaterih načel obveljali kot izjemni oz. krizni ukrepi (Doupona Horvat 2001:

11). Opazimo lahko, da se je že v preteklosti uporabljala specifična retorika, kot je

41

npr. »begunski val«, ki je z leti postala ustaljeni del terminologije poročanja o

beguncih. Mediji so takrat izrazili podporo vladni koaliciji, ki sprejemu velikega

števila beguncev takrat ni bila naklonjena, kar je razvidno iz načina poročanja in

izbora tem.

Metafora begunskega vala prikazuje enega najočitnejših vidikov pri konstruiranju

begunske problematike, saj gre za številke, s katerimi je mogoče tudi manipulirati

in določati neutemeljene omejitve. Tako je vlada takrat število 10 000 beguncev

določila kot zgornjo dovoljeno mejo, nov val beguncev, ki bi to številko še

povišal, pa bi resno ogrozil življenjsko raven Slovencev (Doupona Horvat 2001:

20). Mediji so begunce pogosto v svojih člankih kriminalizirali, poročali so o

naraščajočem nasilju, konfliktih nacionalnih razsežnosti, grožnjah z bombami,

motenju navad prebivalstva, jih opisovali kot potencialne storilce kaznivih dejanj

in pozivali vlado ter ministre, naj ukrepajo, preden bo prepozno (Doupona Horvat

2001: 23). Nekateri so odločitev beguncev, da zbežijo pred vojno, celo označili

kot nepotrebno in nekoristno (zbežali naj bi zaradi govoric o poboju ljudi, končali

pa so v šotorih, kjer bi lahko končali tudi v državi, od koder so pobegnili).

Begunce so opisovali kot ljudi iz nižjih socialnih slojev, ki so večinoma v slabem

zdravstvenem stanju, kar pa lahko povzroči celo epidemije (Doupona Horvat

2001: 24). Iz teh primerov je razvidno, v kolikšni meri lahko medijsko poročanje

negativno vpliva na percepcijo beguncev v javnosti. Na ta način je javna podoba

beguncev utrpela veliko škodo in javnost, ki je v veliki večini zaupala medijem, je

bila zgrožena nad prihodom »problematičnih prišlekov«.

EMPIRIČNI DEL

6 Rezultati analize spletnih časopisov in interpretacija

Za namene raziskave smo izbrali in podrobno analizirali 10 člankov iz vsakega

izbranega spletnega časopisa, in sicer na temo begunske krize. V analizo so bile

vključene po 3 spletne izdaje slovenskih (Delo, Večer, Slovenske novice) in

nemških časopisov (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung, Bild).

Iz vseh člankov so bili poiskani in izpisani termini, povezani z izbrano tematiko, s

42

pomočjo katerih je bil kasneje izdelan glosar. Sledila pa je podrobna analiza

najpogosteje uporabljenih terminov za poimenovanje udeležencev migracijskega

gibanja. Ob analizi vsakega časopisa je izpostavljen en termin s področja

begunske krize, ki se je pogosto pojavljal in je bil kasneje vključen v glosar.

Istočasno je bila posebna pozornost namenjena sovražnemu govoru oz. izražanju,

ki bi lahko vzpodbujalo ali širilo različne oblike sovraštva, naperjenega proti

udeležencem migracijskih gibanj oz. beguncem in migrantom.

6.1 Analiza člankov spletnega časopisa Delo

Za namen analize je bilo izbranih 10 člankov oz. prispevkov s področja begunske

problematike. Dolžina člankov v spletni izdaji Dela je v povprečju znašala 756

besed, članki so vsebovali slikovno gradivo, nekateri tudi infografike. Spletni

časopis izkorišča tudi večpredstavnost, saj so se v nekaterih člankih v besedilu

pojavljale besede, ki so bile drugače obarvane in so predstavljale povezave do

drugih člankov s podobno vsebinsko tematiko. Komentiranje člankov s strani

uporabnikov v večini primerov ni mogoče. Pod naslovom vsakega članka se

nahajajo avtor, datum in čas objave ter ključne besede, ki hkrati predstavljajo

povezave do člankov s podobno tematiko.

Ob najpogostejših terminih begunske problematike, ki jih predstavljajo že

ustaljene besedne zveze, kot so npr. »begunska kriza«, »pravica do azila«, »križna

žarišča«, »integracijski model« ali »zunanja meja«, se je v Delu pojavil tudi zelo

zanimiv termin, ki ga v ostalih slovenskih člankih na to temo ni bilo opaziti, in

sicer »azilni šoping«. Izraz se uporablja za pojav, ko prosilec zaprosi za azil v več

državah oz. na podlagi ekonomskih pogojev in socialne varnosti daje nekaterim

državam prednost pred drugimi (EMM 2012: 31).

V spodnji tabeli se nahajajo termini, s katerimi so v spletnem časopisu Delo

poimenovane osebe, vključene v proces migracije, navedena je tudi pogostost

pojavitev, in besede, s katerimi so se najpogosteje nahajale v paru oz. so se

nahajale v bližini določenega termina.

43

Termin Št.

pojavitev

Najpogostejše kolokacije

migrant 41 sprejeti, zavrniti, vračati, prečkati

mejo, vstop itd.

begunec 102 kriza, val, pot, vračanje, problematika,

prečkanje, vstopanje, status, zavrniti

itd.

tujec 4 integracija

prišlek 8 sprejeti, izgnati

prebežnik 35 sprejem, vračati, namestitev, kriza itd.

prosilec za azil 9 sprejeti, obravnavati

oseba 2 registrirati

človek oz. ljudje 49 sprejeti, pravice, vračati, pretok itd.

ekonomski migrant 6 zavračati

priseljenec 2 sovražnost

posameznik 2 vračati

Tabela 1: Termini v spletnem časopisu Delo

Analiza člankov na tematiko begunske problematike v spletni izdaji časopisa Delo

glede pogostosti uporabe terminov za poimenovanje ljudi v migracijskem gibanju

je podala naslednje rezultate. V Delu se je za udeležence krize najpogosteje

uporabljal termin »begunec« (39 %), sledi temin »človek« (18,7 %) in šele nato

termin »migrant« (15,6 %). Zelo pogosto se je uporabljal tudi termin »prebežnik«

(13,4 %). Samostalniki, ki so se ob izrazu »begunec« največkrat pojavili, so

»kriza«, »val«, »pot«, »center« in »vračanje«. Tako so pogoste besedne zveze

»begunska kriza«, »begunski val« in »vračanje beguncev«, pojavljajo pa se tudi

»begunska problematika«, »begunska politika« in »reka beguncev«. Ob

upoštevanju dejstva, da naj bi termin »begunec« vzbujal sočutje, saj predstavlja

ljudi, ki so bili primorani zapustiti svoje domove, je analiza pokazala, da se ob

tem terminu v številnih primerih pojavljajo izrazi z negativno konotacijo (»kriza«,

44

»naval«, »tok« ali »problematika«). Na ta način se tudi za navedeni termin

ustvarjajo negativne konotacije, torej doseganje nasprotnega učinka, ki bi ga naj

uporaba le-tega dosegla. Podobno je s terminom »migrant«, saj se ob njem

najpogosteje pojavljajo podobni izrazi (»kriza«, »nezakoniti«, »ekonomski« in

»gospodarski«), v večini primerov pa se ob njem pojavljajo glagoli »vračati«,

»prečkati« in »sprejemati«. V Delu sta se zelo redko pojavljala termina »tujec« in

»priseljenec«, je pa za ta časopis značilna pogosta raba termina »prebežnik«. Med

drugim je bilo 1. 6. 2015 na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša poslano

terminološko vprašanje glede rabe tega termina pri prevodu izraza »migrant«, in

sicer iz angleškega v slovenski jezik. V odgovoru je bilo zapisano, da se termin ne

nahaja v nobeni izmed uradnih publikacij s področja migracijske terminologije.

So pa v eni izmed raziskav o prebežnikih v Sloveniji (Prebežniki, kdo ste? [2001],

avtorji Pajnik, Lesjak-Tušek in Gregorčič) bili obravnavani kot »[…] ljudje, ki so

se po nekem spletu naključij znašli ob istem času na istem mestu in so pretrgali

(ekonomske, družbene, socialne idr.) vezi z matičnim okoljem, mejo pa so

prestopili brez dokumentov in so bili ujeti v Sloveniji.« V tej raziskavi so avtorice

izraz »prebežnik« uvrstile med izraze, ki poimenujejo neformalne statuse ilegalnih

tujcev. Tako bi lahko bil izraz »prebežnik«, ki ni pravni termin, ustrezno krovno

poimenovanje za migrante, ki iz različnih vzrokov zapustijo svojo državo, zlasti

če v drugo državo vstopijo ilegalno8. Žagar (v Doupona Horvat 2001: 8) pravi, da

se v velikem številu primerov raje uporablja termin prebežnik kot begunec.

Begunec je namreč kot tak priznan s strani Združenih narodov, prebežnik pa je

postal oznaka za kategorijo ljudi, ki se je na slovenskem ozemlju znašla slučajno,

pot pa namerava nadaljevati, najpogosteje na Zahod. Ta izraz poudarja predvsem

naključnost, nestalnost in kratkočasnost njihovega bivanja, v nasprotju s terminom

pribežnik, ki implicira, da je oseba nekam pribežala in namerava tam tudi ostati. V

nekaterih medijih, predvsem v Delu, je termin »prebežnik« v mnogih primerih

popolnoma nadomestil termin »migrant«. Odkritega sovražnega govora, ki bi

podpihoval sovraštvo, in ksenofobnih ali kakršnih koli protibegunskih izjav ni

8 Celoten odgovor z dodatno razlago Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije

znanosti in umetnosti oz. Oddelka za terminološko svetovanje je na voljo na spletnem naslovu

http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/terminologisce/svetovanje/prebeznik#v (pridobljeno 13. 3. 2016).

45

bilo zaslediti, tako da lahko poročanje spletnega časopisa Delo označimo kot

nepristransko.

Graf 1: Termini v spletnem časopisu Delo v odstotkih

6.2 Analiza člankov spletnega časopisa Večer

Enako kot pri spletnem časopisu Delo je potekala analiza člankov v spletni izdaji

časopisa Večer. Dolžina članka oz. prispevka v Večeru je v povprečju znašala 638

besed. V neposredni primerjavi z Delom je v spletni izdaji Večera manj

slikovnega gradiva, v določenih primerih slikovno gradivo sploh ni bilo na voljo

oz. je bil prispevek sestavljen le iz besedila. Pod naslovom se nahajata datum in

čas objave, na levi strani pa avtor (v določenih prispevkih je kot avtor navedeno

spletno uredništvo). Na koncu vsakega članka je možnost le-tega oceniti in

komentirati, pri čemer je slednje možno le s predhodno prijavo. Pri komentarjih je

na voljo tudi možnost prijave sovražnega govora.

Termin, ki bi izpostavili ga pri Večeru, je »hotspot« oz. »žariščna točka«. V

nekaterih primerih se pojavi tudi v izvirniku, kjer vedno sledi pojasnilo ali

slovenski ekvivalent, označuje pa center za prvi sprejem beguncev in migrantov

na zunanji meji EU, kjer so ti prvič identificirani, registrirani in se jim odvzamejo

prstni odtisi (vir: IATE).

16%

begunec; 39%

2%

3%13%

3%1%

19%

2%

1%

0%1%

Prikaz pogostosti uporabe terminov v % (Delo)

migrant

begunec

tujec

prišlek

prebežnik

prosilec za azil

oseba

človek/ljudje

ekonomski migrant

priseljenec

46

V tabeli spodaj so navedeni termini, s katerimi so bili poimenovani udeleženci

migracijskih gibanj v spletni izdaji časopisa Večer, število ponovitev in

kolokacije.

Termin Št.

pojavitev

Najpogostejše kolokacije

migrant 111 kriza, vračanje, tok, vstop itd.

begunec 99 vrniti, kriza, pot, val, center itd.

tujec 1 sprejeti

prišlek 1 namestiti

prebežnik 3 vračanje

prosilec za azil 7 sprejeti

oseba 2 prihajati

človek oz. ljudje 5 vstop, prispeti

ekonomski migrant 2 zapreti mejo

posameznik 1 zavrniti

Tabela 2: Termini v spletnem časopisu Večer

Analiza prispevkov spletne izdaje Večera je pokazala, da je bilo poimenovanje

oseb, vključenih v migracijsko gibanje, v njihovem primeru precej izenačeno.

Največkrat se je uporabil termin »migrant« (47,2 %), zelo blizu pa je tudi izraz

»begunec« (42,1 %). Časopis je skušal poročati čim bolj nevtralno, kar je

razvidno iz majhnih odstotkov terminov, ki bi lahko razodevali človeški faktor oz.

vzbudili sočutje, kar velja za izraza »človek« oz. »ljudje« (2,1 %) ali »oseba«

(0,8 %), ki so bili uporabljeni le v redkih primerih, prav tako pa so se izogibali oz.

so le redko uporabljali termine, ki bi vsebovali negativne konotacije. Tako se

»tujec« in »prišlek« pojavita v zanemarljivem številu (0,4 %), podobno je s

terminom »prebežnik (1,2 %). Večer je pri poročanju tako le redko uporabljal

sinonime za udeležence migracij in se bolj dosledno držal ustaljene terminologije,

značilne za poročanje večine slovenskih in evropskih medijev (»begunski val«,

»begunska kriza« in »migracijski tokovi«). Kot pri Delu lahko torej tudi v Večeru

opazimo rabo samostalnikov, ki predstavljajo sluteno nevarnost za bralca, s čimer

se v določeni meri ustvarja ozračje strahu, ob tem pa je treba ponovno poudariti,

47

da je to del ustaljene terminologije, ki se v primeru migracij uporablja povsod po

Evropi. Glagol, ki se je pri terminih »migrant«, »begunec« in »prebežnik«

največkrat pojavljal, je izpeljan iz nedoločnika »vrniti«, torej se v večini primerov

ustvarja vzdušje o kratkotrajnem bivanju teh ljudi na slovenskem ozemlju. V Delu

se je uporabljal termin »prišlek«, ki se pojavi tudi Večeru, vendar le v enem

primeru. Termina sicer ni bilo mogoče najti v nobenih glosarjih, povezanih z

migracijami, v SSKJ pa je definiran kot »priseljenec«. Nedoločniki, ki so ob

»vrniti« največkrat uporabljeni v kontekstu migracij, so »sprejeti«, »zavrniti« in

»prispeti«, torej večinoma izrazi, ki odločajo o usodi beguncev in migrantov. V

prispevkih ni bilo nobenih znakov sovražnega govora oz. opredeljevanja do

begunske krize ne v negativni ne pozitivni smeri.

Graf 2: Termini v spletnem časopisu Večer v odstotkih

6.3 Analiza člankov spletnega časopisa Slovenske novice

Tudi v tabloidnem časopisu Slovenske novice je bilo mogoče zaslediti številne

prispevke na temo begunske problematike. V spletni izdaji so članki na to temo v

povprečju znašali 325 besed, kar je najmanj od vseh analiziranih spletnih

časopisov. V večini primerov je bilo na voljo tudi slikovno gradivo. Podobno kot

pri spletnem časopisu Delo, se pod naslovom nahaja datum in kraj objave, avtor

(običajno le kratica, brez polnega imena avtorja) ter ključne besede, ki so hkrati

migrant; 47%

42%

1%

1%

2%

3%

1%

2%

1%0%

Prikaz pogostosti uporabe terminov v % (Večer)

migrant

begunec

tujec

prišlek

prebežnik

prosilec za azil

oseba

človek/ljudje

ekonomski migrant

posameznik

48

povezave do drugih člankov z izbrano ključno besedo. Na koncu članka ima

bralec možnost k članku prispevati, saj lahko opozori na napake ali predlaga

dodatne informacije.

Termin, ki bi ga v primeru Slovenskih novic izpostavili, je izraz »prepuščati«, s

pomenom »omogočiti prehod« (SSKJ), ki se uporablja v kontekstu spuščanja

beguncev skozi tranzitne države vse do ciljne države brez večjega preverjanja in

legitimiranja.

V tabeli spodaj se nahajajo termini, s katerimi so v spletnem časopisu Slovenske

novice poimenovane osebe, ki so vključene v proces migracije, v kolikšnem

številu so se ti termini pojavili, in besede, ob katerih so se največkrat pojavile v

paru oz. bile najpogosteje v bližini.

