dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z …
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
Primož Pajk
DIMENZIONIRANJE CESTNE KONSTRUKCIJE ARMIRANE Z GEOMREŽO
Diplomsko delo
Maribor, marec 2009
I
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO
SI - 2000 MARIBOR, Smetanova 17
Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
DIMENZIONIRANJE CESTNE KONSTRUKCIJE ARMIRANE Z GEOMREŽO
Študent: Primož PAJK
Študijski program: visokošolski strokovni, Gradbeništvo
Smer: Prometno - hidrotehnična
Mentor:
Somentor:
izr.prof.dr. Bojan ŽLENDER, univ.dipl.inž.grad.
pred.mag. Vlasta RODOŠEK, univ.dipl.inž.grad.
Maribor, marec 2009
II
III
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju dr. Bojanu Žlendru in
mag. Vlasti Rodošek za pomoč in vodenje pri
opravljanju diplomskega dela. Prav tako se
zahvaljujem podjetju CM Celje d.d. ter g. Andreju
Petelinšku za pomoč pri izdelavi diplomske naloge.
Posebna zahvala velja staršem, ki so mi omogočili
študij.
IV
DIMENZIONIRANJE CESTNE KONSTRUKCIJE ARMIRANE Z GEOMREŽO
Ključne besede: voziščne konstrukcije, prometna obtežba, geomreže,… UDK: 625.14(043.2)
Povzetek
Diplomsko delo obsega izbor najprimernejše zgradbe voziščne konstrukcije na pododseku
regionalne ceste R3-682/1441 Loke – Ledeinščica od km 8+200 do km 10+080 in opisuje
primerjavo dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez geomreže. Voziščna konstrukcija
je dimenzionirana na podlagi osnovnih projektantskih zahtev (prometne obtežbe, kakovosti
vgrajenih materialov, hidroloških in klimatskih pogojev). V nadaljevanju so opisani
geosintetiki in primerjalna analiza dimenzioniranja voziščnih konstrukcij z in brez geomrež.
V
DESIGN OF PAVEMENTS REINFORCED WITH GEOGRID
Key words: civil engineering, traffic load, geogrid
UDK: 625.14(043.2)
Abstract
This work includes a selection of most suitable compound of pavement construction at
regional road section R3-682/1441 Loke – Ledinščica from km 8+200 to 10+080 and
describes comparison of structural design of pavement construction with and without geogrid.
Pavement construction is designed under the basic design requirements as traffic loads,
quality of materials, hydrologic and climatic circumstances. Following that are described
geosynthetics and comparative analysis of structural design of pavement construction with
and without geogrid.
VI
VSEBINA
1 UVOD ............................................................................................................................... 1
1.1 Namen in cilji diplomske naloge ...................................................................... 1
1.2 Predvidene metode raziskave ........................................................................... 1
2 VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE ..................................................................................... 3
2.1 Zgradba sodobnega vozišča.............................................................................. 3
2.1.1 Posteljica ................................................................................................. 6
2.1.2 Nevezana nosilna plast ............................................................................ 7
2.1.3 Vezana nosilna plast ................................................................................ 8
2.1.4 Obrabna in zaporna plast ..................................................................... 10
2.2 Asfaltne zmesi .................................................................................................. 13
2.2.1 Osnovni materiali .................................................................................. 13
2.2.2 Vrste asfaltnih zmesi .............................................................................. 16
2.3 Empirični postopki za načrtovanje voziščnih konstrukcij .......................... 22
2.3.1 Nosilnost podlage .................................................................................. 23
2.3.2 Prometne obremenitve ........................................................................... 24
2.3.3 Kakovost materialov .............................................................................. 27
2.3.4 Klimatski in hidrološki pogoji ............................................................... 28
3 LASTNOSTI VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ ............................................................ 30
3.1 Vplivi na spremembe in lastnosti ................................................................... 30
3.1.1 Vplivi gradnje ........................................................................................ 30
3.1.2 Zunanji vplivi ......................................................................................... 31
3.1.3 Spremembe voznih površin .................................................................... 31
3.2 Ravnost ............................................................................................................. 33
3.2.1 Vplivi neravnin ...................................................................................... 34
VII
3.2.2 Meritve ravnosti .................................................................................... 36
3.3 Torna sposobnost ............................................................................................ 37
3.3.1 Opis torne sposobnosti .......................................................................... 38
3.3.2 Meritve torne sposobnosti ..................................................................... 41
3.4 Hrupnost .......................................................................................................... 43
3.4.1 Hrup kotaljenja...................................................................................... 43
3.4.2 Vpliv teksture vozne površine ................................................................ 44
3.4.3 Meritve hrupa ........................................................................................ 45
3.4.4 Možnosti zmanjšanja hrupnosti ............................................................. 48
3.5 Svetlost ............................................................................................................. 49
3.5.1 Odsevnost vozne površine ..................................................................... 49
3.6 Nosilnost ........................................................................................................... 50
3.6.1 Meritve nosilnosti .................................................................................. 51
4 PRIMER DIMENZIONIRANJA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE .......................... 53
4.1 Uvod – splošno ................................................................................................. 53
4.2 Terenske raziskave in laboratorijske preiskave ........................................... 54
4.2.1 Pregled trase obstoječe ceste ................................................................ 54
4.2.2 Terenske raziskave ................................................................................ 55
4.2.3 Laboratorijske preiskave ....................................................................... 56
4.3 Sestava tal ........................................................................................................ 58
4.4 Projektni podatki za dimenzioniranje........................................................... 59
4.4.1 Vozišče ................................................................................................... 59
4.4.2 Prometna obremenitev .......................................................................... 59
4.4.3 Sestava in nosilnost temeljnih tal .......................................................... 60
4.4.4 Hidrološki in klimatski pogoji ............................................................... 60
4.5 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije ........................................................ 61
VIII
4.5.1 Minimalne debeline plasti ..................................................................... 61
4.5.2 Analiza potrebnih ukrepov .................................................................... 61
4.5.3 Predlog konstrukcijskih rešitev ............................................................. 62
4.5.4 Kvaliteta materialov in geotehnični pogoji izgradnje ........................... 62
4.5.5 Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije .............................................. 63
5 DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Z GEOMREŽAMI IN
BREZ GEOMREŽ ................................................................................................................. 64
5.1 Splošno o geosintetikih.................................................................................... 64
5.1.1 Splošno .................................................................................................. 64
5.1.2 Vloge geosintetikov................................................................................ 65
5.2 Postopek dimenzioniranja voziščne konstrukcije z geomrežami .............. 69
5.2.1 Testni program ...................................................................................... 69
5.2.2 Modificirana AASHTO metoda z upoštevanjem geomreže ................... 70
5.3 Tehnologija vgradnje geomrež ...................................................................... 71
5.4 Primerjava dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez geomreže ... 72
5.4.1 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije brez geomrež........................... 72
5.4.2 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije z geomrežami .......................... 72
5.4.3 Rezultati primerjave dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez
geomreže ........................................................................................................... 73
6 CENOVNA PRIMERJAVA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Z IN BREZ
GEOMREŽ ............................................................................................................................. 78
7 ZAKLJUČEK ................................................................................................................ 84
8 VIRI IN LITERATURA ............................................................................................... 85
IX
9 PRILOGE ...................................................................................................................... 86
9.1 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije ........................................................ 86
9.2 Tabele izračunov potrebnih debelin voziščnih konstrukcij ........................ 91
9.3 Rekapitulacije – cenovne primerjave voziščne konstrukcije z in brez
geomreže .................................................................................................................... 110
X
KAZALO SLIK
Slika 2.1: Elementi cestne zgradbe [3] ....................................................................................... 4
Slika 2.2: Karakteristični prečni prerez ceste [3] ....................................................................... 4
Slika 2.3: Značilna utrditev vozišča [3] ...................................................................................... 5
Slika 3.1:Oprema za meritve ravnosti vozne površine – profilograf. [3] ................................. 36
Slika 3.2: Značilni vplivi na torno sposobnost vozne površine [3] .......................................... 38
Slika 3.3: Prenosno nihalo (Skid Resistance Tester). [9] ......................................................... 42
Slika 3.4: Shema merilne prikolice [3] ..................................................................................... 47
Slika 5.1: Ločilni geosintetik preprečuje mešanje dveh vrst materialov in na dolgi rok ohranja
kakovost in debelino vgrajene plasti iz kamnitega materiala. [5] ............................................ 66
Slika 5.2: Shematski prikaz delovanja filtrskega geosintetika na meji med drenažnim zasipom
in zaledno zemljino. [5] ............................................................................................................ 67
Slika 5.3: Značilen primer rabe geosintetika za zaščito neobstojne flišne kamnine v času
gradnje. [5] ................................................................................................................................ 68
Slika 5.4: Tipični prerez testiranja vzorca. [8] ......................................................................... 69
Slika 5.5: Razmerje koeficienta plasti [8] ................................................................................ 71
Slika 5.6: Način vgradnje geomrež [7] ..................................................................................... 72
Slika 5.7: Geomreža [7] ............................................................................................................ 73
Slika 9.1: Določitev potrebne debeline kamnitega materiala za povečanje nosilnosti posteljice
[3] .............................................................................................................................................. 88
Slika 9.2: Določitev potrebne debeline nevezane zmesi kamnitih zrn [3] ............................... 88
Slika 9.3: Določitev dimenzij plasti materialov v voziščnih konstrukcijah po postopku po JUS
[3] .............................................................................................................................................. 89
Slika 9.4: Globine prodiranja mraza v Sloveniji [3] ................................................................. 90
XI
KAZALO TABEL
Tabela 2.1: Zahtevane vrednosti zgoščenosti in nosilnosti za posteljico ................................... 6
Tabela 2.2: Določanje zahtevane vrednosti nosilnosti nevezanih plasti .................................... 8
Tabela 2.3: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi bituminiziranega drobljenca,
priporočene za predhodno sestavo ............................................................................................ 18
Tabela 2.4: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi bitumenskega betona,
priporočene za predhodno sestavo ............................................................................................ 19
Tabela 2.5: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi drobirja z bitumenskim
mastiksom, priporočene za predhodno sestavo ........................................................................ 20
Tabela 2.6: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi drenažnega asfalta, priporočene
za predhodno sestavo ................................................................................................................ 21
Tabela 2.7: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi diskontinuiranega bitumenskega
betona, priporočene za predhodno sestavo ............................................................................... 22
Tabela 2.8: Povprečni faktorji ekvivalentnosti reprezentativnih motornih vozil ..................... 26
Tabela 2.9: Povprečne vrednosti faktorjev ekvivalentnosti cestogradbenih materialov .......... 28
Tabela 2.10: Minimalne potrebne debeline voziščnih konstrukcij hmin .................................... 29
Tabela 3.1: Idealizirane oblike voznih površin in njihove informativne vrednosti sile trenja. 40
Tabela 3.2: Informativna razmerja hrupa na vozni površini iz bitumenskega betona v
odvisnosti od hitrosti vožnje ..................................................................................................... 47
Tabela 4.1: Rezultati meritev dinamičnih deformacijskih modulov ........................................ 58
Tabela 4.2: Izračun ekvivalentne prometne obremenitve ......................................................... 59
Tabela 5.1: Razlike v debelini zaradi geomreže ....................................................................... 77
Tabela 9.1: Faktor razdelitve prometne obremenitve v prečnem prerezu vozišča ƒpp.............. 86
Tabela 9.2: Faktor širine prometnega pasu ƒšp ......................................................................... 86
Tabela 9.3: Faktor vzdolžnega nagiba nivelete vozišča ƒnn ...................................................... 86
Tabela 9.4: Faktor trajanja in povečanja prometa ƒtpp .............................................................. 87
Tabela 9.5: Razvrstitev prometnih obremenitev ....................................................................... 87
XII
KAZALO ENAČB
min max2,5h D≥ (2.1) ........................................................................................................ 7
100×=sp
pCBR (2.2) ....................................................................................... 23
nom
i
stat
nom
n
n
L
L=
4
(2.3) .................................................................. 25
8010 * *( * )nom k statFE f f L−= (2.4) .................................................................................... 26
( * )d iT FEV n= Σ (2.5) ..................................................................................................... 27
365* * * * * *n d d pp šp nn tppT T f f f f f= (2.6) ........................................................................ 27
stat dinF F F= + (3.1) ...................................................................................................... 34
520 365*21, 48*0,50*2,00*1, 20*1,03*28 2,3*10T = = prehodov NOO 82 kN, (4.1) ....... 60
min 85*0,8 68h cm= = (4.2) ............................................................................................ 60
( 5, 43)proj poD D> = (4.3) ................................................................................................ 62
1 1 2 2* *( )*r
uSN a d a dα
α= + (5.1) ................................................................................... 70
1 1
1 1
( * )
( * )r ur
u u r
SN a d d
SN a d dαα
−=
− (5.2) ......................................................................................... 70
*
*r ur
u u r
SN d
SN dαα = (5.3) .................................................................................................... 70
1 12
2
*
( )*r
u
SN a dd
aαα
−= (5.4) .................................................................................................... 71
2 2
11
( )* *r
u
SN a dd
a
αα−
= (5.5) ....................................................................................... 71
0 0 1 1* * * *proj zv zv sn sn sn snD a d a d a d a d= + + + ; proj poD D> (5.6) ..................................... 72
0 0 1 1* * * *( )*rproj zv zv sn sn sn sn
uD a d a d a d a dα
α= + + + ; proj poD D> (5.7) ........................ 72
XIII
UPORABLJENI SIMBOLI
Ev1 - deformacijski modul pri prvem obremenjevanju po nemškem postopku [MPa]
Ev2 - deformacijski modul po razbremenjevanju po nemškem postopku [MPa]
hm - globina zmrzovanja [cm]
hmin - minimalna potrebna debelina voziščne konstrukcije [cm]
Dmax - premer največjih zrn v zmesi [mm]
CBR - koeficient California bearing ratio [%]
p - specifična obremenitev [kPa]
Lnom - standardizirana osna obremenitev [kPa]
Lstat - statična osna obremenitev [kPa]
ni - število prehodov oziroma osnih obremenitev [-]
nnom - število ekvivalentnosti prehodov nominalne osne obremenitve [-]
FEnom - faktor ekvivalentnosti vpliva dejanske osne obremenitve na utrujanje [-]
f0 - faktor razporeditve osi na vozilu [-]
fk - faktor razporeditve koles na osi [-]
FEV - faktor ekvivalentnosti vrste vozila [-]
n - povprečno število vrste vozil na dan [-]
fd - faktor dodatne dinamične obremenitve zaradi nihanja vozil [-]
fpp - faktor vpliva razdelitve prometa pri večjem številu prometnih pasov [-]
fšp - faktor vpliva širine prometnih pasov [-]
fnn - faktor vpliva vzdolžnega nagiba nivelete vozišča [-]
ftpp - faktor vpliva dobe trajanja voziščne konstrukcije in povečanja prometa [-]
Td - ∑ povprečno število prehodov skozi prečni prerez ceste na dan [NOO 82kN]
Tn - merodajna prometna obremenitev za načrtovano voziš. konst. [NOO 82kN]
XIV
ai - faktor ekvivalentnosti cestogradbenih materialov [-]
F - kolesna obremenitev [kPa]
Fstat - statična kolesna obremenitev [kPa]
Fdin - dinamična kolesna obremenitev [kPa]
Wn - naravna vlaga [%]
Wp - meja plastičnosti [%]
WL - meja židkosti [%]
Ip - indeks plastičnosti [-]
Ic - indeks konsistence [-]
Wopt - optimalna vlaga [%]
γ - prostorninska teža [kN/m3]
αr/αu - koeficient razmerja plasti [-]
XV
UPORABLJENE KRATICE
PLDP – povprečni letno dnevni promet
SPP – standardni Proctorjev preizkus
MPP – modificiran Proctorjev preizkus
U – presejna krivulja
AASHO – Ameriška zveza obstoječih državnih cest
TD – tamponski agregat
CS – cementna stabilizacija
BS – bitumenska stabilizacija
BD – bituminizirani drobljenec
BB – bitumenski beton
DBM – drobir z bitumenskim mastiksom
DBB – diskontinuiran bitumenski beton
DA – drenažni asfalt
LA – liti asfalt
TP – asfaltna zmes za tankoplastne prevleke
BIT – bitumen
PmB II – polimerni bitumen
KM – kamniti material
NOO – nominalne osne obremenitve
ADPL – analizator vzdolžnega profila
SCRIM – merilna vozila (prikolice)
STURM – merilna vozila
GTX – geotekstilije
GNE – geomreže
GGR – armaturne geomreže
GMB – geomembrane
GCE – geosatovja
GCO – geokompoziti
GCL – betonitne membrane
SN – strukturna številka
ZAG – zavod za gradbeništvo Slovenije
XVI
JUS – jugoslovanski standardi
EN – evropski normativ
ISO – mednarodni standart
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 1
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
1 UVOD
1.1 Namen in cilji diplomske naloge
Namen diplomske naloge je bil, izbrati najprimernejšo sestavo voziščne konstrukcije na
primeru pododseka modernizacije regionalne ceste in obdelati primerjavo izgradnje novih
voziščnih konstrukcij z in brez geomrež ter cenovno oceniti smotrnost izgradnje le teh.
Zgradba voziščne konstrukcije se bo izbrala glede na predhodne izkušnje in lastnosti
posameznih vgrajenih materialov, za dimenzioniranje novih voziščnih konstrukcij z in brez
geomrež pa bomo uporabili postopek dimenzioniranja po TSC 06.520:2003 (projektiranje,
dimenzioniranje novih asfaltnih voziščnih konstrukcij) in modificirano AASHTO metodo z
upoštevanjem geomrež ter s tem dokazali ugodnost vgradnje geomrež pri slabih zemljinah
(CBR < 5 %).
Cilji diplomske naloge so najprej spoznati elemente voziščnih konstrukcij, njihove
lastnosti, podrobneje opredeliti asfaltne zmesi ter opisati empirične postopke za
dimenzioniranje voziščne konstrukcije. Izbrano varianto bomo najprej s pomočjo podatkov
iz geološko-geotehničnega poročila in na podlagi predvidenih prometnih obremenitev na
voziščno konstrukcijo dimenzionirali ter nato še obdelali dimenzioniranje voziščne
konstrukcije z in brez geomrež.
1.2 Predvidene metode raziskave
V prvem delu diplomske naloge bomo voziščno konstrukcijo dimenzionirali z empiričnimi
postopki za dimenzioniranje voziščne konstrukcije, ki temelji na izkušnjah oziroma
poskusih v določenih naravnih pogojih. Voziščne konstrukcije dimenzioniramo na podlagi
prometnih in vremenskih obremenitev ter kakovosti materialov. Z izkustvenimi postopki
najlažje ugotovimo trajnost in utrujanje vgrajenih materialov v voziščne konstrukcije.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 2
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
V drugem delu diplomske naloge pa se bomo posvetili dimenzioniranju z modificirano
AASHTO metodo z upoštevanjem geomrež ter primerjavi dimenzioniranja voziščnih
konstrukcij z in brez geomrež.
V zadnjem delu pa bomo cenovno ovrednotili dimenzioniranje voziščnih konstrukcij z in
brez geomrež.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 3
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
2 VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
2.1 Zgradba sodobnega vozišča
Gradnja cest je pretežno izkustvena znanost. Razvijala se je s človeštvom in njegovimi
zahtevami. Te so glede na vedno večji delež neposrednega in posrednega prispevka
uporabnikov cest za njihovo gradnjo in vzdrževanje vedno večje. Uporabniki cest
zahtevajo zagotovitev pogojev za:
- varno,
- udobno,
- gospodarno vožnjo in
- trajnost zgrajenih cest.
Merila za oceno navedenih zahtevanih značilnosti so predvsem:
- torna sposobnost,
- ravnost in
- nosilnost.
Cesta je gradbeni objekt, ki je zgrajen iz več plasti različnih materialov. Lastnosti teh
materialov morajo biti takšne, da zagotovijo lastnosti, ki jih zahtevajo uporabniki.
Cestna zgradba je sestavljena iz:
- temeljne konstrukcije,
- nosilne konstrukcije in
- krovne konstrukcije.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 4
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
obrabna plast
nosilna plast
nasip
temeljna tla
krovna konstrukcija
nosilna konstrukcija
temeljna konstrukcija
Slika 2.1: Elementi cestne zgradbe [3]
V karakterističnem prečnem prerezu (cesta delno v nasipu, delno v vkopu) je voziščna
konstrukcija temeljna na izboljšani zaključni plasti nasipa (posteljici) ali izboljšanih
temeljnih tleh.
PREREZ VKOPA PREREZ NASIPA
CESTIŠČE
VOZIŠČE BANKINABANKINA
Slika 2.2: Karakteristični prečni prerez ceste [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 5
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Voziščna konstrukcija je del utrditve prometne površine, ki je sestavljena iz ene ali več nosilnih plasti. Prevzema in prenaša prometne obremenitve na posteljico in/ali podlago (nasip, temeljna tla) ter preprečuje pronicanje vode do podlage.
Zgrajena je iz:
- obrabnozaporne plasti
- vezane nosilne plasti in
- nevezane nosilne plasti.
Obrabnozaporno in zgornjo vezano nosilno plast imenujemo skupaj krovna plast. Vezana
nosilna plast je lahko v odvisnosti zahtev sestavljena iz:
- zgornje vezane plasti, v katero vgrajujemo kakovostnejše vezane zmesi zrn oz.
mešanice in
- spodnje vezane plasti, v katero lahko vgrajujemo manj kakovostne (stabilizirane)
zmesi zrn oz. mešanice.
