delovanje lokalnih valut v praksi - uni-lj.si
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
MAGISTRSKO DELO
DELOVANJE LOKALNIH VALUT V PRAKSI
Ljubljana, oktober 2014 IZTOK KASTELIC
IZJAVA O AVTORSTVU
Spodaj podpisani Iztok Kastelic, študent Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, izjavljam, da sem avtor
magistrskega dela z naslovom Delovanje lokalnih valut v praksi, pripravljenega v sodelovanju s svetovalcem
prof. dr. Igorjem Mastenom.
Izrecno izjavljam, da v skladu z določili Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/1995 s
spremembami) dovolim objavo magistrskega dela na fakultetnih spletnih straneh.
S svojim podpisom zagotavljam, da
je predloženo besedilo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela;
je predloženo besedilo jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za izdelavo
zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem
o poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam v magistrskem
delu, citirana oziroma navedena v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske
fakultete Univerze v Ljubljani, in
o pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti (v pisni ali grafični obliki)
uporabljena v tekstu, in sem to v besedilu tudi jasno zapisal;
se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih –
kaznivo po Kazenskem zakoniku (Ur. l. RS, št. 55/2008 s spremembami);
se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega magistrskega dela dokazano plagiatorstvo lahko
predstavljalo za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom.
V Ljubljani, dne 6. 10. 2014 Podpis avtorja:__________________
i
KAZALO
UVOD ........................................................................................................................................ 1
1 DENARNA UREDITEV ....................................................................................................... 3
1.1 Nastanek centralnega bančništva ...................................................................................... 3
1.2 Trenutna denarna ureditev ................................................................................................ 4
1.3 Alternative trenutni denarni ureditvi ................................................................................ 6
1.3.1 Prosto konkurenčno bančništvo ................................................................................. 7
1.3.1.1 Digitalne valute .................................................................................................. 9
1.3.2 Mešani sistemi ........................................................................................................... 9
2 LOKALNE VALUTE ......................................................................................................... 11
2.1 Predstavitev osnovnih pojmov........................................................................................ 11
2.1.1 Denar ........................................................................................................................ 11
2.1.2 Lokalno .................................................................................................................... 12
2.2 Zgodovina lokalnih valut ................................................................................................ 13
2.3 Značilnosti lokalnih valut ............................................................................................... 17
2.3.1 Kuponski sistem ....................................................................................................... 19
2.3.2 Menjalni krog ali vzajemnoposojilni sistem ............................................................ 20
2.3.2.1 LETS-sistem ..................................................................................................... 20
2.3.2.2 Časovno bančništvo .......................................................................................... 21
2.3.2.3 Razlika med LETS-sistemom in časovnim bančništvom ................................. 23
2.3.3 Mikrokreditne banke ................................................................................................ 23
2.4 Klasifikacija lokalnih valut ............................................................................................. 23
2.4.1 Podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom menjalnega kroga ..................... 25
2.4.1.1 WIR-banka ....................................................................................................... 25
2.4.2 Podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom kuponskega sistema ................. 28
2.4.2.1 Brixton funt ...................................................................................................... 28
2.4.2.2 Chiemgauer ...................................................................................................... 31
2.4.2.3 Equal dolarji ..................................................................................................... 34
2.4.3 Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom menjalnega kroga ............................... 37
2.4.3.1 Community Exchange System ......................................................................... 37
2.4.4 Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom kuponskega sistema ............................ 39
2.4.4.1 Blaengarw Time Centre .................................................................................... 40
ii
2.4.5 Mešana skupina lokalnih valut ................................................................................. 41
2.4.5.1 Talente Tauschkreis Vorarlberg ........................................................................ 41
3 METODOLOGIJA ............................................................................................................. 43
3.1 Intervju............................................................................................................................ 44
3.2 Raziskovalno vprašanje .................................................................................................. 45
3.3 Analiza kvalitativne raziskave ........................................................................................ 45
3.3.1 BathLETS ................................................................................................................ 46
3.3.1.1 Klasifikacija in glavne značilnosti BathLETS ................................................. 48
3.3.2 Lewes funt ................................................................................................................ 50
3.3.2.1 Klasifikacija in glavne značilnosti lewes funta ................................................ 52
3.3.3 Falmouth LETS ........................................................................................................ 53
3.3.3.1 Klasifikacija in glavne značilnosti Falmouth LETS ........................................ 55
3.4 Ključne ugotovitve ......................................................................................................... 56
SKLEP ..................................................................................................................................... 58
LITERATURA IN VIRI ........................................................................................................ 60
KAZALO TABEL
Tabela 1: Pozitivne in negativne lastnosti nacionalnega denarja ............................................... 6
Tabela 2: Glavne značilnosti WIR-banke ................................................................................. 27
Tabela 3: Glavne značilnosti brixton funta............................................................................... 31
Tabela 4: Glavne značilnosti chiemgauer valute ...................................................................... 34
Tabela 5: Glavne značilnosti equal dolarjev............................................................................. 36
Tabela 6: Glavne značilnosti Community Exchange System ................................................... 38
Tabela 7: Glavne značilnosti Blaengarw Time Centre ............................................................. 41
Tabela 8: Glavne značilnosti Talente Tauschkreis Vorarlberg .................................................. 43
Tabela 9: Glavne značilnosti BathLETS .................................................................................. 49
Tabela 10: Glavne značilnosti lewes funta ............................................................................... 53
Tabela 11: Glavne značilnosti Falmouth LETS........................................................................ 56
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz ekspanzije 100 evrov skozi sistem delnih rezerv glede na različne deleže
potrebnih rezerv .......................................................................................................................... 5
Slika 2: Grafični prikaz klasifikacije lokalnih valut ................................................................. 24
iii
Slika 3: Bankovci brixton funta ............................................................................................... 30
Slika 4: Chiemgauer bankovci z nalepko za podaljšanje veljavnosti ....................................... 33
Slika 5: Bankovec za 1 equal dolar .......................................................................................... 35
1
UVOD
Živimo v svetu, kjer je konkurenca prisotna na vsakem koraku. Manjša podjetja tekmujejo z
vedno večjimi korporacijami, ki sledijo cilju večjega dobička in minimizacije stroškov. Vitali,
Glattfelder in Battiston (2011) so opravili mednarodno študijo, v kateri so preučili lastniško
strukturo 43.060 korporacij ter njihovo povezanost. Rezultati so pokazali, da ima skoraj 40 %
nadzora nad ekonomsko vrednostjo korporacij zgolj 147 korporacij, od teh je 75 % korporacij
klasificiranih kot finančni posredniki. Stiglitz (2010) trdi, da globalizacija prinaša večjo
finančno povezanost in s tem večjo verjetnost sistemskih tveganj. V obdobju 1970–2011 je
prišlo do 147 bančnih in 211 valutnih kriz (Laeven & Valencia, 2013). Prav za reševanje
zadnje globalne krize, ki se je pričela leta 2008, so države porabile veliko davkoplačevalskega
denarja. Države so se za reševanje krize osredotočile na reševanje bank, katerim so namenile
svež denar, večino z dodatnim državnim zadolževanjem. Kljub ponavljajočim se težavam
države še vedno ne pokažejo veliko zanimanja za reševanje problematike emisije denarja z
delnimi rezervami (angl. fractional banking system) (Collins, Schuster & Greenham, 2013,
str. 26).