Termin Št.

pojavitev

Najpogostejše kolokacije

migrant 68 kriza, tok, vstop, nezakoniti, pot itd.

begunec 21 sprejem, vstop itd.

tujec 1 prehod meje

prišlek 1 izgon

prebežnik 2 dovoliti vstop

prosilec za azil 6 sprejeti

oseba 8 namestiti

človek oz. ljudje 9 poškodovani, spustiti

ekonomski migrant 5 vrniti

ilegalec 1 denarna kazen

Tabela 3: Termini v spletnem časopisu Slovenske novice

Slovenske novice so v analizi med vsemi izbranimi spletnimi časopisi najpogosteje

uporabile termin »migrant« (55,7 %) za poimenovanje oseb, ki so udeleženci

begunske problematike. Termin »begunec« na drugem mestu že znatno zaostaja

(17,2 %). Ob terminu »migrant« je bilo moč zaslediti največ negativnih izrazov,

predvsem že ustaljenih, pogosto pa se je uporabljala besedna zveza »nezakoniti

migrant«, ob terminu »ekonomski migrant« pa se je, podobno kot v Delu,

najpogosteje pojavil izraz »vrniti«. Nasprotno pa so se ob terminih »begunec«,

49

»prebežnik«, »oseba« ali »človek« oz. »ljudje« presenetljivo pojavljali izrazi s

pozitivnimi konotacijami (»sprejeti«, »namestiti« ali »dovoliti vstop«). Treba je

posebej poudariti, da so Slovenske novice edini slovenski spletni časopis med

analiziranimi, ki je uporabil termin »ilegalec«. Tega termina bi se v poročanju o

begunski krizi morali izogibati, saj gotovo stigmatizira in vsebuje predvsem

negativne konotacije, kar dokazuje tudi definicija v SSKJ, ki ga opisuje kot »kdor

je v ilegali«. Dodatno priporočilo za izogibanje tega termina za poimenovanje

beguncev je mogoče najti tudi v delu Retorika begunske politike v Sloveniji:

pragmatika legitimizacije v naslednjem odstavku (Žagar v Doupona Horvat 2001:

8):

[…] če izraz prebežniki še ohranja vsaj minimalno povezavo z usodo in položajem

teh ljudi, ki povečini bežijo pred politično in ekonomsko negotovostjo v svoji

državi, jih poimenovanje ilegalci že v celoti in povsem uvršča v kriminalno

podzemlje. Ilegalec je pač predvsem nekdo, ki je zagrešil nelegalno, to je

protipravno, dejanje. Ki je tako ali drugače kršil zakon. Poimenovanje ilegalec pa

z ničimer več ne aludira na to, da gre za človeka, ki pred (ne)čim beži. Tisti, ki vidi

ilegalce, vidi le ljudi, ki so kršili zakon in jih je treba temu primerno tudi

obravnavati. S prisilo in posebnimi sredstvi. […]

Prav tako uporabo termina »ilegalec« odsvetuje Slovenska filantropija, saj ta izraz

skupino ljudi kriminalizira, ker napeljuje na kriminalno dejanje nelegalnega

prestopa državne meje, ki pa je le prekršek in ne kaznivo dejanje9. Kljub uporabi

tega izraza pa kakšnih večjih neposrednih kršitev sovražnega govora ni bilo

opaziti, poročanje na to tematiko je bilo korektno in ni vsebovalo retorike, ki bi

bila odkrito naperjena proti beguncem in migrantom. Morda bi sicer lahko trdili,

da je pretirana uporaba termina »migrant« v primerjavi z drugimi termini dokaz

9 Slovenska filantropija, Združenje za promocijo prostovoljstva, je humanitarna organizacija.

Objavili so svoj Slovarček najpogostejših besed s področja migracij, kjer so podali svoje mnenje o

določenih terminih in predlagali alternative. Članek je bil pridobljen 2. 04. 2016 na spletni strani

http://predor.si21.com/docs/stevilka5in6januar2008/7_sLOVENARCEK_S_PODROCJA_MIGRA

CIJ.pdf

50

prikrite nastrojenosti proti beguncem, ampak tega ni mogoče verodostojno

dokazati.

Graf 3:Termini v spletnem časopisu Slovenske novice v odstotkih

6.4 Analiza člankov spletnega časopisa Frankfurter Allgemeine Zeitung

Spletni časopis Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) ima v zavihku Politika tudi

posebno kategorijo Flüchtlingskrise, kjer so zbrani vsi članki in prispevki na temo

begunske problematike. Povprečna dolžina analiziranih prispevkov znaša 594

besed, zanje je značilna večpredstavnost, saj je na voljo veliko slikovnega gradiva,

v določenih primerih tudi video vsebine, v besedilu samem pa so nekatere besede

drugače obarvane in predstavljajo povezavo do drugih člankov in tematskih

področij. Pod naslovom sta v večini primerov navedena datum objave in avtor (v

nekaterih primerih avtor ni naveden, takrat je na koncu članka kot vir naveden

DPA ali Reuters). Interaktivnost je omogočena z možnostjo komentiranja in

priporočanja članka.

Termin, ki bi ga izpostavili pri FAZ, je »Durchwinken« oz. »prepuščanje«, kot bi

se lahko glasil možen slovenski ekvivalent. Pogosto se uporablja v besedni zvezi

»Politik des Durchwinkens«, ki opisuje prakso neoviranega prehajanja migrantov

v ciljne države.

migrant; 56%17%1%

1%

2%

5% 6%

7%4% 1%

Prikaz pogostosti uporabe terminov v %

(Slovenske novice)

migrant

begunec

tujec

prišlek

prebežnik

prosilec za azil

oseba

človek/ljudje

ekonomski migrant

ilegalec

51

Sledi tabelarni prikaz terminov, ki so se pojavili v spletni izdaji časopisa FAZ,

število njihovih pojavitev in navedba izrazov, ki so se v bližini teh izrazov

največkrat pojavili.

Termin Št.

pojavitev

Najpogostejše kolokacije

Migrant 28 Aufnahme, Verteilung, Rückführung

usw.

Flüchtling 80 Krise, Strom, Durchwinken,

aufnehmen usw.

Einwanderer 4 Frage, Möglichkeit

Asylbewerber 4 Aufnahme, zurücknehmen usw.

Person 4 überqueren

Mensch 21 kommen, weiterziehen

Ankommender 3 Zahl

Tabela 4: Termini v spletnem časopisu FAZ

Analiza spletnega časopisa FAZ je pokazala prve razlike med nemško in

slovensko uporabo terminologije begunske problematike. Takoj je namreč

mogoče opaziti, da se v večini primerov uporablja termin »Flüchtling« oz.

»begunec« (55,5 %), na drugem mestu se nahaja »Migrant« (19,4 %), na tretjem

mestu pa takoj »Mensch« oz. »človek« ali »ljudje« (14,6 %). Deloma je bil takšen

rezultat tudi pričakovan, nenazadnje je termin »Flüchtlinge« za leto 2015 postal

nemška beseda leta. Podobno kot pri slovenskih medijih pa lahko opazimo, da se

ob terminih, ki naj bi vzbujali sočutje, najpogosteje pojavljajo besede z

negativnim prizvokom, kot so »Krise«, »Strom«, »Welle« ali »Angst«, FAZ pa je

med nemškimi spletnimi časopisi v največji meri uporabljal prav takšne metafore.

Torej uporaba »dramatičnih« besednih zvez ni le značilnost slovenskega

medijskega prostora, ampak jo je mogoče zaslediti tudi v tujih medijih. Med

glagoli so se razumljivo najpogosteje pojavljali »aufnehmen«, »ankommen«,

»zurückschicken« in »durchwinken«, torej glagoli, ki opisujejo gibanje in usodo

beguncev in migrantov. Poročanje spletnega časopisa FAZ je bilo objektivno, ni

52

vsebovalo znakov sovražnega govora in se je v večini primerov izogibalo

podajanju mnenj.

Graf 4: Termini v spletnem časopisu FAZ v odstotkih

6.5 Analiza člankov spletnega časopisa Süddeutsche Zeitung

Podobno kot FAZ ima tudi spletna izdaja Süddeutsche Zeitung pod zavihkom

Politika na izbiro področje Flüchtlingspolitik oz. Flüchtlinge. Povprečna dolžina

prispevka na temo begunske problematike znaša 486 besed, kar se tiče slikovnega

gradiva in uporabe video prispevkov pa je izkoriščena tudi večpredstavnost. Se pa

v nekaterih primerih pojavlja samo besedilo, v katerem pa se podobno kot pri FAZ

nahajajo povezave do drugih člankov in tematskih področij. Nad naslovom se

nahajata datum in čas objave, pod naslovom pa avtor. Komentiranje vsebine

neposredno pod člankom ni mogoče.

Termin, ki bi ga na tem mestu izpostavili, je »Balkanroute« oz. »balkanska

(begunska oz. migracijska) pot« in označuje poti, ki potekajo po Balkanu med

Bližnjim vzhodom in Srednjo Evropo, po katerih migranti in begunci potujejo, da

bi dosegli del zunanje meje Evropske unije.

19%

Flüchtling; 55%

3%3%

3%

15%

2%

Prikaz pogostosti uporabe terminov v % (FAZ)

Migrant

Flüchtling

Einwanderer

Asylbewerber

Person

Mensch

Ankommender

53

V tabeli se nahajajo termini za poimenovanje oseb in ljudi v migracijskem

gibanju, navedeno je tudi, kolikokrat so se pojavili, ter besede, ki so se nahajajo v

njihovi neposredni bližini.

Termin Št.

pojavitev

Najpogostejše kolokacije

Migrant 9 aufhalten, zurücknehmen

Flüchtling 95 Krise, aufnehmen, zurückschicken,

versorgen usw.

Asylbewerber 9 aufnehmen, ankommen

Mensch 26 ausharren, zurückschicken, festsitzen

Ausländer 1 abschieben

Wirtschaftsflüchtling 3 stoppen

Wirtschaftsmigrant 1 warnen

Tabela 5: Termini v spletnem časopisu Süddeutsche Zeitung

Analiza prispevkov spletne izdaje dnevnega časopisa Süddeutsche Zeitung je

pokazala, da se v njihovih tekstih z naskokom največkrat uporablja termin

»Flüchtling« oz. »begunec« (67,4 %). Naslednji termin »Mensch« oz. »človek«

ali »ljudje« krepko zaostaja (18,1 %), medtem ko se izraz »Migrant« nahaja šele

na tretjem mestu, izenačeno s terminom »Asylbewerber« oz. »prosilec za azil«

(6,2 %). Treba pa je izpostaviti pojav in uporabo termina »Wirtschaftsflüchtling«

oz. »ekonomskega begunca«, ki ga je bilo možno zaslediti le v enem izmed vseh

analiziranih člankov. Ta izraz se pojavi tudi v publikaciji Glossar zu Asyl und

Migration – Ein Instrument zur besseren Vergleichbarkeit, ki ga je izdala

Evropska komisija in Evropska migracijska mreža ‒ EMM, kjer je zapisano, da se

pogosto napačno uporablja in se ga je treba izogibati. Ne izraža namreč begunca v

pravnem smislu v skladu s Konvencijo o statusu beguncev. Kot alternativo, ki jo

je v takih primerih treba uporabiti, navaja termin »Wirtschaftsmigrant« oz.

»ekonomski migrant« (EMM 2012: 92). Pojavi se v paru z izrazom »stoppen«,

torej »zaustaviti«, s tem pa bralcu sporoča, kaj je zaželena reakcija ob omembi

sprejema ekonomskih migrantov. Podobno je pri uporabi termina »Ausländer«, ki

se sicer pojavi samo enkrat, je pa priporočljiva tudi uporaba drugih terminov,

54

predvsem zaradi negativnih konotacij v določenih nemško govorečih deželah

(predvsem v Avstriji) (EMM 2012: 35). Omenjeni termin se je nahajal v povezavi

z izrazom »abschieben« (v kontekstu »izgnati« oz. »odgnati«), ki vzbuja

negativne konotacije. Večino izrazov so ponovno predstavljali »aufnehmen«,

»zurückschicken« in »ausharren«. Odkritega sovražnega govora v člankih ni bilo

zaslediti, prav tako ni bilo neposrednega pozitivnega ali negativnega podajanja

mnenj glede begunske problematike, tako da lahko prispevke v večji meri

označimo kot nepristranske.

Graf 5: Termini v spletnem časopisu Süddeutsche Zeitung v odstotkih-

6.6 Analiza člankov spletnega časopisa Bild

Zadnji analizirani spletni časopis je tabloid Bild. Dolžina prispevka na temo

begunske problematika je znašala 556 besed. V tabloidu prednjači predvsem

obilica slikovnega gradiva, ki je v številnih primerih povezana še z video

vsebinami in infografikami. Treba je omeniti tudi dejstvo, da v večini primerov

avtor članka oz. prispevka ni bil naveden. Komentiranje člankov ni mogoče.

Eden izmed izstopajočih terminov je prav gotovo »Tagesquote« oz. »dnevna

kvota«, ki predstavlja kvoto oz. količinsko omejitev, ki so jo države v času

begunske krize uvedle, določa pa število migrantov in beguncev, ki jih je država

pripravljena sprejeti v enem dnevu.

6%

Flüchtling; 67%

6%

18% 1%

1%

1%

Prikaz pogostosti uporabe terminov v %

(Süddeutsche Zeitung)

Migrant

Flüchtling

Asylbewerber

Mensch

Ausländer

Wirtschaftsflüchtling

Wirtschaftsmigrant

55

V spodnji tabli se nahajajo termini za poimenovanje oseb v migracijskem gibanju,

število ponovitev in izrazi, ki so se najpogosteje pojavljali v kombinaciji z njimi

oz. so se nahajali v njihovi bližini.

Termin Št.

pojavitev

Najpogostejše kolokacije

Migrant 34 ankommen, einreisen, registrieren

usw.

Flüchtling 156 Krise, ankommen, aufnehmen,

verteilen usw.

Hilfesuchender 1 verlassen

Person 1 durchlassen

Mensch 41 aufnehmen, ankommen, durchwinken

usw.

Asylsuchender 3 kommen, behandeln

Einwanderer 2 ankommen

Tabela 6: Termini v spletnem časopisu Bild

Rezultati analize uporabe terminov za udeležence migracijskih gibanj v spletni

izdaji tabloida Bild so zelo podobni rezultatom za Süddeutsche Zeitung.

Največkrat uporabljen termin je »Flüchtling« oz. »begunec« (65,5 %), sledi mu

»Mensch« oz.»človek ali »ljudje« (17,2 %) ter na tretjem mestu »Migrant« (14,2

%). Podobno kot pri preostalih dveh spletnih časopisih, se termin »Flüchtling«

največkrat uporablja v kombinaciji z izrazi »Krise«, »Strom« in »Welle«. Kot

zanimivost lahko omenimo, da Bild v nasprotju s preostalima časnikoma

uporablja termin »Asylsuchender«, ki se uporablja za prosilca za azil predvsem v

Švici, in ne »Asylbewerber«. Izrazi, ki prednjačijo, so standardni »ankommen«,

»aufnehmen« in»durchwinken« ter »überqueren«, torej večinoma izrazi povezani

z gibanjem in usodo beguncev in migrantov. Zanimivo je tudi dejstvo, da se izraz

»registrieren« uporablja le v kombinaciji s terminom »Migrant«. Kljub uporabi

senzacionalnih naslovov ni bilo zaslediti sovražnega govora in pristranskega

poročanja. Med vsemi analiziranimi spletnimi časopisi pa je Bild na račun

šokantnih naslovov in v določenih primerih pretresljivega slikovnega materiala v

56

kombinaciji z dramatično retoriko zagotovo vzbujal največ čustvenih odzivov

svojih bralcev.