Slika 2.3: Značilna utrditev vozišča [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 6
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
2.1.1 Posteljica
Namen izgradnje posteljice pod voziščno konstrukcijo je:
- zagotovitev primerne in trajno nosilne podlage,
- po potrebi zaščita vgrajenih materialov proti škodljivim učinkom mraza.
Pogojene lastnosti posteljice lahko zagotovimo z ustreznimi gradbenotehničnimi ukrepi:
uporabo primernih materialov oziroma z njihovim izboljšanjem, utrditvijo ali
stabiliziranjem, v enaki meri pa tudi z ureditvijo odvodnjavanja.
Za posteljico so uporabne primerne vezljive zemljine, predvsem pa kamnine. V posteljico
vgrajeni material mora biti prostorsko stabilen in obstojen v vodi. Primerna vlažnost
materiala mora omogočiti doseganje predpisane zgoščenosti. Zato posteljice praviloma ni
mogoče graditi, ko je temperatura pod lediščem in v materialu vsebovana potrebna voda
zamrznjena.
Tabela 2.1: Zahtevane vrednosti zgoščenosti in nosilnosti za posteljico
vrsta materiala v podlagi vrednost deformacijskega
modula Ev2 [MPa] zahtevana zgoščenost po SPP po MPP
vezljiva zemljina 20 98
izboljšana zemljina 25 98
stabilizirana zemljina 40 98
kamniti material 60 98
Vezljive zemljine za posteljico so uporabne, če znaša:
- meja židkosti wL < 35 %
- indeks plastičnosti Ip < 12 %
Vezljive zemljine s slabšo konsistenco je treba ustrezno prilagoditi namenu uporabe.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 7
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Kamnine za posteljico pa morajo ustrezati predvidenemu namenu uporabe predvsem z
zrnavostjo:
- premer največjega zrna v zmesi praviloma ne sme biti večji od dveh tretjin debeline
plasti, sploh pa ne večji od 300 mm
- količnik enakomernosti presejne krivulje U pa praviloma ne sme biti manjši od 8.
V primeru, če je posteljica vgrajena v območju globine zmrzovanja hm, mora biti
uporabljeni material do te globine odporen proti učinkom mraza.
2.1.2 Nevezana nosilna plast
Nevezana nosilna (tamponska) plast v voziščni konstrukciji mora:
- zagotoviti potrebno in trajno nosilnost in
- zaščititi morebitne občutljive materiale v podlagi proti škodljivim učinkom mraza.
Trajno nosilnost nevezane nosilne plasti je treba zagotoviti z izbrano zmesjo kamnitih zrn,
obstojno v vodi in na mrazu. Potrebno nosilnost nevezane nosilne plasti pa je treba
zagotoviti, da bi bila omogočena ustrezno kakovostna vgraditev (zgostitev) materialov v
nadgrajenih plasteh voziščne konstrukcije.
Minimalna debelina plasti je določena s pogoji vgrajevanja (drobljenje zrn). Sestava zmesi
kamnitih zrn za nevezane nosilne plasti mora biti predvsem prilagojena predvideni
prometni obremenitvi:
- za težje obremenitve mora biti čimbolj grobozrnata in skeletna, zrna pa v celoti
drobljena
- za lažje obremenitve pa je zmes lahko tudi drobnozrnata in gosta, zrna pa tudi
naravno oblikovana.
Debelina plasti zmesi nevezanih kamnitih zrn hmin in velikost največjih zrn v zmesi Dmax
morata biti usklajeni oziroma izpolnjen mora biti pogoj (2.1):
min max2,5h D≥ (2.1)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 8
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Poleg najmanjše debeline plasti pa je tudi omejitev za največjo gospodarno debelino plasti.
Če je debelina večja od 40 cm, ustvarijo zrna v njej obok. Zato se pri takšni debelini
nosilnost plasti več ne povečuje, medtem ko se z debelino veča sposobnost zaščite
materialov proti škodljivim učinkom mraza.
Tabela 2.2: Določanje zahtevane vrednosti nosilnosti nevezanih plasti
vrsta zmesi
zrn
prometna obremenitev težka ali zelo težka srednja ali lažja
Ev2[MPa] Ev2/ Ev1 Ev2 [MPa] Ev2/ Ev1
naravna ≥ 100 ≤ 2,2 ≥ 90 ≤ 2,4
drobljena in
mešana
≥ 120
≤ 2,0
≥ 100
≤ 2,2
Vrednosti razmerij deformacijskih modulov praviloma ne smejo biti večje od 2,2.
2.1.3 Vezana nosilna plast
Na osnovi značilnosti materialov, ki jih uporabljamo za vezane nosilne plasti, razlikujemo:
- spodnje vezane (stabilizirane) nosilne plasti in
- zgornje vezane nosilne plasti.
a) Spodnja vezana nosilna plast
Spodnje vezane plasti vgrajujemo pretežno z vezivi, zato imenujemo te plasti tudi
stabilizirane nosilne plasti.
Namen izvedbe stabilizirane nosilne plasti je predvsem naslednji:
- da zagotovi povečan raznos prometnih obremenitev in delno premostitev lokalno
slabše nosilnih mest zaradi (čeprav razmeroma majhne) sposobnosti prevzema
upogibnonateznih napetosti
- da zmanjša specifično obremenitev posameznih zrn v zmesi oziroma mešanici s
(čeprav razmeroma šibko) povezavo zrn in ustvaritvijo večjih stičnih ploskev, ki jih
zagotovi vezivo z delno zapolnitvijo votlin v zmesi oziroma mešanici,
- da omogoči uporabo zmesi zrn, ki bi sicer zaradi prekomernega deleža drobnih zrn
ali neprimerne (nezvezne) sestave ne bila primerna za nevezano nosilno plast
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 9
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Stabilizirane nosilne plasti so zlasti primerne kot spodnje vezane nosilne plasti predvsem v
voziščnih konstrukcijah z težjo prometno obremenitvijo, medtem ko so v voziščnih
konstrukcijah z lažjo prometno obremenitvijo lahko vgrajene kot edina vezana nosilna
plast.
Pri izbiri zmesi zrn v stabilizirani zmesi je treba upoštevati:
• da je za stabiliziranje zmesi zrn, ki vsebuje večja zrna, potrebna manjša količina
veziva, kar je praviloma ugodnejše in
• da manjša zrna pogojujejo za stabiliziranje večjo količino veziva, ki zagotavlja tudi
nezaželjene značilnosti:
- pri stabilizaciji z organskim (bituminoznim) vezivom večje preoblikovanje
- pri stabilizaciji z anorganskim (cementnim) vezivom prekomerno trdnost, ki ima
za posledico namesto zaželjenih lasastih širše razpoke.
b) Zgornja vezana nosilna plast
Zgornje vezane nosilne plasti so praviloma vgrajene v voziščnih konstrukcijah za vse
skupine prometnih obremenitev. Izjemoma na cestah z lažjo prometno obremenitvijo
namesto asfaltne zmesi za zgornjo nosilno konstrukcijo uporabimo ustrezen drugačen
material.
Ker za zgornje vezane plasti uporabljamo praviloma znatno bolj kvalitetne zmesi ali
mešanice, kot za stabilizirane nosilne plasti, so temu primerno večje tudi njihove
sposobnosti. Te pa so glede na položaj zgornjih vezanih nosilnih plasti v voziščnih
konstrukcijah tudi potrebne kajti:
- strižne napetosti so prav v območju zgornjih vezanih nosilnih plasti v voziščnih
konstrukcijah največje, velike pa so tudi upogibnonatezne napetosti,
- razmeroma velike so v območju zgornjih vezanih plasti že tudi tlačne obremenitve,
ki jih povzročajo motorna vozila, zato je čim večja površina stikovanja oziroma
naleganja zrn = gostota zmesi ali mešanice koristna za njihov prevzem in raznos,
nenazadnje pa tudi za morebiti potrebno premostitev lokalno slabše nosilnega mesta
na podlagi,
- gostejša zmes pa je koristna tudi za oviranje prodiranja vode s površine vozišča v
voziščno konstrukcijo in naprej v podlago.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 10
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Za zgornje vezane nosilne plasti pretežno uporabljamo asfaltne mešanice, izvedene po
vročem postopku, ki jih označujejo nazivi:
- bituminizirani prodec,
- bituminizirani prodec z dodatkom drobirja ali drobljenca,
- bituminizirani drobljenec in
- bituminizirani makadam.
2.1.4 Obrabna in zaporna plast
Obrabne in zaporne plasti so namenjene predvsem:
- za zagotovitev čim večje odpornosti vozne površine proti obrabi, ki v veliki meri
vpliva na njeno ravnost in torno sposobnost ter
- za zaščito celotnega cestnega telesa proti vodi.
Glede na druge namene uporabe na prometnih površinah pa razlikujemo dve vrsti obrabnih
plasti:
- nevezane in
- vezane obrabne plasti.
a) Nevezana obrabna plast
Uporabljamo jih praviloma samo v voziščnih konstrukcijah za zelo lahko prometno
obremenitev ali pa za začasno utrditev vozne površine. V teh pogojih je dodatni namen
nevezane obrabne plasti.
- zagotoviti čimbolj zaklinjeno zmes zrn na vozni površini, ki bo sposobna prevzeti
(vertikalne in horizontalne) tlačne obremenitve od prometa,
- raznos prometnih obremenitev in
- zmanjšanje učinka mraza na materiale v cestnem telesu in temeljnih tleh.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 11
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Za zagotovitev potrebnih značilnosti nevezane obrabne plasti mora biti zmes kamnitih zrn
sestavljena iz:
- čim bolj skeletne (grobozrnate) osnovne zrnavosti – 0/22 mm, 0/32 mm ali 0/45 mm
ter
- iz zrnavosti za zaklinjenje 0/8 mm.
b) Vezana obrabna in zaporna plast
Odvisno od specifične sestave, ki je prirejena namenu uporabe, morajo biti takšne vrhnje
plasti voziščnih konstrukcij sposobne:
- prevzeti horizontalne – tangencialne in radialne sile med vozilom in voziščno
konstrukcijo, ki so v tem območju največje,
- zagotavljati potrebno torno sposobnost in ravnost vozne površine za varno in udobno
vožnjo,
- zaščititi cestno telo pred padavinami in drugimi vremenskimi vplivi.
Vezane obrabnozaporne plasti ločujemo glede na uporabljene zmesi, mešanice in druge
materiale v:
- asfaltne zmesi,
- cementnobetonske zmesi,
- tlakovane zmesi.
Uporaba asfaltnih zmesi za obrabnozaporne plasti voziščnih konstrukcij je neprimerno
večja od vseh drugih materialov.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 12
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Večina uveljavljenih asfaltnih zmesi ima lastnosti, ki so potrebne za obrabnozaporne plasti.
Takšne asfaltne zmesi so predvsem:
- bitumenski beton,
- drobir z bitumenskim mastiksom,
- diskontinuirani bitumenski beton,
- drenažni asfalt,
- hrapavi liti asfalt,
- obdelava površin s tankoplastnimi in površinskimi prevlekami.
Površina vrhnje plasti voziščne konstrukcije, zgrajene iz ustrezne asfaltne zmesi, sme pod
4 m dolgo letvo odstopati:
• na voziščih s težko prometno obremenitvijo
- pri strojnem vgrajevanju - 4 mm
- pri ročnem vgrajevanju - 6 mm
• na voziščih z lahko prometno obremenitvijo
- pri strojnem vgrajevanju - 6 mm
- pri ročnem vgrajevanju - 10 mm.
Višina planuma vrhnje plasti voziščne konstrukcije sme odstopati od načrtovane kote za
največ + 10 mm. Odstopanje nagiba planuma vrhnje plasti od načrtovanega pa ne sme biti
večje od + 0,3 % absolutne vrednosti nagiba.
Asfaltna zmes se obravnava kot trifazni sistem:
- trdna komponenta je zmes zrn,
- tekoča komponenta je vezivo,
- plinasta komponenta so votline.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 13
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
2.2 Asfaltne zmesi
2.2.1 Osnovni materiali
a) Zmesi zrn
Zmes zrn je sestavljena iz enega ali več razredov ali zrnavosti, ali pa ima že v naravi
ustrezno sestavo zrn za določen namen uporabe. Mehanske in klimatske obremenitve
voziščnih konstrukcij, ki jih v določenih pogojih pričakujemo, ali druge specifične zahteve
pogojujejo ustrezne lastnosti zrn.
Posamezno zrno v zmesi pa bo tem manj obremenjeno, čim bolj je ustrezna sestava zmesi
zrn. V določeni sestavi bo posamezno zrno podprto z več zrni od različnih strani:
mehanska obremenitev bo v takšnem primeru najmanjša, raznos obremenitve v vgrajeni
zmesi pa največji.
Po nastanku ločimo dve osnovni vrsti zmesi zrn:
- naravne, z bolj ali manj zaobljenimi robovi in konicami zrn,
- drobljene, z ostrimi robovi in konicami zrn ter bolj ali manj hrapavimi prelomnimi
ploskvami, proizvedene v drobilnicah.
Značilnosti zrn lahko razdelimo na:
- geometrijske in
- mehanske.
Geometrijske značilnosti (sestava, površina, gostota zmesi zrn in oblika zrn) v veliki meri
določajo notranje trenje zmesi zrn, ki je potrebno za raznos obremenitev po zmesi.
Mehanske značilnosti zmesi zrn (odpornost proti drobljenju, zaglajevanju, visokim in
nizkim temperaturam ter vplivom vremena) so pomembne za obrabo asfaltne zmesi in
odpornost proti staranju.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 14
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Izhodišč za izbiro vrste asfaltne zmesi (npr. bitumenski beton ali drenažni asfalt) ali
zrnavosti (npr. AC 18 surf B50/70 A3 {BB 8 oz. PE860} ali AC 11 surf B50/70 A3 {BB 11
oz. P1160}) je veliko. Zato so za sestave zmesi za določeno vrsto in zrnavost asfaltne
zmesi v ustrezni tehnični regulativi določena mejna območja.
Splošno za asfaltne zmesi veljajo naslednje smernice:
- za nosilne plasti: največja zrna morajo ustrezati debelini plasti; večja zrna
zagotavljajo večjo odpornost asfaltne zmesi proti preoblikovanju, pogojujejo pa
manjšo količino veziva; za zelo obremenjena vozišča mora biti delež večjih zrn v
zmesi čim večji (skeletna sestava), predvsem pa mora biti čim večji delež drobljenih
zrn iz kvalitetnih kamnin, ker je takšna zmes v največji meri sposobna prevzeti in
raznašati prometno obremenitev, ne da bi pri tem utrpela prekomerno oziroma
škodljivo preoblikovanje.
- za obrabne plasti: zrnavost zmesi zrn mora biti prilagojena predvideni povprečni
hitrosti vožnje, prometni obremenitvi in zahtevanim lastnostim vozne površine; vse
navedene zahteve veljajo tako za velikost kot tudi kakovost kamnitih zrn.
b) Veziva
Zrna v zmesi, med seboj povezana z določenim vezivom, zagotavljajo bistveno boljše
lastnosti zgrajene voziščne konstrukcije. Voziščne konstrukcije brez veziva niso sposobne
prevzeti obtežb težke prometne obremenitve.
Za asfaltne zmesi se uporabljajo organska bituminozna veziva. Osnova teh veziv je
bitumen, ki je iz ustrezne nafte proizvedena zmes različnih organskih substanc, katerih
elastoviskozno obnašanje se s temperaturo spreminja. Pridobivamo ga z različnimi vrstami
destilacije iz naft, ki vsebujejo veliko naftenov in aromatov.
1 AC … kratica za asfalt concrete – »asfaltni beton«; 8 … oznaka za velikost zrn agregata – največja nazivna vrednost zrn v zmesi; surf … oznaka za plast asfaltne zmesi – vrsta plasti (spodnja, nosilna, obrabna); B50/70 … vrsta bitumna – tip; A3 … skupina prometne obremenitve – razred bituminizirane zmesi (razred zmesi zrn).
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 15
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Osnovna razvrstitev bitumenskih veziv je:
- bitumen,
- bituminozne raztopine,
- bituminozne emulzije.
V cestogradnji uporabljamo predvsem naslednje vrste bitumnov, ki so v tehničnih
predpisih označeni kot cestogradbeni bitumni: B160/220, B100/150, B70/100 B50/70,
B35/50 in B20/30. Številka označbe bitumna je penetracija, ki je merilo trdote bitumna pri
25º C. Izmerimo globino vtisa ustrezno oblikovane igle, obremenjene s 100g 5 sekund, v
1/10 mm. Glede na dobljene rezultate razdelimo bitumne v vrste. Lastnosti različnih vrst so
določene v ustrezni tehnični regulativi.
Posebne vrste bituminoznih veziv so modificirani bitumni, ki so veziva, pri katerih so
termoviskozne in elastoviskozne značilnosti z mešanjem koloidnih dodatkov (polimeri)
spremenjene, tako da so v večji meri prilagojeni potrebam v cestogradnji. Značilnosti s
polimeri modificiranega bitumna so predvsem naslednje:
- večja odpornost proti staranju,
- večja termična stabilnost,
- izboljšana lepljivost,
- povečana elastičnost,
- povečana viskoznost in
- razširjeno območje plastičnosti.
Vrsta bitumenskega veziva je odvisna od:
- zahtevanih lastnosti vgrajene asfaltne zmesi,
- obremenitev, ki jim bo asfaltna zmes v času eksploatacije izpostavljena (prometne,
klimatske) in
- značilnosti ceste (potek trase, širina vozišča, itd.)
Dodano bituminozno vezivo učinkuje skupaj z drobnimi zrni (velikosti do 0,5 mm), ki
plavajo v vezivu in skupaj tvorijo bitumensko malto.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 16
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
c) Dodatki
Oprijemljivost bituminoznega veziva s kamninami ni vedno enaka. Značilnost
bituminoznih veziv je kislost, zato je njihova oprijemljivost boljša z bazičnimi kamninami
(apnenec, bazalt) kot pa s kislimi (granit, porfir). Slabše oprijemanje kamnine povzroča
prisotnost vode v zmesi zrn. Ovitje z bituminoznim vezivom lahko otežuje tudi globoka
hrapavost površine kamnitih zrn, zaradi vključene vode in zraka.
Zato dodajamo bituminoznim vezivom ustrezna sredstva – dodatke za boljši oprijem s
kamnino. To pa je sicer mogoče zagotoviti tudi z drugačnimi ukrepi:
- s segrevanjem bituminoznega veziva se zmanjša njegova viskoznost, kar omogoča
večje približanje molekul, ki izboljša oprijem zaradi adhezije,
- s segrevanjem zmesi kamnitih zrn pa lahko odstranimo vodo iz zrn.
V določenih asfaltnih zmeseh pa je treba zagotoviti tudi čim debelejši film bituminoznega
veziva na kamnitih zrnih (npr. pri drobirju z bitumenskim mastiksom in drenažnemu
asfaltu). Zato uporabimo kot dodatek mineralna ali druga primerna vlakna, ki onemogočajo
odtekanje veziva s kamnitih zrn.
2.2.2 Vrste asfaltnih zmesi
V osnovi razlikujemo:
- asfaltne zmesi za nosilne plasti in
- asfaltne zmesi za obrabne plasti.
Glede na vsebnost votlin razlikujemo dve vrsti asfaltnih zmesi v voziščnih konstrukcijah.
Ta razlika pa pogojuje tudi različne mehanske lastnosti in različna postopka vgrajevanja:
- valjani asfalti vsebujejo v zmesi toliko preostalih votlin, da je tudi pri najvišji stopnji
zgostitve zagotovljen prostor za morebiti (pri visoki temperaturi) potreben umik
bituminoznega veziva; te asfaltne zmesi pogojujejo primerno razprostiranje
(praviloma s finišerjem s sposobnostjo primerne predzgostitve) in zgoščevanje z
valjarji
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 17
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
- liti asfalti pa so asfaltne zmesi, v katerih so praktično vse votline zapolnjene z
bitumenskim mastiksom, zato so pri visokih temperaturah tekoče in jih pri
vgrajevanju ni treba zgoščevati.
Valjane asfalte uporabljamo za nosilne in obrabne plasti, medtem ko so liti asfalti primerni
samo za obrabne plasti in kot zaščitne plasti pri tesnitvah.
a) Asfaltne zmesi za nosilne plasti
Asfaltne zmesi za nosilne plasti voziščnih konstrukcij morajo biti tako sestavljene, da so
sposobne v čim večji meri
- prevzeti strižne in natezne napetosti, ki nastanejo pod prometno obremenitvijo v
kritičnem območju voziščne konstrukcije
- povečati raznos obremenitev, ki jih ustvarjajo motorna vozila in po potrebi premostiti
lokalno slabše nosilna mesta v podlagi ter
- zmanjšati specifične obremenitve posameznih zrn v asfaltni zmesi določene sestave.
Osnovni namen teh asfaltnih zmesi je torej zagotoviti potrebno nosilnost. Več kot očitno
je, da so za to od vseh vrst nosilnih plasti asfaltne zmesi najprimernejše, saj je pogostost
njihove uporabe v praksi daleč pred drugimi.
Osnovne vrste asfaltnih zmesi za nosilne plasti voziščnih konstrukcij so
- bituminizirani drobljenci in
- bituminizirani prodci, ki so proizvedene po vročem postopku. Odvisno od pretežnega
deleža drobljenih ali zaobljenih (naravnih) zrn razlikujemo še
- bitumizirani drobljenec z dodatkom prodca in
- bituminizirani prodec z dodatkom drobljenca ali drobirja.