Posamezniki ustanavljajo različna gibanja na globalni ravni, ki so osredotočena predvsem na
okoljevarstvene probleme. Eno najhitreje rastočih gibanj je tranzicijsko gibanje (angl.
transition movement), ki je nastalo leta 2005 v Veliki Britaniji. Njihov namen je povečati
odpornost lokalne skupnosti pred gospodarsko nestabilnostjo, vremenskimi spremembami in
naftnim vrhom (angl. peak oil). Gibanje je postalo izjemno uspešno. Do junija 2014 se je
gibanju uradno pridružilo že 477 iniciativ po vsem svetu (Official Initiatives by Number,
2014). Eden izmed glavnih ciljev gibanja je ustanovitev lastne valute, imenovane lokalna
valuta (Kos, 2013).
V magistrski nalogi bom izpostavil fenomen lokalnih valut, ki je po svetu precej razširjen
pojav, žal pa o njem še ni veliko zapisanega. Zanimanje za lokalne valute se poveča predvsem
v času gospodarskih kriz, ko je zaupanje v bančni sistem manjše (Block, 2009).
Ustanovitelji lokalnih valut želijo zadržati kapital v svoji regiji (Block, 2009). Lokalne valute
so običajno namenjene promociji lokalnih gospodarskih aktivnosti. Plačilni mehanizmi, ki se
vzpostavijo, so namenjeni za nakupovanje pri lokalnih podjetjih. Želja ustvarjalcev tega
mehanizma je ta, da plačilni mehanizem spodbuja potrošnika v nakup dobrin in storitev pri
lokalnem podjetju, lokalno podjetje pa slednje kupuje pri lokalnem dobavitelju ali delno
plačuje svoje zaposlene v lokalni valuti. Namen mehanizma je ustvariti učinek pozitivnega
množitelja (angl. positive multiplier), ki ohranja potrošnjo znotraj lokalnega prostora (What
are Local Currencies?, 2014).
Kennedy, Lietaer in Rogers (Kennedy, Lietaer & Rogers, 2012, str. 18) vidijo glavne cilje
lokalnih valut v rasti skupnostne mreže (angl. community network) in v podpori socialnim ali
2
okoljevarstvenim ciljem. Z lokalnimi valutami se želi ustvarjati lokalna delovna mesta,
zadržati kupno moč v regiji ter ustvariti in omogočiti nove priložnosti za lokalno skupnost
(Kennedy et al., 2012, str. 20).
Z magistrskim delom želim preučiti in zapolniti vrzel v slovenski literaturi na področju
lokalnih valut. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti najpogostejše vrste lokalnih
valut, ki so trenutno v uporabi. S pomočjo obstoječe literature želim predstaviti njihove
značilnosti, namen in delovanje v praksi. Z lastno kvalitativno raziskavo želim praktični del
raziskave povezati s teorijo.
Magistrsko nalogo razdelim na tri dele. Prvi in drugi del sta teoretične narave, v tretjem delu
pa predstavim empirični del raziskave.
V prvem delu, z naslovom denarna ureditev, se osredotočim na trenutno denarno ureditev in
na možne alternative. Začnem s kratko predstavitvijo nastanka centralnih bank, predvsem
Angleške in Ameriške centralne banke. Nadaljujem s predstavitvijo trenutne denarne ureditve
ter predstavim alternative, ki so jih predlagali Hayek (1990), Robertson (2012) in Lietaer
(1990).
Drugi del namenim lokalnim valutam. Na začetku predstavim osnovna pojma denar in
lokalno ter nadaljujem z zgodovino lokalnih valut. Sledi poglavje o značilnostih lokalnih
valut, kjer predstavim tri osnovne elemente za vzpostavitev lokalnih valut. Osnovni elementi
so kuponski sistem, menjalni krog ali vzajemnoposojilni sistem in mikrokreditne banke. V
naslednjem poglavju sledi klasifikacija lokalnih valut. Klasificirane so glede na glavni
mehanizem in glavni namen. Glavni mehanizem je bodisi kuponski sistem ali menjalni krog,
glavni namen pa podpora lokalnemu gospodarstvu ali krepitev lokalne skupnosti. Za vsako
posamezno skupino glede na klasifikacijo navedem primer ene ali več lokalnih valut v praksi.
Na koncu vsakega primera prikažem glavne značilnosti v tabeli, ki bralcu omogoča hitrejši
pregled nad značilnostmi posamezne lokalne valute.
V tretjem delu opravim kvalitativno raziskavo. Glavno vprašanje raziskave je:
Kako delujejo lokalne valute v praksi?
Poleg glavnega vprašanja sem si zastavil še naslednja podvprašanja:
Zakaj posamezniki ustanovijo lokalno valuto?
S katerimi dobrinami in storitvami se največ trguje?
Kako je s plačevanjem davkov?
Kako so na začetku promovirali lokalno valuto?
Ali ima lokalna valuta stabilizacijski vpliv na lokalno gospodarstvo?
Kakšne so negativne in pozitivne lastnosti lokalnih valut?
3
Raziskavo sem opravil s pomočjo delno strukturiranega intervjuja s predstavniki treh lokalnih
valut v Veliki Britaniji. Delno strukturiran intervju omogoča pridobiti širok nabor informacij
in postavljanje dodatnih vprašanj med intervjujem, ki omogoči širši vpogled v raziskovano
področje (Adams, 2007, str. 145). Opravil sem tri intervjuje s predstavniki lokalnih valut iz
Velike Britanije. Prvi intervju je potekal s predstavnico in predstavnikom BathLETS, drugi s
predstavnico lewes funta in tretji s predstavnikom Falmouth LETS. Vsi intervjuji so bili
snemani in kasneje pretipkani za lažjo analizo. V analizi intervjujev sem opisal delovanje
posameznih lokalnih valut v praksi glede na vrstni red intervjujev. V analizi sem za vsako
lokalno valuto posebej predstavil odgovore, ki sem jih prejel glede na pripravljen sklop
podvprašanj. S pridobljenimi podatki bralcu predstavim delovanje posamezne lokalne valute
v praksi. Na koncu lokalno valuto analiziram in klasificiram glede na klasifikacijo iz
teoretičnega dela naloge. Za lažje medsebojno primerjanje pripravim tabelo z glavnimi
značilnostmi za vsako lokalno valuto posebej. Na koncu predstavim še ključne ugotovitve in
zaključim s sklepom.