Graf 6: Termini v spletnem časopisu Bild

6.7 Povzetek celotne analize

Termin Št. pojavitev Termin Št. pojavitev

migrant 220 Migrant 71

begunec 222 Flüchtling 331

prosilec za azil 22 Asylbewerber 16

človek oz. ljudje 63 Mensch 88

prebežnik 42 drugo 20

ekonomski migrant 13

Tabela 7: Termini v sl. spletnih časopisih Tabela 8: Termini v nem. spletnih

časopisih

Analiza člankov s področja begunske krize slovenskih in nemških spletnih

časopisov je pokazala, da so izbrani mediji v večini primerov korektno poročali o

dogodkih na to temo. Tako v analiziranih prispevkih s strani avtorjev oz.

novinarjev in medijskih hiš do beguncev in migrantov ni bilo mogoče zaslediti

neposrednega odklonilnega odnosa. Edini pomislek, ki ga lahko imamo do

14%

Flüchtling; 66%

1% 0%

17%1%

1%

Prikaz pogostosti uporabe terminov v % (Bild)

Migrant

Flüchtling

Hilfesuchender

Person

Mensch

Asylsuchender

Einwanderer

57

analiziranih medijev, je pretirana uporaba prispodob, pri čemer lahko govorimo

celo o že ustaljeni in priročni uporabi besed, kot so »kriza«, »problematika« in

»valovi«, o čemer bomo spregovorili v nadaljevanju. Ob analizi je bila posebna

pozornost namenjena tudi oprezanju za sovražnim govorom, saj je tretja hipoteza

predvidevala sovražni govor v tabloidnih časopisih, ki so nagnjeni k

senzacionalizmu in vzbujanju različnih čustev. Vendar je to hipotezo treba

zavrniti, saj tudi v tabloidnih časopisih, kljub nekaterim vprašljivim načinom

poročanja (pozornost vzbujajoči naslovi, v določenih primerih raba neustreznih

terminov), primerov sovražnega govora ni bilo opaziti. Velika razlika, ki se

pokaže v primerjavi slovenskih in nemških spletnih časopisov, je pri

poimenovanju udeležencev migracijskega gibanja. Rezultati analize so pokazali,

da so slovenski časniki večkrat uporabljali termin »migrant« (35,6 % slovenski,

proti 13,4 % nemški),oz. da je bila uporaba terminov »migrant« in »begunec« pri

nas skorajda izenačena (35,6 % in 35,9 %), medtem ko je pri nemških spletnih

časopisih v večini primerov prednjačil termin »begunec« (kar 62,9 %).Tako lahko

potrdimo drugo hipotezo, ki je predvidevala večinsko uporabo termina »begunec«

v nemških časopisih, zavrniti pa je treba prvo hipotezo o pretirani uporabi termina

»migrant« v slovenskih spletnih časopisih, saj je bila uporaba obeh najpogostejših

terminov skorajda izenačena, termin »migrant« pa se je najpogosteje uporabljal v

člankih tabloidnega časopisa Slovenske novice. Treba je izpostaviti tudi uporabo

termina »ekonomski migrant«, ki se je v slovenskih medijih pojavljal sicer manj,

kot je bilo pričakovano, ob njem pa so se v večini primerov nahajali negativni

izrazi (»vrniti« ali »zapiranje mej«), kar je še dodatno poudarilo učinek že tako

prisotnih negativnih konotacij na ta termin. V nemških medijih se termin

»ekonomski migrant« oz. »Wirtschafsmigrant« ni pojavljal, izjema je bil članek

časopisa Süddeutsche Zeitung, kjer se je pojavil, kot je bilo že omenjeno, v

kombinaciji z neustrezno uporabljenim »Wirtschaftsflüchtling«.

58

Graf 7: Termini v slovenskih spletnih časopisih

Graf 8: Termini v nemških spletnih časopisih

6.8 Raba »dramatičnih« terminov in besednih zvez v slovenskih in nemških

spletnih časopisih

Z razmahom množičnih migracij na območju Evrope in Evropske unije se je v

medijih begunska terminologija krepko zasidrala. Kot smo že omenili, imajo

množični mediji še vedno zelo velik vpliv na ustvarjanje javnega mnenja, kljub

skokovitemu vzponu in razširjenosti socialnih omrežij. Zato je zelo pomembno,

migrant; 36%

begunec; 36%

4%

10%

7%2% 5%

Uporaba terminov v slovenskih medijih (v %)

migrant

begunec

prosilec za azil

človek/ljudje

prebežnik

ekonomski migrant

drugo

13%

Flüchtling; 63%

3%

17%

4%

Uporaba terminov v nemških medijih (v %)

Migrant

Flüchtling

Asylbewerber

Mensch

drugo

59

na kakšen način poročajo o aktualni begunski problematiki in predvsem kakšen

jezik uporabljajo. Že samo poimenovanje ljudi vpliva na pozitivno ali negativno

dojemanje s strani naslovnika. Tako ni vseeno, ali govorimo o »migrantih«,

»tujcih« ali »beguncih«, saj vsak izraz vzbuja drugačne konotacije, predvsem pa

če se mu pridoda še pridevnik ilegalen ali legalen. Predvsem termin »begunec«, ki

bi moral vzbujati sočutje, saj predstavlja ljudi, ki so bili primorani zapustiti svoje

domove, ne dosega več enakega učinka kot včasih. Mediji so tako z uporabo

besednih zvez, ki jih bomo tukaj poimenovali kot »dramatične« besedne zveze, v

določeni meri sokrivci za strah in nestrpnost do beguncev in migrantov.

Že samo poimenovanje celotne situacije »begunska« oz. »migrantska kriza« in

»begunska« oz. »migrantska problematika« v bistvu označuje neugoden oz.

negativen položaj. Beseda »kriza« (SSKJ) namreč označuje »stanje v

gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati« oz. v

ekspresivni rabi »neugodno, težko rešljivo stanje«, medtem ko izraz

»problematika« (SSKJ) izraža »probleme v celoti« (ponavadi nastopa s

prilastkom). Enako velja tudi v nemškem jeziku za izraza »Flüchtlingskrise« in

»Flüchtlingsproblematik«, saj je »kriza« v nemškem slovarju Duden definirana

kot »težak položaj, situacija, čas; čas ogroženosti«, medtem ko je »problematika«

definirana kot »težava, ki je posledica določene situacije«. Oba izraza oz. obe

poimenovanji sta stalnica tako pri slovenskih kot tudi nemških spletnih časopisih,

saj se pogosto pojavljata v člankih oz. prispevkih, ki se dotikajo migracijskega

področja. Frankfurter Allgemeine Zeitung ima za prispevke o migracijah celo

lasten zavihek z imenom Flüchtlingskrise.

Negativni trend se nadaljuje s poimenovanjem premikov oz. gibanja beguncev in

migrantov. Tako lahko poslušamo in beremo o »begunskem valu«, »migrantskem

toku« oz. »pritoku«, »reki beguncev«, »navalu migrantov«, ki jih je nato treba

»omejiti«, »zajeziti«, »preusmeriti« ali »ustaviti«. Metafora »begunski val«

ustvarja podobo nenadzorovane naravne sile, ki jo treba zajeziti, da ne bi

povzročila še večje škode. Pojav tovrstne retorike pa seveda ni nič novega, o

begunskih valih smo lahko namreč brali že leta 1992, ko so v Slovenijo vstopali

begunci iz bivše skupne države, kar smo omenili že v prejšnjih poglavjih. V

analiziranih spletnih časopisih je največ prispodob z vodnimi viri uporabil časnik

60

Delo, saj se je v njihovih prispevkih govorilo celo, da smo »preplavljeni z

begunci« in o »povodnji beguncev«. Raba takšnih izrazov hote ali nehote vpliva

na percepcijo ljudi in na njihova čustva, saj deluje zastrašujoče, hkrati pa se na ta

način ljudi dehumanizira in zmanjšuje sočutje z njimi. Tako se velik del javnosti

več ne poistoveti z begunci, ker niso več begunci, ampak valovi, grožnja oz.

pretnja za »lastno« državo in blagostanje. Podobno retoriko zasledimo tudi v

nemških spletnih medijih, kjer se izrazi kot so »Flüchtlingswelle«, »(Bewältigung

der) Flüchtlingsströme«, »Migrationsströme«, »Andrang von Flüchtlingen«,

»Menschengewühl« »Strom von Menschen« in »Flüchtlingsansturm« pojavljajo v

enaki meri. Med nemškimi časopisi sta v rabi takšne terminologije prednjačila

predvsem časnik FAZ in v veliki meri tudi Bild. Tako je potrjena četrta hipoteza,

ki je predvidevala, da se bodo »dramatične« besedne zveze pojavljale tako v

slovenskih kot tudi v nemških spletnih časopisih. Ti podatki kažejo, da k strahu

pred begunci in migranti prispevajo tudi množični mediji, saj poročajo o

»begunskem kaosu«, »vdoru beguncev« in »pritisku na meje« ter o tem, da

begunci »prodirajo« proti ciljnim državam. Uporaba takšnih terminov, kot je

»prodirati«, ki se pogosto uporabljajo tudi v vojaškem kontekstu (»z vojaško silo,

bojem kam na nasprotnikovo ozemlje« (SSKJ)), ter »vdreti« s podobnim

pomenom (»na silo, s silo priti kam, navadno z namenom krasti ropati;

nenapovedano, proti volji koga priti kam; silovito pojaviti se kje« (SSKJ)),

enostavno ponovno vzbuja strah in odpor do ljudi, ob katerih se ti izrazi

pojavljajo. Tudi v nemških časopisih se tako srečamo z agresivnimi prispodobami

kot npr. »Ansturm der Flüchtlinge«, kjer termin »Ansturm« s pomenom »napad,

naval, juriš« (Duden) vzbuja neprijetne občutke in konotacije.

Kot smo omenil že v analizi posameznih spletnih časopisov, v člankih ni bilo

prebrati ali zaznati neposrednega sovražnega govora oz. izražanja, ki bi bilo

nastrojeno proti beguncem in migrantom. Se pa poraja vprašanje, če so prispevki

oz. članki res v tolikšni meri nepristranski in objektivni ob uporabi takšne retorike

in kakšen vpliv ima uporaba takšne »dramatične« retorike na bralce oz.

prejemnike informacij.

61

7 Povzetek pogovora z novinarjem časopisa Večer

V sklopu diplomskega dela je bil opravljen tudi pogovor oz. krajši intervju z

urednikom in novinarjem Večera ter članom upravnega odbora Društva

novinarjev Slovenije, Matijo Stepišnikom. Transkripcija celotnega pogovora je na

voljo v prilogi.

V pogovoru sva se med drugim dotaknila tudi teme, na kakšen način v časopisni

hiši uskladijo oz. pridobijo ustrezno terminologijo. Izvedeli smo, da v časopisni

hiši oz. znotraj uredništva opravijo uredniško debato z namenom doseči dogovor o

poimenovanju posameznih stvari. Velikokrat se posvetujejo tudi z lektorji, v

primeru tujih izrazov pa se posvetujejo tudi s svojo prevajalsko službo. To službo

uporabljajo tudi v primeru, ko uporabljajo tuje vire in agencije, kljub dejstvu, da

so novinarji ponavadi vešči vsaj enega tujega jezika. Tudi v primeru daljših

besedil, konkretno naveden primer je objava prispevka z nemško govorečega

področja, se prispevek prvotno posreduje prevajalski službi. Tako je bilo mogoče

iz pogovora razbrati, da resne medijske oz. časopisne hiše uporabljajo svoje

prevajalske službe in da je povzemanje oz. prevajanje tujih virov v večini

primerov primarno naloga prevajalca. Iz tega lahko sklepamo, da imajo prevajalci

pomembno vlogo in odgovornost tudi pri soodločanju in ustvarjanju

terminologije, ki se jo v nadaljnjem procesu javnosti predstavi v obliki časopisnih

člankov. Torej se tudi v časopisnih hišah zavedajo vloge prevajalca kot

medkulturnega posrednika, njegovih kompetenc in kvalifikacij, s tem pa

posledično tudi pomembnosti uporabljanja ustrezne terminologije, s katero

omejijo možnost nesporazumov in napačnega poročanja, ki v kontekstu kriz lahko

odločilno vpliva na percepcijo krize s strani javnosti. V luči teh ugotovitev in

primerjave s poročanjem o begunskih krizah v preteklosti lahko zavrnemo peto

hipotezo, da se večina terminologije begunske krize prevaja. Terminologija, ki se

je uporabljala v prispevkih, je predvsem kombinacija uredniškega dogovora, v

določeni meri tudi prevedenih terminov iz tujega jezika in že ustaljene retorike

(raba »dramatičnih« besednih zvez, pogostost glagolov, ki opisujejo gibanje,

premikanje, ravnanje z begunci in migranti ipd.).

62

Terminologija, ki se jo uporablja in je predstavljena v tiskani in spletni različici

časopisa Večer, je tako rezultat naporov celotnega uredništva, novinarjev lektorjev

in prevajalcev. V časopisni hiši se zavedajo, kako pomembno je stvari in osebe

ustrezno poimenovati, izogibati se stereotipom in izrazom, ki lahko negativno

vplivajo na percepcijo javnosti. Zavedajo se, da so termini v kontekstu begunske

krize zaznamovani, da imajo izrazi »migrant«, »begunec« in »prebežnik« različne

konotacije. Krizo so poimenovali »begunska kriza« predvsem zaradi tega, ker je

večina udeležencev vojnih beguncev, se pa zavedajo, da je treba termina

»begunec« in »migrant« ločevati. To tezo je potrdila tudi analiza člankov spletnih

časopisov, saj Večer kot edini izmed vseh izbranih časopisov ni dajal prednosti

enemu izmed teh terminov oz. sta se termina uporabljala v enaki meri. Stepišnik

pravi, da je bil cilj in namen njihovega poročanja predstaviti krizo brez nekega

posploševanja, stereotipov in širjenja strahu, torej z željo razbiti strahove javnosti

s poročanjem na razumljiv in objektiven način, saj se zavedajo svoje odgovornosti

v javnem prostoru. To je bil tudi razlog za odločitev, da se v večini primerov

skušajo izogibati predvsem izrazoma »tujec« in »prebežnik«. Analiza je tudi v

tem primeru potrdila njihov namen, saj se oba izraza v spletnih prispevkih

časopisa Večer pojavita v minimalnem številu.

V svojih člankih seveda uporabljajo različne vire, med drugimi tudi Slovensko

tiskovno agencijo (STA), Deutsche Presse Agentur (dpa) in Reuters. Kot je že bilo

omenjeno, se pri povzemanju tujih virov v večini primerov uporablja prevajalska

služba, kar pa ne pomeni, da se novinarji osredotočajo na vire v lastnem jeziku.

Znanje tujih jezikov je po mnenju Stepišnika zelo pomembno, saj tako lahko

spremlja tuje vire, si interpretira in uporablja podatke, pridobiva informacije,

ozadja in kontekste, tudi druge zorne kote (v kontekstu begunske krize predvsem

stališče Nemčije, ki ima veliko vlogo pri sprejemanju odločitev), ki so lahko

uporabni predvsem pri pisanju komentarjev. Dostopnost različnih virov v današnji

informacijski dobi je neomejena, novinar pa s svojo strokovnostjo prepoznava

kredibilne vire, s katerimi lahko dodatno obogati prispevke. Poznavanje tujih

jezikov je torej za novinarje ključnega pomena, saj na ta način lahko kakovostno

in učinkovito opravljajo svoje delo. Lahko torej trdimo, da novinar, podobno kot

prevajalec, išče paralelna besedila, ki mu pomagajo pri poznavanju ozadja

63

določenih situacij in uporabi ustrezne terminologije. Kljub temu pa je Stepišnik

mnenja, da je predvsem pri zahtevnejši terminologiji pomembno, da gre skozi sito

prevajanja, še posebej v primeru njihove prevajalske službe, ki je dovolj izkušena

in usposobljena, da vsebino priredi potrebam medija.

Podobno lahko najdemo stične točke tudi pri statusu novinarja in prevajalca, kjer

je Stepišnik izpostavil predvsem trenutno krizno situacijo zaposljivosti

novinarjev, saj jih večina nima socialne in delavnopravne varnosti, ki predstavlja

določeno varovalno mrežo za novinarja, kar je ključnega pomena za kakovostno

novinarsko delo, saj si le v tem primeru lahko novinar upa stopati v konfrontacije

z različnimi lobiji in institucijami. Situacija je primerljiva s prevajalstvom, saj je

zaposljivost prevajalcev na podobno nizki ravni, torej si večina komajda zagotovi

eksistenco. To pa v veliki meri vpliva na kakovost, saj prihaja do nižanja cen, s

čimer pa se posledično niža kakovost, saj mora na ta način prevajalec za

zagotovitev lastne eksistence opraviti več dela. Tudi z družbenega vidika je

postalo očitno, da poklica žal ne uživata velikega ugleda.