Za lažje prometne obremenitve večinoma uporabljamo grobozrnate asfaltne zmesi in sicer
bituminizirani drobljenec ali pa bitumenski beton primerne zrnavosti.
Za težke prometne obremenitve uporabljamo za nosilne plasti asfaltne zmesi, proizvedene
izključno z drobljenimi kamnitimi zrni.
Izbira velikosti zrn za asfaltno zmes za nosilne plasti je odvisna predvsem od debeline
plasti, posredno pa tudi od predvidene prometne obremenitve. Čim večja so največja zrna v
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 18
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
nosilni plasti, tem večja je njena odpornost proti preoblikovanju in s tem je manjši tudi
potrebni delež bituminoznega veziva v asfaltni zmesi.
Tabela 2.3: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi bituminiziranega drobljenca,
priporočene za predhodno sestavo
Lastnost asfaltne zmesi
Enota mere
Prometna obremenitev izredno težka
težka srednja lahka zelo
lahka zahtevana vrednost
stabilnost pri 60° C kN ≥ 12 ≥ 10 ≥ 7 ≥ 6 ≥ 5 togost pri 60° C mm ≥ 3,0 ≥ 2,8 ≥ 2,5 ≥ 2,0 ≥ 1,8 vsebnost celokupnih votlin v asfaltni zmesi
% 7 – 9 6 - 8 5 – 7 4 – 7 1 – 3
zapolnjenost votlin v zmesi kamnitih zrn z bitumnom
% ≥ 54 ≥ 54 ≥ 54 ≥ 54 ≥ 80
b) Asfaltne zmesi za obrabne plasti
Asfaltne zmesi za obrabne plasti voziščnih konstrukcij morajo biti sposobne v čim večji
meri:
- prevzeti horizontalne (tangencialne in transverzalne ali stranske) sile, ki nastajajo
med pnevmatikami vozil in površino voziščne konstrukcije,
- zagotoviti primerno ravnost in torno sposobnost vozne površine, potrebno za varno
in udobno vožnjo,
- zaščititi voziščno konstrukcijo in del cestnega telesa pod njo pred vplivi vremena in
- zaščititi voziščno konstrukcijo pred sesalnimi silami, ki jih ustvarjajo vozila.
Splošni pogoji za lastnosti asfaltnih zmesi obrabnih plasti:
- odpornost proti preoblikovanju,
- odpornost proti zaglajevanju,
- odpornost proti prekomernemu staranju (razpokanju) in
- odpornost proti učinkom mraza in soli (za posipanje vozišč pozimi).
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 19
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Sestava asfaltne zmesi mora zagotavljati za določene pogoje uporabe posebne značilnosti:
- tesnitev površine voziščne konstrukcije,
- dreniranje vozne površine,
- absorbiranje hrupa,
- svetlost vozne površine.
Za obrabne plasti se pretežno uporabljajo naslednje vrste asfaltnih zmesi:
- bitumenski beton,
- drobir z bitumenskim mastiksom,
- diskontinuirani bitumenski beton,
- drenažni asfalt,
- liti asfalt in
- asfaltne zmesi za tankoplastne prevleke.
Bitumenski beton
Bitumenski beton lahko v največji meri ustreza zahtevam, ki jih zunanje obremenitve
postavljajo za obrabno zaporne plasti na sodobnih voziščih. To zagotovimo z izbiro
primerne zmesi kamnitih zrn in bituminoznega veziva ter lastnosti asfaltnih zmesi in
vgrajenih plasti.
Tabela 2.4: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi bitumenskega betona,
priporočene za predhodno sestavo
Lastnosti asfaltnih zmesi
Enota mere
Prometna obremenitev zelo težka in
težka srednja
lahka in zelo lahka
Preizkušanec po Marshallu: - stabilnost pri 60° C - tečenje pri 60° C - vsebnost votlin - zapolnjenost votlin z vezivom
kN mm % %
8
2 do 4 3,5 do 6,5 65 do 80
7
2 do 4 3 do 6
68 do 82
6
2 do 4 2 do 5
72 do 85 Jedro ali izsek: - vsebnost votlin - stopnja zgostitve
% %
3 do 9
97
2,5 do 7,5
97
1,5 do 6,5
96
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 20
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Drobir z bitumenskim mastiksom
Asfaltne zmesi drobirji z bitumenskim mastiksom so značilne za obrabno zaporne plasti, ki
se na sodobnih voziščih uveljavljajo predvsem za zmanjšanje prekomernega
preoblikovanja, v začetku pa so bile namenjene za povečanje odpornosti obrabnih plasti
proti obrabi. Ta asfaltna zmes vsebuje pretežno večja in odpornejša zrna drobirja, ki
ustvarjajo nosilni skelet, votline v njem pa so v pretežni meri zapolnjene z bitumenskim
mastiksom.
Za drobirje z bitumenskim mastiksom je značilno, da poleg razmeroma velike odpornosti
proti preoblikovanju do določene mere tudi zmanjšajo hrup, ki ga povzročajo motorna
vozila. Zaradi značilne sestave to lastnost lahko ohranijo pod prometom razmeroma dolgo
časa. Za povečanje torne sposobnosti sveže vgrajene plasti asfaltne zmesi drobirja z
bitumenskim mastiksom je treba med zgoščevanjem vtisniti na površino rahlo obviti grobi
pesek ali drobni drobir (1 do 2 kg/m2).
Tabela 2.5: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi drobirja z bitumenskim
mastiksom, priporočene za predhodno sestavo
Lastnosti asfaltnih zmesi
Enota mere
Prometna obremenitev zelo težka in
težka srednja
lahka in zelo lahka
Preizkušanec po Marshallu: - vsebnost votlin - delež veziva, min.
% %
3 do 4,5
6,3
2 do 4
6,5
2 do 4
6,8
Jedro ali izsek: - vsebnost votlin - stopnja zgostitve
% %
3 do 6
97
3 do 5
97
2 do 5
97
Drenažni asfalt
Značilnost asfaltnih zmesi drenažnih asfaltov je velika sposobnost dreniranja oziroma
odvajanja vode z vozne površine, predvsem prečno skozi plast. Za to je potrebno:
- zagotoviti v tej asfaltni zmesi oziroma vgrajeni obrabni plasti dovolj med seboj
povezanih votlin in
- zagotoviti tej obrabni plasti vodotesno podložno plast, po kateri bo voda odtekala z
območja voziščne konstrukcije, ne da bi pri tem kakorkoli škodljivo vplivala na njo.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 21
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
V vgrajeni obrabni plasti drenažnega asfalta je približno 1/3 vsebovanih votlin v asfaltni
zmesi zaprtih, medtem ko 2/3 zagotavljata količnik prepustnosti k = 0,003 do 0,004 m/s.
Drenažni asfalti so zato primerni predvsem za vozišča cest, kjer so dovoljene velike hitrosti
vozil ter kjer so majhni prečni in vzdolžni nagibi, zaradi česar voda počasneje odteka z
vozišča in obstaja nevarnost hidroplaninga. Za pripravo asfaltne zmesi drenažnega asfalta
je treba torej praviloma uporabiti najkvalitetnejše materiale.
Pri izbiri vrste asfaltne zmesi drenažnega asfalta pa je treba upoštevati tudi klimatske
razmere, kajti določena zrnavost v zmesi lahko povzroči težave pri vzdrževanju takšnega
vozišča pozimi.
Tabela 2.6: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi drenažnega asfalta,
priporočene za predhodno sestavo
Lastnosti asfaltnih zmesi
Enota mere
Prometna obremenitev zelo težka in
težka srednja
lahka in zelo lahka
Preizkušanec po Marshallu: - vsebnost votlin - delež veziva, min.
% %
16 do 22 ± 0,3
16 do 22 ± 0,3
16 do 22 ± 0,3
Jedro ali izsek: - vsebnost votlin - stopnja zgostitve
% %
15 do 23
97
15 do 23
97
15 do 23
97
Diskontinuirani bitumenski beton
Asfaltna zmes diskontinuiranega bitumenskega betona je namenjena predvsem za
zagotovitev čim večje odpornosti proti preoblikovanju (enako kot drobir z bitumenskim
mastiksom). To je v veliki meri zagotovljeno s še bolj izrazito skeletno sestavo zmesi
drobljenih zrn z zelo ozko omejenim območjem, ki jo dopolnjujejo še določene izpuščene
zrnavosti – diskontinuirana sestava.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 22
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Tabela 2.7: Mehanske in prostorske lastnosti asfaltnih zmesi diskontinuiranega
bitumenskega betona, priporočene za predhodno sestavo
Lastnosti asfaltnih zmesi
Enota mere
Prometna obremenitev zelo težka in
težka srednja
lahka in zelo lahka
Preizkušanec po Marshallu: - stabilnost pri 60°C - tečenje pri 60°C - vsebnost votlin
kN mm %
8
2 do 4 2 do 4
7
2 do 4 2 do 4
5
2 do 4 1 do 5
Jedro ali izsek: - vsebnost votlin - stopnja zgostitve
% %
1,5 do 6
97
1,5 do 6
97
1 do 6
97
2.3 Empirični postopki za načrtovanje voziščnih konstrukcij
Pri načrtovanju voziščnih konstrukcij praviloma uporabljamo postopke, ki temeljijo na
izkušnjah oziroma poskusih v določenih naravnih pogojih. Na ta način najlažje ugotovimo
realno utrujanje vgrajenih materialov v voziščne konstrukcije, ki so izpostavljeni
določenim prometnim in vremenskim obremenitvam.
Osnove, ki jih uporabljamo pri vseh praktičnih postopkih načrtovanja voziščnih
konstrukcij, so:
- nosilnost podlage (posteljice),
- prometna obremenitev,
- značilnosti materialov,
- lokalni vremenski pogoji.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 23
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
2.3.1 Nosilnost podlage
Preoblikovanje podlage voziščne konstrukcije oziroma planuma posteljice izvajamo
predvsem iz dveh razlogov:
- tehničnega, da je zagotovljena dobro nosilna osnova za primerno kvalitetno vgraditev
nadgrajenih plasti materialov in
- gospodarskega, da primerno osnovo zagotovimo s cenejšimi (nasipnimi) materiali
namesto dražjih, ki jih vgrajujemo v plasti voziščnih konstrukcij.
V cestogradbeni praksi sta se za meritev nosilnosti podlage uveljavila dva postopka. To so
meritve:
- po postopku CBR in
- po postopku s krožno obremenilno ploščo.
Postopek CBR (California bearing ratio) je zasnovan za preiskave v laboratoriju in meritve
na terenu. Temelji na primerjavi med:
- specifično obremenitvijo p, potrebno za vtisnjenje valjastega bata s površino prereza
19,6 cm2 s hitrostjo 1,27 mm/min v preiskovani material 2,54 mm globoko in
- specifično obremenitvijo ps, potrebno za vtisnjenje enakega bata po enakem
postopku v standardni material, t.i. ustrezno mehansko zgoščeni drobir (tolčenec).
Vrednost količnika CBR določimo po enačbi (2.2):
100×=sp
pCBR (2.2)
pri čemer je:
p – specifična obremenitev določena na osnovi odčitka na krivulji
obremenitev/posedek
ps – specifična obremenitev za standardni material
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 24
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Postopek s krožno obremenilno ploščo in statičnim obremenjevanjem je uveljavljen v
cestogradbeni praksi za določanje:
- modula stisljivosti ME po švicarskem postopku in
- deformacijskih modulov Ev1 in Ev2 po nemškem postopku.
Pri tem postopku krožno obremenilno ploščo, postavljeno na ustrezno pripravljeno
podlago, pod določenimi pogoji postopoma obremenjujemo. Pri vsaki stopnji obremenitve
odčitamo na merilnih napravah celotni posedek obremenilne plošče. Iz pridobljenih
rezultatov določimo ustrezni modul.
Pri meritvah praviloma uporabimo obremenilno ploščo s premerom D = 300 mm (700cm2),
za drobnozrnate zemljine izjemoma tudi s premerom D = 160 mm (200 cm2).
2.3.2 Prometne obremenitve
Struktura prometa
Struktura prometa in s tem njen vpliv na obstoječih cestah se ugotavlja s štetjem prometa,
ki je lahko ročno ali avtomatizirano. Avtomatizirano štetje se uporablja za določitev števila
vozil, ki prevozijo določen prerez ceste ali pa za podrobno določitev števila prehodov
izbranih osnih obremenitev.
Za nove ceste pa je treba strukturo prometa s posebnimi študijami izračunati. Štetje
prometa na karakterističnih mestih na obstoječem omrežju ceste je pri nas že večdesetletna
praksa. Rezultati štetja prometa in potrebne analize v zvezi s tem so vsako leto objavljeni v
posebni publikaciji Direkcije za ceste - ''Promet'' in predstavljeni v obliki povprečnega
letnega dnevnega prometa (PLDP) posamezne vrste vozil. Kot osnovna razvrstitev so
upoštevane naslednje vrste:
- osebna vozila in kombiji,
- avtobusi,
- tovorna vozila z nosilnostjo do 3 t,
- tovorna vozila z nosilnostjo 3 do 7 t,
- tovorna vozila z nosilnostjo nad 7 t in
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 25
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
- tovorna vozila s prikolico in avtovlaki.
Vpliv prometa na utrujanje
Utrujanje v voziščne konstrukcije vgrajenih materialov je odvisno od številnih vplivov.
Najpomembnejši med njimi je promet težjih motornih vozil, in sicer njihova:
- osna obremenitev,
- razporeditev na vozilu in
- razporeditev koles na osi vozila.
Ovrednotenje vpliva motornih vozil na utrujanje materialov, vgrajenih v voziščno
konstrukcijo, je dan z rezultati AASHO testa (American Association of State Highway
Officials). S tem se omogoča ovrednotenje različnih osnih obremenitev voziščne
konstrukcije s faktorji ekvivalentnosti (enakega vpliva), določenimi na osnovi enačbe
(2.3):
nom
i
stat
nom
n
n
L
L=
4
(2.3)
pri čemer je:
Lnom – nominalna (standardizirana) osna obremenitev
Lstat – statična osna obremenitev izbrane vrste vozila
ni – število prehodov = osnih obremenitev izbrane vrste vozila
nnom – število ekvivalentnosti prehodov nominalne osne
obremenitve
Na osnovi te enačbe (2.3) lahko število prehodov = dejanskih osnih obremenitev vozil
pretvorimo v število nominalnih osnih obremenitev (NOO). Kot nominalno osno
obremenitev praviloma upoštevamo 82 kN.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 26
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Modificirana enačba (2.4) za izračun nominalne osne obremenitve:
8010 * *( * )nom k statFE f f L−= (2.4)
pri čemer je:
FEnom - faktor ekvivalentnosti vpliva dejanske osne obremenitve na
utrujanje v odnosu na vpliv NOO 82 kN
ƒ0 - faktor razporeditve osi na vozilu:
- za enojno (posamezno) os: ƒ01 = 2,212
- za posamezno os v dvojni (tandem) zapregi: ƒ02 = 1,583
ƒk - faktor razporeditve koles na osi:
- za posamezno kolo: ƒk1 = 1,0
- za dvojno kolo (v paru): ƒk2 = 0,9
Na osnovi navedenih faktorjev razporeditve koles na osi vozila je mogoče ugotoviti, da
lahko vozilo z dvojnimi kolesi opravi (1,0/0,9)4 = 1,5 krat tolikšno število prehodov kot
enako obremenjeno vozilo s posameznimi kolesi na osi, da bi bil njun učinek na utrujanje v
voziščno konstrukcijo vgrajenega materiala podoben.
Faktor ekvivalentnosti vozila FEV določimo kot vsoto vseh faktorjev FEo za posamezna
stanja obremenitve po enačbi FEV = ∑FEo.
V praksi pretežno uporabljamo povprečne faktorje ekvivalentnosti motornih vozil,
navedene v tabeli 2.8.
Tabela 2.8: Povprečni faktorji ekvivalentnosti reprezentativnih motornih vozil
Reprezentativno vozilo Povprečni faktor ekvivalentnosti osebno vozilo 0,00003 avtobus 1,20 lahko tovorno vozilo 0,01 srednje težko tovorno vozilo 0,20 težko tovorno vozilo 1,10 težko tovorno vozilo s prikolico 2,00
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 27
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Merodajna prometna obremenitev
Skupno povprečno število prehodov NOO 82 kN skozi prečni prerez ceste na dan Td
določimo po enačbi (2.5):
( * )d iT FEV n= Σ (2.5)
pri čemer je:
FEVi – faktor ekvivalentnosti vrste vozila
n – povprečno število vozil določene vrste na dan
Vpliv tako ugotovljenega povprečnega dnevnega števila prehodov NOO pa je odvisen tudi
od značilnosti ceste.
Dodatne dinamične obremenitve zaradi nihanja vozil je mogoče upoštevat,i in sicer s
faktorjem ƒd, ki znaša približno od 1,03 za dobre pogoje vožnje do 1,08 za povprečne
pogoje vožnje.
Poleg dodatnih dinamičnih obremenitev je pri določanju prometnih obremenitev voziščnih
konstrukcij treba upoštevati še nekatere pomembne vplive:
- vpliv razdelitve prometa pri večjem številu prometnih pasov v prečnem prerezu ceste
s faktorjem ƒpp,
- vpliv različne širine prometnih pasov je upoštevana s faktorjem ƒšp,
- vpliv vzdolžnega nagiba nivelete vozišča je upoštevan s faktorjem ƒnn,
- dobo trajanja voziščne konstrukcije in povečanje prometa se upošteva s faktorjem
ƒtpp.
Merodajna prometna obremenitev za načrtovano voziščno konstrukcijo se določi po enačbi
(2.6):
365* * * * * *n d d pp šp nn tppT T f f f f f= (2.6)
2.3.3 Kakovost materialov
Najprimernejša osnova za različne potrebne primerjave pri določanju dimenzij in zgradbe
voziščnih konstrukcij so faktorji ekvivalentnosti materialov ali količnik zamenjave, ki so
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 28
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
določeni kot medsebojna razmerja odpornosti materialov proti utrujanju. Takšen pristop
določitve je bil zasnovan pri AASHO testu, kjer so bili medsebojni odnosi med prometno
obremenitvijo in utrujanjem materialov kot posledico te obremenitve nedvoumno določeni.
Povprečne privzete vrednosti faktorjev ekvivalentnosti najbolj pogosto uporabljenih
materialov pri gradnji voziščnih konstrukcij so navedene v tabeli 2.9.
Tabela 2.9: Povprečne vrednosti faktorjev ekvivalentnosti cestogradbenih materialov
Vrsta materiala Faktor ekvivalentnosti ai
Bitumenski beton 0,42
Bituminizirani drobljenec 0,35
Bituminizirani prodec 0,28
Bitumenska stabilizacija zmesi zrn 0,24
Cementna stabilizacija zmesi zrn 0,20
Drobljenec 0,14
Prodec 0,11
2.3.4 Klimatski in hidrološki pogoji
Materiali, ki so vgrajeni v voziščne konstrukcije, so poleti izpostavljeni visokim in pozimi
nizkim temperaturam, vse leto pa večjim ali manjšim vplivom vode.
Materiali, vgrajeni v plasti voziščnih konstrukcij, morajo biti odporni proti učinkom mraza,
torej tudi proti škodljivemu zamrznjenju vode v njih. Pod voziščno konstrukcijo pa morajo
biti vgrajeni materiali do globine prodiranja mraza hm, kjer je učinek mraza škodljiv.
Odpornost materialov proti učinkom mraza, ki jih v pretežni meri vgrajujemo pod voziščne
konstrukcije, lahko informativno ocenimo na osnovi klasifikacije:
- praviloma so proti učinkom mraza zadovoljivo odporni materiali, v katerih je delež
zrn do 0,02 mm manjši od 15 %; takšni materiali so delno meljasti ali zaglinjeni
prodci in čisti peski
- če pa je delež zrn do 0,02 mm v materialu večji od 15 %, obstoji nevarnost
zamrznjenja, še posebno, če je nivo talne vode v času zmrzovanja v območju
prodiranja mraza hm; takšni materiali so meljasti peski, melji in gline.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 29
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Posteljico, ki je zgrajena iz obstojnega kamnitega nasipnega materiala ali z vezivi
stabiliziranega materiala, lahko v vsej debelini upoštevamo kot odporno proti škodljivim
učinkom mraza.
Poleg odpornosti materiala proti učinkom mraza pa so pomembni za določitev primerne
debeline voziščne konstrukcije tudi hidrološki pogoji. Ocenimo jih lahko:
• kot ugodne, če je:
- nasip visok najmanj 1,5 m,
- ukop dobro odvodnjavan,
- nivo talne vode nižji od globine zmrzovanja hm in
- nad nivojem talne vode preprečeno dotekanje vode iz izvirov in podobno.
• kot neugodne, če je:
- nasip nižji od 1,5 m,
- ukop slabo odvodnjavan,
- nivo talne vode v območju zmrzovanja ali
- omogočeno kapilarno dviganje vode do planuma posteljice.
V odvisnosti od odpornosti materiala pod voziščno konstrukcijo proti učinkom mraza in od
hidroloških pogojev v območju ceste so navedene minimalne potrebne debeline voziščnih
konstrukcij hmin v tabeli 2.10.