1 DENARNA UREDITEV
1.1 Nastanek centralnega bančništva
Quinn in Roberds (2006) navajata »The Bank of Amsterdam« za prvo centralno banko, ki je
ponujala bančne račune, ki niso bili direktno zamenljivi za zlatnike. Banka je bila
ustanovljena leta 1609. V istem stoletju, natančneje leta 1668, je bila ustanovljena švedska
centralna banka »Riksbank«. Nalogi obeh navedenih bank sta bili posojanje denarja vladi ter
delovanje kot trgovska klirinška hiša (angl. clearing house for commerce) (Bordo, 2007).
Nastanek sodobnega sistema ustvarjanja denarja lahko postavimo v leto 1694, ko je prvo
koncesijo za »tiskanje« denarja prejel William Paterson. V tem obdobju je Anglija za
ohranitev svojega imperija potrebovala denar; v veliki meri za obrambo svojega imperija.
Financiranje bi bilo možno z uvedbo višjih davkov, kar po pol stoletja trajajočih državljanskih
vojnah ni bilo izvedljivo. Leta 1693 je spodnji dom angleškega parlamenta (angl. House of
Commons) ustanovil odbor, ki naj bi preučil možnosti za zbiranje denarja v vojne namene. Z
idejo o novi shemi je prišel v odbor William Paterson kot predstavnik svoje finančne skupine.
V zameno za izjemne dosežke mu je država podelila dovoljenje za ustanovitev angleške
centralne banke (angl. Bank of England). Banka je izdala nove bankovce, s katerimi so kupili
državne obveznice. Kralj William in različni člani parlamenta so nedolgo zatem postali
delničarji novonastale centralne banke. Leta 1708 je parlament sprejel dodatno zakonodajo, s
katero je zakonsko prepovedal ostalim bankam izdajati denar, če so v partnerstvu z več kot
šestimi osebami. Slednje je pomenilo, da so bili edini konkurenti centralni banki male banke z
manj kot sedmimi partnerji (Rothbard, 2008, str. 177–181).
4
Centralne banke v večini evropskih držav so nastale v 19. stoletju. V Združenih državah
Amerike je bila Bančna panika leta 1907 (angl. Panic of 1907) povod za zahteve bančnikov
po novem bančnem sistemu, ki bi deloval po vzoru evropskega centralnega bančništva.
Najbolj pomemben dogodek je bil najverjetneje v decembru leta 1910, ko je na Jekyll Islandu
potekal tajni sestanek zagovornikov centralnega bančništva. Na sestanku so bili prisotni
predstavniki družin Rockefeller, Morgan, Kuhn in Loeb (Rothbard, 2008, str. 233–234).
Borba za moč med političnimi in finančnimi skupinami je na koncu privedla do zakona o
Ameriški centralni banki (angl. Federal Reserve Act of 1913), ki ga je sprejel kongres leta
1913, tik pred božičem, ko je bila večina kongresnikov odsotna (Greco, 2009, str. 37). Kot
kritično navaja Rothbard (2002, str. 258), so finančne elite, zlasti družine Morgan,
Rockefeller, Kuhn in Loeb pripomogle k ustanovitvi Ameriške centralne banke. Ta velja za
vladno ustanovljeni kartel, ki omogoča bankam usklajeno povečevanje količine denarja v
obtoku.
1.2 Trenutna denarna ureditev
Centralna banka je institucija, ki je odgovorna za izvajanje denarne politike znotraj
določenega območja, za državo ali več držav skupaj, kot na primer Evropska centralna banka
(v nadaljevanju ECB). Njene glavne naloge so regulacija količine denarja v obtoku, skrb za
stabilnost finančnega in plačilnega sistema, uravnavanje stabilnosti cen in skrb za stabilnost
valute na mednarodnem trgu (Central bank, 2014). Centralna banka je neodvisna institucija.
Cooper (2008, str. 21) navaja, da guvernerja nikjer na svetu ne izvoli ljudstvo, kljub temu da
ima centralna banka večjo moč kot politika, saj ima denarna politika bistveno večji vpliv na
gospodarstvo.
Centralna banka izdaja primarni denar na tri načine: posojila tujini, posojila državi in posojila
poslovnim bankam (Ribnikar, 2006, str. 113). Nedolgo nazaj je bil denar mešanica med
državno izdanim papirnatim denarjem (angl. fiat money), bankovci in kovanci ter knjižnim
denarjem, ki ga skupaj z obrestmi izdajajo poslovne banke. Od druge polovice 20. stoletja se
je trend spremenil in sedaj večino denarja predstavlja knjižni denar, izdan preko bančnega
sistema (Mellor, 2010, str. 25). Trenutni sistem emisije denarja deluje na principu delnih
rezerv. Sistem delnih rezerv se za razliko od bančnega sistema s 100 % rezervami razlikuje v
tem, da poslovne banke samostojno ustvarjajo knjižni denar s krediti, medtem ko pri bančnem
sistemu s 100 % rezervami to ni mogoče (Ribnikar, 2006, str. 127). Poslovne banke lahko
odobrijo dodatne kredite, če imajo pozitivni kreditni potencial. Kreditni potencial je največja
količina posojil, ki jih banka lahko odobri in ima pri tem zadostne potrebne rezerve, da ostane
likvidna. Pozitivni kreditni potencial bank se poveča zaradi treh razlogov: dodatni krediti
centralne banke, dodatne vloge bančnih komitentov ter zmanjšanje odstotka potrebnih rezerv
(Ribnikar, 2006, str. 125–135).
Minimalne potrebne rezerve določa centralna banka. Trenutno ECB določa minimalno 1 % v
5
rezervah (How to calculate the minimum reserve requirements, 2014). Če je banka zavezana
imeti 10 % v rezervah, lahko ostalih 90 % depozitov posodi dalje. Novo izdano posojilo
postane nov depozit v obtoku in tako naprej. Če je skozi celoten proces uporabljeno razmerje
1 : 10, bo na koncu začetni depozit narasel za devetkrat (Mellor, 2010, str. 37). Slika 1
prikazuje ekspanzijo 100 evrov v sistemu z delnimi rezervami glede na različne deleže
potrebnih rezerv. Prikazana je ekspanzija za prvih 20 depozitov.