Kar se tiče aktualnega poročanja medijev na temo begunske krize, je Stepišnik

mnenja, da je na samem začetku poročanja prišlo do veliko zmede, predvsem pri

terminologiji, ki ni šla skozi uredniško sito, sčasoma pa se je situacija

normalizirala. Tako meni, da so mediji večinoma poročali korektno in

profesionalno, se pa v našem medijskem prostoru nahajajo mediji z uredniško

politiko širjenja, strahu in predsodkov, ki so kljub svojemu manjšemu dosegu

uspeli preglasiti razumsko debato. Generalno gledano, pa po njegovem mnenju

večina resnih medijev ni kršila visokih profesionalnih in etičnih standardov, ki so

zapisani v Kodeksu novinarjev Slovenije. To njegovo videnje je potrdila tudi

analiza poročanja spletnih časopisov, saj v nobenem izmed prispevkov ni bilo

mogoče zaslediti izražanja oz. terminologije, ki bi bila odkrito naperjena proti

beguncem in migrantom, ali ki bi vsebovala ksenofobne ali fašistoidne izjave, ki

bi vzpodbujale nestrpnost. Edini primer, kjer je res prišlo do neustrezne

terminološke rabe, je uporaba termina »ilegalec« v primeru tabloidnega časopisa

Slovenske novice.

64

8 Slovensko-nemški glosar

V tem poglavju je predstavljen glosar terminov, ki se pojavljajo v člankih o

begunski krizi in so potrebni za razumevanje določenih izrazov, zakonov ali

konvencij. Glosar je bil ustvarjen z namenom olajšati razumevanje člankov in

besedil na temo begunske krize v izbranih jezikih ter kot pomoč pri prevodu

besedil s podobno tematiko. Celoten glosar je na voljo v prilogi.

Viri, ki so bili uporabljeni za gradnjo glosarja oz. iz katerih so bile izpeljane

definicije ali razlage, so terminološka zbirka IATE, Glossar 2.0 zu Asyl und

Migration ter Glosar migracij. IATE ali Inter-Active Terminology for Europe

(Interaktivna terminologija za Evropo) je medinstitucionalna terminološka zbirka

Evropske unije. Projekt se je začel leta 1999 s ciljem zagotoviti spletno

infrastrukturo za vse terminološke vire EU in pospešiti razpoložljivost ter

standardizacijo podatkov. V institucijah in agencijah EU se uporablja že od leta

2004 za zbiranje, razširjanje in upravljanje terminologije, ki je specifična za EU.

Vsebuje vse obstoječe terminološke baze prevajalskih storitev EU na enem mestu,

vsebuje pa približno 1,4 milijona večjezičnih vnosov10. Glossar 2.0 zu Asyl und

Migration je izdala Evropska migracijska mreža (EMN) z namenom izboljšati

skupno razumevanje terminov s tega področja in poenostaviti uporabo ter

primerljivost. Hoteli so ustvariti referenčni dokument za člane migracijske mreže

in druge akterje na področju migracij in azila. Ta druga izdaja vsebuje več kot 300

terminov s prevodi v večino evropskih jezikov ter razlago v nemškem jeziku, kar

je in bo tudi v prihodnje prav gotovo pripomoglo k boljši izmenjavi informacij in

posledično tudi k napredku evropske azilne in migracijske politike. Glosar

migracij je izdala International Organization for Migration (IOM) oz.

Mednarodna organizacija za migracije. Glosar so izdelali z namenom, da postane

temeljni vir strokovnega izrazja s področja migracij za strokovne delavce, vladne

uslužbence s področja migracij, študente in druge. Poseben poudarek je na

dejstvu, da ta glosar še ni dokončen izdelek in se posodablja iz izdaje v izdajo.

10 Podatki o Interaktivni terminologiji za Evropo so pridobljeni z uradne spletne strani večjezične terminološke zbirke IATE. Pridobljeno 3. 04. 2016 na spletnem naslovu http://iate.europa.eu/about_IATE.html

65

Glosar vsebuje termine v angleškem jeziku in slovenske ustreznice z dodatno

razlago.

Slovensko-nemški glosar terminov s področja begunske krize

Termin v

slovenskem

jeziku

Razlaga v

slovenskem jeziku

Termin v

nemškem

jeziku

Razlaga v

nemškem jeziku

azil (diplomatski): Zatočišče, ki

ga lahko države odobrijo

zunaj svojih meja, na

območjih izvzetih iz

jurisdikcije, posamezniku,

ki išče zaščito pred oblastjo,

ki ga preganja ali zahteva.

Pravica posameznika do

diplomatskega azila ne

obstaja in je odvisno od

države če ga prosilcu

podeli. (teritorialni):

Zaščita, ki jo država

zagotovi posamezniku na

svojem ozemlju pred

izvajanjem pristojnosti

njegove izvorne države.

Temelji na načelu

nevračanja, s čimer se

uresničujejo določene

mednarodno priznane

pravice.

Asyl, n Eine Form von Schutz, den

ein Staat auf seinem

Hoheitsgebiet, basierend auf

dem Prinzip des Non-

refoulment und auf

international oder national

anerkannten

Flüchtlingsrechten, gewährt.

Asyl wird einer Person

gewährt, die in ihrem

Herkunftsland keinen Schutz

suchen kann, insbesondere

aus Furcht vor Verfolgung

aufgrund der Rasse,

Religion, Nationalität,

Zugehörigkeit zu einer

bestimmten sozialen Gruppe

oder der politischen

Meinung.

azilant Sopomenka za prosilca za

azil (glej prosilec za azil).

Asylant, m Synonym für Asylbewerber

(siehe Asylbewerber).

azilni dom Objekt za nastanitev

prosilcev za azil, v katerem

se izvajajo tudi različne

dejavnosti.

Aufnahme-

einrichrtung

für

Asylbewerber

Eine Einrichtung für die

Unterbringung von Asyl-

bewerber, wo auch

verschiedene Aktivitäten

66

ausgeführt werden.

azilni šoping Pojav, kjer prosilec zaprosi

za azil v več kot eni državi

članici EU ali pa daje

prednost eni članici pred

drugo, predvsem zaradi

višjega standarda pogojev

za sprejem ali socialne

varnosti.

Asyl-Shopping, n Das Phänomen, wo ein

Migrant bzw. Asylbewerber

einen Asylantrag in mehr als

einem EU-Mitgliedstaat stellt

oder einen EU-Mitgliedstaat

gegenüber anderen, wegen

wahrgenommener höherer

Standards der Aufnahme-

bedingungen oder sozialer

Sicherheit, bevorzugt.

balkanska

(begunska/

migracijska)

pot

Poti med Bližnjim vzhodom

in Evropo, ki potekajo

preko Balkana, kjer poteka

del zunanje meje Evropske

unije.

Balkanroute, f Bezeichnung für Routen

zwischen dem Nahen Osten

und Europa über den Balkan,

wo ein Teil der EU-

Außengrenze verläuft. Der

Begriff wird im

Zusammenhang mit

Drogenschmuggel und seit

2015 vor allem mit der

Flüchtlingskrise im Europa

verwendet.

begunec (mandatni): Oseba, ki

izpolnjuje kriterije Statuta

Visokega komisariata

Združenih narodov za

begunce in je upravičena do

zaščite Združenih narodov,

ne glede na to ali se nahaja

v državi podpisnici

Konvencije o statusu

beguncev iz 1951 in

Protokola o statusu

beguncev iz 1967 ter ne

glede na to, ali ga je država

Flüchtling, m (Mandats-): Eine Person, die

die in der Satzung des Hohen

Flüchtlingskommissars der

Vereinten Nationen

(UNHCR) festgelegten

Kriterien erfüllt und

Anspruch auf den vom

Hochkommissariat der

Vereinigten Nationen

gewährten Schutz hat,

unabhängig davon, ob sie

sich in einem Land befindet,

das eine Vertragspartei der

67

gostiteljica priznala kot

begunca. (priznani): Oseba,

ki se z utemeljenim strahom

pred preganjanjem na

osnovi vere, rase,

političnega prepričanja,

narodne pripadnosti,

pripadnosti določeni

družbeni skupini, nahaja

izven izvorne države in ne

more ali noče uživati

varstva te države.

Genfer (Flüchtlings-)

Konvention und Protokoll

ist, oder ob sie als Flüchtling

in dem Aufnahmeland gemäß

eines dieser beiden

Abkommen anerkannt

wurde. (De-Facto-): Gemäß

der Genfer (Flüchtlings-)

Konvention und Protokoll

eine Person, die aus der

begründeten Furcht vor

Verfolgung wegen ihrer

Rasse, Religion, Nationalität,

Zugehörigkeit zu einer

bestimmten sozialen Gruppe

oder wegen ihrer politischen

Überzeugung sich außerhalb

des Landes befindet, dessen

Staatsangehörigkeit sie

besitzt, und den Schutz

dieses Landes nicht in

Anspruch nehmen kann oder

wegen dieser Befürchtungen

nicht in Anspruch nehmen

will.

begunska

kriza

Krizno stanje zaradi navala

oziroma vstopa ali tranzita

velikega števila beguncev

in migrantov v države ali

njihove mejne regije.

Flüchtlingskrise, f Krisenhafte Zustände durch

den Zustrom bzw. Einreise

oder Durchreise mehrere

hunderttausend Flüchtlinge

und Migranten z.B. durch

viele Staaten Europas und

der angrenzenden Regionen.

begunsko

taborišče

Začasno taborišče, ki ga

postavi vlada ali nevladna

organizacija za sprejem

Flüchtlingslager,

n

Ein Lager, in dem

Flüchtlinge untergebracht

sind. Die heutige

68

beguncev zaradi naravne

nesreče, vojne ali politične

krize.

Unterbringung von

Flüchtlingen in

Flüchtlingslagern

(Erstaufnahmeeinrichtungen,

Gemeinschaftsunterkünfte)

ist in Deutschland Teil des

Sachleistungsprinzips des

Asylbewerberleistungsgesetz

es.

begunska

politika

Ukrepi za boljšo regulacijo

in nadzor begunskih tokov,

integracijo beguncev,

ureditev zakonitega in

spopadanje z nezakonitim

priseljevanjem.

Flüchtlingspolitik,

f

Maßnahmen zur besseren

Steuerung und Kontrolle von

Flüchtlingsströmen,

Integration der Flüchtlinge,

Regelung der legalen und

Bekämpfung der illegalen

Einwanderung.

begunski tok Število beguncev, ki se

gibljejo v določeno državo

ali po določeni tranzitni

poti.

Flüchtlingsstrom,

m

Zustrom einer großen Zahl

der Flüchtlinge, die aus

einem bestimmten Land

geflüchtet sind.

begunski val Veliko število beguncev, ki

so pobegnili iz ogroženega

območja in iščejo zatočišče

v drugih državah.

Flüchtlingswelle, f Eine große Anzahl von

Personen, die aus einer

gefährdeten Region fliehen

und Zuflucht in einem

anderen Staat suchen.

ciljna država Država, ki je cilj

migracijskih tokov

(zakonitih ali nezakonitih).

Zielland, n Das Land, das ein Ziel für

Migrationsbewegungen

(regulär oder irregulär)

darstellt.

CIREFI

(Center za

informacije,

razprave in

izmenjave

podatkov o

Organ, ki podpira države

članice EU pri učinkovitem

preučevanju zakonitega

priseljevanja, preprečevanju

nezakonitega priseljevanja

in nezakonitega prebivanja,

CIREFI

(Informations-,

Reflexions- und

Austauschzentru

m für Fragen im

Zusammenhang

Ein Gremium, das die EU-

Mitgliedstaaten bei der

wirksamen Erfassung der

legalen Einwanderung, der

Verhinderung der illegalen

Einwanderung und des

69

prečkanju

meja in

priseljevanju)

učinkovitem boju proti

nezakonitemu tihotapljenju

priseljencev, boljšemu

odkrivanju ponarejenih

dokumentov in izboljšanju

prakse prisilnih vrnitev.

mit dem

Überschreiten der

Außergrenzen

und der

Einwanderung)

unerlaubten Aufenthalts, der

effektiven Bekämpfung der

Schleuserkriminalität, der

besseren Erkennung von

Dokumentenfälschung und

der Verbesserung der

Rückführungspraxis

unterstützt.

človekove

pravice

Prirojene, določene in

nedotakljive pravice, ki

pripadajo vsakemu človeku.

Menschenrechte, f Angeborene, unverlässliche

und unverletzliche Rechte,

die jedem Menschen als

solchem zukommen.

dnevna kvota Kvota, oziroma količinska

omejitev, ki jo države

uvedejo za sprejem

migrantov v enem dnevu.

Tagesquote, f Von Staaten eingeführte

Quote beziehungsweise

quantitative Beschränkung

für die Aufnahme von

Migranten in einem einzigen

Tag.

država izvora V kontekstu begunske krize

se izraz nanaša na državo,

katere državljan je oseba, ki

migrira, ali v primeru osebe

brez državljanstva, država

prejšnjega prebivališča.

Herkunftsland, n Im Kontext von

Flüchtlingen, bezeichnet

dieser Begriff das Land der

Staatsangehörigkeit oder (bei

Staatslosen) den früheren

gewöhnlichen

Aufenthaltsort.

država

sprejemnica /

gostiteljica

V kontekstu EU država

članica, v kateri državljan

tretje države prebiva.

Aufnahmeland, n Im EU-Kontext der EU-

Mitgliedstaat in dem ein

Drittstaatsangehöriger seinen

legalen Aufenthalt aufnimmt.

država

vrnitve

Tretja država v katero se

vrača državljan tretje

države.

Rückkehrland, n Ein Drittland, in welches ein

Drittstaatsangehöriger

zurückkehrt.

državljanstvo Posebno pravno razmerje

med posameznikom in

državo, pridobljeno ob

Staatsagehörig-

keit, f

Die besondere rechtliche

Bindung zwischen einer

Person und ihrem

70

rojstvu ali z naturalizacijo,

in sicer z izjavo, izbiro,

poroko ali kakšen drugačen

način v skladu z nacionalno

zakonodajo. Ne opisuje

etničnega porekla osebe.

Heimatsstaat. Sie wird durch

Geburt oder durch

Einbürgerung erworben,

unabhängig davon, ob diese

durch Erklärung,

Einbürgerungsoption,

Eheschließung oder auf

einem anderen Weg gemäß

den nationalen

Rechtsvorschriften erfolgt.

Bezeichnet nicht die

ethnische Herkunft der

Person.

Dublinska

konvencija

Sporazum med državami

članicami Evropske unije

(sprejet leta 1990, v veljavi

od 1997), ki določa, katera

država članica je pristojna

za obravnavo vloge prosilca

za azil, ki je bila vložena v

eni od držav pogodbenic.

Preprečuje, da bi se ista

vloga za azil presojala v

različnih državah članicah

ob istem času. Prav tako

preprečuje, da bi se prosilca

usmerjalo iz ene države v

drugo samo zato, ker

nobena država noče

prevzeti odgovornosti za

obravnavo njegove vloge.

Dubliner

Übereinkommen,

n

Übereinkommen, das den

zuständigen Staat für die

Prüfung eines in einem

EU-Mitgliedstaat gestellten

Asyleintrags bestimmt. Das

Dubliner Übereinkommen

wurde im Juni 1990 von den

damals zwölf

EG-Mitgliedsstaaten

unterzeichnet und trat im

September 1997 in Kraft.

dublinska

uredba

Uredba Evropskega

parlamenta in Sveta o

vzpostavitvi meril in

mehanizmov za določitev

Dublin-

Verordnung, f

Verordnung des

Europäischen Parlaments

und des Rates zur Festlegung

der Kriterien und Verfahren

71

države članice odgovorne

za obravnavanje prošnje za

mednarodno zaščito, ki jo v

eni od držav članic vloži

državljan tretje države ali

oseba brez državljanstva.

zur Bestimmung des

Mitglieds-staats, der für die

Prüfung eines von einem

Drittstaatsangehörigen oder

Staatenlosen in einem

Mitgliedstaat gestellten

Antrags auf internationalen

Schutz zuständig ist.

ekonomski

begunec

Izraz se pogosto napačno

uporablja, pravilen izraz je

ekonomski migrant.

Wirtschafts-

flüchtling, m

Dieser Begriff wird oft falsch

verwendet, die korrekte

Bezeichnung ist

Wirtschaftsmigrant.

ekonomski

migrant

Oseba, ki zapusti svoje

prebivališče z namenom, da

se ustali izven izvorne

države ter izboljša kakovost

svojega življenja. Uporablja

se za razlikovanje od

beguncev, ki so preganjani

in bežijo, nanaša pa se tudi

na osebe, ki poskušajo

nezakonito vstopiti v

državo ali na nepošten

način uporabljajo azilne

postopke.