Tabela 2.10: Minimalne potrebne debeline voziščnih konstrukcij hmin
Odpornost materiala pod voziščno
konstrukcijo proti učinkom mraza Hidrološki pogoji hmin
odporen
ugodni ≥ 0,6 hmin
neugodni
≥ 0,7 hmin
neodporen
ugodni
neugodni ≥ 0,8 hmin
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 30
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3 LASTNOSTI VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ
Lastnosti voziščnih konstrukcij opredelimo na več različnih načinov:
- s stališča uporabnika se zahteva ravnost vozne površine, dobra torna sposobnost;
svetlost površine, sposobnost odvajanja vode ter nosilnost voziščne konstrukcije;
- s stališča okoljevarstvenika se zahteva predvsem absorpcija hrupa in sposobnost
reciklaže;
- investitor pa zahteva sprejemljivo višino gradbenih stroškov, čim krajši čas gradnje,
nižje vzdrževalne stroške, daljšo življenjsko dobo, sposobnost nadgradnje, itd.
Zato je potrebno obravnavati lastnosti voznih površin in zahteve, ki jih postavljamo kot
celoto. Posamezne so lahko optimalne, vendar istočasno težko združljive. Ceste gradimo za
daljše obdobje in zaradi tega pri gradnji ne moremo upoštevati posameznih lastnosti, ki se
kot merodajne za uporabnost vozne površine pojavljajo samo občasno.
3.1 Vplivi na spremembe in lastnosti
Vplive na lastnosti površin lahko delimo na:
- vplive gradnje in
- zunanje vplive.
3.1.1 Vplivi gradnje
Kot bistveni vpliv gradnje moramo upoštevati lastnosti osnovnih materialov, ki jih
uporabljamo za obrabne plasti. Pri zmeseh kamnitih zrn so to poreklo kamnine, sestava ter
velikost in oblika zrn ter njihova odpornost proti vplivom prometa in vremena. Pri vezivih
pa je poleg sposobnosti vezanja, ki določa tudi odpornost zmesi ali mešanice proti
preoblikovanju, bistveno staranje.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 31
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Pri vgrajevanju kot temeljnemu vplivu same gradnje na lastnosti voznih površin lahko
vplivamo predvsem na ravnost, torno sposobnost in nosilnost vozne površine. Z ustreznimi
tehnološkimi postopki lahko navedene lastnosti v veliki meri izboljšamo.
Z dodatnimi ukrepi po vgraditvi lahko prav tako še bistveno spremenimo lastnosti
zgrajenih voznih površin.
Med vplive gradnje na lastnosti voznih površin pa prištevamo tudi vplive v zvezi z
dimenzioniranjem, npr. debeline in zaporedje plasti v konstrukciji, poteka izgradnje,
razporeditev napetosti, itd.
3.1.2 Zunanji vplivi
K zunanjim vplivom na vozne površine prištevamo predvsem:
- prometno obremenitev in
- klimatske vplive.
Med tem ko prometna obremenitev vpliva predvsem na različna preoblikovanja vozne
površine in utrujanje voziščne konstrukcije kot celote, povzročajo klimatski vplivi v
pretežni meri spremembe osnovnih materialov: vplivi nihanja temperatur, padavin,
zmrzovanja, hidroloških razmer, vetra in drugi se odražajo deloma samo na vozni površini,
kjer določajo hitrost staranja materialov, deloma pa tudi na celotni voziščni konstrukciji.
V pogledu varnosti vožnje, ki je praviloma prvo merilo uporabnosti, so nekatere osnovne
lastnosti (npr. ravnost, torna sposobnost, svetlost) praviloma kritične samo, ko je vozna
površina mokra, če izvzamemo zasnežene in poledenele vozne površine, ki pa
predstavljajo že izredno stanje. Na udobnost, gospodarnost in trajnost pa je vpliv suhe in
mokre vozne površine podoben.
3.1.3 Spremembe voznih površin
V odvisnosti od načina izgradnje in zunanjih vplivov se vozne površine v večji ali manjši
meri stalno spreminjajo. Pri tem pa se menjajo tudi njihove lastnosti, odločilne za varno,
udobno in gospodarno vožnjo.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 32
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
V pogledu ravnosti voznih površin razlikujemo naslednje spremembe:
- preoblikovanje, ki se kaže predvsem v obliki kolesnic in narivov (prečnih in
vzdolžnih valov),
- posedanje, ki je v pretežni meri posledica naknadnih zgostitev vgrajenih materialov
pod prometno obremenitvijo, deloma pa lahko tudi posledica neenakomerne
konsolidacije temeljnih tal ter
- obrabo, ki jo v pretežni meri pogojuje staranje, preperevanje in utrujanje materialov
na vozni površini in lahko povzroči do 0,1 mm obrabe na leto.
Spremembe torne sposobnosti voznih površin so posledica:
- zaglajevanja (abrazijaske obrabe), ki je odvisno predvsem od mineraloške zgradbe
kamnitih zrn,
- obrabe (adhezijske, korozijske, zaradi utrujanja), ki povzroči na eni strani povečan
vpliv značilnosti bitumenske malte, na drugi pa kamnitih zrn, vgrajenih na vozni
površini,
- zgoščevanja pod prometom, ki ima za posledico podoben vpliv malte,
- odvodnjavanja vozne površine, ki se z nastajanjem neravnin slabša in
- številnih drugih vplivov, ki v večji ali manjši meri pogojujejo nihanja vrednosti torne
sposobnosti, npr. onesnaženost ozračja, spreminjanje temperature, itd.
Ker je hrupnost vozne površine v pretežni meri odvisna od njene teksture, je sprememba te
lastnosti odvisna predvsem od vplivov prometa na vozno površino. Vendar pa lahko za
načinom zgoščevanja obrabnih plasti asfaltnih zmesi (z valjarji s pnevmatikami) v veliki
meri vplivamo na hrupnost vozne površine.
Svetlost voznih površin se pod prometom spreminja zaradi:
- zaglajevanja
- obrabe in
- nastalih neravnin.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 33
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
V mokrem stanju vozne površine povzročajo navedene spremembe zrcalno odsevanje
svetlobe, ki zagotavlja sicer veliko vračanje svetlobe, vendar neenakomerno razdelitev
svetlosti.
Potrebno nosilnost voznih površin, ki jo zagotavlja celotno cestno telo, pogojujejo pa jo
prometne obremenitve, ogrožajo predvsem spremembe v obliki:
- utrujanja,
- posedanja in
- preoblikovanja.
Zaradi njih se povečajo obremenitve voziščne konstrukcije in s tem zahteve po večji
nosilnosti podlage. Neposredno zmanjšanje nosilnosti pa lahko povzročijo spremembe v
odvodnjavanju in razpoke na vozni površini.
3.2 Ravnost
Ravnost se smatra kot vedno pomembnejši element uporabnosti voznih površin v tem času,
ko so hitrejša vozila in gostejši promet. Geometrija vozne površine, ki je določena s
projektnimi elementi, teoretično opredeljuje ravnost. Vozna površina pa zaradi tehnoloških
pogojev pri gradnji praktično ni nikoli enaka teoretično ravni oziroma načrtovani vozni
površini. V fizikalnem pomenu tudi majhni izseki vozne površine niso ravni, kajti
posamezna kamnita zrna in pretežno različni minerali v njih ustvarjajo nezaželjene in na
vozni površini potrebne neravnine ali hrapavost, ki pa ne vpliva na dinamične obremenitve
koles, zato jo pri obravnavanju ravnosti izključimo.
Ravnost je potrebno obravnavati v vzdolžnem in prečnem prerezu, saj neravnine v obeh
prerezih vplivajo na udobnost in varnost vožnje ter obremenitve vozne površine, vozila in
tovora.
Ker je ravnost vozne površine v prvi vrsti pogoj za udobno vožnjo in večje hitrosti vožnje,
je za uporabnika pomembno odstopanje vozne površine od zamišljene srednjice prereza
skozi zgrajeno površino obrabne plasti v vzdolžni in prečni smeri, s katero nadomestimo
načrtovani (teoretični) prerez. Valovi, hrbti in kotanje različnih globin in dolžin na vozni
površini, ki odstopajo od te primerjalne črte, predstavljajo neravnine.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 34
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Informativna razmejitev med pojmoma valovitost in hrapavost temelji na redu velikosti
odstopanja od ravnosti in sicer predstavljajo:
- hrapavost ostrorobe konice, ki segajo iz plasti in je razmik med njimi enak največ 20
kratni višini,
- valovitost pa zaobljene izbokline iz plasti, med katerimi je razmik enak najmanj 20
kratni višini.
3.2.1 Vplivi neravnin
Neravnine na voznih površinah največkrat povzročijo mehanična nihanja vozil. Nihanja
vozil pa lahko povzročijo znatne spremembe obremenitev.
Največje obremenitve praviloma največkrat nastopajo vedno na istem mestu vozne
površine. Zaradi tega se neravnine vedno bolj povečujejo, kar ima za posledico stalno
naraščanje obremenitev in temu ustrezno preoblikovanje vozne površine.
Spremembe obremenitve
Kolesna obremenitev F je sestavljena iz:
- statičnega dela Fstat, ki je odvisen od skupne teže vozila in njene porazdelitve na
kolesa ter
- dinamičnega dela Fdin, ki je odvisen od hitrosti vožnje, ravnosti vozne površine in
značilnosti nihanja vozila.
Torej velja enačba (3.1):
stat dinF F F= + (3.1)
Pri prehodu vozila preko neravne vozne površine pogojene dinamične obremenitve nihajo
okrog srednje obremenitve. Ta pa se zaradi pogojev vožnje (pospeševanje, zaviranje) in
vozišča (vzdolžni in prečni nagib) praviloma nekoliko razlikuje od statične obremenitve
mirujočega vozila. Ta nihanja pa povzročijo:
- dodatne obremenitve, ki vplivajo predvsem na voziščno konstrukcijo in konstrukcijo
vozila, torej na gospodarnost ter tudi na udobnost in
- izgubo stika z vozno površino, ki pa lahko v veliki meri vpliva na varnost vožnje.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 35
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Vrednosti povečanja obremenitev so potrjene v praksi:
- na dobrih (ravnih) voznih površinah so bile ugotovljene dinamične obremenitve do
40 % večje od statičnih
- na slabih (neravnih) voznih površinah pa so bile dinamične obremenitve do 100 %
večje od statičnih.
Vplivi na varnost vožnje
Kadar vertikalni pospešek preseže težnostnega in kolesa ne sledijo več neravninam, se
kljub vzmetenju odvajajo od vozne površine. Posledica tega je hitrejše blokiranje zavrtega
kolesa in s tem podaljšanje zavorne poti.
Takšno oddvajanje koles vozil od vozne površine je lahko kritično za varnost vožnje v
neugodnih vremenskih razmerah.
Vplivi na udobnost vožnje
V največji meri vplivajo na udobnost vožnje nihanja vozil, ki jih pogojujejo neravnine na
voznih površinah.
Najneprijetnejša so za človeka nihanja s frekvenco 2 do 10 Hz. Nihanja s frekvenco nad
20 Hz, ki jih povzročajo kratke zaporedne neravnine (valovi), skoraj v celoti prevzame
vzmetenje koles in osi vozil. Medtem ko pospeške oziroma sunke, ki nastanejo pri
počasnem nihanju (s frekvenco do 1 Hz), pa voznik v vozilu močno zazna, kadar ostane
vozilo skoraj togo.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 36
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.2.2 Meritve ravnosti
Rezultati meritve ravnosti so kot osnova za:
- ugotovitev primernosti stanja obstoječe vozne površine za zagotavljanje ustrezne
varnosti, udobnosti in gospodarnosti ter
- preveritev, če zgrajena nova vozna površina ustreza uveljavljenim tehničnim
pogojem.
Vzdolžni in prečni prerez vozne površine v pogledu ravnosti v praksi obravnavamo ločeno,
kajti vpliv na vožnjo je različen. Čeprav je ravnost vozne površine v prečnem prerezu že
zagotovljena z uporabo sodobnih strojev za vgrajevanje, je pogosto mogoče ugotoviti
dolge valove, grbe in kotanje šele z ustreznimi meritvami.
Merilne naprave
Kljub velikemu številu razvitih zelo različnih merilnih naprav za ugotavljanje ravnosti
voznih površin ter njihovega vpliva na vožnjo, se je v večini držav ohranila prav
merodajna merilna letev. Poleg nje prištevamo h klasičnim merilnim napravam za meritve
ravnosti vozne površine še številne stabilne in prevozne profilometre ter profilografe.
Slika 3.1:Oprema za meritve ravnosti vozne površine – profilograf. [3]
Vse te merilne naprave pa pokažejo samo tista odstopanja od ravnosti, ki so krajša od
primerjalne merilne ravnine. Ta pa je pogosto prekratka, da bi merilna naprava prikazala
neravnine, ki vplivajo na udobnost vožnje pri večjih hitrostih in večjih dolžinah valov.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 37
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Za meritve ravnosti voznih površin imamo na razpolago tudi sodobnejše (dinamične)
merilne naprave. Najbolj se je uveljavil roughometer (bump-integrator) in analizator
vzdolžnega profila ADPL, s katerim je mogoče izmeriti tudi pri večjih hitrostih vožnje
kritično dolžino valov med 11 in 33 m.
3.3 Torna sposobnost
Osnovni in glavni vzrok za prometne nesreče smatramo drsenje vozil na mokrih voznih
površinah. Na osnovni raziskav je ugotovljeno, da je število prometnih nesreč neposredno
odvisno od povprečnega števila dni s padavinami.
Ker je varnost vožnje eden od osnovnih pogojev pri gradnji cest, je pomembno, da
graditelji vedo:
- katere lastnosti odločilno vplivajo na torno sposobnost vozne površine,
- v kolikšni meri jih je mogoče zagotoviti ter
- kako se s časom spreminjajo.
Poskusi, da se bo torna sposobnost mokre vozne površine napovedala neposredno na
osnovi značilnosti uporabljenih materialov, so bili doslej neuspešni. Obnašanje vozne
površine v pogledu torne sposobnosti pa je težko napovedati tudi zaradi nedoločljivih
vplivov prometa in vremena.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 38
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.3.1 Opis torne sposobnosti
Pri gradnji sodobnih obrabnih plasti na voziščih uporabljamo različne materiale. Ti v
pretežni meri določajo hrapavost in torno sposobnost voznih površin.
Hrapavost vozne površine lahko opredelimo kot:
- geometrijsko lastnost (s tipanjem zaznavamo trenje) in
- izgled vozne površine (optični vtis, ki ga naredi na človeka).
Sila trenja med pnevmatiko in vozno površino in s tem možnost prenosa sil z vozila na
vozišče je zagotovljena le, če je poleg drobne geometrijske oblikovanosti vozne površine
(hrapavosti), zagotovljena tudi kakovost. Obe navedeni zagotovita torno sposobnost
oziroma določita njen prispevek k boljši oprijemljivosti med vozno površino in
pnevmatiko.
Sodobne vozne površine imajo dve značilnosti, ki lahko odločilno vplivata na torno
sposobnost mokre površine pri različnih hitrostih vožnje. To sta fina in groba hrapavost.
Potrebno trenje za prenos sil med pnevmatiko in mokro vozno površino je odvisno od:
- možnosti izrinjenja pretežne količine vode z naležne površine pnevmatike in
- možnosti prebitja preostalega filma vode.
Slika 3.2: Značilni vplivi na torno sposobnost vozne površine [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 39
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Zagotavlja ga lahko vozna površina s primerno:
- ostrino površine, pragov, robov in konic zrn ter
- drenažnim sistemom.
Ostrino vozne površine oziroma fino hrapavost lahko zagotovimo s:
- površinsko ostrino, ki jo ustvarjajo drobna zrna in elementi hrapavosti, ki jih s
prostim očesom ni mogoče razpoznati. Površinska ostrina je prisotna, kadar izgleda
suha vozna površina motna. Ni pa je dovolj, če se suha vozna površina blešči ali
posamezna zaglajena zrna lesketajo,
- ostrino robov in konic, ki jo zagotavljajo drobljena zrna, ki izstopajo iz vgrajene
obrabne plasti.
Drenažno sposobnost vozne površine oziroma grobo hrapavost pa lahko zagotovimo z:
- drenažnim sistemom med zrni ali
- vtisnjenim drenažnim sistemom.
Učinkovitost drenažnega sistema na vozni površini je odvisna od tega, v kolikšni meri
segajo zrna iz obrabne plasti in od oblike teh zrn, da ne pride do oviranja odvodnjavanja
naležne površine pnevmatike.
Drenažni sistem med zrni lahko ustvarjajo že prosta zrna, velika nad 0,1 mm, medtem ko
prosta zrna velikosti približno 1 mm lahko že zagotovijo pri normalni hitrosti vožnje sile
trenja, ki so tudi na suhi vozni površini.
Če pa je zagotovljena samo površinska ostrina zrn, je potreben dopolnilni drenažni sistem,
da takšno površino razčleni. Če pa tega ni, potem pnevmatika pri večjih hitrostih vožnje
(nad 60 km/h) zaradi prepočasnega iztekanja vode z naležne površine ne more doseči
ostrih zrn, da bi bila zagotovljena potrebna sila trenja.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 40
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Tabela 3.1: Idealizirane oblike voznih površin in njihove informativne vrednosti sile trenja.
Groba hrapavost je poleg fine hrapavosti pomembna predvsem pri večjih hitrostih vožnje.
Potrebno je upoštevati:
- da učinkovitost drenažnega sistema z večanjem globine hrapavosti (nad 2,5 mm)
narašča degresivno in
- da se po zgladitvi pragov, robov in konic kamnitih zrn naležna površina pnevmatike
in s tem možnost prenosa sil trenja med pnevmatiko in vozno površino lahko
bistveno zmanjša.
Pri majhnih hitrostih vožnje pa lahko že ostrina kamnitih zrn v obrabni plasti popolnoma
zadostuje, da na mokri vozni površini dosežemo zadostno silo trenja.
št. območje splošni opis
izgled voznih površin
primerjava
ostrine
učinek na mokri vozni površini
sila trenja na mokri vozni površini hitrost vožnje
majhna velika
1
brez
hrapavosti
popolna gladka
površina
gladka
-
-
majhna
majhna
2
fina
hrapavost
zaprta
površina: iz okroglih
zrn
gladka
fina pila
topa
prebitje zadnjega
tankega filma vode
(ostrina)
srednja
majhna
iz ostrorobih zrn
fina pila ostra
velika majhna
3
groba
hrapavost
odprta površina:
iz okroglih zrn
hrapava
groba pila
topa odvod pretežne količine vode z
naležne površine
majhna
majhna
iz ostrorobih
zrn
groba pila ostra
velika
velika
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 41
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.3.2 Meritve torne sposobnosti
Postopki meritev
Postopke meritev delimo na:
• posredne ali meritve teksture vozne površine, ki jih izvajamo:
- z zapolnitvijo s peskom, mavcem, oljem, pasto
- z odtisi s folijami ali odlitki,
- s prerezi vozne površine,
- s stereo posnetki nosilnih ploskev in vmesnih kanalov ter
- z meritvami časa iztoka (npr. po Mooru)
• neposredne ali meritve torne sposobnosti voznih površin, ki jih izvajamo:
- v laboratoriju:
⋅ s prenosnimi napravami – nihali (npr. Skid Resistance Tester, Leroux-jevo
nihalo, itd.) in
⋅ s stabilno opremo (npr. TU Berlin)
- na terenu:
⋅ z zaviranjem z običajnimi osebnimi vozili,
⋅ z ugotavljanjem sile tangencialnega trenja (npr. zavorne sile blokiranega
kolesa ali kolesa z določenim zdrsom) in
⋅ z ugotavljanjem sile radialnega trenja (stranske sile).
Razlika med posrednimi in neposrednimi meritvami je v tem, da pri prvih ugotavljamo
hrapavost kot geometrijsko oblikovanost, pri drugi pa učinke te hrapavosti. Poenostavljeni
postopki posrednih meritev omogočajo le približno ocenitev pričakovane torne sposobnosti
vozne površine. Postopki neposrednih meritev torne sposobnosti pa temeljijo na porabi
energije zaradi sile trenja oziroma na meritvah sile trenja.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 42
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 3.3: Prenosno nihalo (Skid Resistance Tester). [9]
Merilne naprave
Zaradi številnih vplivov, ki se med seboj prikrivajo, t.j. vplivov voznika, vozila, vmesnega
filma, vozišča in vremena, rezultatov meritev torne sposobnosti z različnimi merilnimi
napravami praviloma ni mogoče upoštevati kot neposredno primerljive. Iz praktičnih
razlogov pa se pri meritvah torne sposobnosti omejujemo na določeno:
- vrsto trenja,
- vrsto pnevmatik,
- kolesno obremenitev,
- predhodno pripravo vozne površine,
- intenziteto in način omočenja vozne površine pred merilnim kolesom,
- merilno hitrost.
V največji meri uveljavljene merilne naprave za meritve torne sposobnosti so:
- prenosno nihalo SRT (na sliki 3.3) in
- merilna vozila (prikolice) SCRIM, STURM, Skidometer.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 43
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.4 Hrupnost
Hrup, ki nastane med vožnjo motornega vozila po vozni površini, lahko na nastanek
delimo v:
- hrup, ki ga ustvarja pogonski sistem vozila
- hrup, ki nastane zaradi kotaljenja koles vozila po vozni površini.
Glavni povzročitelj hrupa so težka tovorna vozila. Hrup vozila oziroma motorja, izpušnega
in hladilnega sistema vozil ter prenosa sil na pogonska kolesa, je odvisen predvsem od
vrste in stanja vozila, hrup kotaljenja pa od geometrijske oblike ter lastnosti materialov
pnevmatik in obrabne plasti na vozišču. Pri obeh vzrokih za nastanek hrupa pa je
pomembna hitrost vožnje. Zato bi bilo treba hrupnost upoštevati že pri načrtovanju cest z
izbiro optimalnih vzdolžnih nagibov, vodenjem prometa skozi križišče, itd.