Slika 1: Prikaz ekspanzije 100 evrov skozi sistem delnih rezerv glede na različne deleže
potrebnih rezerv
Kennedy in ostali (2012, str. 11) pravijo, da je problem trenutne denarne ureditve v tem, da
denarja ni v izobilju, ampak je le-ta v pomanjkanju (angl. scarce). V trenutnem denarnem
sistemu večina denarne emisije poteka na podlagi dolga, s čimer se umetno ustvarja
pomanjkanje denarja. Temeljni problem emisije denarja kot dolga je v tem, da ustvarja težnjo
po konstantni rasti gospodarstva. Dolg je ustvarjen skupaj z obrestmi, kar pomeni, da je treba
poleg glavnice odplačati tudi obresti, torej je vedno treba odplačati več denarja, kolikor ga je
bilo prvotno izdano. Najbolj problematično pri tem je, da poslovne banke posojajo denar, ki
ga dejansko nimajo. Vsak, ki si v banki sposodi denar, dejansko ustvari nov denar (Mellor,
2010, str. 25–26).
Nacionalni denar se uporablja kot medij za izmenjavo: z njim merimo vrednost in varčujemo
naenkrat. Ker z njim varčujemo, potrebujemo eksponentno rast za poplačilo obresti.
6
Uporabljamo ga lahko po vsem svetu, saj ima neomejeno mobilnost skozi mednarodne
finančne trge (Kennedy et al., 2012, str. 20).
Kot navaja Galbraith (1975, str. 18–19), je bančni proces emisije denarja tako preprost, da ga
človeški um zavrača, ker misli, da je prezapleten. Države, kot na primer Združene države
Amerike, so z emisijo denarja na principu delnih rezerv izgubile monopolni dobiček od
izdajanja denarja (angl. seigniorage) ter so prisiljene v povišanje davkov ali v novo
zadolževanje pri zasebnih bančnih ustanovah. Slednje ne velja za ECB, saj se monopolni
dobiček od izdajanja denarja razdeli med nacionalnimi centralnimi bankami, članicami ECB
(Leen, 2011, str. 4). V Tabeli 1 so predstavljene pozitivne in negativne lastnosti nacionalnega
denarja.
Tabela 1: Pozitivne in negativne lastnosti nacionalnega denarja
Pozitivne lastnosti nacionalnega denarja Negativne lastnosti nacionalnega denarja
Odgovorno upravljanje ponudbe denarja v
obtoku, ki je nujna za stabilizacijo cen,
imenovano tudi pravo pomanjkanje denarja
(angl. proper scarcity of money).
Monetarne špekulacije, imenovane tudi
umetno pomanjkanje denarja (angl. artificial
scarcity of money).
Bančni sistem z dolgoletnimi izkušnjami pri
ustvarjanju in upravljanju denarja.
Deluje predvsem za elite, ostalim ljudem pa
primanjkuje denarja za osnovne dobrine ter
močneje občutijo zmanjševanje državnih
izdatkov za osnovne javne storitve.
Prihranki omogočajo investicije v
prihodnosti.
Pozitivne obrestne mere sistematično
prenesejo bogastvo do najbogatejših deset
odstotkov populacije.
Pozitivne obrestne mere omogočajo, da
ljudje privarčujejo.
Obrestne obresti ustvarjajo eksponento rast
dolga in s tem negativne posledice na skupnost
in okolje.
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 12.
1.3 Alternative trenutni denarni ureditvi
Hayek (1990), Lietaer (1990) in Robertson (2012) se strinjajo, da trenutna denarna ureditev ni
optimalna in so potrebne spremembe. Hayek v svojem eseju iz leta 1945 utemeljuje, da
porazdeljeno znanje ne more biti izkoriščeno v centralno načrtovanih in koordiniranih
organizacijah zato, ker je znanje med ljudmi neenakomerno razporejeno. Rešitev tega
7
problema vidi v prostem trgu (Hayek, 1945). Lietaer (1990) ponudi rešitev mešanega sistema,
ki vključuje nacionalne in lokalne valute. Robertson (2012) prav tako predstavi idejo o
mešanem sistemu, kjer bi, vzporedno z nacionalnimi in lokalnimi valutami, delovala tudi
mednarodna valuta.
1.3.1 Prosto konkurenčno bančništvo
Hayek (1990) je v svojem delu Denacionalizacija denarja (angl. Denationalisation of money)
nenaklonjen centralnemu bančništvu, ki izdaja monopolni denar. Slednji je neučinkovit
oziroma je tako imenovani slab denar. Meni, da nobena demokratična vlada ni sposobna
zagotoviti dobrega denarja, saj je odvisna od številnih interesnih skupin. Dober denar, tako
kot dober zakon, je mogoč samo takrat, ko izdajalec denarja deluje ne glede na posledice, ki
jih lahko ima na znane posameznike ali skupine (Hayek, 1990, str. 177). Vlada, kot jo
poznamo, ne more delovati v korist javnega interesa (Hayek, 1990, str. 102–103). Trdi, da
država ne sme imeti monopola nad denarjem ter obenem določati zakonitega plačilnega
sredstva (Hayek, 1990, str. 120). Izrecno je proti povezanosti med monetarno in fiskalno
politiko (Hayek, 1990, str. 117).
Monetarna politika bolj verjetno povzroči, kot rešuje gospodarsko krizo. Trdi, da je dosti lažje
v gospodarstvo vlagati poceni denar, ki povzroči napačno razporeditev sredstev v proizvodnji,
kot pa pomagati gospodarstvu pri posledicah prevelike razvitosti določenih panog (Hayek,
1990, str. 102).
Prepričanje, da je poceni denar vedno zaželen in dobrodejen, ustvari neubranljiv in neizogiben
pritisk na katerokoli politično oblast ali monopolista, da ustvari poceni denar z emisijo
novega. S tem omogočijo poceni posojila, ki kratkoročno pripomorejo k stimulaciji
gospodarske aktivnosti, toda istočasno imajo uničujoč učinek na vodilni mehanizem (angl.
steering mechanism). Poceni posojila za nakup dodatnih dobrin privedejo do uničenja
strukture relativnih cen ter so dolgoročno nevzdržne (Hayek, 1990, str. 104).
Na prostem trgu problem plačilne bilance, kot ga poznamo danes, naj ne bi več obstajal. Kot
navaja Hayek, je to psevdo-problem, ki ne sme skrbeti nikogar, le monopolista, ki izdaja
denar na danem območju (Hayek, 1990, str. 104). S stabilnim denarjem vlade ne bi imele
želje po potrošnji, ki bi bila večja od porabe. Pomembno je, da vladna potrošnja ne postane
vzrok splošne nestabilnosti, kot se zgodi v primeru popuščanja ekonomske aktivnosti. Zato je
še bolj pomembno, da vlada nima nadzora nad emisijo denarja. Brez strogih varovalk ni
mogoče ustaviti neskončne rasti vladnih izdatkov. Občasno bodo vlade prisiljene sposoditi si
od javnosti, da zagotovijo financiranje nepričakovanih obveznosti ali financiranje nekaterih
investicij, toda v nobenem primeru ne smejo biti financirane z izdajo novega denarja (Hayek,
1990, str. 118–120).