Wirtschafts-

migrant, m

Person, die ihr Herkunftsland

aus rein wirtschaftlichen

Gründen, die in keinem

Zusammenhang mit der

Flüchtlingsdefinition stehen,

verlässt oder die auf der

Suche nach materieller

Besserstellung in ihrer

Lebensgrundlage ist.

Eurodac Evropski avtomatski sistem

za identifikacijo prstnih

odtisov. Podatkovna zbirka

prstnih odtisov oziroma

sistem za primerjavo

prstnih odtisov prosilcev za

azil ter tudi nezakonitih

priseljencev.

Eurodac Europäisches System zum

Vergleich der

Fingerabdruckdaten von

Asylbewerbern und einigen

Kategorien illegaler

Einwanderer.

Evropska

konvencija o

Sistem mednarodne zaščite

človekovih pravic, ki

Europäische

Menschenrechts-

Ein System des

internationalen

72

človekovih

pravicah

posamezniku omogoča

uveljavljanje svojih pravic

na sodišču.

konvention

(EMK), f

Menschenrechtschutzes, das

Einzelnen die Möglichkeit

bietet, zur Durchsetzung

ihrer Rechte die Gerichte

Anzurufen.

Evropska

migracijska

mreža

(EMM)

Mreža, katere cilj je

institucijam Evropske unije

ter organom in institucijam

držav članic zagotavljati

informacije o migracijah in

azilu za pomoč pri

oblikovanju politik EU na

teh področjih.

Europäisches

Migrations-

netzwek (EMN)

Einrichtung mit der Aufgabe,

aktuelle, objektive,

verlässliche und

vergleichbare Informationen

zu Migration und Asyl zur

Deckung des

Informationsbedarfs der

Gemeinschaftsorgane sowie

der Behörden und

Einrichtungen der

Mitgliedstaaten bereit zu

stellen.

Frontex Agencija EU, ki usklajuje

operativno sodelovanje med

državami članicami na

področju upravljanja

zunanjih meja.

Frontex EU-Einrichtung, die die

operative Zusammenarbeit

der Mitgliedstaaten im

Bereich des Schutzes der

Außengrenzen koordiniert.

hotspot Center za prvi sprejem, ki

se nahaja na zunanji meji

EU, kjer so migranti, ki

prihajajo v EU, prvič

identificirani in registrirani

ter so jim odvzeti prstni

odtisi. Glej tudi žariščna

točka.

Hotspot, m Erstaufnahmezentrum für

Flüchtlinge und Migranten

zur Identitätsfeststellung,

Registrierung und

Sicherheitskontrolle sowie

Abnahme ihrer

Fingerabdrücke an den EU-

Außengrenzen.

ilegalni

prestop meje

Prestop meje brez

izpolnjevanja potrebnih

zahtev za zakonit vstop v

državo sprejemnico.

illegaler

Grenzübertritt

Grenzübertritt ohne die

notwendigen

Voraussetzungen für eine

legale Einreise in den

Aufnahmestaat zu erfüllen.

73

integracija Postopek, v katerem so

priseljenci sprejeti v družbo

kot posamezniki ali kot

skupina. Zahteve družbe

prejemnice se razlikujejo od

države do države,

odgovornosti za integracijo

pa ne nosi le ena skupina,

ampak je odvisna od

priseljencev samih, vlade

države gostiteljice

skupnosti in institucij.

Integration, f Ein dynamischer, in beide

Richtungen gehender Prozess

des gegenseitigen

Entgegenkommens aller

Einwanderer und aller in

dem Staat ansässigen

Personen.

iskalec azila Glej prosilec za azil. Asylsuchender, m Siehe Asylbewerber.

izgon Dejanje državnega organa z

namenom, da zagotovi

odstranitev oseb (tujcev ali

oseb brez državljanstva) z

območja države proti

njihovi volji.

Rückführung, f Die Rückführung eines

Drittstaatsangehörigen

gemäß einer

Rückführungsentscheidung,

die mit einem Verstoß gegen

die innerstaatlichen

Rechtsvorschriften über die

Einreise oder den Aufenthalt

von Ausländern begründet

ist.

ksenofobija Sovraštvo do tujcev. Odnos,

predsodek in zavračanje, s

katerim se izključuje,

zavrača in žaljivo

obravnava tujce na podlagi

mnenja, da ne spadajo v

družbo, skupnost, nimajo

nacionalne identitete

oziroma so ji tuji.

Fremden-

feindlichkeit, f

Einstellungen, Vorurteile und

Verhalten, nach denen

Personen abgelehnt,

ausgeschlossen und oftmals

herabgewürdigt werden auf

Grund der Auffassung, dass

diese Außenseiter oder

Ausländer in der

Gemeinschaft, Gesellschaft

oder nationalen Identität

sind.

kvota Količinska omejitev v Quote, f Eine mengenmäßige

74

kontekstu migracij in azilne

politike. Številne države

določijo kvote in omejitve

glede števila migrantov, ki

jih lahko sprejmejo na letni

ravni.

Beschränkung, im Asyl- oder

Migrationskontext. Viele

Länder legen Quoten oder

Beschränkungen bezüglich

der Zahl der Migranten, die

jedes Jahr zugelassen werden

können, fest.

mednarodna

zaščita

Dejanja mednarodne

skupnosti na osnovi

mednarodnega prava, z

namenom zaščite temeljnih

pravic določene skupine

ljudi , ki se nahaja izven

države izvora in nima

nacionalne zaščite v lastnih

državah.

Schutz

(internationaler),

m

Die Handlungen der

internationalen Gemeinschaft

auf Basis des internationalen

Rechts mit dem Ziel, die

fundamentalen Rechte einer

bestimmten Gruppe von

Personen, die sich außerhalb

des Herkunftsstaates

befinden, und keinen

nationalen Schutz in ihren

eigenen Ländern erhalten, zu

schützen.

meja Navidezna črta, ki

razmejuje kopensko

območje ali pomorska

območja ene države od

druge.

Grenze, f Gedachte Linie, die die

Hoheitsgebiete benachbarter

Staaten voneinander Trennt.

migracija Gibanje čez državne meje

ali znotraj države. Gre za

gibanje prebivalstva, ki

vključuje kakršno koli

gibanje ljudi, ne glede na

obliko, trajanje ali vzroke.

Sem spadajo tudi migracije

beguncev, razseljenih oseb,

ekonomskih migrantov in

oseb, ki so bil prisiljene

zapustiti svoje domove.

Migration, f Die Wanderung einer Person

oder einer Gruppe von

Personen, entweder über eine

internationale Grenze

(internationale Migration)

oder innerhalb eines Staates

(Binnenmigration). Es ist

eine

Bevölkerungswanderung, die

alle Arten von Wanderungen

von Menschen umfasst,

75

unabhängig von Dauer,

Zusammensetzung und

Ursachen sein mögen. Sie

umfasst die Migration von

Flüchtlingen, Vertriebenen,

Wirtschaftsmigranten und

Personen, die aus anderen

Gründen wandern,

einschließlich der

Familienzusammenführung.

migracijska

politika

Ukrepi za boljše usmerjanje

in nadzor migracijskih

tokov, ureditev zakonitega

priseljevanja, spopadanje z

nezakonitim priseljevanjem,

integracija migrantov.

Migrationspolitik,

f

Maßnahmen zur besseren

Steuerung und Kontrolle von

Migrationsströmen,

Regelung der legalen

Einwanderung, Bekämpfung

der illegalen Einwanderung,

Integration der Migranten.

migrant Oseba, ki samostojno in

brez vpliva drugih eksternih

dejavnikov sprejme

odločitev, da se bo preselila

zaradi lastnih želja.

Vključuje osebe in njihove

družinske člane, ki

zamenjajo bivališče z

namenom izboljšanja

kakovosti svojega življenja.

Migrant, m Ein Oberbegriff zu einem

Zuwanderer und

Abwanderer, der sich auf

eine Person bezieht, die ein

Land oder eine Region

verlässt, um sich in einem

anderen Land niederzulassen.

migracijska

kriza

Krizno stanje zaradi vstopa

ali prehoda velikega števila

migrantov v države ali

njihove mejne regije.

Migrationskrise, f

Krisenhafte Zustände, die

durch Einreise oder

Durchreise von hoher Anzahl

der Migranten entstehen.

migracijski

tok

Velika količina oziroma

število migrantov, ki se

gibljejo v državo ali iz nje,

Migrationsstrom,

m

Die Anzahl der Migranten,

die innerhalb einer

bestimmten Zeit eine Grenze

76

oziroma imajo dovoljenje

za zaposlitev ali nastanitev

za določen čas.

überschreitet mit dem Ziel,

dort einen Wohnsitz zu

erreichen.

množični

prihod

(priliv)

Prihod velikega števila

razseljenih oseb, ki

prihajajo iz določene države

ali regije.

Massenzustrom,

m

Zustrom einer großen Zahl

Vertriebener, die aus einem

bestimmten Land oder

Gebiet kommen.

multikultura-

lizem

Nazor in prizadevanje za

miroljubno in koristno

sobivanje različnih kultur in

življenjskih stilov.

Multikultura-

lismus, m

Politische Forderung und

soziale Absicht Wege zu

finden, um das friedliche und

nützliche Zusammenleben

unterschiedlicher Kulturen

und Lebensstile

sicherzustellen.

načelo

nevračanja

Osnovno načelo

mednarodnega begunskega

prava, ki državam

prepoveduje zavračanje ali

izgon beguncev v države ali

ozemlja, v katerih bi lahko

bilo ogroženo njihovo

življenje ali svoboda.

Non-refoulement Ein Grundprinzip des

internationalen

Flüchtlingsrechts, das es

Staaten verbietet, Flüchtlinge

auf irgendeine Weise in

Länder oder Raumeinheiten

auszuweisen oder

zurückzuweisen, in denen ihr

Leben oder ihre Freiheit

bedroht sein wurde.

načelo prvega

azila

Načelo, po katerem naj

prosilec za azil vloži vlogo

za azil v prvi državi kjer ni

ogrožen.

Erstasylprinzip, n Das Prinzip, wonach ein

Asylbewerber einen

Asylantrag im ersten Land

einreicht, wo es keine Gefahr

mehr gibt.

nadzor meje Ureditev države glede

vstopa oseb na njeno

območje pri uresničevanju

njene suverenosti.

Grenzkontrolle, f An einer Grenze

durchgeführten Maßnahmen,

die aus

Grenzübertrittskontrollen

und Grenzüberwachung

bestehen.

77

nastanitveni /

namestitveni

center

Vsaka ustanova, ki služi kot

zbirna nastanitev za

prosilce za azil.

Unterbringungs-

zentrum, n

Jede Einrichtung, die als

Unterbringungsmöglichkeit

für Asylbewerber dient.

nezakonita

migracija

Migracija z nezakonitimi ali

nepravilnimi sredstvi, z

neveljavnimi ali

ponarejenimi dokumenti.

illegale Migration Migration mit irregulären

oder illegalen Mitteln, ohne

gültige Papiere oder im

Besitz falscher Dokumente.

nezakoniti

migrant

Oseba, ki zaradi

nezakonitega vstopa ali

pretečenega vizuma nima

več zakonitega statusa v

tranzitni državi ali državi

gostiteljici.

illegaler oder

irregulärer

Migrant

Eine Person, die ohne

gültigen Reisepapiere oder

Aufenthaltstitel in das

Hoheitsgebiet eines anderen

Staates einreist, um sich dort

längerfristig aufzuhalten oder

von dort aus in ein anderes

Land weiterzureisen.

nezakoniti

priseljenec

Oseba, ki vstopi ali se

pretihotapi na ozemlje

druge države brez

veljavnega dovoljenja za

prebivanje in ima namen

ostati.

illegaler

Zuwanderer

Eine Person, die ohne

gültigen Aufenthaltstitel in

das Hoheitsgebiet eines

anderen Staates einreist oder

geschleust wird und sich dort

dauerhaft aufzuhalten

beabsichtigt.

nezakonito

prečkanje

meje

oz.

nezakonit

vstop

Prečkanje meje brez

izpolnjevanja zahtev in

predpisov za vstop v

državo.

illegale Einreise Grenzüberschreitungen,

welche die nötigen

Anforderungen zur legalen

Einreise in das Zielland nicht

erfüllen.

nezakonito

priseljevanje

Migracija oseb na nove

lokacije s pomočjo

nezakonitih ali nepravilnih

sredstev, brez veljavnih ali

s ponarejenimi dokumenti.

Einwanderung, f (illegale): Die Wanderung

einer Person zu einem neuen

Aufenthaltsort unter Nutzung

illegaler oder irregulärer

Mittel, ohne gültige Papiere

oder im Besitz falscher

Papiere.

78

odstranitev Privedba oziroma transport

tujca do državne meje in

napotitev čez mejo ali

izročitev organom te

države.

Abschiebung, f Die Vollstreckung der

Rückkehrverpflichtung, d.h.

der tatsächlicher Transport

aus dem Staat.

oseba brez

državljanstva

Oseba, ki se na osnovi svoje

pravice ne vidi kot

državljan nobene države.

Staatenloser, m Eine Person, die kein Staat

auf Grund seines Rechtes als

Staatsangehörigen sieht.

povratnik Migrant, ki je državljan

tretje države in se

prostovoljno ali prisilno

odpravi v državo vrnitve

(tretjo državo).

Rückkehrer, m Ein Migrant, der

Drittstaatsangehöriger ist und

sich freiwillig oder auch

zwangsweise in ein

Rückkehrland begibt.

pravica

do azila

Pravica posameznika, da

zaprosi za azil in da uživa

ugodnosti azila.

Asylrecht, n Das Recht eines Staates,

kraft seiner Gebietshoheit

und seines eigenen

Ermessens, einem Ausländer

Einreise und Aufenthalt zu

gewähren und sich der

Anwendung der

Gerichtsbarkeit eines

anderen Staates über diesem

Individuum zu widersetzen.

IOM verwendet den Begriff

in zwei Zusammenhängen:

das Recht Asyl zu gewähren

und das Recht Asyl gewährt

zu bekommen.

pravica

do

prostega

pretoka

oz. gibanja

Temeljna pravica vsakega

državljana države članice

EU ali države članice

Evropskega gospodarskega

prostora (EGP) in Švice, da

se lahko na ozemlju teh

Freizügigkeit

(Recht auf), f

Ein Grundrecht jedes

Bürgers eines EU-

Mitgliedsstaats oder eines

Staates des Europäisches

Wirtschaftsraums (EWR)

und der Schweiz, sich im

79

držav prosto gibljejo, bivajo

in delajo.

Hoheitsgebiet dieser Staaten

frei zu bewegen, aufzuhalten

und zu arbeiten.

prečkanje

meje

Fizično dejanje prečkanja

meje na mejnem prehodu

ali na drugem mejnem

mestu (nezakonito).

Grenzübertritt. m Der physische Akt, eine

Grenze zu überschreiten,

entweder an einer

Grenzübergangsstelle oder

einer anderer Stelle entlang

der Grenze.

preganjanje Kršitve človekovih pravic

ali drugačne resne grožnje,

ki pogosto (ne vedno)

vsebujejo sistematičen in

ponavljajoč element.

Verfolgung, f Menschenrechtsverletzungen

oder andere ernsthafte

Schäden, die häufig, aber

nicht immer, ein

systematisches und

wiederkehrendes Element

beinhalten.

prepoved

vstopa

Upravna ali sodna odločba

ali ukrep, ki za določeno

obdobje prepoveduje vstop

in bivanje na ozemlju

države članice EU in jo

spremlja odločba o vrnitvi.

Einreiseverbot, m Die behördliche oder

richterliche Entscheidung

oder Maßnahme, mit der die

Einreise in das Hoheitsgebiet

der EU-Mitgliedstaaten und

der dortige Aufenthalt für

einen bestimmten Zeitraum

untersagt werden und die mit

einer Rückkehrentscheidung

einhergeht.

preseljevanje Premestitev in integracija

oseb (beguncev, notranje

razseljenih oseb) na drugo

geografsko območje in

okolje, ponavadi v tretjo

državo. Dolgotrajna

naselitev beguncev v

državi, ki ni država

zatočišča.

Neuansiedlung, f Die Überstellung von

Flüchtlingen aus dem Land,

in dem sie Zuflucht gesucht

haben in einen Drittstaat,

welcher seiner Aufnahme

zugestimmt hat.

80

priseljenec Oseba, ki za daljši čas ali

trajno prebiva v državi, ki

ni njena izvorna država.

Einwanderer, m

Zuwanderer, m

Person, die sich für längere

Zeit oder dauerhaft in einem

anderen Land als ihrem

Herkunftsland aufhält.