Med vplive na hrup štejemo:
- vplive gradnje, ki so odvisni od projektiranja ceste (potek in lega), vozne površine
(hrapavost) in zaščitnih objektov ter
- zunanje vplive, ki so odvisni od prometa (struktura in število vozil, hitrost vožnje,
stanje in vrsta pnevmatik).
3.4.1 Hrup kotaljenja
Nastanek hrupa je v veliki meri odvisen od hitrosti vožnje:
- v nižjih prestavnih razmerjih (pri nižjih hitrostih vožnje) je večji vpliv hrupnosti
motorja (hrup vozila), ki doseže največje vrednosti pri frekvenci približno 100 Hz;
- pri večjih hitrostih vožnje pa je večji vpliv hrupnosti pnevmatik (hrup kotaljenja), ki
doseže največje vrednosti pri frekvenci približno 1 kHz.
Nastanek hrupa kotaljenja lahko razložimo z:
- modelom črpanja zraka; med kotaljenjem se zrak v žlebovih in zarezah pnevmatike
na vozni površini zgosti. Pri premiku kolesa se zgoščeni zrak sprosti in s tem
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 44
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
povzroča hrup, ki je odvisen od značilnosti profila pnevmatike in teksture vozne
površine.
- vibracijskem modelom; na neravninah na vozni površini pnevmatika radialno niha.
To nihanje, ki nastaja na naležni površini, pa kolo vozila odriva. Hrup, ki pri tem
nastaja je tem večji, čim večja je hrapavost oziroma neravnost vozne površine.
Neravnine na vozni površini, med seboj oddaljene do nekaj cm, preoblikujejo
pnevmatiko, ki pri tem vibrira in doni. Čim manjši so razmiki med temi neravninami,
tem manjši naj bi bil hrup kotaljenja. To pa velja samo do določene meje. Popolnoma
ravne (gladke) vozne površine niso tihe (žvižgajo). Optimalne so tako vozne
površine, kjer znašajo razmiki med neravninami do 10 mm. Pnevmatike se na njih le
malo preoblikujejo in preostane dovolj prostora, da zrak lahko uide iz žlebov in zarez
na naležni površini pnevmatike.
3.4.2 Vpliv teksture vozne površine
Tekstura vozne površine, ki jih lahko enačimo tudi z globino hrapavosti, je odvisna:
- od izbrane vrste obrabne plasti v pogledu zrnavosti in sestave ter
- od morebitnih dodatnih ukrepov pri gradnji ali naknadno med uporabo (npr.
ohrapavljenje z rezkanjem)
Teksturo vozne površine je mogoče opredeliti z dvema parametroma:
- amplitudo (vertikalni odklon) in
- dolžino valov (vodoravna periodičnost).
V pretežni meri se uporablja za opredelitev teksture vozne površine razvrstitev, ki ločuje:
- mikroteksturo (fino hrapavost) z dolžino valov do 0,5 mm,
- makroteksturo (grobo hrapavost) z dolžino valov med 0,5 in 50 mm in
- megateksturo z dolžino valov med 50 in 500 mm.
Zaradi številnih dodatnih vplivov na stanje voznih površin (npr. preoblikovanje,
zaglajevanje, suho ali mokro stanje, itd.) pa splošno veljavnih odnosov med globino
hrapavosti in hrupnostjo, ki bi lahko služili kot merila za vrednotenje, ni mogoče dati.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 45
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Mikrotekstura nima neposrednega vpliva na hrup. Vpliva pa na oprijemljivost, ki v manjši
meri vpliva tudi na hrup. To pomeni:
- da mora biti oprijemljivost med pnevmatiko in vozno površino majhna, da bi bil pri
visokih frekvencah tudi hrup majhen in
- da je za obrabne plasti treba uporabiti zmesi kamnitih zrn, ki so odporna proti
zaglajevanju, ker so zglajene površine hrupne.
Makrotekstura bi morala zagotoviti:
- velike amplitude v območju dolžin valov od 0,5 do 10 mm in
- majhne amplitude pa v območju dolžin valov od 10 do 500 mm.
Ta dva pogoja pa se v večini primerov izključujeta. Z raziskavami je bilo ugotovljeno
razmerje med globino in dolžino valov približno od 0,7 do 0,9. To pomeni, da ima
podobno makroteksturo vozna površina z dolžino valov 5 do 50 mm. Zato je treba z izbiro
velikosti kamnitih zrn drobirja za obrabno plast zagotoviti minimalno hrupnost vozne
površine. Ta praviloma naj ne bi bila večja od 10 mm.
Megatekstura v primeru, da je velika, povzroči nizke frekvence hrupa. Takšni megateksturi
pa se je mogoče izogniti z uporabo drobnejših kamnitih zrn drobirja za obrabno plast.
Pomembno je tudi, da je homogena. Prekomerne votline v obrabni plasti na vozni površini
povečajo megateksturo in s tem tudi hrupnost.
3.4.3 Meritve hrupa
Človeško uho ni enako občutljivo za vse frekvence slušnega območja. Frekvence, kot jih
ugotavljamo z meritvami, pa je mogoče prilagoditi sposobnosti zaznave človeka s
posebnimi filtri. Filter A izmerjeno hrupnost najbolj približa sposobnosti zaznave človeka.
Zato je kot enota za hrup, ki ga povzroča promet na voznih površinah, izbran decibel A
(dB(A)).
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 46
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Ker človeško uho slabše zazna nizke frekvence (pod 100 Hz), A filter:
- zmanjšuje nivo hrupa pri nizkih frekvencah,
- ga povečuje med 1000 in 5000 Hz in
- zopet zmanjšuje pri visokih frekvencah nad 5000 Hz.
Na ta način je izmerjeni hrup prilagojen sposobnosti zaznave človeka.
Zaradi logaritemskega odnosa med zvočnim tlakom in nivojem hrupa učinkujejo
spremembe nivojev hrupa subjektivno:
- 2 dB (A) zaznavna meja za spremembo tlaka,
- 3 dB (A) pomeni podvojitev ali razpolovitev števila enakih izvorov hrupa (števila
vozil) – povečanje ali zmanjšanje zvočne energije za 50 %,
- 10 dB (A) subjektivno občuteno povečanje zvočne energije za 90 %.
Hrupnost merimo na dva načina:
- hrup prometa in sicer ugotavljamo ga z mikrofoni ob robu ceste. Potrebno je
upoštevati hitrost vozil, nanj pa vplivajo različni faktorji (meteorološki faktorji,
promet, vozišče, itd),
- hrupnost voznih površin.
Hrupnost vozne površine
Nas zanima predvsem prispevek vozne površine k celotnemu hrupu, zato ga moramo
določiti ločeno. Za to uporabljamo ustrezno merilno prikolico (na sliki 3.4).
V sredini prikolice, ki je zvočno izolirana, tako da absorbira zunanji hrup, teče merilno
kolo. Hrup kotaljenja, ki ga kolo ustvarja, merimo s tremi mikrofoni. Meritve izvajamo z
določenimi vrstami pnevmatik. Izmerjeni nivo hrupa izvrednotimo kot povprečno vrednost
treh mikrofonov z upoštevanjem hitrosti vožnje pri meritvah.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 47
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Tabela 3.2: Informativna razmerja hrupa na vozni površini iz bitumenskega betona v
odvisnosti od hitrosti vožnje
Obrabna plast Stanje vozne
površine
Hitrost vožnje – hrup dB (A)
60 km/h 80 km/h 100 km/h
bitumenski
beton
suho 70 75 79
mokro 80 82 84
Navedene informativne vrednosti kažejo, da je:
- na suhih voznih površinah pri 20 km/h povečani hitrosti je hrupnost povečana
podobno, kot če bi se število vozil povečalo za približno 150 %,
- na mokrih voznih površinah ter pri enako povečani hitrosti vožnje je hrupnost
povečana za približno 65 %.
Iz navedenih rezultatov je razviden pomen hitrosti vožnje tudi vpliv na okolje, ki je že tako
bistven za varnost prometa.
smer vožnje
izolacija
mer. kolo
mikrofon
merilno kolo
vozna površina
držalo mikrofona
Slika 3.4: Shema merilne prikolice [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 48
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.4.4 Možnosti zmanjšanja hrupnosti
Za zmanjšanje hrupa so se uveljavili predvsem naslednji ukrepi:
- protihrupne ograje (odbojne in absorbcijske),
- protihrupna okna,
- povečanje oddaljenosti prometa,
- preusmeritve prometa in s tem zmanjšanje gostote prometa,
- protihrupne obrabne plasti.
Pri protihrupnih obrabnih plasteh je mogoče zagotoviti zmanjšanje hrupnosti:
- s sestavo zmesi oziroma mešanic in
- z ustrezno obdelavo površine obrabne plasti.
Zmanjšanje profilnih resonanc, ki povzročajo nastanek hrupa, lahko dosežemo z vmesnimi
prostori v obrabni plasti. Votline akustično prekinejo profilne resonatorje, s tem pa je
doseženo zmanjšanje visokofrekvenčnega dela hrupa.
Na vozni površini mora znašati velikost vmesnih prostorov približno do 10 mm, da je
učinkovita. Tako hrapava vozna površina pogojuje nihanja z nizko frekvenco. Zato pa
kamnita zrna drobirja v obrabni plasti ne smejo biti pregroba (večja od 10 mm).
Tresenje pnevmatik, ki povzroča hrup kotaljenja, bo tem manjše, čimbolj zaprta in gladka
bo površina obrabne plasti. Vendar pa mejno stanje pogojuje potrebna torna sposobnost in
nosilnost.
Na protihrupnih obrabnih plasteh se lahko zmanjša hrup za 3 do 6 dB (A). Vendar je
tolikšen učinek mogoč šele pri hitrosti vožnje nad 40 km/h, kajti pri manjših hitrostih
prevladuje hrup prometa.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 49
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.5 Svetlost
Za razpoznavanje predmetov v prostoru je pogoj njihova različna svetlost ter barvni in
svetlobni kontrast. Svetlost, ki jo uporabniki cest najbolj zaznajo je odvisna predvsem od
lastnosti obrabnih plasti ter stanja voznih površin. Vozne površine so:
- svetlejše ali temnejše; odvisno predvsem od mineraloške zgradbe kamnitih zrn v
zmesi, delno pa tudi od vrste in količine veziva,
- hrapave ali gladke; odvisno od sestave in vgrajevanja zmesi v obrabne plasti in
pogojev uporabe ter
- mokre ali suhe.
Zaradi tega prihaja do razlik v svetlosti kamnitih zrn in sprememb v odsevnosti svetlobnih
žarkov.
3.5.1 Odsevnost vozne površine
Ustrezna odsevnost vozne površine mora biti zagotovljena predvsem takrat, ko je ta mokra
in ponoči, ko so razmere v pogledu svetlosti voznih površin kritične. Ker pa se razmere na
voznih površinah s časom spreminjajo, s tem pa tudi odsevne lastnosti, je potrebna (poleg
svetlobnega toka, ki ga sevajo svetila vozil) tudi čim svetlejša in hrapava obrabna plast, da
bi bile te spremembe, ki bistveno vplivajo na varnost vožnje čim manjše.
Za uporabnike je najprimernejša svetlost vozne površine, ki temelji v pretežni meri na
difuznem odsevanju svetlobe. To pa lahko dosežemo v največji meri, če uporabimo za
obrabno plast zmes ostrorobih in grobejših kamnitih zrn, ki zagotovijo globino hrapavosti
približno 1,2 mm. Takšne zmesi, s tem pa tudi vozne površine v veliki meri ohranijo svoje
lastnosti tudi v mokrem stanju. Pri drobnejših zrnih na mokri vozni površini se odsevanje
svetlobe bistveno poslabša: postane neenakomerno in zaslepljujoče. Pri tem je treba
upoštevati, da ima odsevnost voznih površin za svetlost in s tem za varnost prometa enak
pomen kot osvetlitev, ki jo izvajamo s svetili vozil in javno razsvetljavo.
Na mokrih voznih površinah pogosto prevladuje zrcalno odsevanje. Praviloma je posledica
prekomerne zaglajenosti obrabne plasti, ta pa zopet preveč drobnozrnate zmesi (z
največjim zrnom pod 8 mm).
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 50
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Odsevne lastnosti voznih površin lahko v veliki meri izboljšamo, če zagotovimo primerno
odvodnjavanje vozne površine, ker s tem zagotovimo predvsem enakomerno svetlost. S
svetlobnotehničnega stališča je namreč na pretežnem delu voznih površin nedopustno
velika razlika v načinu odsevanja vozne površine v mokrem in suhem stanju. Problemi pa
nastanejo tudi pri prehodih s starih na nove vozne površine (zaradi temnega filma bitumna
nove površine je lahko vidljivost zelo slaba). Zato je posipanje novozgrajenih voznih
površin z drobnozrnatimi, svetlimi kamnitimi zrni primerno tudi za izboljšanje svetlosti.
3.6 Nosilnost
Nosilnost je sposobnost voziščne konstrukcije, da prevzame vertikalne, horizontalne
(tangencialne in radialne) ter strižne napetosti. Optimalna nosilnost je zagotovljena le, če
voziščna konstrukcija kot celota prevzame prometno obremenitev. Če to ni zagotovljeno
(npr. slaba zlepljenost med plastmi), prihaja do povečanih obremenitev materiala in s tem
tudi do pospešenega utrujanja le tega.
Z naraščanjem prometnih obremenitev se povečujejo tudi zahteve glede nosilnosti voznih
površin. Zadostimo jim lahko z izboljšanjem kvalitete vgrajenih materialov, prilagoditvijo
sestave zmesi in mešanic ter določitvijo primernih voziščnih konstrukcij. Značilnosti le teh
pa morajo biti prilagojene tudi hidrološkim in klimatskim razmeram.
Kot merilo nosilnosti voznih površin se je uveljavila podajnost (defleksija). Zagotovimo jo
lahko z izbiro materialov in debelinami plasti, tako da je zagotovljen tolikšen raznos
obremenitev, da je podajanje vozne površine v čim večji meri elastično. Pričetek
ponavljanja plastičnih posedkov pa je znak, da vozna površina nastopajočih obremenitev ni
v stanju prevzemati: bodisi, da se je zaradi zunanjih vplivov zmanjšala deformacijska
stabilnost oziroma odpornost vgrajenih materialov proti preoblikovanju, ali pa je že
nastopila faza utrujenosti (porušitve notranje zgradbe) zaradi prevzetih obremenitev.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 51
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3.6.1 Meritve nosilnosti
Postopki meritev
Na že zgrajenih voziščnih konstrukcijah sta za meritve nosilnosti uveljavljena dva
postopka:
- meritve podajnosti (defleksije) in
- meritve hitrosti razprostiranja nihanj (vibracij).
Podajnost vozne površine praviloma ugotavljamo z vnaprej določeno obremenitvijo
merilnega mesta. Podajnost vozne površine je v obratnem sorazmerju z nosilnostjo.
Razlikujemo:
• statično podajnost vozne površine, ki jo ugotovimo kot:
- elastično, če izvajamo meritve z Benkelmanovo gredjo pri razbremenjevanju
merilnega mesta ali
- celokupno, če izvajamo meritve z deflektografom Lacroix pri dovozu
obremenilnega kolesa na merilno mesto,
• dinamično podajnost, ki jo ugotavljamo z udarnimi deflektometri (s padajočo utežjo).
Hitrost razprostiranja nihanj (vibracij) omogoča določitev značilnosti voziščne
konstrukcije in sicer debelina plasti materialov in njihovih modulov togosti. Nihanja
voziščne konstrukcije oziroma podlage povzročimo z različnimi vibracijskimi napravami,
npr. Shellovim vibratorjem ali Road Rater-jem.
Glede na podatke, ki jih dobimo o stanju voziščne konstrukcije, uporabljamo v
cestogradbeni praksi za meritve nosilnosti predvsem deflektograf in deflektometer.
Merilna oprema
Meritve podajnosti lahko izvajamo kontinuirano ali točkovno. Za kontinuirane
uporabljamo deflektograf, za točkovne meritve pa deflektometer.
Z deflektografom Lacroix izvajamo meritve podajnosti med vožnjo s hitrostjo 1 do 2 km/h
na vsakih 3,8 m istočasno v obeh kolesnicah. To omogočata Benkelmanovi gredi, pritrjeni
na prirejeno podvozje tovornega vozila. Obremenitev merilnih koles je mogoče spreminjati
s količino vode v cisterni.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 52
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Udarni deflektometer (s padajočo utežjo) omogoča na merilnem mestu določitev
dinamične upogibnice, za poznane vgrajene debeline plasti materialov pa njihove trenutne
module elastičnosti.
Merila
V osnovi moramo razlikovati dve mejni vrednosti podajnosti:
- za kritično obdobje spomladi v času odjuge in
- za preprečitev prekomernega utrujanja v voziščno konstrukcijo vgrajenih materialov.
Medtem ko je v času odjuge zaradi zmanjšane nosilnosti podlage najprimernejši ukrep
omejitev dopustnih osnih obremenitev, lahko uporabnost obstoječih voznih površin, ki
kažejo znake utrujanja, ohranimo oziroma zagotovimo boljšo nadgradnjo z ustrezno
obrabno plastjo, po potrebi pa tudi z dodatno nosilno plastjo.
Na novozgrajenih voznih površinah sme znašati podajnost praviloma največ 0,5 mm (pod
dopustno kolesno obremenitvijo 50 kN). Le na novozgrajenih voznih površinah, ki so
namenjene za lahek ali zelo lahek promet, sme znašati podajnost do 1 oziroma 1,5 mm.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 53
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
4 PRIMER DIMENZIONIRANJA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE2
4.1 Uvod – splošno
Po naročilu Ministrstva za promet – Direkcije Republike Slovenije za ceste, je potrebno
zagotoviti modernizacijo regionalne ceste R3-682/1441 Loke–Ledinščica od km 8+200 do
km 10+080. Omenjena cesta povezuje regionalno cesto Planina–Dežno z regionalno cesto
Črnolica–Lesično. Večji del odseka je makadamski.
Pododsek, ki je predmet modernizacije se začenja na stiku makadamskega vozišča in
asfalta v naselju Bistrica v km 8+200. Sega do km 10+080, kjer se predmetna cesta
priključuje na cesto R2-423/1281 Črnolica–Lesično. Na obravnavanem odseku je cesta v
makadamski izvedbi. Vozišče je dotrajano in potrebno modernizacije. Modernizacija
zajema asfaltiranje vozišča, širitev vozišča na konstantno širino, ureditev odvodnjavanja ter
obnovitev oziroma dopolnitev prometne opreme.
Zaradi dotrajanosti voziščne konstrukcije in zaradi planiranja večje prometne obremenitve
je potrebno voziščne konstrukcije graditi kvalitetneje z uporabo sodobnejših in boljših
materialov.
2 Sondažne izkope in geomehanske raziskave je izvedlo podjetje GEOMEHANSKI LABARATORIJ – PMA.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 54
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
4.2 Terenske raziskave in laboratorijske preiskave
4.2.1 Pregled trase obstoječe ceste
Geološka zgradba obravnavanega območja
Podlago obravnavanega območja gradijo mioceanski sedimenti. Predstavlja jih svetlorjav
do siv plastnat lapor z vložki peščenjaka in koglomerata. Na površini lapor prepereva v
svetlo rjavo peščeno glino in grušč, na območjih z večjim vodotokom pa tudi v glino.
Na območju potoka Bistrica se pojavljajo aluvialni nanosi. V spodnjem delu so zgrajeni iz
sivo rjavega peščenega proda, v zgornjem delu pa iz svetlo rjavega peščenega melja.
Značilnosti terena
V območju obdelave regionalne ceste Loke–Ledinščica poteka po dolini potoka Bistrica.
Trasa ceste poteka v neposredni bližini potoka, ki ga v km 9+150 in 10+060 tudi prečka.
Obstoječa voziščna konstrukcija je v makadamski izvedbi. Prečni profil je mešan (vkopi in
nasipi), deloma pa cesta poteka v višini obstoječega terena.
Temeljna tla gradi mioceanski lapor, ki izdanja na površini le v strmejših pobočjih na obeh
straneh potoka, na položnejših predelih pa je pokrit s preperino. Na pobočjih ob regionalni
cesti se pojavljajo plazovite cone in izcejane pobočne vode, ki se mestoma zadržuje ob
robu vozišča. Hribinska voda se s pobočja skozi cestno telo izteka v potok Bistrica. Plasti
so slabo prepustne, zato se ob močnih ter dolgotrajnih padavinah voda zadržuje na ravnih
predelih kultiviranih površin.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 55
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
4.2.2 Terenske raziskave
Z namenom ugotovitve sestave temeljnih tal in obstoječe voziščne konstrukcije so izvedli
več sondnih izkopov, ki so pokazali, da voziščna konstrukcija sestoji iz:
Sonda P1: km 8+300, desni rob vozišča
0 – 5 cm makadamski drobljenec
5 – 30 cm zaglinjen drobljenec (vzorec GEO 922-07)
30 – 58 cm močno zaglinjen drobljenec
58 – dalje > 95 cm rjava glina (vzorec GEO 923-07)
Sonda P2: km 8+500, levi rob vozišča
0 – 15 cm siv makadamski drobljenec
15 – 27 cm zaglinjen drobljenec
27 – 47 cm temno siva glina
47 – dalje > 100 cm rjava glina (vzorec GEO 921-07)
Sonda P3: km 8+900, desni rob vozišča
0 – 9 cm makadamski drobljenec
9 – 39 cm zaglinjen grušč rjave barve
39 – dalje > 90 cm rjava glina
Sonda P4: km 9+300, levi rob vozišča
0 – 8 cm makadamski drobljenec
8 – 38 cm zaglinjen grušč rumeno rjave barve
38 – dalje > 100 cm rjava glina z gruščem (vzorec GEO 919-07)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 56
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Sonda P5: km 9+740, levi rob vozišča
0 – 11 cm makadamski drobljenec
11 – 32 cm zaglinjen grušč rjave barve
39 – dalje > 90 cm rjava glina
Sonda P6: km 10+000, levi rob vozišča
0 – 14 cm makadamski drobljenec (vzorec GEO 918-07)
14 – 27 cm kamniti nasip s primesjo rjave gline
27 – 37 cm siva glina s posameznimi kosi kamnine
37 – dalje > 170 cm rjava glina (vzorec GEO 919-07)
Pregledna situacija z vrisanimi mesti sondnih izkopov v prilogah (dim. voziščne konstr.) od G1-1 do G1-3.