8
Ukinitev vladnega monopola nad emisijo denarja bi pomenila zaprtje centralnih bank, kot jih
poznamo danes. Še vedno bi lahko potrebovali institucijo, ki bi imela vlogo posojevalca
zadnjih rezerv ali nosilca glavnih rezerv. Hayek trdi, da je potreba po taki instituciji
popolnoma v rokah bank (Hayek, 1990, str. 105). Poleg tega je politika obrestnih mer
nepotrebna. Tako kot vsaka druga cena je tudi obrestna mera sestavljena iz tisoče različnih
okoliščin, ki vplivajo na povpraševanje in ponudbo po posojilih. Tovrstne vplive na
povpraševanje in ponudbo je nemogoče prepoznati, kot trdi Hayek (1990, str. 107). Vsaka
banka, ki izdaja denar (angl. issue bank) na prostem trgu, mora pri posojanju slediti regulaciji
količine lastne valute tako, da valuta ohranja konstantno kupno moč. Obrestna mera, pri kateri
lahko to stori, bo določena na trgu. Kljub vsemu bo vlada še vedno vplivala na obrestno mero
z neto zadolževanjem. V prostem konkurenčnem bančništvu vlada ne bo imela več možnosti
manipulacije z obrestno mero, kar ji v trenutnem sistemu odpira vrata do poceni zadolževanja
(Hayek, 1990, str. 107).
Glede inflacije Hayek (1990, str. 95) meni, da splošno povečanje in padanje cen ni mogoče v
normalnih okoliščinah. Normalne okoliščine so, ko izdajatelji različnih valut prosto
tekmujejo, brez vmešavanja države. Pravi, da stroškovna inflacija ne obstaja, je zgolj
posledica povečane emisije denarja. Vzrok je zadolževanje države na trgu, da prepreči
povečanje brezposelnosti zaradi povečanja plač ali drugih stroškov. Država poizkuša vsem
delavcem zagotoviti zaposlitev s povečanjem povpraševanja po njihovih produktih. Če država
ne bi povečala količine denarja, potem povečanje plač ne bi pomenilo splošnega povečanja
cen, ampak zgolj zmanjšano prodajo in s tem večjo brezposelnost. Boj proti brezposelnosti s
pomočjo dodatne emisije denarja je na dolgi rok nevzdržen (Hayek, 1990, str. 95–96).
V prostem konkurenčnem bančništvu bi banke, ki izdajajo denar, vodila zgolj njihova težnja
po dobičku. Hayek meni, da bi to služilo v korist javnosti bolje kot katerakoli institucija do
sedaj. Količina denarja v posamezni regiji ali državi ne bi bila več opredeljena. Možnost
izbire bi pomenila, da bodo ljudje izbrali valuto, za katero predvidevajo, da bo njena kupna
moč ostala stabilna. Izbira bo omogočila boljšo valuto in boljše pogoje na trgu, kot so kdajkoli
obstajali (Hayek, 1990, str. 101). Ker bi ljudje med valutami prosto izbirali, bi na koncu
prevladal dober denar (Hayek, 1990, str. 122).
Schaeck, Cihak, & Wolfe (2009) so na podlagi podatkov 45 držav za obdobje 1980–2005
ugotovili, da konkurenčnost zmanjša verjetnost krize in podaljša čas do začetka nastopa krize.
Rezultati so tudi pokazali, da večja koncentracija bančnih sistemov (angl. concentrated
banking systems) zmanjša verjetnost krize in podaljša čas do začetka krize. Avtorji ob koncu
raziskave na podlagi preučenih podatkov zaključijo, da so bolj konkurenčni sistemi manj
občutljivi na sistemsko krizo, kar nakazuje, da ima politika spodbujanja konkurenčnosti med
bankami lahko potencial za bolj stabilen bančni sistem.
9
1.3.1.1 Digitalne valute
Hayekova ideja o prostem konkurenčnem bančništvu je do neke mere zaživela leta 2009, ko je
bila ustanovljena prva digitalna valuta (angl. cryptocurrency) bitcoin. Bitcoin se zelo približa
Hayekovi ideji, toda Hayek je imel v mislih, da bodo denar do neke mere nadzorovali ljudje
oziroma skupne centralne banke (Fong, 2013). To v primeru bitcoina in ostalih digitalnih
valut ne drži, saj jih ne nadzoruje nobena centralna banka ali druga institucija, tako da je sam
po sebi decentraliziran elektronski denar. Število bitcoinov je bilo vnaprej omejeno z odprtim
algoritmom, omejitev je 21 milijonov enot (Kaj je Bitcoin?, 2014). Digitalne valute
zagotavljajo skoraj povsem anonimno poslovanje. Potrebnega ni nobenega posrednika, vse,
kar potrebuješ, je zgolj internetna povezava. Denar se nakaže direktno prejemniku, tako kot to
poteka pri izmenjavi gotovine (Frisby, 2014).
Iz bitcoina se je razvilo na stotine novih valut, ki so v večini izpeljanke bitcoina ali pa so mu
zelo podobne. Na Islandiji je nastala valuta auroracoin kot alternativa islandski kroni in
bitcoinu. Na voljo je zgolj Islandcem (Auroracoin Airdrop: Will Iceland Embrace a National
Digital Currency?, 2014). Za podobno potezo so se odločili tudi Indijanci, ki so izdali svojo
valuto imenovano mazacoin (Sparkes, 2014).
Prihodnost digitalnih valut zna biti zelo pestra. Veliko ljudem je ponudila nova znanja in
možnosti, da sami ustvarijo lastno valuto zgolj s pomočjo računalnika in interneta.
1.3.2 Mešani sistemi
Robertson (2012) predlaga triplastno ureditev denarnega sistema z vzporednim delovanjem
nacionalnih valut, lokalnih valut in mednarodne valute. Predvsem predvideva reformo na
področju emisije denarja. Pravi, naj denar izdajajo izključno nacionalizirane centralne banke,
ne samo kovanci in papirnati denar, ampak tudi knjižni denar. Komercialnim bankam naj se
popolnoma vzame pravica do emisije denarja (Robertson, 2012, str. 111–112). Centralne
banke bi s to reformo lažje nadzorovale količino denarja v obtoku. Če bi denarja v obtoku
primanjkovalo, bi ga centralna banka izdala brez obresti ter predala državi, ki bi ga knjižila
kot javni prihodek. Istočasno bi ukinili politiko, ki določa, da centralne banke določajo
obrestno mero, saj ne bi bila več potrebna (Robertson, 2012, str. 113). Če bi bilo denarja
preveč, bi ga država vrnila centralni banki, kjer bi se uničil (Robertson, 2012, str. 114).