Eine Person, die eine

Zuwanderung vornimmt,

beziehungsweise eine

Person, die sich dauerhaft

oder für längere Zeit in

einem anderen Land als ihr

Herkunftsland aufhält.

priseljevanje Postopek s katerim

nedržavljan pride v državo

z namenom nastanitve.

Zuwanderung, f Die Handlung, durch die eine

Person ihren üblichen

Aufenthaltsort in einen

anderen Staat verlegt.

prisilna

vrnitev

oz. vračanje

Obvezna vrnitev

posameznika v državo

izvora, tranzitno državo ali

tretjo državo na podlagi

upravnega ali sodnega akta.

Rückkehr

(erzwungene), f

(auch Zwangsrückkehr): Die

erzwungene Rückkehr einer

Person in das Herkunftsland,

Transitland oder Drittland

auf Grundlage eines

Gerichts- oder

Verwaltungsaktes.

prosilec za

azil

Oseba, ki želi vstopiti v

državo kot begunec in čaka

na odločitev o svoji vlogi za

status begunca v skladu z

nacionalnimi in

mednarodnimi predpisi. V

primeru zavrnitve mora

zapustiti državo, v

nasprotnem primeru je

lahko prisilno odstranjena,

kot vsak drug tujec, ki nima

urejenega statusa; izjema so

Asylbewerber, m Ein Drittstaatsangehöriger

oder Staatenloser, der einen

Asylantrag gestellt hat, über

den noch nicht endgültig

entschieden wurde.

81

primeri, ko je bivanje

odobreno iz humanitarnih

razlogov.

prošnja za

azil

Prošnja oziroma vloga

državljana tretje države ali

brezdomovinca, ki je lahko

prošnja za mednarodno

zaščito v skladu z Ženevsko

konvencijo o statusu

beguncev. Vsaka prošnja za

mednarodno zaščite se

obravnava kot prošnja za

azil, razen če prosilec

izrecno zahteva drugo vrsto

zaščite.

Asylantrag, m Der Antrag eines

Drittstaatsangehörigen oder

Staatenlosen, der als

Ersuchen um internationalen

Schutz eines EU-

Mitgliedstaats im Sinne der

Genfer

Flüchtlingskonvention

betrachtet werden kann.

Jedes Ersuchen um

internationalen Schutz wird

als Asylantrag betrachtet, es

sei denn, ein

Drittstaatsangehöriger oder

Staatenloser ersucht

ausdrücklich um eine andere

Form des Schutzes.

pull faktorji Dejavniki privlačevanja

oziroma dejavniki potega.

Pogoji ali okoliščine, ki

osebo motivirajo do

migracije v drugo državo.

Razlogi so lahko različni,

npr. boljše gospodarske

razmere in možnosti

zaposlitve v ciljni državi.

Pull-Faktor, m Die Bedingungen oder

Umstände, die eine Person

dazu motivieren, in ein

anderes Land zu migrieren.

Dies kann aus verschiedenen

Gründen der Fall sein, z. B.

erweiterte wirtschaftliche

Möglichkeiten oder

Aufstiegsmöglichkeiten im

Zielland.

push faktorji Dejavniki odbijanja

oziroma dejavniki potiska.

Pogoji ali okoliščine v

izvorni državi, ki sprožijo

migracije. Lahko so

Push-Faktor, m Bedingungen oder Umstände

in einem Herkunftsland, die

Abwanderung auslösen. Dies

kann aus spezifischen und

verschiedenen Gründen der

82

posledica različnih

razlogov, npr. gospodarska

kriza ali politična

nestabilnost.

Fall sein, so können z. B.

ruckläufige wirtschaftliche

Möglichkeiten oder

politische Instabilität zur

Abwanderung führen.

push-pull

faktorji

Dejavniki odbijanja in

privlačevanja. Migracije se

velikokrat analizirajo po

modelu »odbijanja in

privlačevanja«, pri čemer so

dejavniki odbijanja tisti, ki

ljudi ženejo od doma,

dejavniki privlačevanja pa

tiski, ki jih pritegnejo v

novo državo.

Push-Pull-Faktor,

m

Faktoren, die

Migrationsentscheidung

einleiten und beeinflussen.

Während Push-Faktoren in

den Herkunftsländern

Personen dazu motivieren ihr

Land zu verlassen, stellen

Pull-Faktoren Anreize im

Zielland dar.

rasizem Ideološki konstrukt, ki

določeni rasi ali etnični

skupini pripisuje premoč

oziroma nadvlado nad

drugimi rasami, na podlagi

kulturnih, fizičnih lastnosti

ali ekonomske nadvlade in

nadzora. Vključuje

prepričanje, da rasa določa

moralne vrednote,

inteligenco in kulturne

značilnosti. Vključuje tako

rasne predsodke kot tudi

diskriminacijo.

Rassismus, m Ideen oder Theorien

hinsichtlich der

Überlegenheit einer Rasse

oder Personengruppe

bestimmter Hautfarbe oder

Volkszugehörigkeit.

razselitev Prisilna odstranitev osebe z

njenega doma ali države,

pogosto zaradi oboroženega

spopada ali naravne

nesreče.

Vertreibung, f Das erzwungene Verlassen

des Herkunftslandes oder

Wohnortes, oft aufgrund

bewaffneter

Auseinandersetzungen oder

einer Naturkatastrophe.

83

razseljena

oseba

Oseba, ki pobegne iz svoje

države zaradi strahu ali

nevarnosti, ki so drugačne

od tistih, zaradi katerih bi

postala begunec. Razseljena

oseba je pogosto prisiljena

odpotovati zaradi notranjih

spopadov, naravnih nesreč

ali nesreč, ki jih je

povzročil človek.

Vertriebener, m

Drittstaatsangehörige oder

Staatenlose, die ihr

Herkunftsland haben

verlassen müssen oder

insbesondere nach einem

entsprechenden Aufruf

internationalen

Organisationen evakuiert

wurden und wegen der in

diesem Land herrschenden

Lage nicht sicher und

dauerhaft zurückkehren

können.

registracija Preverjanje identitete

beguncev ali migrantov,

vpis v evidenco in v

nekaterih primerih odvzem

prstnih odtisov.

Registrierung, f Überprüfung der Identität

von Flüchtlingen und

Migranten, Einschreibung in

die Evidenz und in einigen

Fällen auch die Abnahme

von Fingerabdrücken.

registracijski

center

Centralna ustanova za

registracijo beguncev.

Registrierungs-

zentrum, n

Zentrale Einrichtung zur

Registrierung von

Flüchtlingen.

relokacija

beguncev

Premestitev oseb s statusom

begunca znotraj pristojnosti

države.

Umverteilung, f Die Überstellung von

Personen mit

Flüchtlingsstatus von dem

Staat, der internationalen

Schutz gewährt hat, in einen

anderen Staat, der in dem

ihnen ähnlicher Schutz

gewährt werden wird.

Schengensko

območje

Območje odpravljenih

notranjih meja držav

Evropske unije, ki so

podpisnice schengenskega

Schengen-Raum,

m

Raum ohne Binnengrenzen

und ein Gebiet darstellt, in

dem der freie

Personenverkehr

84

sporazuma. Prvič je bil

podpisan leta 1985 v

luksemburški vasici

Schengen, določa pa

odpravo mejnih kontrol

med državami

podpisnicami, kar omogoča

prost pretok ljudi.

gewährleistet ist.

Schengenska

meja

Zunanje meje držav članic

schengenskega območja na

kopnem, vključno z mejami

na rekah in jezerih, meje na

morju in letališčih, pod

pogojem, da ne gre za

notranje meje.

Schengen-

Außergrenze, f

Außengrenzen der Schengen-

Raum Mitgliedstaaten

einschließlich Landgrenzen,

Fluss und Binnenseegrenzen,

Seegrenzen und Flughäfen,

soweit sie nicht

Binnengrenzen sind.

Schengenski

sporazum

Medvladni sporazum iz leta

1985, s katerim se ustanovi

območje prostega pretoka

oseb brez nadzora na

notranjih kopenskih, vodnih

in letaliških mejah. Čeprav

je bil sporazum sklenjen

izven konteksta Evropske

unije, je bil z

Amsterdamsko pogodbo

leta 1997 sprejet v pravni

red EU.

Schengen-

Grenzabkommen,

n

Internationales Regierungs-

abkommen vom 1985 zur

Abschaffung der stationären

Grenzkontrollen an den

Grenzen der teilnehmenden

Staaten und Entstehung der

Freizügigkeitszone. Mit dem

Vertrag von Amsterdam

(1997) wurde festgelegt das

Schengener Abkommen in

das EU-Recht zu integrieren.

skupen

evropski

azilni sistem

Vzpostavitev skupnega

azilnega postopka in

enotnega statusa za osebe,

ki jim je dodeljen azil ali

subsidiarna zaščita, ter

krepitev praktičnega

sodelovanja med

nacionalnimi azilnimi

Gemeinsames

Europäisches

Asylsystem

Die Errichtung eines

gemeinsames Asylverfahrens

und eines einheitlichen

Status für Personen, denen in

der EU Asyl oder subsidiärer

Schutz gewährt wird, als

auch die Stärkung der

praktischen Zusammenarbeit

85

organi. zwischen nationalen

Asylbehörden.

sprejemni

center

Objekt, v katerem se

nastanijo tujci, ki so

zaprosili za mednarodno

zaščito.

Aufnahme-

einrichtung, f

Ein Standort, der über die

Ausstattung zur Erfassung,

Bearbeitung und

Berücksichtigung der

unmittelbaren Bedürfnisse

von Flüchtlingen und

Asylbewerbern verfügt,

wenn sie in einem Asylland

ankommen.

status

begunca

Priznanje državljana tretje

države ali osebe brez

državljanstva kot begunca s

strani države.

Flüchtlingsstatus,

m

Die Anerkennung eines

Drittstaatsangehörigen oder

eines Staatenlosen als

Flüchtling durch einen Staat.

subsidiarna

zaščita

Zaščita, ki se prizna

državljanu tretje države ali

osebi brez državljanstva, ki

ne izpolnjuje pogojev za

status begunca.

subsidiärer

Schutz

Schutzbedürftigkeit wegen

zu befürchtender

menschenrechtswidriger

Beeinträchtigungen ohne

asylerheblichen Hintergrund.

šotorišče

oz. taborišče

Taborišče, kjer so

nastanitve, objekti za

medicinsko in telesno

oskrbo sestavljeni iz

šotorov. Begunska taborišča

so še vedno pogosto

zasnovana kot šotorišča.

Zeltlager, n Ein Lager, dessen

Unterkünfte, medizinische

und leibliche Versorgungs-

einrichtungen aus Zelten

bestehen. Flüchtlingslager

sind weiterhin oft als

Zeltlager konzipiert.

tavajoči

begunec

(refugee

in orbit)

Begunec, ki se ga ne zavrne

neposredno v državo kjer bi

lahko bil ogrožen, vendar

nima pravice do azila

oziroma ne najde države, ki

bi bila pripravljena sprejeti

in preučiti njegovo prošnjo,

zato se ga pošilja iz države

Refugee in orbit Ein Flüchtling, der zwar

nicht direkt in ein Land, in

dem er verfolgt werden

könnte, zurückgewiesen

wird, dem aber Asyl

verweigert wird oder für den

es unmöglich ist, einen Staat

zu finden, der bereit ist

86

v državo. seinen Antrag zu prüfen und

der auf der ständigen Suche

nach Asyl von einem Land

zum anderen geschickt wird.

tranzit (v kontekstu migracij):

Prehod državljana tretje

države iz izvorne države

skozi tranzitno državo v

državo članico EU.

(v kontekstu izdaje

vizuma): Prehod državljana

tretje države skozi državo

članico iz tretje države v

drugo tretjo državo.

Durchreise, f (Migrationskontext):

Durchreise eines Drittstaats-

angehörigen von seinem

Herkunftsland durch ein

Transitland in einen EU-

Mitgliedstaat.

(Visaerteilungskontext):

Durchreise eines Drittstaats-

angehörigen durch ein

Mitgliedstaat von einem

Drittstaat in einen anderen

Drittstaat.

tranzitna

država

Vsaka država, skozi katero

potekajo migracijski tokovi

(zakoniti ali nezakoniti),

oziroma država, ki jo oseba

prečka na poti v državo

zaposlitve ali iz države

zaposlitve v izvorno državo

ali državo običajnega

prebivališča.

Transitland, n Land in dem reguläre oder

irreguläre Migrations-

bewegungen stattfinden, das

also nicht das Herkunftsland

ist und das ein Migrant

durchquert, um das Zielland

zu erreichen.

tranzitni

begunec

Begunec, ki je začasno

sprejet na ozemlje države,

vendar pod pogojem, da se

preseli drugam.

Transitflüchtling,

m

(auch Refugee in transit):

Ein Flüchtling, der

vorübergehend von einem

Staat aufgenommen worden

ist, unter der Bedingung,

dass er in einem anderen

Staat neu angesiedelt wird.

tranzitni

vizum

Vizum, ki državljanom

tretjih držav dovoljuje

potovanje preko ozemlja

Durchreisevisum,

n

Visum, durch das einem

Drittausländer die Durchreise

durch das Gebiet der

87

države pogodbenice, iz

ozemlja tretje države v neko

drugo tretjo državo.

Vertragsparteien gestattet

wird, um von dem

Hoheitsgebiet eines

Drittstaates in einen anderen

Drittstaat zu gelangen.

tretja država Za državo prejemnico je

varna tretja država vsaka

država, ki ni izvorna

država, v kateri se prosilec

za azil nahaja in bi v njej

lahko našel zatočišče.

Načelo varne tretje države

(zatočišče drugje/načelo

prvega azila) je v večini

primerov kriterij za začetek

postopka ugotavljanja

statusa begunca.

Drittstaat, m Ein anderes Land oder

Hoheitsgebiet als jene der

EU, sowie ein Land oder

Hoheitsgebiet, dessen

Staatsangehörige nicht das

Recht auf Freizügigkeit der

EU wie definiert in

Schengener Grenzkodex

genießen. (sicherer): Jeder

andere Staat, der nicht das

Herkunftsland ist und in dem

ein Asylbewerber Schutz

gefunden hat oder hätte

finden können.

tretja država

(državljan)

Vsaka oseba, ki ni državljan

EU v skladu s Pogodbo ES

in ne uživa pravice

svobodnega gibanja v

skladu z Zakonikom o

schengenskih mejah.

(nezakoniti): Državljan

tretje države, pri kateremu

se uradno ugotovi, da se

nahaja na ozemlju države

članice, ne izpolnjuje (več)

pa pogojev za bivanje ali

prebivališče.

Drittstaats-

angehöriger, m

Jede Person, die nicht

Unionsbürger im Sinne des

EG-Vertrags ist und die nicht

das Gemeinschaftsrecht auf

Freizügigkeit nach

Schengener Grenzkodex

genießt. (irregulär

aufhältiger): Ein

Drittstaatsangehöriger, bei

dem offiziell festgestellt

wird, dass er sich im

Hoheitsgebiet eines

Mitgliedsstaats aufhält und er

die Voraussetzungen für den

Aufenthalt oder den

Wohnsitz in diesem

88

Mitgliedstaat nicht oder nicht

mehr erfüllt.

tujec Oseba, ki ni državljan

določene države oziroma

države v kateri se nahaja.

Ausländer, m Eine Person, die nicht

Staatsangehöriger (geboren

oder eingebürgert) eines

bestimmten Staates ist.

upravljanje

migracij

Izraz, ki zajema

prizadevanja EU in držav

članic, za strukturirano

upravljanje vseh vidikov

migracij v EU (državljani

tretjih držav) ter znotraj EU

(državljani EU).

Migrations-

steuerung, f

Ein Begriff, der sowohl die

Anstrengungen der EU als

auch der Mitgliedstaaten

umfasst, alle Aspekte der

Migration in die und

innerhalb der EU sowohl von

Drittstaatsangehörigen und

EU-Staatsangehörigen

strukturiert zu steuern. Das

gilt insbesondere für die

Einreise, die Zulassung, den

Aufenthalt, die Integration

und Rückkehr von

Flüchtlingen als auch von

anderen Personen, die

internationalen Schutz

benötigen.

