delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
TRANSCRIPT
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 1/24
1
DELOVANJE TEKOČE VODEEROZIJSKE IN AKUMULACIJSKE OBLIKE
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 2/24
2
• Reke prenašajo s sabo različno velike delce in z njimi erozijskodelujejo:
• v vodi raztopljene snovi (nimajo erozijskega učinka)
• fini melj in glineni delci v suspenziji, ki jih vrtinčasti vodni tok vzdržuje
v lebdenju,• peščeni delci, ki jih vodni tok prestavlja naprej v kratkotrajnih skokih,
• ter debelejši pesek in prod, ki ga voda rine in kotali po dnu rečnestruge.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 3/24
3
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 4/24
4
• Pri rečnem transportu se delci tarejo med sabo, zaobljujejo inzmanjšujejo. Da se velikost delcev zmanjša za polovico, jepotrebno 30 –250 km poti, odvisno od kamninske sestave.
Najodpornejši so kremen in finozrnate kristalinske kamnine,najmanj odporni laporji in dolomit.
• Delež debelejših delcev pri rečnem transportu je glede na količinovode zelo majhen in znaša pri večjih alpskih rekah od 10–100
cm3 /m3 vode, t.j. 0,01 –0,1 %o.
• Veliko večji je delež snovi, prenešene v suspenziji. Pri "čisti" vodiznaša ok. 1 %o, v kalni vodi od 1–750 %o (blatni tokovi).
• Velik delež snovi se prenese tudi v raztopini, posebno pri kraškihrekah, kjer se lahko v 1 m3 vode raztopi 60 –220 g CaCO3, t.j.
vsebnost snovi znaša 0,06–0,22 %o.
• V zmerno toplem pasu (razen v gorskem svetu) se največ gradivaprenese v raztopljeni obliki, v savanskem, polpuščavskem inpuščavskem svetu prevladuje gradivo v suspenziji. V gorskemsvetu prevladuje prod.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 5/24
5
KOLIČINA PRENEŠENEGA GRADIVA
• Tudi v naravi obstajajo območja in obdobja, ko je zelo močna denudacija inreke prenašajo velike količine drobirja, npr.
• – ob klimatskih spremembah
• – v periglacialnem območju ob višku ledene dobe
• – v območjih tektonskega dviganja
• – ob velikih gozdnih požarih
• – ob močnih nalivih (reke večino gradiva prenesejo v zelo kratkem časuvisokih voda. Množina gradiva v suspenziji se npr. ob visoki vodi poveča do10.000-krat).
• K povečanju rečnega transporta je veliko prispeval tudi človek s krčenjemgozda, kmetijstvom, gradnjo cest, urbanizacijo.
• Geomorfološko pomembno je tudi hitro spreminjanje količine drobirja prekoleta, saj je ta mdr. odvisna od:
• – vodnega pretoka
• – rastja
• – človekovega delovanja v različnih letnih časih
• – oblike padavin (ali hudi nalivi ali dolgotrajnejše deževje)
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 6/24
6
• Transport plavja je najsilovitejši v hudournikih.
• V Sloveniji imamo ok. 370 hudourniških območij s površino ok.4000 km2, na katerih vode hitreje odnašajo preperelino kot tanastaja. S teh površin vode letno odnesejo ok. 2,35 mil. m3 plavja
(625 m3 /km2), kar je okrog 37 % vsega plavja v naših vodah (ok.
6,32 mil. m3 /leto). Manjši del te količine je prod in deloma pesek(750.000 m3 /leto), ostalo so delci v suspenziji (5,57 mil. m3).
• Od skupne letne količine 750.000 m3 proda in peska ga vode prek
slovenskih meja odnesejo 335.000 m3, preostalih 415.000 m3 pa
odložijo v rečnih strugah, na poplavnih območjih in vzadrževalnikih HE.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 7/24
7
Tabela: Jakost erozije in transporta plavja v nekaterih slovenskih rekah
(Vir: Vodnogospodarske osnove, 1978.)Reka Bilančni
profilPovršina (km2)
Letnosprošč.
(m3 /leto)
Spec.sprošč.
(m3 /km2 /leto)
Letnidotok
(m3 /leto)
Spec.letni
dotok(m3 /km2 /
leto)
Transp.proda
(m3 /leto)
Trans. vsuspenz
.(m3 /leto)
Skupajprod in
v susp.(m3 /leto)
Zastajan je
(m3 /leto)
Op
.