Količina denarja v obtoku bi morala biti vedno tolikšna, kot jo določi centralna banka. Za
banke bi to pomenilo, da na trgu med seboj tekmujejo zgolj z obrestnimi merami na posojila
in depozite ter druge vrste varčevanj. Racionalizirati bi morale svoje poslovanje, tako kot to
počno ostala privatna podjetja. Ko bi stranka položila denar na varčevalni račun, bi nazaj
prejela zahtevek (angl. claim), s katerim se stranki zavežeta, kdaj bo denar na voljo in po
kakšni obrestni meri. Takšen pristop bi pomenil, da se v obtoku ohranja enaka količina
10
denarja, saj banka prihranke preusmeri v posojila. V primeru težav, predvsem v tranzicijskem
obdobju, bi lahko centralna banka posegla s svojimi vzvodi urejanja količine denarja v obtoku
(Robertson, 2012, str. 114–115).
Robertson (2012, str. 130) predlaga, da se uvede univerzalni temeljni dohodek (v nadaljevanju
UTD), ki bi ga prejemali vsi državljani. Med drugim bi kril pokojnine, otroške dodatke in
ostale davčne olajšave. UTD v trenutnem denarnem sistemu ni finančno izvedljiv, saj bi
države težko financirale tak zalogaj. Z reformo denarnega sistema bi bili prihranki za izvedbo
UTD mogoči na štirih področjih (Robertson, 2012, str. 133):
obresti na javni dolg: z izdajanjem brezobrestnega denarja se državam ni treba zadolževati
na trgu;
slabe subvencije: denar, ki ga bogate države namenijo za kmetijske subvencije, ima
negativen vpliv na države v razvoju. Onemogoča jim cenovno konkurirati s proizvodi
bogatih držav. Poleg kmetijskih subvencij je treba omejiti tudi ostale subvencije, ki imajo
negativen vpliv na gospodarstvo, družbo in okolje;
pogodbe s privatnim sektorjem: predvsem najemne pogodbe, ki jih država sklepa s
privatnim sektorjem, je treba minimizirati;
povečanje učinkovitosti javnega sektorja.
Rezervna valuta na področju mednarodnega denarnega sistema je trenutno ameriški dolar (v
nadaljevanju USD), kateremu vedno bolj konkurira kitajski juan (Robertson, 2012, str. 145).
Leta 2010 je Mednarodni denarni sklad (v nadaljevanju MDS) izdal poročilo »Reserve
Accumulation and International Monetary Stability«, ki je nastalo predvsem zaradi pritiskov
držav BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska). Poročilo predlaga, da MDS postopno
poveča izdajanje »posebnih pravic črpanja« ali SDR (angl. Special Drawing Rights).
Postopno bi se ustanovila nova svetovna centralna banka, ki bi izdajala novo mednarodno
valuto, imenovano bancor. MDS vidi novo valuto kot splošno valuto, ki bi zamenjala
obstoječe valute članic (kot v primeru evra), ali kot vzporedno valuto, ki bi bila na voljo vsem
državam, ki bi jo želele uporabljati (Mednarodni denarni sklad, 2010). Robertson (2012, str.
146) si težko predstavlja prvo možnost, medtem ko je druga možnost vzporedne valute realno
izvedljiva.
Robertson (2012, str. 158) na področju lokalnega denarnega sistema predlaga večjo podporo
lokalnim valutam, ki bi morale delovati kot vzporedne valute. Lokalne valute bi za ljudi
pomenile manjšo odvisnost od nacionalnega in mednarodnega denarja.
Lietaer (1990) v svojem članku »A strategy for a convertible currency« predvideva rešitev v
kombinaciji lokalnih valut – žigosan denar (angl. stamp scrip) ter nove valute, ki bi jih izdala
centralna banka. Nova valuta bi bila krita s košarico dobrin, ki bi vsebovala med tri in
dvanajst različnih dobrin. Dobrine bi bile različne glede na državo, saj bi košarica vsebovala
dobrine, ki so že uveljavljene na mednarodnem trgu, država pa je njihova neto izvoznica. Leta
11
2001 je predstavil nov koncept mednarodne valute, ki jo je poimenoval terra (angl. the trade
reference currency). Terra bi delovala vzporedno z nacionalnimi valutami in bi služila kot
dodatna možnost za tiste, ki jo želijo uporabljati. Izdajala bi jo zasebna, nevladna
organizacija. Valuta je krita s standardno košarico najbolj pomembnih dobrin in storitev na
svetovnem trgu (Lietaer, 2004, str. 5). Valuta bi bila ustvarjena tako, da bi bila odporna proti
inflaciji in bi imela vračunane stroške ležarine (angl. demurrage), kar znaša približno 3,5 %
do 4 % na leto (Lietaer, 2004, str. 6).
Robertson ne vidi smisla v kritju valute s košarico dobrin, saj je zapleteno in predvsem
nepredstavljivo, kako bi delovalo v praksi (Robertson, 2012, str. 165–167). Robertson (2012)
in Lietaer (1990, 2004) se strinjata, da je treba urediti sistem lokalnega denarja. Slednje bom
predstavil v nadaljevanju.
2 LOKALNE VALUTE
2.1 Predstavitev osnovnih pojmov
Preden predstavim lokalne valute, v tem podpoglavju definiram besedi denar in lokalno.
2.1.1 Denar
Denar je eden največjih izumov človeštva. Ribnikar (2006, str. 30) pravi, da je denar blago, ki
ga ljudje na splošno sprejemajo v plačilo. Posebnost denarja je v tem, da posreduje menjavo
najceneje, torej ceneje, kot bi to opravljale druge stvari. Najpomembnejši funkciji denarja sta
funkcija splošnega ekvivalenta in menjalnega posrednika. Poleg tega v današnji teoriji denarja
denar nastopa tudi kot hranilec vrednosti. Čeprav je posebnost denarja v tem, da se na splošno
uporablja kot menjalni posrednik, ima le-ta veliko substitutov kot menjalni posrednik in kot
hranilec vrednosti. Njegovo funkcijo menjalnega posrednika lahko nadomestijo različne
finančne oblike, kot so menice ali čeki, funkcijo hranilca vrednosti pa različna realna aktiva
(Ribnikar, 2006, str. 31).
V Enciklopediji Britannici (Money, 2014) denar opredelijo kot dobrino, ki je soglasno
sprejeta kot medij za gospodarsko menjavo. Je medij, v katerem so izražene cene in vrednosti.
Kot valuta kroži anonimno med ljudmi in državami, lajša menjavo in je glavno merilo
bogastva. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1995) je denar opisan kot splošno
veljavno plačilno sredstvo in merilo vrednosti.