Visoki

komisar

Združenih

narodov

za begunce

Visoki komisar, ki pod

pokroviteljstvom Združenih

narodov zagotavlja

mednarodno varstvo

beguncev, za katere je

varstvo predvideno po

statutu. Išče trajne rešitve

begunske problematike,

tako da pomaga vladam, ob

soglasju vlad tudi zasebnim

organizacijam z namenom

omogočiti lažje

Hoher Kommissar

der Vereinten

Nationen für

Flüchtlinge

Der Hohe Flüchtlings-

kommissar der vereinten

Nationen (UNHCR) schützt

und unterstützt Flüchtlinge

überall auf der Welt nach

UNHCR-Statuten. Ihm

untersteht das Hoch-

kommissariat. Zu seinen

Aufgaben gehört die Suche

nach dauerhaften Lösungen

der Flüchtlingsproblematik.

Auf Anfrage einer Regierung

89

prostovoljno vračanje teh

beguncev v domovino ali

njihovo asimilacijo v novih

državnih skupnostih.

setzt sich UNHCR auch für

den Schutz für Binnen-

flüchtlinge in zahlreichen

Länder ein. Das Hoch-

kommissariat hilft auch bei

der freiwilligen Rückkehr,

Integration oder Umsiedlung

der Flüchtlingen und

Vertriebenen.

vojni begunec Oseba, ki zapusti svojo

državo, da bi ubežala pred

posledicami oboroženih

spopadov oziroma vojne.

Kriegsflüchtling,

m

Eine Person, die ihr Land

verlässt, um von der

Auswirkungen von

bewaffneten Konflikten zu

fliehen.

vojno

območje

Območje na katerem je

vojna, na katerem so možne

vojaška posredovanja in

akcije.

Kriegsgebiet, n Gebiet, in dem Krieg

herrscht, in dem kriegerische

Handlungen möglich sind.

vrnitev

oz. vračanje

Dejanje ali proces vračanja

oseb. Lahko znotraj

državnih meja (v primeru

notranje razseljenih oseb ali

demobilizacija borcev), ali

iz države gostiteljice v

izvorno državo v primeru

beguncev, prosilcev za azil

ali migrantov.

Rückkehr, f Die Rückkehr einer Person in

ihr Herkunftsland, in das

Land ihrer

Staatsangehörigkeit oder

ihres üblichen

Aufenthaltsort. Dies kann

auch innerhalb der

territorialen Grenzen eines

Staates erfolgen, wie z.B. im

Fall von rückkehrenden

Binnenflüchtlingen und aus

der Armee entlassenden

Soldaten; oder von einem

Aufnahmeland (Transit- oder

Zielland) ins Herkunftsland

wie im Falle von

Flüchtlingen, Asylbewerbern

90

oder Migranten.

vstop Vsak vstop tujca v tujo

državo, zakonit ali

nezakonit, prostovoljen ali

neprostovoljen.

Einreise, f Jede Einreise eines Fremden

in ein fremdes Land, legal

oder illegal, freiwillig oder

unfreiwillig.

zbirni center Mesto, kjer so nameščeni

prosilci za azil ali migranti

z neurejenim statusom takoj

po prihodu v državo

sprejemnico. Tam se o

njihovem statusu odloča,

preden so poslani v

begunske centre ali nazaj v

njihovo državo.

Sammelzentrum,

n

Eine Einrichtung, wo

Asylbewerber oder

Migranten mit irregulärem

Status unmittelbar nach der

Ankunft ins Aufnahmeland

untergebracht werden. Dort

wird über ihr Status

entschieden bevor sie in die

Flüchtlingslager oder zurück

in ihr Herkunftsland

geschickt werden.

zelena meja Pojem se uporablja za opis

kopenske meje med

kontrolnimi mesti oziroma

mejnimi prehodi.

Grüne Grenze Der Verlauf international

anerkannter Landgrenzen

zwischen den zugelassenen

Grenzübergangstellen.

zunanja meja

(EU)

Meje držav članic na

kopnem, vključno z mejami

na rekah in jezerih, meje na

morju in letališčih, pod

pogojem, da ne gre za

notranje meje.

Außengrenze, f (EU-Kontext): Landgrenzen

der Mitgliedstaaten,

einschließlich der Fluss- und

Binnenseegrenzen,

Seegrenzen und Flughäfen,

soweit sie nicht

Binnengrenzen sind.

žariščna

točka

Center za prvi sprejem, ki

se nahaja na zunanji meji

EU, kjer so migranti, ki

prihajajo v EU, prvič

identificirani in registrirani

ter so jim odvzeti prstni

odtisi.

Hotspot, m Erstaufnahmezentrum für

Flüchtlinge und Migranten

zur Identitätsfeststellung,

Registrierung und

Sicherheitskontrolle sowie

Abnahme ihrer

Fingerabdrücke an den EU-

Außengrenzen.

91

Ženevska

konvencija

o statusu

beguncev

in Protokol

Konvencija o statusu

beguncev sprejeta 28. julija

1951, dopolnjena s

Protokolom iz New Yorka

sprejetim 31. januarja 1967.

Genfer

(Flüchtlings-)

Konvention und

Protokoll

Die Konvention vom 28. Juli

1951 über die Rechtsstellung

von Flüchtlingen ergänzt

durch das Protokoll von New

York vom 31. Januar 1967.

Žičnata/žična

ograja

Ograja iz bodeče žice

nameščena na zeleni meji z

namenom, da prepreči

nezakonito prečkanje meje.

Drahtzaun, m Stacheldrahtzaun gelegt

entlang der grünen Grenze,

um illegale Grenzübertritte

zu verhindern.

9 Sklep

Begunska kriza, ki je v drugi polovici leta 2015 dobesedno okupirala slovenski

medijski prostor, se je počasi začela umikati in ni več v središču pozornosti.

Raziskava medijev pri nas je pokazala, da je stanje medijske svobode in

pluralnosti na zaskrbljujoči ravni. Na tako majhnem prostoru prihaja do

zasičenosti trga, saj deluje preveliko število akterjev, ki pravzaprav ponujajo

podobne vsebine, veliko težavo pa predstavlja problematika strateškega lastništva

in avtonomnosti medijev, saj na tem področju ni dovolj nadzora. Slovenski

medijski prostor namreč oblikuje koncentracija lastništva, ki negativno vpliva na

pluralnost vsebin, saj lastništvo vpliva na uredniško politiko. Zaradi kratkoročnih

ukrepov s strani lastnikov in pomanjkanja razvojne strategije pa Slovenija vse bolj

zaostaja za razvitimi medijskimi trgi. Kako se bo medijska krajina razvijala dalje,

bo pokazal čas, kajti oba največja časopisa pri nas, Večer in Delo, sta dobila nove

lastnike, pri čemer je o njuni razvojni strategiji še preuranjeno govoriti. Ugotovili

smo, da sta status prevajalca in novinarja v slovenski družbi v podobnem

položaju, kar smo potrdili s primerjavo poklicev in njihove trenutne zaposljivosti,

saj oba poklica v očeh družbe žal ne uživata ugleda, ki bi si ga zaslužila.

Analiza slovenskih spletnih časopisov je podala zanimive rezultate. Vsi trije

izbrani spletni časopisi (Delo, Večer, Slovenske Novice) so o krizi poročali dokaj

neopredeljeno in so skušali biti objektivni, morda je nekoliko v bolj negativni luči

izstopal časopis Slovenske novice, ki je v določenih primerih uporabljal

92

neprimerno terminologijo in pozornost vzbujajočo retoriko, kar pa je za tabloidni

časopis v določeni meri razumljivo. Vsi trije pa so uporabljali retoriko, ki je bila

značilna že za prvo begunsko krizo, s katero se je Slovenija spopadala leta 1992,

torej besedne zveze, ki vzbujajo konotacije naravnih sil (prednjačil je predvsem

»begunski val«). Pri poimenovanju udeležencev migracijskih gibanj je bilo moč

opaziti znatne razlike. Analiza člankov spletnega časopisa Delo je pokazala, da so

novinarji v veliki večini primerov uporabljali termin »begunec«, v številnih

primerih pa so uporabljali tudi termin »prebežnik«, s katerim so nadomestili oz.

zajeli termin »migrant«. Pri Večeru je bila opažena predvsem zelo izenačena raba

terminov »begunec« in »migrant«, medtem ko so pri Slovenskih novicah za

poimenovanje udeležencev migracijskega gibanja večinoma uporabljali termin

»migrant«. Tako smo zavrnili prvo hipotezo, ki je predvidevala, da bo v

slovenskih prispevkih prednjačila uporaba termina »migrant«. Sovražni govor ni

bil opazen pri nobenem izmed analiziranih medijev.

Pri analizi nemških spletnih časopisov ni prihajalo do takšnih odstopanj. Vsi trije

izbrani spletni časopisi (Frankfurter Allgemeine Zeitung, Süddeutsche Zeitung,

Bild) so v večini primerov uporabljali termin »Flüchtling« oz. »begunec«, s čimer

je bila potrjena druga hipoteza. Podobno kot pri slovenskih časopisih so se

pogosto uporabljali izrazi, ki pri .bralcih vzbujajo negativne konotacije

(»Flüchtlingswelle«, »Ansturm der Flüchtlinge«), kar potrjuje četrto hipotezo, ki

je predvidevala rabo »dramatičnih« besednih zvez v slovenskih in nemških

prispevkih. V primeru spletnega časopisa Süddeutsche Zeitung je prišlo celo do

neustrezne rabe termina »Wirtschaftsflüchtling« oz. »ekonomski begunec«, ki bi

se ga po priporočilu Evropske komisije in Evropske migracijske mreže naj

izogibali. Poročanje je bilo, podobno kot pri slovenskih člankih, z izjemo uporabe

očitno že ustaljene retorike, objektivno in ni delovalo manipulativno.. Še največ

pozornosti je vzbujalo poročanje tabloidnega časopisa Bild, ki je s

spektakularnimi nadnaslovi, podnaslovi in naslovi ter raznolikim slikovnim

materialom skušal pritegniti čim večje število bralcev. Sovražnega govora,

naperjenega proti beguncem in migrantom, tudi tukaj ni bilo moč opaziti, kar

pomeni, da je tretja hipoteza, ki je predvidevala sovražni govor v tabloidnih

časopisih zavrnjena.

93

Z novinarjem in urednikom Večera, članom upravnega odbora Društva novinarjev

Slovenije, Matijo Stepišnikom, smo opravili pogovor na temo begunske krize. V

pogovoru smo se dotaknili tudi terminologije, ki jo je njihova časopisna hiša

uporabljala pri poročanju o begunski krizi. Terminologija, ki so jo uporabljali, je

namreč bila rezultat redakcijskega uredniškega dogovora, pri katerem se

posvetujejo tudi z lektorji in prevajalci, saj imajo svojo profesionalno prevajalsko

in lektorsko službo. Iz tega lahko sklepamo, da prevajalci v določeni meri

prispevajo k razumevanju in sprejemanju begunske krize oz. v neki meri vplivajo

na njeno percepcijo ‒ ali v okviru služb v medijskih hišah, ki imajo svoje

prevajalske službe, s pomočjo katerih povzemajo tuje vire, in na tak način

pripomorejo k terminologiji, ali pa kot medkulturni posredniki, ki vzpostavljajo

komunikacijski kanal med begunci in migranti ter državami, ki so vključene v

begunsko krizo.

V sklepnem delu diplomske naloge je predstavljen glosar, katerega namen je bil

zbrati terminologijo izbranega področja v slovenskem in nemškem jeziku in na ta

način olajšati razlikovanje med posameznimi termini. Vsak termin je opremljen

tudi z razlago, v veliko pomoč pri ustvarjanju glosarja in razlagah sta nam bila

glosarja Evropske migracijske mreže (enojezični nemški glosar) in Mednarodne

organizacije za migracije (angleško-slovenski glosar). Glosar je namenjen tako

prevajalcem kot tudi splošnim uporabnikom, ki želijo razlago terminov s področja

begunske tematike oz. iščejo njegovo ustreznico v drugem jeziku.

94

Literatura in viri

Darrel, B. (2003). Crisis Communication Handbook. Swedish Emergency

Management Agency. Pridobljeno 02. 03. 2016,

https://www.msb.se/RibData/Filer/pdf/20170.pdf

Delo: Zgodovina. Pridobljeno 07. 03. 2016, http://dd.delo.si/zgodovina

Direktorat za medije (2014). Pregled medijske krajine v Sloveniji. Ljubljana:

Ministrstvo za kulturo, Direktorat za medije. Pridobljeno 05. 03. 2016,

http://www.mk.gov.si/nc/si/medijsko_sredisce/novica/article/1328/6097/

Doupona-Horvat, M. (2001). Retorika begunske politike v Sloveniji: Pragmatika

legitimizacije. Ljubljana: Mirovni inštitut.

Društvo novinarjev Slovenije (2015). Ničelna toleranca do nehumanega,

fašistoidnega, ksenofobnega in militantnega izražanja. Pridobljeno 12. 03. 2016,

http://novinar.com/8219

Duden: Das große Wörterbuch der deutschen Sprache (2010). Mannheim:

Dudenverlag [Elektronska različica].

DZTPS (2005) Kodeks prevajalske etike. Ljubljana: Društvo znanstvenih in

tehničnih prevajalcev Slovenije. Pridobljeno 12. 04. 2016,

http://dztps.si/slo/kodeks.asp

Erjavec, K. (2012). Novinarsko opredeljevanje in razumevanje sovražnega

govora. V Teorija in praksa, let. 49. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede

Univerze v Ljubljani.

Europäisches Migrationsnetzwerk – EMN (2012). Glossar zu Asyl und Migration

– Ein Instrument zur besseren Vergleichbarkeit. Luxemburg: Amt für

Veröffentlichungen der Europäischen Union.

FUDŠ (2007). Raziskava medijske svobode in avtonomnosti medijskega prostora

v RS v letu 2007 (2007). Nova Gorica: Fakulteta za uporabne družbene študije.

Hofstede: Cultures and Organizations: Software of the mind. Članek pridobljen

na spletnem naslovu http://www.novsu.ru/file/1092483

95

Hrvatin Bašić, S., Kučić, l: in Petković, S. (2004). Medijsko lastništvo: vpliv

lastništva na neodvisnost in pluralizem medijev v Sloveniji in drugih post-

socialističnih evropskih državah. Ljubljana: Mirovni inštitut.

International Organisation for Migration (IOM) (2006). Glosar migracij.

(Mednarodno migracijsko pravo, no. 8). Ženeva: International Organisation for

Migration.

Jensen, I. (2004). The Practice of Intercultural Communication: reflections for

professionals in cultural encounters. Pridobljeno 03. 04. 2016,

http://www.immi.se/intercultural/nr6/jensen.pdf

Jontes, D. (2010). Novinarstvo kot kultura: miti in vrednote. Ljubljana: Fakulteta

z družbene vede, Založba FDV.

Klinar, P. (1976). Mednarodne migracije: sociološki vidiki mednarodnih migracij

v luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupnostmi. Maribor:

Obzorja.

Kučiš, V. (2016). Translatologija u teoriji i praksi. Zagreb: Hrvatsko

komunikološko društvo i Nonacom.

Lang, G. E. in Lang, K. (2009). Mass Society, Mass Culture and Mass

Communication: The Meaning of Mass. International Journal of Communication

(str. 998 – 1024). Pridobljeno 11. 03. 2016,

http://ijoc.org/index.php/ijoc/article/viewFile/597/407

Maksimović. D (2013). Kultura kot medkulturni dialog. Ljubljana: JSKD – Javni

sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.

Malešič, M. (2006). Teorija kriznega komuniciranja. Ujma: revija za vprašanja

varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami; številka 20 (293–300). Ljubljana:

Ministrstvo za obrambo.

McQuail, D. (1977). The Influence and Effect of Mass Media. V Curran, J. in

Gurevitch, M., Mass Communication and Society. London: Edward Arnold.

[Elektronska knjiga]

96

Mediana (2013). Redna letna raziskava medijskega pluralizma v Republiki

Sloveniji za leto 2012 na področju slovenskih tiskanih medijev, radijskih in

televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Ljubljana: Mediana.

Pridobljeno 14. 03. 2016,

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-

analize/mediji/MK-2013-porocilo_Mediana__FINAL_.pdf

Medica, K. (2013). Manjšine in mediji med teorijo in empirijo: Izkušnja

Slovenskega kulturnega društva Istra iz Pulja. V Kotnik V. (Ur.): Mediji in

nacionalne manjšine. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno

središče, Univerzitetna založba Annales.