Sava Moste 279 301.770 1105 158216 580 22000 68366 90216 136500
Sava Šentjakob 2292 1009538 440 407599 178 40500 104599 145099 281500 1
Sava Radeče 7133 2249227 315 913500 128 61500 521500 583000 330500
Sava Dr ž. meja 10869 2816588 259 1011009 93 63300 612209 680509 330500
Drava Izliv Meže 556 136000 244 54800 99 12440 57000 69400Drava Marib. otok 916 193130 211 118989 130 2
Mura Izliv
Ščavnice1254 330740 264 153207 122
Soča Kobarid 451 596250 1322 306795 680 73000 57000 130000 176795 3
Soča Kanal 1407 1204470 856 582420 414
Idrijca Pred
izlivom
624 301950 483 140830 225 16000 65000 81000 59830
Vipava 189 132380 702 77330 409
Reka 150 59280 395 24100 161
Rižana 37 24600 665 10340 279
Dragonja
546 30630 561 14580 267
1 Med Medvodami in Šentjakobom jemlje Sava iz struge do 19.000 m3 /leto.
2 V bazenih zastane letno do 1.000.000 m3 plavja.3 V bazenu HE Doblar zastane letno 142.000 m3 plavja.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 8/24
8
REČNE STRUGE
• nastanejo z neposrednim delovanjem tekoče vode. So rezultat
razmerja med erozijskimi, transportnimi in akumulacijskimi
procesi na celotnem podolžnem profilu. Njihova oblika terhorizontalno in vertikalno spreminjanje so odvisni od geomorfnih
procesov na celotnem podolžnem profilu in od značilnosti rekesame (predvsem od pretoka).
• Ko ima reka veliko potencialno in kinetično energijo, je njenastruga praviloma ozka in globoko zarezana, z zmanjšanjemmehanske energije oz. strmca se struga širi in dobiva trapezastoobliko.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 9/24
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 10/24
10
Radoljna
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 11/24
11
• Debelejši delci delujejo kot močno dleto in z udarjanjem v
skalno dno trgajo iz njega nove delce in jih prenašajo naprej.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 12/24
12
Pogosto se v kotanjo v dnu (ali v bregu) ujamejo prodniki ali peščenidelci, ki jih vrtinčasti vodni tok hitro vrti in na ta način nastaneerozijski lonec ali draslja.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 13/24
13
Draslja na desnem bregu Soče pri Kobaridu
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 14/24
14
Dravinja nad Poljčanami
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 15/24
15
MEANDER
• Ob majhnem strmcu vodni tok
zavija po ravnini v značilnihOKLJUKIH ali MEANDRIH (ime po
antični reki Meander v Mali Aziji,danes Büyük Menderes).
• Njihova velikost odvisna
predvsem od pretoka in strmca (velika reka -- veliki meandri,
majhna reka -- majhni meandri).
Ko meander doseže določenovelikost, ne raste več.
• Meandriranje je značilno za vsetokove kapljevin, npr. pri morskih
tokovih, plimskih tokovih, vetrnih
strženih (jet stream) v ozračju idr.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 16/24
16
Prosti meandri so izdelani v rečni naplavini in se prestavljajo ponaplavni ravnici v horizontalni smeri in po rečnem toku navzdol
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 17/24
17
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 18/24
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 19/24
19
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 20/24
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 21/24
21
• Eden najbolj znanih
primer so Niagarski
slapovi na ameriško-
kanadski meji. Nastaliso po zadnji ledeni dobi
(pred ok. 12.000 leti), ko
je nastala reka Niagara
kot iztok iz takrat
nastalega Eriejskega
jezera. Reka je v slapupadala prek Niagarske
strukturne stopnje,
odtlej pa se je slap
počasi zadenjskopremikal nazaj, tako da
je zdaj odmaknjen že 11km od strukturne
stopnje. Do tja sega 11
km dolg in ok. 60 m
globok kanjon.
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 22/24
22
Niagarski slapovi
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 23/24
23
Ujeti meandri so vrezani (ujeti) v živoskalno podlago in nastanejozaradi hitrega naknadnega vrezovanja
8/16/2019 Delovanje tekoče vode - erozijske in akumulacijske oblike
http://slidepdf.com/reader/full/delovanje-tekoce-vode-erozijske-in-akumulacijske-oblike 24/24
24
Sevnična 22.8.2005