Kennedy in ostali (2012, str. 11) navajajo, da nam denar pomaga izmenjavati dobrine in
storitve ter določa standard, s katerim jih vrednotimo. Kadar je denar učinkovit, nam omogoča
12
privarčevati za prihodnost. Je mehanizem za osebno uporabo, kot je na primer plača, osebni
račun, dolg, ter za kolektivno uporabo, kot sta bruto domači proizvod (v nadaljevanju BDP) in
državni dolg. Avtorji zaključijo s tem, da mora biti denar zadostno dostopen za trgovanje,
dobro upravljan, voden demokratično (ne koristen samo za peščico ljudi) ter brez inflacije.
Predvsem mora biti medij za menjavo in ne medij za špekulacije in prihranke. Prihranki, na
primer za starost, bi bili mogoči s posebnimi pravili, ki pa jih ne opredelijo.
Ekonomist Richard Douthwaite opredeli tri vrste denarja (Douthwaite, 1999):
bančni denar – večina denarja, ki ga poznamo, je ustvarjenega v privatnih bankah, ko
izdajo posojilo posameznikom in podjetjem;
državni denar – majhen odstotek denarja, ki je v obliki bankovcev in kovancev ter ga
izdaja država;
ljudski denar – valute, ki jih ustvarijo skupine podjetij ali posameznikov (npr. lokalne
valute, letalske milje).
Ljudski denar ni zakonito plačilno sredstvo, kar pomeni, da z njim ne moremo plačevati
davkov ali dolgov na sodišču. To ne pomeni, da je ilegalen. Gre za privatne valute, ki so
izdane z namenom, da krožijo znotraj določene skupnosti, ki se dogovori za svoja pravila in
jih spoštuje (Kennedy et al., 2012, str. 17).
Ljudski denar bi lahko poimenovali dopolnilna valuta (angl. complementary currency).
Dopolnilne valute delujejo vzporedno z nacionalno valuto (bančni in državni denar), njihov
namen ni nadomestiti nacionalno valuto. Lahko jih razdelimo na dve podskupini, na
komercialne in družbeno usmerjene valute. Primer komercialnih valut bi bile letalske milje, ki
povečujejo zvestobo letalski družbi. Družbeno usmerjene valute najbolj pogosto imenujemo
lokalne valute (Kennedy et al., 2012, str. 18).
2.1.2 Lokalno
Beseda lokalno se po navadi povezuje z lokalno pridelano hrano in živilsko dobavno verigo
(angl. food supply chain). Enotne definicije za lokalno ni, je pa moč v literaturi najti različne
definicije besedne zveze lokalna hrana (angl. local food). Waltz (2011, str. 6) pravi, da je
lokalno mogoče opredeliti s pomočjo geografskega vidika, na primer z razdaljo med
proizvajalcem in potrošnikom ali s karakteristikami dobavne verige. Duram (2010, str. 233–
234) pravi, da je beseda lokalno po navadi opredeljena kot nekaj povezanega s trajnostjo,
kakovostjo, pristnostjo in skupnostjo. Mnenja glede definicije spremenljivih geografskih
razdalj, da bi lahko nekaj opredelili kot lokalno, so si precej različna in se spreminjajo glede
na regijo. Pomembna je predvsem gostota poseljenosti, kajti kjer je gostota poseljenosti
manjša, ljudje lokalno definirajo drugače kot v gosto poseljenih območjih. Ilbery in Maye
(2006, str. 365) uporabita izraz lokalna fleksibilnost (angl. flexible localism), kar pomeni, da
13
se definicija besede lokalno spreminja glede na zmožnost dobave znotraj krajše ali daljše
razdalje, na primer znotraj ene države.
Morris in Buller (2003, str. 561) navajata, da je v angleškem kontekstu lokalna hrana
definirana glede na družbeno-administrativno območje (angl. socio-administrative area), v
katerem je pridelana, kot je na primer grofija (angl. county), ali glede na razdaljo od
proizvajalca. Edwards-Jones (2010, str. 582–583) ugotavlja, da za ljudi beseda lokalno
pomeni nekaj, kar je proizvedeno v radiju do 50 km od njihovega bivališča. Splošna
predpostavka je, da lokalno v veliki državi, kot so na primer Združene države Amerike ali
Velika Britanija, predstavlja regija, zvezdna država ali grofija. V manjših državah, kot sta
Slovenija ali Estonija, lokalno predstavlja država (Edwards-Jones, 2010, str. 583). Jones,
Comfort in Hillier (2004, str. 329) definirajo lokalno območje glede na razdalje, ki jih
navajajo različne angleške organizacije in združenja. Navajajo radije 30, 50 in 100 milj (48,
80 in 161 km) od proizvajalca do porabnika.
Na področju lokalnih valut Ward in Lewis (2002, str. 33) predlagata, naj ustanovitelji lokalnih
valut skupaj s člani opredelijo geografsko območje pred ustanovitvijo. Velikost območja naj
bo odvisna od namenov, ki jih želijo doseči z lokalno valuto. Shuman (v North, 2010, str. 51)
argumentira, da besedo lokalno uporabljamo takrat, ko večino stvari proizvajamo najbližje,
kot je mogoče. Kennedy in ostali (2012, str. 19) opredelijo lokalno kot območje, s katerim se
ljudje identificirajo.
2.2 Zgodovina lokalnih valut
V današnjem času se zdijo ideje lokalnih valut revolucionarne, toda temu ni tako, saj so
obstajale že v preteklosti. Zgodovina lokalnih valut je precej dolga. Lokalne valute so bile v
uporabi skoraj po vsem svetu. V zahodni Evropi so bile v uporabi neprekinjeno tisoč let, med
letoma 800 in približno 1800. Evropa je imela pred nastankom zlatega standarda dobro urejen
in učinkovit monetarni sistem z različnimi valutami glede na regijo. Sistem je temeljil na dveh
različnih vrstah valut. Ena vrsta so bili zlatniki in srebrniki, ki so jih izdajali kralji. Druga
vrsta pa kovanci iz svinca, kositra in bakra, ki so jih izdajali lokalni birokrati, duhovniki ali
samostani. Ti kovanci so bili uporabljeni zgolj pri lokalni menjavi. V nekaterih primerih, kot
je bilo to v Benetkah, so oblasti izdajale obe vrsti valut (Kennedy et al., 2012, str. 41).
Josiah Warren je v Združenih državah Amerike leta 1827 ustanovil Cincinnati time store
trgovino, ki je bila odprta do leta 1830. V tej trgovini je bila valuta vezana na čas (delovne
ure) in je služila izmenjavi lokalno pridelanih dobrin. To je bila prva tovrstna valuta. Na ceno
dobrin je bil zaračunan dodatni 4 % do 7 % dodatek na prvotni strošek dela, povezanega s
proizvodnjo, prvotno imenovan »contingent expense« (Martin, 1970, str. 17).