4.2.3 Laboratorijske preiskave
Na vzorcih materialov, odvzetih iz sondnih izkopov so bile opravljene osnovne preiskave,
in sicer:
- naravna vlažnost,
- koeficient enakomernosti,
- koeficient zrnavosti,
- vsebnost delcev pod 0,063 mm,
- meja plastičnosti,
- meja židkosti
- indeks plastičnosti
- indeks konsistence,
- humoznost ter
- optimalna vlaga (%) in gostota (kg/m3) po Proctorju.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 57
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Povzetek rezultatov je podan v nadaljevanju.
P1, vzorec GEO 922-07 (zaglinjeni drobljenec
Naravna vlaga: Wn = 26,1 %
Vsebnost delcev pod 0,063 mm: 18,8 %
P1, vzorec GEO 922-07 (rjava glina)
Naravna vlaga: Wo = 26,1 %
Meja plastičnosti: Wp = 22,1 %
Meja židkosti: WL = 43,0 %
Indeks plastičnosti: Ip = 21,0
Indeks konsistence: Ic = 0,8
Konsistenčno stanje: težko gnetna glina
Humoznost: svetlejša od standardne raztopine
P2, vzorec GEO 921-07 (rjava glina)
Naravna vlaga: Wo = 32,9 %
Meja plastičnosti: Wp = 25,1 %
Meja židkosti: WL = 58,0 %
Indeks plastičnosti: Ip = 32,9
Indeks konsistence: Ic = 0,8
Konsistenčno stanje: težko gnetna glina
Humoznost: svetlejša od standardne raztopine
P4, vzorec GEO 920-07 (rjava glina z gruščem)
Naravna vlaga: Wo = 30,5 %
Meja plastičnosti: Wp = 21,9 %
Meja židkosti: WL = 39,9 %
Indeks plastičnosti: Ip = 18,0
Indeks konsistence: Ic = 0,5
Konsistenčno stanje: srednje gnetna glina
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 58
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
P6, vzorec GEO 918-07 (makadamski drobljenec)
Naravna vlaga: Wo = 6,7 %
Vsebnost delcev pod 0,063mm: 10,5 %
P6, vzorec GEO 919-07 (rjava glina)
Naravna vlaga: Wo = 27,2 %
Meja plastičnosti: Wp = 22,0 %
Meja židkosti: WL = 43,5 %
Indeks plastičnosti: Ip = 21,5
Indeks konsistence: Ic = 0,8
Konsistenčno stanje: težko gnetna glina
Humoznost: svetlejša od standardne raztopine
Optimalna vlaga: Wopt = 17,9 %
Maksimalna suha gostota po SPP: 1585 kg/m3
4.3 Sestava tal
Na trasi obravnavanega odseka so sondni izkopi pokazali, da se na regionalni cesti pod
plastjo makadamskega drobljenca nahaja od 20 do 58 cm močno zaglinjenega drobljenca,
pod njim pa temeljna tla, ki jih sestavlja težko gnetna glina srednje plastično rjave barve.
Z namenom ugotovitve tal so bile izvedene kontrolne meritve dinamičnih deformacijskih
modulov s krožno ploščo s padajočo utežjo po TSC 06.720. Pregled rezultatov po
posameznih merilnih mestih je prikazan v spodnji tabeli 4.1.
Tabela 4.1: Rezultati meritev dinamičnih deformacijskih modulov
Zap. št. Mesto meritve Material Globina Evd (MN/m2)
1 sonda P4 rjava glina 85 cm 7,2
2 sonda P3 rjava glina 100 cm 11,7
3 sonda P2 rjava glina z gruščem (mokro) 100 cm 4,6
4 sonda P1 rjava glina 85 cm 6,6
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 59
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
4.4 Projektni podatki za dimenzioniranje
4.4.1 Vozišče
Širina voznega pasu: do 2,5m
Število prometnih pasov: 2
Vzdolžni naklon: 2 – 4 %
Planska doba: 20 let z 3 % letno rastjo prometa
4.4.2 Prometna obremenitev
Povprečna prometna obremenitev v prehodih nominalne osne obremenitve (NOO) 82 kN
je določena na osnovi številnih podatkov Direkcije Republike Slovenije za ceste za
prometni odsek Loke–Ledinščica (števno mesto 312 – Ledinščica) iz publikacije Promet
2006. Ker cesta povezuje regionalni cesti R2-424 in R2-423 v smeri proti slovensko–
hrvaški meji, predvidevamo, da se bo z modernizacijo ceste promet nekoliko povečal, zato
smo pred izračunom projektne obremenitve za 20 letno obdobje današnji promet povečali
za 10 %. Izračun je podan v tabeli 4.2.
Tabela 4.2: Izračun ekvivalentne prometne obremenitve
Vrsta vozil vozil/dan F ekvivalence št.NOO 82 kN št.NOO 82 kN
povečan za 10 %
Avtobusi 5 1,20 6 6,6
Lahki kamioni 13 0,01 0,13 0,14
Srednji kamioni 6 0,20 1,2 1,32
Težki kamioni 2 1,10 2,2 2,42
Prikoličarji 5 2,00 10 11
Skupaj 19,53 21,48
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 60
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Merodajna prometna obremenitev (T20) voznega pasu v prihodnjem 20 letnem obdobju,
upoštevaje 3% letno rast prometne obremenitve in dodatne vplive značilnosti ceste znaša:
520 365*21, 48*0,50*2,00*1, 20*1,03*28 2,3*10T = = prehodov NOO 82 kN (4.1)
Kar predstavlja, glede na dnevno število prehodov, lahko prometno obremenitev.
4.4.3 Sestava in nosilnost temeljnih tal
Temeljna tla sestavlja težko gnetna rjava glina srednje plastičnosti (CI). Na osnovi
rezultatov terenskih meritev nosilnosti privzamemo za dimenzioniranje nosilnosti
temeljnih tal 8 MPa (CBR < 2 %).
4.4.4 Hidrološki in klimatski pogoji
Na obravnavanem območju znaša globina zmrzovanja približno 85 cm. Ob upoštevanju
neugodnih hidroloških pogojev (nizek nasip in vkop, neposredna bližina potoka Bistrica) in
zmrzlinsko neodporen material v temeljnih tleh je potrebna debelina zmrzlinsko odpornega
materiala:
min 85*0,8 68h cm= = (4.2)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 61
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
4.5 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije
4.5.1 Minimalne debeline plasti
Konstrukcijski ukrep dimenzioniramo tako, da upoštevamo naslednje metode:
- TSC 06.520, ki temelji na izsledkih AASHO – testa,
- po R. Floss-u (debelina posteljice)
Za prevzem skupne prometne obremenitve v obdobju 20 let, 0,23 mio prehodov NOO 82
kN ustreza nov zgornji ustroj, ki sestoji iz:
8,5 cm asfaltna obloga
20 cm tamponski material
55 cm kamnita posteljica
Dimenzionirana debelina posteljice zagotavlja nosilnost na planumu posteljice 80 Mpa
(CBR = 15 %).
Minimalni indeks zgornjega ustroja za novogradnjo (Dpo) znaša:
Hi [cm] ai hi * ai
Asfalt 8,5 0,38 3,23
Tamponski prodec 20 0,11 2,2
Dpo 5,43
4.5.2 Analiza potrebnih ukrepov
Na osnovi sondnih izkopov in rezultatov laboratorijskih preiskav odvzetih vzorcev
ugotavljamo, da je kamniti material vgrajen v obstoječo voziščno konstrukcijo neustrezen.
Izvede se izkop obstoječe in vgradnja nove voziščne konstrukcije. Na ustrezno pripravljena
temeljna tla je potrebno pred izdelavo voziščne konstrukcije položiti ločevalni geosintetik.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 62
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
4.5.3 Predlog konstrukcijskih rešitev
Na osnovi ugotovitev o stanju in sestavi obstoječe voziščne konstrukcije, prometne
obremenitve ter izvedenega dimenzioniranja predlagamo:
- 3 cm obrabna asfaltna plast iz BB 8ks (B 70/100)
- 6 cm nosilna asfaltna plast iz BD 16 (B 50/70)
- 20 cm tamponski drobljenec
- 55 cm kamnita posteljica iz drobljenca
84 cm > hmin = 68 cm
Opomba: Na ustrezno pripravljena temeljna tla iz gline je potrebno pred izdelavo voziščne
konstrukcije položiti ločevalni geosintetik.
Debelinski indeks projektiranega zgornjega ustroja (Dproj) znaša:
Hi [cm] ai hi * ai
Bitumenski beton 3,00 0,42 1,68
Bituminizirani drobljenec 6,0 0,35 2,10
Tamponski drobljenec 20,0 0,14 2,80
Dpo 6,16
( 5, 43)proj poD D> = (4.3)
4.5.4 Kvaliteta materialov in geotehnični pogoji izgradnje
Proizvedeni in vgrajeni cestogradbeni materiali ter delovni postopki morajo ustrezati
zahtevam kakovosti po Tehničnih specifikacijah za ceste in Posebnih tehničnih pogojih
Direkcije Republike Slovenije za ceste (DRSC) ter njihovim dopolnilom.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 63
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Kamniti material iz izkopa obstoječega vozišča spada v 3. kategorijo in ni primeren za
ponovno vgradnjo v območje zmrzovanja. Pogoji izvedbe nasipov in vkopov so podani v
geološko geomehanskem elaboratu, ki je sestavni del projektne dokumentacije.
4.5.5 Zgostitev in nosilnost slojev konstrukcije
Zahtevana nosilnost in zbitost posameznih plasti:
- na planumu temeljnih tal nosilnost 8 MPa, zbitost 95 % glede na SPP,
- na planumu kamnite posteljice nosilnost 80 MPa, zbitost 98 % glede na MPP in
- na planumu tamponske plasti regionalne ceste nosilnost 100 MPa, zbitost 98 % glede
na MPP
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 64
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
5 DIMENZIONIRANJE VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Z
GEOMREŽAMI IN BREZ GEOMREŽ
5.1 Splošno o geosintetikih
5.1.1 Splošno
Geosintetiki (GSY) so planarni, polimerni (sintetični ali naravni) materiali, ki se
uporabljajo v stiku z zemljinami, kamninami ali drugimi geotehničnimi materiali za
različne namene v gradbeništvu. Med geosintetike uvrščamo:
- geotekstilije (GTX),
- geomreže (GNE),
- armaturne geomreže (GGR),
- geomembrane (GMB) in
- geosatovja (GCE).
Geotekstilije, geomreže in geomembrane se lahko kombinirajo v najrazličnejše proizvode,
ki jih imenujemo geokompoziti (GCO). Posebna skupina geosintetikov so bentonitne
membrane (GCL). V oklepajih podani simboli so standardne oznake za geosintetike, kot
jih predpisuje evropski standard EN ISO 10318.
Kot nam pove že sama predpona »geo-«, so geosintetiki materiali, ki se uporabljajo v
geološkem okolju, največkrat v zemljinah, pogosto pa tudi v kamninah in zemljinam
podobnih materialih, tako imenovanih geomaterialih. Njihovo delovanje v zemeljskem
objektu je vselej odvisno od lastnosti geomateriala.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 65
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
5.1.2 Vloge geosintetikov
Geosintetiki opravljajo šest oz. sedem glavnih funkcij:
- ločevanje,
- filtriranje,
- dreniranje,
- zaščita in protikorozijska zaščita,
- ojačitev in
- tesnenje.
Načrtovanje lastnosti geosintetikov vedno določa njegova primarna vloga, čeprav
geosintetik največkrat opravlja tudi več pomožnih vlog.
Obremenitve, ki jim je geosintetik izpostavljen v času gradnje, so pogosto veliko večje od
obremenitev, ki jim bo izpostavljen kasneje, v življenjski dobi objekta. Med vgradnjo
poškodovan geosintetik ne more opravljati svoje vloge. Pri načrtovanju lastnosti
geosintetikov je zato vselej potrebno upoštevati pogoje gradnje.
Ločilna plast
Ob načrtovanju rabe geosintetikov za vgradnjo med glinasto zemljino v temeljnih tleh in
kamnito posteljico za voziščno konstrukcijo, je primarna vloga geosintetika ločevanje
dveh, po lastnostih povsem različnih materialov: gline in kamnitega drobljenca.
Geosintetik ima tudi vlogo filtra, a je filtriranje v tem primeru drugotnega pomena.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 66
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 5.1: Ločilni geosintetik preprečuje mešanje dveh vrst materialov in na dolgi rok ohranja kakovost in
debelino vgrajene plasti iz kamnitega materiala. [5]
Na izbiro geosintetika za ločilne plasti, ki je običajno geotekstilija, odločilno vplivajo:
- sestava in lastnosti podlage (temeljnih tal), predvsem nosilnost in deformabilnost;
- lastnosti nasipnih materialov, velikost zrn, stopnja zaobljenosti zrn,
- pogoji vgrajevanja in
- prometna obremenitev.
Za ločevanje se največkrat uporabljajo geotekstilije.
Filtrska plast
Kot filter jih uporabljamo takrat, kadar je potrebno preprečiti prehajanje drobnih delcev
zemljine v drenažni agregat, prehod tekočine pa mora ostati neoviran (slika). Filtrski
geosintetik mora vzdrževati trajno in dobro prepustnost drenažnega sistema za vodo, za
odvod vode pa je zadolžen nekdo drug, npr. drenažni prodec, drenažna cev ali drenažni
geosintetik. Glavan funkcionalna lastnost filtrskega geosintetika je zagotavljanje filtrske
stabilnosti kontakta zemljina – drenaža v drenažnih sistemih, pri erozijski zaščiti brežin, za
kamnitimi zložbami in podobno.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 67
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 5.2: Shematski prikaz delovanja filtrskega geosintetika na meji med drenažnim zasipom in zaledno
zemljino. [5]
Na izbiro geosintetika za filtrsko plast odločilno vplivajo:
- zrnavostna sestava in plastičnost zemljine, ki jo filtrski geosintetik ščiti,
- koeficient prepustnosti zaledne zemljine ter
- velikost, teža, oblika in način polaganja skal pri geosintetikih pod kamnitimi
oblogami.
Za filtriranje se največkrat uporabljajo geotekstilije.
Drenažna plast
Geosintetik uporabljamo kot drenažni sloj takrat, ko je njegov osnovni namen zbiranje in
hitro odvajanje podzemne vode izven vplivnega območja. Drenaže geosintetika
uporabljamo v najrazličnejših delih cest, in sicer kot talne drenaže, drenaže za vkopanimi
zidovi, drenažne trakove za pospeševanje konsolidacije z dreniranjem porne vode in
številne druge. Za dreniranje se večkrat uporabljajo geokompozitni materiali, redkeje tudi
geotekstilije.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 68
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Na izbiro geosintetika za drenaže odločilno vplivajo:
- količine vode, ki jo mora geosintetik odvajati,
- pritisk vode na geosintetik in
- obremenitve, ki jim je geosintetik izpostavljen.
Zaščitna plast
Geosintetik uporabljamo kot zaščitni sloj takrat, ko je treba podlago, ki so lahko mehansko
ali kemično stabilizirana temeljne tla ali plasti nasipov, volumensko neobstojna kamnina,
geomembrana ali drug gradbeni material, zaščititi pred škodljivimi vplivi vremena in
drugih gradbenih materialov, pa pred vplivi mehanizacije in podobno (slika 5.3).
Slika 5.3: Značilen primer rabe geosintetika za zaščito neobstojne flišne kamnine v času gradnje. [5]
Za zaščito se največkrat uporabljajo geotekstilije.
Ojačitvena plast (armiranje)
Konstrukcijsko načelo armiranja zemljin je podobno kot pri armiranju betona: v zemljino,
ki ima določeno tlačno in strižno trdnost a majhno ali nično natezno odpornost vgradimo
armaturni geosintetik, ki ima visoko natezno trdnost, tako da se napetosti iz osnovnega
materiala s trenjem in adhezijo prenesejo na armaturo. Pogosto se uporabljajo pri gradnji
prometnic za ojačitev mehkih tal, za vgradnjo med nasute plasti kamnitega agregata z
namenom, da preprečimo razrivanje kamnitih zrn ali ustvarjanje prevelikih kolesnic na
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 69
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
nevezanih plasteh, zelo obsežno je področje rabe geosintetikov pri armiranju nasipov in
gradnji najrazličnejših podpornih konstrukcij.
Za armiranje se uporabljajo predvsem geotekstilije in geomreže.
Tesnilna plast
Tesnilne geosintetike uporabljamo kot bariere za preprečevanje pronicanja fluidov ali
migracijo snovi s konvekcijo ali difuzijo iz območja vira onesnaženja v temeljna tla in
podzemno vodo. Njihova primarna funkcija je tesnjenje. Uporabljamo jih tudi v predorih
za preprečevanje migracije vode iz okolice v območje objekta.
Za tesnjenje uporabljamo geomembrane in bentonitne membrane.
5.2 Postopek dimenzioniranja voziščne konstrukcije z geomrežami
5.2.1 Testni program
Slika 5.4: Tipični prerez testiranja vzorca. [8]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 70
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Geosintetična plast je bila postavljena v eno polovico kovinske posode, medtem ko v drugi
polovici material ni bil ojačan z geosintetično plastjo zaradi primerjalnih namenov. Ta
tehnika omogoča večjo preciznost v določanju obtežnih efektov.
Opravljenih je bilo 300 obtežnih preizkusov skozi 300 mm ploščo. Test je bil opravljen z
frekvenco 5 do 10 Hz, obtežba pa je bila med 0 in 40 kN z največjim potrjenim pritiskom
570 kPa.
Debelina asfaltnega sloja je bila skozi preizkuse konstantna 75 mm. Največja debelina zrna
agregata je znašala 30 mm, vgrajenega v višini 300 mm. Podlaga je simulirana iz mehkega
in stisljivega materiala (γ=19kN/m3, w=15%) v višini 450 mm. CBR podlage, ki je
dosežen z spreminjanjem specifične teže materiala, je med 1 % in 8 %.
5.2.2 Modificirana AASHTO metoda z upoštevanjem geomreže
V modificirani AASHTO metodi strukturni prispevek zaradi geosintetika je zajet v
koeficientu tamponskega drobljenca, kar je prikazano v enačbi 3.1:
1 1 2 2* *( )*r
uSN a d a dα
α= + (5.1)
Kjer je αr/αu koeficient razmerja plasti (večji od 1). αr/αu je lahko določen iz rezultatov
prejetih iz empiričnih testov prilagodljivih sistemu z in brez geomrežnih ojačitev.
1 1
1 1
( * )
( * )r ur
u u r
SN a d d
SN a d dαα
−=
− (5.2)
Kjer sta SNr in SNu strukturni številki za ojačane in neojačane sisteme. dr in du sta debelini
tamponskega drobljenca. Debelina asfaltne strukture je konstantna za ojačane in neojačane
profile. Vpliv asfaltne plasti na koeficientno razmerje je v izračunih zanemarljiv. Tako
dobimo:
*
*r ur
u u r
SN d
SN dαα = (5.3)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 71
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Iz testnega programa kjer so bili opravljeni preizkusi dobimo graf, ki predstavlja razmerje
koeficienta plasti z in brez geomreže:
Slika 5.5: Razmerje koeficienta plasti [8]
Rezultat spremenjene debeline tamponskega drobljenca:
1 12
2
*
( )*r
u
SN a dd
aαα
−= (5.4)
Ali pa se zmanjša debelina asfaltne prevleke:
2 2
11
( )* *r
u
SN a dd
a
αα−
= (5.5)
5.3 Tehnologija vgradnje geomrež
Geomreže se dobavljajo zvite v rolah, zato je polaganje geomrež zelo enostavno, saj se
hitro razvije po pripravljenem planumu.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 72
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 5.6: Način vgradnje geomrež [7]
5.4 Primerjava dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez geomreže
Podatke za dimenzioniranje vozišča so za okolico Kozjanskega (globina prodiranja mraza
85 cm). Uporabili pa smo tudi vse primere prometne obremenitve in vse primere
hidroloških pogojev. Pri dimenzioniranju voziščne konstrukcije z geomrežami smo
upoštevali samo dimenzioniranje (debelino ustroja), brez upoštevanja defermocaij.
5.4.1 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije brez geomrež
Voziščno konstrukcijo smo dimenzionirali po TSC 06.520 : 2003 (PROJEKTIRANJE IN
DIMENZIONIRANJE NOVIH ASFALTNIH VOZIŠČNIH KONSTRUKCIJ).