Merjenje obiskanosti spletnih strani – MOSS. Pridobljeno 07. 03. 2016,

http://www.mos-soz.si/si/rezultati_moss/obdobje/default.html

Mikolič, V. (2000) Narodna in jezikovna zavest kot konstitutivni sestavini etnične

identitete in narodne ozaveščenosti. V Štrukelj, I. (Ur.): Kultura, identiteta in jezik

v procesih evropske integracije. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje

Slovenije.

Počkar, M (2008). Poslovno komuniciranje. Ljubljana: Zavod IRC [Elektronska

knjiga]

Pregled medijske krajine v Sloveniji (2014). Ministrstvo za kulturo Republike

Slovenije: Direktorat za medije. Pridobljeno 02. 04. 2016,

http://www.mk.gov.si/fileadmin/mk.gov.si/pageuploads/Ministrstvo/raziskave-

analize/mediji/2014/medijska_krajina_v_sloveniji_16042014.pdf

Preglednica revidiranih prodanih naklad (Slovenska oglaševalna zbornica).

Pridobljeno 07. 03. 2016,

http://rpn.soz.si/houses%5B%5D=3magazine%5B%5D=13#result

Pym, A., Grin, F., Sfreddo in Chan, A (2012). The status of the translation

profession in the European Union. Bruselj: Evropska komisija. Prosto dostopna

publikacija, pridobljeno 03. 04. 2016,

http://ec.europa.eu/dgs/translation/publications/studies/translation_profession_en.

pdf

97

Risku, H. in Windhager, F. (2009). Transcultural Communication: Managing

Knowledge and Diversity. V Synaps – A Journal of Professional Communication,

št. 23 (str. 3-14). NHH: Department of Professional and Intercultural

Communication. Pridobljeno 02. 03. 2016,

https://www.nhh.no/Admin/Public/Download.aspx?file=Files%2FFiler%2Finstitu

tter%2Ffsk%2FSynaps%2F29-2013%2FSynapsCover-29-2013.pdf

Samovar, L. A. in Porter, R. E. (2012). Communication between Cultures (8th

Edition). Boston: Wadsworth Publishing. [Elektronska knjiga]

Slovar slovenskega knjižnega jezika (2000). Ljubljana: DZS. [Elektronska

različica]

Statista (2016). Anzahl der Visits (Online + Mobile) der Nachrichtenportale in

Deutschland im Februar 2016 (in Millionen). Pridobljeno 20. 03. 2016,

http://de.statista.com/statistik/daten/studie/154154/umfrage/anzahl-der-visits-von-

nachrichtenportalen/

Statistični urad Republike Slovenije (2016). Pogostost in kraj uporabe interneta v

Sloveniji. 04. 03. 2016, http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Saveshow.asp

Svet za odziv na sovražni govor (2015). 3. javni odziv Sveta za odziv na sovražni

govor. Pridobljeno 11. 03. 2016, http://www.mirovni-institut.si/wp-

content/uploads/2015/01/Svet-za-odziv-na-sovrazni-govor_Odziv-3.pdf

Svet za odziv na sovražni govor (2016). 4. javni odziv Sveta na odziv za sovražni

govor. Pridobljeno 11. 03. 2016, http://www.mirovni-institut.si/wp-

content/uploads/2015/01/Svet_Odziv_4_skupno.pdf

Thill, J. V. in Bovee, C. L. (2012). Excellence in Business Communication (Tenth

Edition). Parsons. [Elektronska knjiga]

Ule, M. (2005). Psihologija komuniciranja. Ljubljana: Fakulteta za družbene

vede.

UNFPA (2016). Migration. Pridobljeno 04. 03. 2016,

http://www.unfpa.org/migration

98

UNHCR (2015). Begunci & mediji. Budimpešta: Visoki komisariat Združenih

narodov za begunce, Regionalna pisarna UNHCR v Budimpešti.

UNHCR (2015). Worldwide displacement hits all-time high as war and

persecution increase. Pridobljeno 04. 03. 2016,

http://www.unhcr.org/558193896.html.

Zgodovinski mejniki časnika Večer. Pridobljeno 07. 03. 2016 na spletnem naslovu

http://predstavitev.vecer.com/v1/sl/?kaj=Zgodovina

Žagar, M. (2000). Slovenska terminologija na področju etničnih študij:

razmišljanje o terminologiji pri proučevanju etnij in etničnosti. V Štrukelj, I.

(Ur.): Kultura, identiteta in jezik v procesih evropske integracije. Ljubljana:

Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije.

99

PRILOGA

Pogovor z urednikom in novinarjem časopisa Večer Matijo

Stepišnikom

Na kak način se seznanite z ustrezno terminologijo, ko obravnavate tako

kočljivo tematiko kot je begunska kriza?

V takih primerih znotraj uredništva opravimo uredniško debato in skušamo doseči

nek znotrajredakcijski uredniški dogovor o tem, kako bomo stvari poimenovali,

torej kakšni so ustrezni izrazi. Dostikrat se posvetujemo tudi z lektorji, v primeru,

ko pa gre za prevode nekih izrazov, ki se uporabljajo predvsem v anglo-

saksonskem svetu, pa uporabimo tudi naše prevajalce, ki potem ponudijo različne

možnosti. Ampak v osnovi je bistven dogovor znotraj uredništva, kajti če

govoriva o kontekstu begunske krize, je tu v ospredju predvsem neka

zaznamovanost izrazov begunec, migrant, prebežnik itn., ki imajo zelo različne

konotacije. Dogovorili smo se, da krizo vseeno poimenujemo begunska kriza,

kajti glavnina ljudi, ki so se pojavili v tem toku je bila vendarle večina vojnih

beguncev, torej tistih, ki so bežali pred neko humanitarno katastrofo, pred vojno.

Smo pa v nadaljevanju tudi začeli ločevati med begunci in migranti, nato smo se

odločili, da se bomo skušali v veliki večini primerov izogibati izrazu tujci in

izrazu prebežnik. Torej na tak način znotraj redakcije opravimo neko vsebinsko

debato.

Se v primeru take tematike kot je begunska kriza, kjer je potrebno biti

previden s termini, kdaj zgodi, da dobite priporočila ali smernice vladnih ali

nevladnih organizacij, recimo kake termine je priporočljivo uporabljati ali

na kak način poročati?

V osnovi gre za stvar uredniškega dogovora in uredniške politike. V primeru

begunske in migrantske krize je Društvo novinarjev Slovenije izdalo sporočilo oz.

neka priporočila, še najboljši izraz bi bil apel, da gre za zelo občutljivo področje

in je potrebno uporabljati zelo senzibilne varovalke, na kakšen način se poroča o

100

visoko ranljivih skupinah znotraj begunskega vala in priporoča izogibanje

generaliziranju, posploševanju, predsodkom, stereotipom, širjenju strahu in v

končni fazi tudi točkam, kjer bi lahko prišlo do širjenja ksenofobije in

nacionalizma. V osnovi pa vsaka medijska hiša pri sebi sprejme neke standarde,

torej se zaveda odgovornosti, ki jo ima do svojih bralcev, poslušalcev, gledalcev,

ter da se zaveda, da je družbena vloga medijev predvsem v primeru take globalne

krize, da pomaga ljudem te krize razumeti, da razlaga prostor in čas v katerem

živimo, da z nekimi argumenti in razumskimi razlagami usmerja javno razpravo o

tej stvari in da pomaga ljudem neke razumljive strahove, ki se pojavijo, osmisliti

in razumeti in na nek način tudi demistificirati.

Kakšno je vaše mnenje o poročanju medijev oziroma časopisov na temo

begunske krize?

Menim, da je bilo predvsem na začetku veliko zmede, saj je bilo opazno, da

terminologija, ki se je uporabljala ni šla skozi neko uredniško sito oziroma sito

medijske samorefleksije. Pojavom, ki so se začeli dogajati smo začeli dajati zelo

različne pomene. Tako smo govorili o tujcih, prebežnikih, migrantih, beguncih.

Mislim, da je zelo pomembno za razumevanje ljudi, da ljudi in stvari

poimenujemo s pravimi imeni. Torej, tu opravimo vsebinsko razpravo, ker se ti

pojmi med seboj vsebinsko, in v končni fazi tudi v samih konotacijah, razlikujejo.

Po neki svoji generalni oceni lahko rečem, da so mediji v pretežni meri poročali

korektno in profesionalno. Imamo pa v Sloveniji tudi neke medije z uredniško

agendo širjenja strahu, predsodkov, stereotipov in fobij. Zdi se mi, da so ti mediji

predvsem velikokrat populistični, glasni in bolj agresivni v svojih sporočilih, zato

kljub temu, da na prvi pogled nimajo tako velikega dosega preglasijo resno

razpravo. Begunska in migrantska kriza je vseeno tema, ena največjih tem v

zadnjih letih in desetletjih, s katero bo se morala vsaka država, Evropska unija,

vsak medij in mi kot skupnost soočiti z največjo možno mero resnosti, z zelo

poglobljeno razpravo o tem, ker migracije so nekaj, kar nas bo zagotovo

zaznamovalo in spremljalo dolgo časa. Pri novinarstvu pa je predvsem potrebno

ohraniti absolutno visoke profesionalne in etične standarde: Kodeks novinarjev

Slovenije ima zelo jasne standarde glede poročanja o takih stvareh. Mislim, da v

veliki večini ti standardi niso bili kršeni.

101

Katere vire uporabljate oziroma ali uporabljate tudi tuje vire (z nemško ali

angleško govorečega področja)?

Vire pri Večeru uporabljamo takrat, ko žal ne moremo biti na terenu, kar je v

zadnjih letih velikokrat, predvsem zaradi varčevanja in podobnih situacij.

Uporabljamo več različnih virov. V prvi vrsti uporabljamo Slovensko tiskovno

agencijo, ki je naročena na veliko paleto drugih agencij, drugače pa smo naročniki

ameriške agencije Reuters, ki nam je absolutno zelo pomemben vir in pa seveda

Deutsche Presse Agentur oziroma dpa. To so trije ključni viri, si pa pri poročanju

pomagamo tudi s tujimi mediji, s spletnimi stranmi, v tem primeru kar se tiče

recimo balkanske begunske poti, smo si pomagali tudi s tamkajšnjimi mediji, ki

jih seveda ustrezno citiramo in prevajamo. Imamo pa vendarle, predvsem v

državah bivše Jugoslavije, tudi še vedno kakšne sodelavce, ki se nam občasno

oglasijo iz drugih držav, tako da smo v takih primerih uporabili tudi kakšnega od

nekdanjih dopisnikov, sodelavcev, ki nam je iz pomagal iz prve roke poročati o

dogajanjih v teh državah.

Ste uporabljali tudi nemške časopise oziroma kateri nemški časopisi so po

vašem mnenju najbolj kredibilni?

Z nemško govorečega področja imamo kot sem že omenil Nemško tiskovno

agencijo, ki je zelo kredibilna in visoko profesionalna medijska ustanova.

Drugače pa smo si na Večeru v pomembni meri, kar se tiče begunske krize in

interpretacije begunske krize, nekega nemškega mnenjskega pogleda na begunsko

krizo, ki je bil zelo pomemben, ker je Merklova imela močno politično vlogo v

usmerjanju begunskega toka in v končni fazi tudi pri sprejemanju odločitev na

evropski ravni, pomagali predvsem s časnikom Spiegel. Eden izmed njihovih

vodilnih kolumnistov in odgovorni urednik tednika Der Freitag Jakob Augstein

nam je tudi dovolil objavo nekaterih komentarjev, ki jih je objavil v časopisih

Spiegel in Der Freitag. Drugače pa si pomagamo tudi z Deutsche Welle,

servisom, ki je zelo prompten in hiter itn. Treba pa je tudi povedati, da ima vsak

novinar nek specifičen nabor spletnih strani, časopisov ali drugih virov informacij,

ki jih pri svojem delu uporablja. Velikokrat je to odvisno tudi od obravnavane

teme. Na splošno pa so bili ti trije viri primarni oziroma največkrat uporabljeni.

102

Menite, da je ob potrebi po hitrem dostopu informacij novinarstvo postalo

interdisciplinarni poklic, kjer novinarji opravljajo tudi delo prevajalca?

Absolutno bi moral novinar jezikovno biti dovolj suveren vsaj v angleškem in vsaj

še enem svetovnem jeziku, recimo v nemščini, da lahko sam suvereno spremlja

tuje vire, si interpretira in uporablja podatke, seveda s korektnim citiranjem in

navajanjem, kar seveda moram poudariti. Novinar bi moral znati vsaj črpati

informacije iz tujega jezika. Je pa res, da imamo mi vseeno profesionalno

prevajalsko službo, ki jo uporabimo v primeru, ko gre za prevode nekih daljših

tekstov, na primer iz dpa. Te tekste, ki jih uporabljamo in na katere smo naročeni,

vseeno damo prevajalski službi, potem pa novinar samo gre skozi tekst in morda

popravi le slogovno ali v primeru preveč dobesednega prevoda. Imamo pa seveda

prevajalce, ki glede na to, da delajo v medijski hiši, imajo dovolj izkušenj in znajo

oceniti kdaj je treba nek prevod tudi prirediti za namen medijske objave.

Spoštujem delo prevajalcev in menim, da je pri zahtevnejših tekstih dobro, da ti

grejo skozi sito prevajanja. Je pa, kot sem že omenil, zelo pomembo, da novinar

obvladuje tuje jezike, saj si pri pridobivanju informacij, ozadij in kontekstov

pomaga z branjem tujih virov. Zelo pomembni so tuji viri tudi pri pisanju

komentarjev, saj so vir še nekih drugih zornih kotov, ki jih v Sloveniji recimo ni.

Kakšen je po vašem mnenju status novinarja v današnji družbi?

Menim, da je poklic novinarja še vedno zelo pomemben. Novinarstvo je v

zadnjem času veliko izgubilo predvsem zaradi krize medijev in zaradi globalne

finančne krize, ki so jo medijske hiše večinoma reševale z varčevalnimi rezi v

samo novinarsko delo, v redakcije. Dobro novinarstvo, visoko profesionalno

novinarstvo, novinarstvo, ki se ne zadovolji s površino neke informacije, ampak

gre globje, išče neka ozadja, poskuša odkriti neke stvari, ki jih skušajo centri moči

skriti, ki želi biti več korakov naprej, ki želi na ta način izpolnjevati svoje

poslanstvo zaščite javnega interesa, je seveda, če sva iskrena, drago. To je

novinarstvo, ki zahteva lastnike, ki imajo posluh, ki so pripravljeni investirati v

takšno novinarstvo, ki so pripravljeni novinarjem dati dovolj manevrskega

prostora in časa, da stvari raziščejo. Kakovostno novinarstvo se ne dela iz danes

na jutri. Novinarstvo je seveda v pomembni meri prizadela prekarizacija samega

103

poklica, socialna in delavnopravna varnost je neka osnovna varovalna mreža, ki jo

ima novinar pred pritiski, zato si upa vstopati v konfrontacije z lobiji, z različnimi

spin doktorji itn. To je v zadnjih letih bilo močno razgrajeno, prizadeto z

varčevalnimi ukrepi, rezi v redakcije, z nezaposlovanjem novinarjev ampak z

nekimi oblikami prekarnega dela, s.p.-ji, oblikami honorarnega dela. Glede na

situacijo mislim, da imamo v Sloveniji vseeno novinarje, ki delajo dobro,

profesionalno, ki se zavedajo svojega poslanstva in predvsem svoje odgovornosti.

V naslednjih letih pa se bo videlo, kako se bo novinarstvo razvijalo, veliko pa je

odvisno tudi od lastnikov. Zdaj se je lastniška struktura v Sloveniji konsolidirala,

Delo je dobilo novega lastnika, tudi Večer. Če bodo lastniki razumeli, da

dolgoročno preživetje medijev omogoča samo to, da oni vzpostavijo okolje, kjer

novinarji lahko delajo profesionalno in kakovostno. Mislim, da bodo naslednjih

20, 25, 30 let preživeli tisti mediji, ki jim bodo ljudje verjeli, torej tisti mediji, ki

bodo zagotavljali celovito, verodostojno in poglobljeno informacijo. Taki mediji

pa seveda morajo imeti pravno, socialno zaščitene novinarje z ustreznim statusom,

ustrezno plačane, v končni fazi tudi take, ki imajo delovne pogoje, da lahko delajo

na tak način, ki torej niso podvrženi neki masovni produkciji novic za tekočim

trakom, ki so zelo pavšalne in instantne. Če gledamo skozi prizmo redakcijske

strani imamo v Sloveniji veliko število talentiranih mladih novinarjev, odlično

generacijo, ki ji je treba omogočiti, da dobi priložnost in ustrezne pogoje.