0 0 1 1* * * *proj zv zv sn sn sn snD a d a d a d a d= + + + ; proj poD D> (5.6)
5.4.2 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije z geomrežami
Voziščno konstrukcijo z geomrežami smo dimenzionirali po modificirani AASHTO
metodi z upoštevnjem geomreže. Koeficient razmerja plasti (αr/αu) smo uporabili 1,5 za
vse CBR-e.
0 0 1 1* * * *( )*rproj zv zv sn sn sn sn
uD a d a d a d a dα
α= + + + ; proj poD D> (5.7)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 73
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 5.7: Geomreža [7]
5.4.3 Rezultati primerjave dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez
geomreže
OPOMBA:
- Za tamponski drobljenec zaradi vidnejših rezultatov privzamemo debelino 20 cm.
- Minimalna debelina kamnite posteljice iz drobljenca je 25 cm.
- Tabele izračunov potrebnih debelin voziščnih konstrukcij so podane v prilogah
PROMETNA OBREMENITEV: ZELO LAHKA
V voziščnih konstrukcijah z in brez geomrež ni razlike v debelinah plasti.
PROMETNA OBREMENITEV: LAHKA
V voziščnih konstrukcijah z in brez geomrež ni razlike v debelinah plasti
PROMETNA OBREMENITEV: SREDNJA
V voziščnih konstrukcijah z in brez geomrež ni razlike v debelinah plasti
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 74
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: TEŽKA
Graf 5.1: Material: odporen; Hidrološki pogoji: ugodni
Graf 5.2: Material: odporen - neodporen; Hidrološki pogoji: neugodni - ugodni
Graf 5.3: Material: neodporen; Hidrološki pogoji: neugodni
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 75
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: ZELO TEŽKA
Graf 5.4: Material: odporen; Hidrološki pogoji: ugodni
Graf 5.5: Material: odporen - neodporen; Hidrološki pogoji: neugodni - ugodni
Graf 5.6: Material: neodporen; Hidrološki pogoji: neugodni
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 76
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: IZREDNO TEŽKA
Graf 5.7: Material: odporen; Hidrološki pogoji: ugodni
Graf 5.8: Material: odporen - neodporen; Hidrološki pogoji: neugodni - ugodni
Graf 5.9: Material: neodporen; Hidrološki pogoji: neugodni
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 77
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
UGOTOVITVE
Iz zgoraj navedenih grafov je razvidno:
- ko je prometna obtežba zelo lahka, lahka ali srednja grafov ni, saj nam geomreže
ne dajejo vidnih rezultatov, kajti dimenzije kamnite posteljice iz drobljencev z in
brez geomreže so enake.
- v primeru težke, zelo težke in izredno težke prometne obtežbe se nam pod
različnimi hidrološkimi pogoji in različno odpornostjo materiala kažejo razlike v
dimenzijah kamnite posteljice iz drobljenca z in brez geomreže, kar je prikazano v
tabeli 5.1.
Tabela 5.1: Razlike v debelini zaradi geomreže
MATERIAL, HIDROLOŠKI POGOJI
RAZLIKA V DEBELINI ZARADI GEOMREŽE
TEŽKA
Odporen, ugodni Do CBR 5 %
Odporen, neugodni Do CBR 5 %
Neodporen, neugodni Do CBR 4 %
ZELO TEŽKA
Odporen, ugodni Do CBR 5 %
Odporen, neugodni Do CBR 5 %
Neodporen, neugodni Do CBR 4 %
IZREDNO TEŽKA
Odporen, ugodni Do CBR 6 %
Odporen, neugodni Do CBR 6 %
Neodporen, neugodni Do CBR 5 %
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 78
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
6 CENOVNA PRIMERJAVA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE Z IN
BREZ GEOMREŽ
V našem primeru bomo cenovno primerjali voziščne konstrukcije brez in z geomrežami.
Za lažji prikaz cenovne analize smo izbrali tlorisno kavdraturo kamnite posteljice 10000
m2 ter za asfatno maso 7500 m2. Vse debeline ustrojev pa so podane v tabelah izračunov
dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez geomreže. Cene materialov so pridobljene
s pomočjo projektantskega predračuna, ceno geomreže pa smo izbrali pri dobaviteljih za
slovenski trg (Ravago, SINTEZA lining d.o.o.).
Vgrajevanje geomrež se nam pri zelo lahki, lahki in srednji prometni obremnitvi ter pri
različnih hidroloških pogojih in pa pri različni odpornosti materiala cenovno ne splača, saj
so dimenzije posteljice v vseh primerih enake, tako da nam geomreža predstavlja le
dodaten strošek.
Razlike v cenah se kažejo le pri težki, zelo težki in izredno težki prometni obremenitvi,
vendar le do določene vrednosti CBR testa (CBR 1%, 2%, 3%, 4%,…), kar je prikazano v
naslednjih grafikonih.
Rekapitulacije vseh cenovnih primerjav se nahajajo v prilogah.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 79
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Prometna obremenitev: TEŽKA
Material: ODPOREN
Hidrološki pogoji: UGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 3,5%.
Prometna obremenitev: TEŽKA
Material: ODPOREN
Hidrološki pogoji: NEUGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 3,5%.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 80
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Prometna obremenitev: TEŽKA
Material: NEODPOREN
Hidrološki pogoji: NEUGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno neugodno za vse CBR.
Prometna obremenitev: ZELO TEŽKA
Material: ODPOREN
Hidrološki pogoji: UGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 4%.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 81
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Prometna obremenitev: ZELO TEŽKA
Material: ODPOREN
Hidrološki pogoji: NEUGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 4%.
Prometna obremenitev: ZELO TEŽKA
Material: NEODPOREN
Hidrološki pogoji: NEUGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 3,2%.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 82
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Prometna obremenitev: IZREDNO TEŽKA
Material: ODPOREN
Hidrološki pogoji: UGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 4,5%.
Prometna obremenitev: IZREDNO TEŽKA
Material: ODPOREN
Hidrološki pogoji: NEUGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 4,5%.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 83
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Prometna obremenitev: IZREDNO TEŽKA
Material: NEODPOREN
Hidrološki pogoji: NEUGODNI
Vgrajevanje geomrež je cenovno ugodno do CBR 4%.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 84
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
7 ZAKLJUČEK
Cilj diplomske naloge je bil poiskati najprimernejšo sestavo voziščne konstrukcije na
regionalni cesti R3-682/1441 Loke–Ledinščica od km 8+200 do km 10+080 in obdelati
dimenzioniranje voziščnih konstrukcij z in brez geomrež. Zgradbo voziščne konstrukcije
smo izbrali s pomočjo predhodnih izkušenj, lastnosti posameznih vgrajenih gradbenih
materialov in seveda s pomočjo empiričnih postopkov. Zgradbo voziščne konstrukcije je
bilo potrebno izbrati tako, da zagotovi potrebne tehnične lastnosti na obravnavanem
območju. Zaradi tehničnih lastnosti kot so: prometna obremenitev, hidrološki pogoji,
odpornost materiala in nenazadnje tudi stroški vzdrževanja smo se odločili, da za vrhnjo
obrabno zaporno plast izberemo sloj asfaltne mešanice (AC 4 surf B70/100 A4) v debelini
3 cm. Za zgornjo vezano nosilno plast smo izbrali asfaltno zmes (bituminiziran drobljenec
– AC 16 base B50/70 A4) v debelini 6 cm, pri tem pa smo upoštevali zelo lahko prometno
obremenitev, klimatske in hidrološke pogoje. Nevezana nosilna plast iz tamponskega
drobljenca D32 debeline 20 cm se vgradi na nasip iz zmrzlinsko odpornega materiala
debeline 55 cm.
Ko smo dimenzionirali voziščne konstrukcije z upoštevanjem geomrež, deformacij nismo
obravnavali. V analizah smo ugotovili, da se geomreže v slabo nosilnih zemljinah, za
katere velja CBR – zemljine < 5 %, zelo dobro obnesejo, saj kot je razvidno iz
dimenzioniranja voziščne konstrukcije z geomrežami in brez geomrež (poglavje 5) in
cenovne primerjave dimenzioniranja voziščne konstrukcije z in brez geomrež (poglavje 6)
je pri vgradnji geomrež in posledično manjši debelini tamponskega drobljenca, s stališča
cenovnega vidika gradnja voziščnih konstrukcij zelo ugodna, vendar le pri težki, zelo težki
in izredno težki prometni obremenitvi ter pod različnimi hidrološkimi pogoji in odpornosti
materiala.
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 85
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
8 VIRI IN LITERATURA
[1] E. Starc, Priročnik za asfaltna dela, SGP – Slovenija ceste: Direkcija Ljubljana,
Center za strokovno izobraževanje, Ljubljana, 1971.
[2] J. Žmavc, Asfalt 3, Bituminizirani drobljenec – BD, ZAS – Združenje asfalterjev
Slovenije, Ljubljana, 1997.
[3] J. Žmavc, Gradnja cest, Voziščne konstrukcije, DRC – Družba za raziskave v cestni in
prometni stroki Slovenije, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo, Ljubljana, 1997.
[4] M. Lipičnik, Ceste, Osnove za projektiranje cest, Visoka tehniška šola v Mariboru,
Maribor, 1981.
[5] A. Petkovšek, Geosintetiki – ali jih znamo pravilno uporabljati?, Revija za modro
uporabo materialov v gradbeništvu – MODRO, 5., (2004), str. 17-19.
[6] www.ravago.si
[7] www.tenaxus.com
[8] http://www.tenax.net/geosynthetics/tech_doc/tds001.pdf
[9] University of Portsmouth, Department of Civil Engenering, Methods of measurement
for conditions at the pavement surface [online]. Avalible:
http://www.civil.port.ac.uk/projects/hmaint/project.htm
[10] TSC 06.520 : 2003
PROJEKTIRANJE DIMENZIONIRANJE NOVIH ASFALTNIH VOZIŠČNIH
KONSTRUKCIJ
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 86
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
9 PRILOGE
9.1 Dimenzioniranje voziščne konstrukcije
Tabela 9.1: Faktor razdelitve prometne obremenitve v prečnem prerezu vozišča ƒpp
Število prometnih
pasov
Faktor razdelitve prometne obremenitve na prometne pasove
1 1,00
2 0,50 0,50
3 0,50 0,05 0,45
4 0,45 0,05 0,05 0,45
5 0,45 0,05 0,02 0,08 0,40
6 0,40 0,08 0,02 0,02 0,08 0,40
Tabela 9.2: Faktor širine prometnega pasu ƒšp
Širina prometnega pasu v [m] Faktor širine prometnega pasu do 2,50 2,00
2,5 do 2,75 1,80 2,76 do 3,25 1,40 3,26 do 3,75 1,10
nad 3,75 1,00
Tabela 9.3: Faktor vzdolžnega nagiba nivelete vozišča ƒnn
Nagib nivelete v [%] Faktor vzdolžnega nagiba nivelete do 2 1,00
od 2 do 4 1,02 od 4 do 5 1,05 od 5 do 6 1,09 od 6 do 7 1,14 od 7 do 8 1,20 od 8 do 9 1,27
od 9 do 10 1,35 nad 10 1,45
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 87
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Tabela 9.4: Faktor trajanja in povečanja prometa ƒtpp
Načrtovana doba trajanja
let
Letna stopnja rasti prometa v [%]
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10
Faktor trajanja in povečanja prometa 5 5 5 5 6 6 6 6 6 7 7
10 11 11 12 12 13 14 15 16 17 17 15 16 18 19 21 23 25 27 29 32 35 20 22 25 28 31 35 39 44 49 56 63
Tabela 9.5: Razvrstitev prometnih obremenitev
Skupina prometne obremenitve
Število prehodov nominalne osne obremenitve 82 kN
na dan v 20. letih zelo težka nad 3000 nad 2*107
težka nad 800 do 3000 nad 6*106 do 2*107 srednja nad 300 do 800 nad 2*106 do 6*106 lahka nad 80 do 300 nad 6*105 do 2*106
zelo lahka do 80 do 6*105
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 88
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 9.1: Določitev potrebne debeline kamnitega materiala za povečanje nosilnosti posteljice [3]
Slika 9.2: Določitev potrebne debeline nevezane zmesi kamnitih zrn [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 89
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 9.3: Določitev dimenzij plasti materialov v voziščnih konstrukcijah po postopku po JUS [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 90
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Slika 9.4: Globine prodiranja mraza v Sloveniji [3]
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 91
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
9.2 Tabele izračunov potrebnih debelin voziščnih konstrukcij3
3 Tabela – SIVA; dimenzioniranje voziščne konstrukcije brez geomreže
Tabela – RUMENA; dimenzioniranje voziščne konstrukcije z geomrežo
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 92
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: ZELO LAHKA
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 8 8 8 8 8 8 8 8 8cm 44 40 36 32 30 28 27 25 20
52 48 44 41 38 36 35 33 28
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83
cm 4,83 4,36 3,95 3,57 3,34 3,10 2,92 2,76 2,21
cm 7,66 7,19 6,79 6,41 6,17 5,94 5,75 5,59 5,04
Debelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesi
Tamponski prodec (d sn )
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 5
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2553 53 53 53 53 53 53 53 53
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,261,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,752,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
8,56 8,56 8,56 8,56 8,56 8,56 8,56 8,56 8,56
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 5
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2553 53 53 53 53 53 53 53 53
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,261,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,752,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
9,935 9,935 9,935 9,935 9,935 9,935 9,935 9,935 9,935
h min=51cmPODATKI: PROMETNA OBREMENITEV
zelo lahka2,00E+05
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
h i
CBR (%)Material
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=51cmzelo lahka
2,00E+05
MaterialCBR (%)
h i
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
∑
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 93
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 8 8 8 8 8 8 8 8 8cm 44 40 36 32 30 28 27 25 20
52 48 44 41 38 36 35 33 28
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83
cm 4,83 4,36 3,95 3,57 3,34 3,10 2,92 2,76 2,21
cm 7,66 7,19 6,79 6,41 6,17 5,94 5,75 5,59 5,04
Debelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesi
Tamponski prodec (d sn )
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 5
20 20 20 20 20 20 20 20 2032 32 32 32 32 32 32 32 3260 60 60 60 60 60 60 60 60
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,261,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,752,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52
9,33 9,33 9,33 9,33 9,33 9,33 9,33 9,33 9,33
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 5
20 20 20 20 20 20 20 20 2032 32 32 32 32 32 32 32 3260 60 60 60 60 60 60 60 60
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,261,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,752,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Tamponski drobljenec
h i
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEV
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2
Obrabna asfaltna plast
h min =59,5cmzelo lahka2,00E+05
MaterialCBR (%)
Nosilna asfaltna plastTamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
PROMETNA OBREMENITEVPODATKI:
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
2,00E+05
MaterialCBR (%)
h i
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
h min =59,5cmzelo lahka
Nosilna asfaltna plastTamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plast
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 94
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 8 8 8 8 8 8 8 8 8cm 44 40 36 32 30 28 27 25 20
52 48 44 41 38 36 35 33 28
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83 2,83
cm 4,83 4,36 3,95 3,57 3,34 3,10 2,92 2,76 2,21
cm 7,66 7,19 6,79 6,41 6,17 5,94 5,75 5,59 5,04
Debelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesi
Tamponski prodec (d sn )
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 5
20 20 20 20 20 20 20 20 2040 40 40 40 40 40 40 40 4068 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,261,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,752,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4
10,21 10,21 10,21 10,21 10,21 10,21 10,21 10,21 10,21
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 5
20 20 20 20 20 20 20 20 2040 40 40 40 40 40 40 40 4068 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,261,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,75 1,752,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,86,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6
12,41 12,41 12,41 12,41 12,41 12,41 12,41 12,41 12,41
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
h min=68cmzelo lahka2,00E+05
MaterialCBR (%)
h i
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEV
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plastTamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
PROMETNA OBREMENITEV
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
CBR (%)
h i x a i
Obrabna asfaltna plast
h min=68cmzelo lahka2,00E+05
MaterialCBR (%)
h i
PODATKI:
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Indeks zgornjega ustroja
Nosilna asfaltna plastTamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 95
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: LAHKA
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 9 9 9 9 9 9 9 9 9cm 47 43 39 35 33 30 28 27 21
57 52 48 44 42 39 38 36 30
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27
cm 5,22 4,70 4,26 3,86 3,59 3,31 3,12 2,92 2,30
cm 8,49 7,97 7,53 7,13 6,86 6,58 6,39 6,20 5,57
Debelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesi
Tamponski prodec (d sn )
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 36 6 6 6 6 6 6 6 6
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2554 54 54 54 54 54 54 54 54
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,262,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,12,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
8,91 8,91 8,91 8,91 8,91 8,91 8,91 8,91 8,91
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 36 6 6 6 6 6 6 6 6
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 25
54 54 54 54 54 54 54 54 54
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,262,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,12,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
10,285 10,285 10,285 10,285 10,285 10,285 10,285 10,285 10,285
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=51cmlahka
4,00E+05
MaterialCBR (%)
h i
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plastTamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=51cmlahka
4,00E+05
MaterialCBR (%)
h i
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plastTamponski drobljenec
Kamnita posteljica iz drobljenca
Skupaj (Dproj)
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 96
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 9 9 9 9 9 9 9 9 9cm 47 43 39 35 33 30 28 27 21
57 52 48 44 42 39 38 36 30
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27
cm 5,22 4,70 4,26 3,86 3,59 3,31 3,12 2,92 2,30
cm 8,49 7,97 7,53 7,13 6,86 6,58 6,39 6,20 5,57
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 36 6 6 6 6 6 6 6 6
20 20 20 20 20 20 20 20 2031 31 31 31 31 31 31 31 3160 60 60 60 60 60 60 60 60
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,262,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,12,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,83,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41
9,57 9,57 9,57 9,57 9,57 9,57 9,57 9,57 9,57
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 36 6 6 6 6 6 6 6 6
20 20 20 20 20 20 20 20 2031 31 31 31 31 31 31 31 3160 60 60 60 60 60 60 60 60
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,262,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,12,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115
11,275 11,275 11,275 11,275 11,275 11,275 11,275 11,275 11,275Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
lahka4,00E+05
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
lahka4,00E+05
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 97
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 9 9 9 9 9 9 9 9 9cm 47 43 39 35 33 30 28 27 21
57 52 48 44 42 39 38 36 30
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27 3,27
cm 5,22 4,70 4,26 3,86 3,59 3,31 3,12 2,92 2,30
cm 8,49 7,97 7,53 7,13 6,86 6,58 6,39 6,20 5,57
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 36 6 6 6 6 6 6 6 6
20 20 20 20 20 20 20 20 2040 40 40 40 40 40 40 40 4069 69 69 69 69 69 69 69 69
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,262,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,12,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4 4,4
10,56 10,56 10,56 10,56 10,56 10,56 10,56 10,56 10,56
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 36 6 6 6 6 6 6 6 6
20 20 20 20 20 20 20 20 2040 40 40 40 40 40 40 40 4069 69 69 69 69 69 69 69 69
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,262,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,1 2,12,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,86,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6 6,6
12,76 12,76 12,76 12,76 12,76 12,76 12,76 12,76 12,76Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmlahka
4,00E+05
Skupaj (Dproj)
PODATKI:
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmlahka
4,00E+05
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 98
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: SREDNJA
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 11 11 11 11 11 11 11 11 11cm 51 46 42 38 35 32 30 28 22
62 57 52 48 46 43 41 39 33
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77
cm 5,62 5,04 4,57 4,15 3,85 3,53 3,32 3,09 2,40
cm 9,40 8,82 8,34 7,92 7,62 7,30 7,09 6,87 6,17
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2556 56 56 56 56 56 56 56 56
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,682,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,452,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
9,68 9,68 9,68 9,68 9,68 9,68 9,68 9,68 9,68
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2556 56 56 56 56 56 56 56 56
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,682,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,452,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
11,055 11,055 11,055 11,055 11,055 11,055 11,055 11,055 11,055Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
srednja4,00E+05
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
srednja8,00E+05
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 99
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 11 11 11 11 11 11 11 11 11cm 51 46 42 38 35 32 30 28 22
62 57 52 48 46 43 41 39 33
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77
cm 5,62 5,04 4,57 4,15 3,85 3,53 3,32 3,09 2,40
cm 9,40 8,82 8,34 7,92 7,62 7,30 7,09 6,87 6,17
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
20 20 20 20 20 20 20 20 2029 29 29 29 29 29 29 29 2960 60 60 60 60 60 60 60 60
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,682,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,452,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,83,19 3,19 3,19 3,19 3,19 3,19 3,19 3,19 3,19
10,12 10,12 10,12 10,12 10,12 10,12 10,12 10,12 10,12
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
20 20 20 20 20 20 20 20 2029 29 29 29 29 29 29 29 2960 60 60 60 60 60 60 60 60
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,682,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,452,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,785 4,785 4,785 4,785 4,785 4,785 4,785 4,785 4,785
11,715 11,715 11,715 11,715 11,715 11,715 11,715 11,715 11,715Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
srednja4,00E+05
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
srednja8,00E+05
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 100
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 11 11 11 11 11 11 11 11 11cm 51 46 42 38 35 32 30 28 22
62 57 52 48 46 43 41 39 33
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77 3,77
cm 5,62 5,04 4,57 4,15 3,85 3,53 3,32 3,09 2,40
cm 9,40 8,82 8,34 7,92 7,62 7,30 7,09 6,87 6,17
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
20 20 20 20 20 20 20 20 2037 37 37 37 37 37 37 37 3768 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,682,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,452,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,07 4,07 4,07 4,07 4,07 4,07 4,07 4,07 4,07
11 11 11 11 11 11 11 11 11
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
20 20 20 20 20 20 20 20 2037 37 37 37 37 37 37 37 3768 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,682,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,45 2,452,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
6,105 6,105 6,105 6,105 6,105 6,105 6,105 6,105 6,105
13,035 13,035 13,035 13,035 13,035 13,035 13,035 13,035 13,035Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmsrednja
8,00E+05
Skupaj (Dproj)
PODATKI:
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmsrednja
8,00E+05
PODATKI:
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 101
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: TEŽKA
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 16 16 16 16 16 16 16 16 16cm 61 54 49 45 41 37 35 32 24
76 70 65 60 57 53 51 48 40
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52
cm 6,67 5,95 5,38 4,90 4,52 4,09 3,85 3,54 2,65
cm 12,19 11,47 10,90 10,42 10,04 9,60 9,37 9,06 8,17
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 820 20 20 20 20 20 20 20 2033 26 25 25 25 25 25 25 2569 62 61 61 61 61 61 61 61
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,264,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
3,63 2,86 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
12,24 11,47 11,36 11,36 11,36 11,36 11,36 11,36 11,36
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 820 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2561 61 61 61 61 61 61 61 61
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,264,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
težka5,00E+06
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
težka5,00E+06
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 102
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 16 16 16 16 16 16 16 16 16cm 61 54 49 45 41 37 35 32 24
76 70 65 60 57 53 51 48 40
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52
cm 6,67 5,95 5,38 4,90 4,52 4,09 3,85 3,54 2,65
cm 12,19 11,47 10,90 10,42 10,04 9,60 9,37 9,06 8,17
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2033 26 25 25 25 25 25 25 2569 62 61 61 61 61 61 61 61
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,264,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,83,63 2,86 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
12,24 11,47 11,36 11,36 11,36 11,36 11,36 11,36 11,36
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2561 61 61 61 61 61 61 61 61
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,264,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735 12,735Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
težka5,00E+06
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
težka5,00E+06
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 103
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 16 16 16 16 16 16 16 16 16cm 61 54 49 45 41 37 35 32 24
76 70 65 60 57 53 51 48 40
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52 5,52
cm 6,67 5,95 5,38 4,90 4,52 4,09 3,85 3,54 2,65
cm 12,19 11,47 10,90 10,42 10,04 9,60 9,37 9,06 8,17
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2033 32 32 32 32 32 32 32 3269 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,264,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,83,63 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52 3,52
12,24 12,13 12,13 12,13 12,13 12,13 12,13 12,13 12,13
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
3 3 3 3 3 3 3 3 35 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2032 32 32 32 32 32 32 32 3268 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,26 1,264,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,85,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28 5,28
13,89 13,89 13,89 13,89 13,89 13,89 13,89 13,89 13,89Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmtežka
5,00E+06
Skupaj (Dproj)
PODATKI:
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmtežka
5,00E+06
PODATKI:
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 104
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: ZELO TEŽKA
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 17 17 17 17 17 17 17 17 17cm 63 56 51 46 43 38 36 33 25
80 74 68 64 60 56 54 51 42
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08
cm 6,94 6,18 5,59 5,10 4,70 4,23 3,99 3,65 2,72
cm 13,02 12,26 11,67 11,18 10,78 10,31 10,07 9,74 8,80
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 45 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 820 20 20 20 20 20 20 20 2037 30 25 25 25 25 25 25 2574 67 62 62 62 62 62 62 62
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,684,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,07 3,3 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
13,1 12,33 11,78 11,78 11,78 11,78 11,78 11,78 11,78
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 45 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 820 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2562 62 62 62 62 62 62 62 62
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,684,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
zelo težka8,00E+06
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
zelo težka8,00E+06
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 105
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 17 17 17 17 17 17 17 17 17cm 63 56 51 46 43 38 36 33 25
80 74 68 64 60 56 54 51 42
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08
cm 6,94 6,18 5,59 5,10 4,70 4,23 3,99 3,65 2,72
cm 13,02 12,26 11,67 11,18 10,78 10,31 10,07 9,74 8,80
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 45 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2037 30 25 25 25 25 25 25 2574 67 62 62 62 62 62 62 62
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,684,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,07 3,3 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
13,1 12,33 11,78 11,78 11,78 11,78 11,78 11,78 11,78
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 45 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2025 25 25 25 25 25 25 25 2562 62 62 62 62 62 62 62 62
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,684,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155 13,155Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
zelo težka8,00E+06
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
zelo težka8,00E+06
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 106
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 17 17 17 17 17 17 17 17 17cm 63 56 51 46 43 38 36 33 25
80 74 68 64 60 56 54 51 42
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08 6,08
cm 6,94 6,18 5,59 5,10 4,70 4,23 3,99 3,65 2,72
cm 13,02 12,26 11,67 11,18 10,78 10,31 10,07 9,74 8,80
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 45 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2037 31 31 31 31 31 31 31 3174 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,684,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,07 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41 3,41
13,1 12,44 12,44 12,44 12,44 12,44 12,44 12,44 12,44
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 45 5 5 5 5 5 5 5 58 8 8 8 8 8 8 8 8
20 20 20 20 20 20 20 20 2031 31 31 31 31 31 31 31 3168 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,684,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,55 4,552,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115 5,115
14,145 14,145 14,145 14,145 14,145 14,145 14,145 14,145 14,145Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmzelo težka
8,00E+06
Skupaj (Dproj)
PODATKI:
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmzelo težka
8,00E+06
PODATKI:
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 107
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
PROMETNA OBREMENITEV: IZREDNO TEŽKA
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 21 21 21 21 21 21 21 21 21cm 68 60 55 50 46 41 39 35 26
89 81 76 71 67 62 60 56 47
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35
cm 7,47 6,64 6,00 5,48 5,03 4,51 4,25 3,88 2,84
cm 14,82 13,99 13,35 12,83 12,38 11,86 11,60 11,23 10,19
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 710 10 10 10 10 10 10 10 1020 20 20 20 20 20 20 20 2040 33 27 25 25 25 25 25 2581 74 68 66 66 66 66 66 66
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,685,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,952,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,4 3,63 2,97 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
14,83 14,06 13,4 13,18 13,18 13,18 13,18 13,18 13,18
Odpornost materiala: odporenHidrološki pogoji: ugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 710 10 10 10 10 10 10 10 1020 20 20 20 20 20 20 20 2027 25 25 25 25 25 25 25 2568 66 66 66 66 66 66 66 66
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,685,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,952,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,455 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
14,885 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
izredno težka2,00E+07
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Tamponski drobljenecKamnita posteljica iz drobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
Kamnita posteljica iz drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
izredno težka2,00E+07
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVhmin=51cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 108
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 21 21 21 21 21 21 21 21 21cm 68 60 55 50 46 41 39 35 26
89 81 76 71 67 62 60 56 47
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35
cm 7,47 6,64 6,00 5,48 5,03 4,51 4,25 3,88 2,84
cm 14,82 13,99 13,35 12,83 12,38 11,86 11,60 11,23 10,19
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
10 10 10 10 10 10 10 10 1020 20 20 20 20 20 20 20 2040 33 27 25 25 25 25 25 2581 74 68 66 66 66 66 66 66
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,685,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,952,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,4 3,63 2,97 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75 2,75
14,83 14,06 13,4 13,18 13,18 13,18 13,18 13,18 13,18
Odpornost materiala: odporen - neodporenHidrološki pogoji: ugodni - neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
10 10 10 10 10 10 10 10 1020 20 20 20 20 20 20 20 2027 25 25 25 25 25 25 25 2568 66 66 66 66 66 66 66 66
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,685,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,952,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,455 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125 4,125
14,885 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555 14,555Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
izredno težka2,00E+07
Skupaj (Dproj)
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
izredno težka2,00E+07
PODATKI: PROMETNA OBREMENITEVh min=59,5cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 109
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 21 21 21 21 21 21 21 21 21cm 68 60 55 50 46 41 39 35 26
89 81 76 71 67 62 60 56 47
3% 4% 5% 6% 7% 8% 9% 10% 15%
cm 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35 7,35
cm 7,47 6,64 6,00 5,48 5,03 4,51 4,25 3,88 2,84
cm 14,82 13,99 13,35 12,83 12,38 11,86 11,60 11,23 10,19
Tamponski prodec (d sn )
Minimalni indeks zgornjega ustroja D po
Skupaj (D k )
ME
CBR
Asfalt (d k )
Skupaj:
Potrebne debeline asfaltnih zmesiDebelina spodnje nevezane nosilne plasti
CBRME
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
10 10 10 10 10 10 10 10 1020 20 20 20 20 20 20 20 2040 33 27 27 27 27 27 27 2781 74 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,685,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,952,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,84,4 3,63 2,97 2,97 2,97 2,97 2,97 2,97 2,97
14,83 14,06 13,4 13,4 13,4 13,4 13,4 13,4 13,4
Odpornost materiala: neodporenHidrološki pogoji: neugodni
3 4 5 6 7 8 9 10 15
4 4 4 4 4 4 4 4 47 7 7 7 7 7 7 7 7
10 10 10 10 10 10 10 10 1020 20 20 20 20 20 20 20 2027 27 27 27 27 27 27 27 2768 68 68 68 68 68 68 68 68
3 4 5 6 7 8 9 10 15
1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,68 1,685,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,95 5,952,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8 2,8
4,455 4,455 4,455 4,455 4,455 4,455 4,455 4,455 4,455
14,885 14,885 14,885 14,885 14,885 14,885 14,885 14,885 14,885Skupaj (Dproj)
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmizredno težka
2,00E+07
Skupaj (Dproj)
PODATKI:
Tamponski drobljenecdrobljenca
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast
Indeks zgornjega ustrojaCBR (%)
h i x a i
drobljenca
∑
Nosilna asfaltna plast 2Tamponski drobljenec
Obrabna asfaltna plastNosilna asfaltna plast 1
MaterialCBR (%)
h i
PROMETNA OBREMENITEVh min=68cmizredno težka
2,00E+07
PODATKI:
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 110
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
9.3 Rekapitulacije – cenovne primerjave voziščne konstrukcije z in brez geomreže
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 111
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
Količina Količina GEOGRID Cena na enotoPredračunska
količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 8 surf B70/100 A4
m2 7500 6,12 45.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 16 base B50/70 A4
m2 7500 9,28 69.600,00 €
SKUPAJ: 115.500,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
Količina Količina GEOGRID Cena na enotoPredračunska
količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
Količina Količina GEOGRID Cena na enotoPredračunska
količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 115.500,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 165.120,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 115.500,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
ZELO LAHKA 51 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 112
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 8 surf B70/100 A4
m2 7500 6,12 45.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 16 base B50/70 A4
m2 7500 9,28 69.600,00 €
SKUPAJ: 115.500,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 4% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 5% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 6% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 7% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 8% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 9% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 10% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 15% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 115.500,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 165.120,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 115.500,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
ZELO LAHKA 59,5 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 113
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 8 surf B70/100 A4
m2 7500 6,12 45.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 16 base B50/70 A4
m2 7500 9,28 69.600,00 €
SKUPAJ: 115.500,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 4% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 5% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 6% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 7% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 8% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 9% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 10% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 15% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 115.500,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 165.120,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 115.500,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
ZELO LAHKA 68 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 114
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 8 surf B70/100 A4
m2 7500 6,12 45.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=6cm) iz AC 16 base B50/70 A4
m2 7500 10,35 77.625,00 €
SKUPAJ: 123.525,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 €
CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 123.525,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 173.145,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 123.525,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
LAHKA 51 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 115
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 8 surf B70/100 A4
m2 7500 6,12 45.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=6cm) iz AC 16 base B50/70 A4
m2 7500 10,35 77.625,00 €
SKUPAJ: 123.525,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 4% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 5% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 6% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 7% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 8% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 9% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 10% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 15% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 123.525,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 173.145,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 123.525,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
LAHKA 59,5 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 116
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 8 surf B70/100 A4
m2 7500 6,12 45.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=6cm) iz AC 16 base B50/70 A4
m2 7500 10,35 77.625,00 €
SKUPAJ: 123.525,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 4% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 5% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 6% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 7% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 8% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 9% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 10% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 € CBR 15% m3 4000 4000 20,09 80.360,00 € 80.360,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 123.525,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 173.145,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 123.525,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 90.260,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
LAHKA 68 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 117
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 8 surf B70/100 A3
m2 7500 7,32 54.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=7cm) iz AC 16 base B50/70 A3
m2 7500 11,43 85.725,00 €
SKUPAJ: 140.625,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 140.625,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 190.245,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 140.625,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
SREDNJA 51 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 118
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 8 surf B70/100 A3
m2 7500 7,32 54.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=7cm) iz AC 16 base B50/70 A3
m2 7500 11,43 85.725,00 €
SKUPAJ: 140.625,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 4% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 5% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 6% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 7% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 8% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 9% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 10% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 € CBR 15% m3 2900 2900 20,09 58.261,00 € 58.261,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 140.625,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 190.245,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 140.625,00 € 49.620,00 € 58.261,00 € 68.161,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
SREDNJA 59,5 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 119
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 8 surf B70/100 A3
m2 7500 7,32 54.900,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=7cm) iz AC 16 base B50/70 A3
m2 7500 11,43 85.725,00 €
SKUPAJ: 140.625,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 4% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 5% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 6% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 7% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 8% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 9% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 10% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 € CBR 15% m3 3700 3700 20,09 74.333,00 € 74.333,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 140.625,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 190.245,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 4% 4 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 140.625,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 84.233,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
SREDNJA 68 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 120
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 6,87 51.525,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 9,12 68.400,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=8cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 12,16 91.200,00 €
SKUPAJ: 119.925,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3300 2500 20,09 66.297,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 2600 2500 20,09 52.234,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 119.925,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 169.545,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 119.925,00 € 49.620,00 € 66.297,00 € 60.125,00 € 6.172,00 €- CBR 4% 4 119.925,00 € 49.620,00 € 52.234,00 € 60.125,00 € 7.891,00 € CBR 5% 5 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
TEŽKA 51 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 121
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 6,87 51.525,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 9,12 68.400,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=8cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 12,16 91.200,00 €
SKUPAJ: 119.925,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3300 2500 20,09 66.297,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 2600 2500 20,09 52.234,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 €
CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 119.925,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 169.545,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 119.925,00 € 49.620,00 € 66.297,00 € 60.125,00 € 6.172,00 €- CBR 4% 4 119.925,00 € 49.620,00 € 52.234,00 € 60.125,00 € 7.891,00 € CBR 5% 5 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 119.925,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
TEŽKA 59,5 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 122
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=3cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 6,87 51.525,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 9,12 68.400,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=8cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 12,16 91.200,00 €
SKUPAJ: 119.925,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3300 3200 20,09 66.297,00 € 64.288,00 € CBR 4% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 5% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 6% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 7% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 8% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 9% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 10% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 € CBR 15% m3 3200 3200 20,09 64.288,00 € 64.288,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 119.925,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 169.545,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 119.925,00 € 49.620,00 € 66.297,00 € 74.188,00 € 7.891,00 € CBR 4% 4 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 119.925,00 € 49.620,00 € 64.288,00 € 74.188,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
TEŽKA 68 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 123
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 8,31 62.325,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 9,12 68.400,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=8cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 12,16 91.200,00 €
SKUPAJ: 130.725,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3700 2500 20,09 74.333,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 3000 2500 20,09 60.270,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 130.725,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 180.345,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 130.725,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 60.125,00 € 14.208,00 €- CBR 4% 4 130.725,00 € 49.620,00 € 60.270,00 € 60.125,00 € 145,00 €- CBR 5% 5 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
ZELO TEŽKA 51 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 124
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 8,31 62.325,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 9,12 68.400,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=8cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 12,16 91.200,00 €
SKUPAJ: 130.725,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3700 2500 20,09 74.333,00 € 50.225,00 € CBR 4% m3 3000 2500 20,09 60.270,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 130.725,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 180.345,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 130.725,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 60.125,00 € 14.208,00 €- CBR 4% 4 130.725,00 € 49.620,00 € 60.270,00 € 60.125,00 € 145,00 €- CBR 5% 5 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 130.725,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
ZELO TEŽKA 59,5 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 125
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 8,31 62.325,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=5cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 9,12 68.400,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=8cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 12,16 91.200,00 €
SKUPAJ: 130.725,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 3700 3100 20,09 74.333,00 € 62.279,00 € CBR 4% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 5% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 6% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 7% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 8% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 9% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 €
CBR 10% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 € CBR 15% m3 3100 3100 20,09 62.279,00 € 62.279,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 €
CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 130.725,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 180.345,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 130.725,00 € 49.620,00 € 74.333,00 € 72.179,00 € 2.154,00 €- CBR 4% 4 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 5% 5 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 130.725,00 € 49.620,00 € 62.279,00 € 72.179,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
ZELO TEŽKA 68 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 126
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 8,31 62.325,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=7cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 11,21 84.075,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=10cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 14,23 106.725,00 €
SKUPAJ: 146.400,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 4000 2700 20,09 80.360,00 € 54.243,00 € CBR 4% m3 3300 2500 20,09 66.297,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2700 2500 20,09 54.243,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 146.400,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 196.020,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 146.400,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 64.143,00 € 16.217,00 €- CBR 4% 4 146.400,00 € 49.620,00 € 66.297,00 € 60.125,00 € 6.172,00 €- CBR 5% 5 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 60.125,00 € 5.882,00 € CBR 6% 6 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
IZREDNO TEŽKA 51 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 127
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 8,31 62.325,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=7cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 11,21 84.075,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=10cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 14,23 106.725,00 €
SKUPAJ: 146.400,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 4000 2700 20,09 80.360,00 € 54.243,00 € CBR 4% m3 3300 2500 20,09 66.297,00 € 50.225,00 € CBR 5% m3 2700 2500 20,09 54.243,00 € 50.225,00 € CBR 6% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 7% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 8% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 9% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 10% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 € CBR 15% m3 2500 2500 20,09 50.225,00 € 50.225,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 146.400,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 196.020,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 146.400,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 64.143,00 € 16.217,00 €- CBR 4% 4 146.400,00 € 49.620,00 € 66.297,00 € 60.125,00 € 6.172,00 €- CBR 5% 5 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 60.125,00 € 5.882,00 € CBR 6% 6 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 146.400,00 € 49.620,00 € 50.225,00 € 60.125,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
IZREDNO TEŽKA 59,5 cm
Dimenzioniranje cestne konstrukcije armirane z geomrežo Stran 128
Primož Pajk, VS Gradbeništvo Celje
OBJEKT: Primerjalna analiza cen dimenzioniranja z in brez GEOGRIDA
OPOMBA: Zaradi lažje aproksimacije podatkov se privzame kamnite materiale tlorisna kvadratur 10000 m2 in asfaltna 7500 m2!Debeline ustroja ceste so podane v izračunu dimenzionirnje vozišča
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
1 KROVNA KONSTRUKCIJA
OBRABNOZAPORNA PLAST
1,01 Izvedba obrabno zaporne plasti (d=4cm) iz AC 11 surf B70/100 A1
m2 7500 8,31 62.325,00 €
VEZANA NOSILNA PLAST
1,02 Izvedba vezane nosilne plasti (d=7cm) iz AC 22 base B50/70 A2
m2 7500 11,21 84.075,00 €
1,03 Izvedba vezane nosilne plasti (d=10cm) iz AC 32 base B50/70 A2
m2 7500 14,23 106.725,00 €
SKUPAJ: 146.400,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST
2,01 Izdelava nevezane nosilne plasti enakomerno zrnatega drobljenca iz kamnine v debelini do 20 cm
m3 2000 24,81 49.620,00 €
SKUPAJ: 49.620,00 €
Zap. št. Opis postavkeEnota mere
KoličinaKoličina
GEOGRIDCena na enoto
Predračunska količina
Predračunska količina
GEOGRID
3 POSTELJICA
3,01 Izdelava posteljice iz drobljenih kamnitih zrn v debelini od 25 cm do 50 cm
CBR 3% m3 4000 2700 20,09 80.360,00 € 54.243,00 € CBR 4% m3 3300 2700 20,09 66.297,00 € 54.243,00 € CBR 5% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 € CBR 6% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 € CBR 7% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 € CBR 8% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 € CBR 9% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 € CBR 10% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 € CBR 15% m3 2700 2700 20,09 54.243,00 € 54.243,00 €
3,02 Dobava in vgraditev GEOGRIDA za ločilno plast (po načrtu)
CBR 3% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 4% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 5% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 6% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 7% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 8% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 9% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 10% m2 10000 0,99 9.900,00 € CBR 15% m2 10000 0,99 9.900,00 €
REKAPITULACIJA
1 KROVNA KONSTRUKCIJA 146.400,00 €
2 NEVEZANA NOSILNA PLAST 49.620,00 €
SKUPAJ (1 + 2): 196.020,00 €
3 POSTELJICAKROVNA K. NNP BREZ GEOG. GEOGRID RAZLIKA
CBR 3% 3 146.400,00 € 49.620,00 € 80.360,00 € 64.143,00 € 16.217,00 €- CBR 4% 4 146.400,00 € 49.620,00 € 66.297,00 € 64.143,00 € 2.154,00 €- CBR 5% 5 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 € CBR 6% 6 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 € CBR 7% 7 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 € CBR 8% 8 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 € CBR 9% 9 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 € CBR 10% 10 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 € CBR 15% 15 146.400,00 € 49.620,00 € 54.243,00 € 64.143,00 € 9.900,00 €
POPIS DEL S KOLIČINAMI
PODATKI:PROMETNA OBREMENITEV MINIMALNA DEBELINA VOZIŠČNE KONSTRUKCIJE
IZREDNO TEŽKA 68 cm