Leta 1832 se je Robert Owen vrnil v London iz Združenih držav Amerike, kjer je delal skupaj
14
z Warrenom. V Londonu je ustanovil Nacionalno pravično delavno izmenjavo (angl. national
equitable labour exchange) kot odziv na krizo v tistem času. Zadruge v Londonu, Liverpoolu
in Birminghamu so ustanovile menjalne bazarje. Na bazarjih so lahko obrtniki medsebojno
menjavali proizvode, saj jih je bilo na prostem trgu praktično nemogoče prodati (North, 2010,
str. 59). Slaba prodaja je bila povezana z industrijsko revolucijo, saj je večina delavcev
prejemala minimalno plačo ob slabih pogojih dela (Rural Unrest in the 1830s, 2014). Obrtniki
so na bazarjih med seboj trgovali z delavskimi bankovci (angl. labour notes), slednji so bili
osnovani glede na čas oziroma uro dela. Dve leti kasneje se je ideja izkazala za neuspešno
(North, 2010, str. 60). North (2010, str. 61) navaja, da je bila velika zmeda pri preračunavanju
ur za iste proizvode različnih kvalitet. Poleg tega navaja tudi ustanavljanje sindikatov, ki so
delavcem omogočili večje pravice in boljšo plačo, kar je delavcem povečalo kupno moč.
Leta 1840 je Pierre-Joseph Proudhon nadgradil Owenove ideje in zagovarjal banke za ljudi
(angl. banks of the people). Zveze med petdeset in sto tisoč obrtniki bi se dogovorile, da
izdajo menjalne bankovce (angl. exchange notes), ki bodo nešpekulativni in brez obresti.
Proudhon se je trudil ustvariti popoln sistem, vendar mu ga ni uspelo realizirati. Po spodleteli
francoski revoluciji, leta 1848, je bil zaradi domnevne vpletenosti aretiran. Poslan je bil v
zapor zaradi upora proti državi, čeprav ni sodeloval pri revoluciji (North, 2010, str. 61–62).
Nemški anarhist Silvio Gesell je med letoma 1891 in 1927 ustvaril temeljne argumente v
korist prostemu denarju (angl. free money) in prepovedi obrestnim meram. Zagovarjal je
brezobrestno bančništvo in menil, da so visoke obrestne mere glavni problem kapitalističnega
sistema (Gesell & Pye, 1958, str. 3). Njegova privrženca, Hans Timm in Helmut Rödiger, sta
leta 1929 ustanovila valutno agencijo Wära. Slednja je primerljiva z nekaterimi lokalnimi
valutami v današnjem času. Ena enota wära je bila enakovredna eni reichsmarki, nemški
valuti, ki je bila v uporabi med letoma 1924 in 1948. Glavna novost wära je bil mesečni rok
trajanja. Na mesečni ravni je izgubila 1 % vrednosti, če je imetnik ni zapravil do izteka
veljavnosti. Datum veljavnosti se je nahajal na zadnji strani bankovca. Po preteku veljavnosti
ga je lahko imetnik, proti plačilu, zamenjal za novi žig veljavnosti. Glavni namen določanja
datuma veljavnosti je bil v obvezni cirkulaciji. Vsak imetnik je želel zapraviti wäro pred
iztekom veljavnosti in se izogniti tako imenovanemu strošku ležarine. Leta 1931 se je agenciji
pridružilo že več kot tisoč podjetij. Wära je primer žigosanega denarja.
Najboljši primer wära valute v praksi je Schwanenkirchenski (danes del občine Hengersberg)
wära eksperiment. Max Hebecker je pozimi leta 1929 poizkusil odkupiti rudnik premoga v
stečaju, toda ni dobil potrebnega posojila od bank. Obrnil se je na valutno agencijo Wära.
Slednja mu je odobrila kredit, ki ga je dobil v večini izplačanega v wära valuti in manjši del v
reichsmarkah. Rudnik je začel ponovno obratovati že leta 1931, najprej s petinštiridesetimi in
kasneje s šestdesetimi delavci. Delavci so prejemali dve tretjini plačila v wära valuti in
tretjino v reichmarkah. Za povečanje zaupanja domačinov v novo valuto je Hebecker
organiziral predavanja ter odprl trgovino, ki je ponujala dobrine ponudnikov, ki so bili
vključeni v valutno agencijo Wära. Kdorkoli je kupil premog v wära valuti, je bil deležen 5 %
15
popusta. Odziv na eksperiment je bil zelo velik. Glas je prišel tudi do nemške centralne banke
Reichsbank, ki je agencijo Wära obtožila nepooblaščene izdaje bankovcev, toda sodišče je
proces zavrnilo. Na koncu je eksperiment 30. 10. 1931 prepovedalo finančno ministrstvo tako
v Schwanenkirchenu kot po celem rajhu (Wära, 2013). Ideja o žigosanem denarju se je
razširila tudi po drugih mestih v Nemčiji, Avstriji in Švici.
Podoben primer žigosanega denarja je bil tudi v Avstriji. Mesto Wörgl je bilo zadolženo za
1,3 milijona avstrijskih šilingov (v nadaljevanju šilingov), od tega so dolgovi od neplačanih
obresti v letu 1931 znašali 50.000 šilingov. V letu 1931 je višina neplačanih davkov znašala
180.000 šilingov, saj ljudje zaradi vedno večje brezposelnosti niso bili sposobni plačevati
davkov. V prvi polovici leta 1932 so prihodki od davkov znašali zgolj 3.000 šilingov. Ljudje
so porabili vse svoje prihranke, lokalnim hranilnicam pa je primanjkovalo kapitala. Mesto ni
bilo zmožno odplačevati svojih dolgov (The story of Wörgl, 2013). V letu 1932 je imelo
mesto 4.500 prebivalcev. Brezposelnih je bilo 1.500 prebivalcev, brez kakršnegakoli prihodka
je bilo 200 družin. V mestu je bilo treba popraviti ceste, urediti cestno razsvetljavo in razširiti
vodovodno omrežje. Župan, Michael Unterguggenberger, ni imel na voljo dovolj denarja za
investicije.
Odločil se je za nov pristop in mestnemu svetu predstavil predlog za ustanovitev lokalne
valute. Mestni svet je pobudo podprl in v lokalno hranilnico položil 40.000 šilingov, ki so
služili kot garancija za izdajo nove valute. Podobno kot pri wära valuti je imela valuta wörgl
rok veljavnosti en mesec. Če je bankovcu potekla veljavnost, je imetnik plačal strošek
ležarine v vrednosti 1 % za vsak mesec po preteku veljavnosti. Ob menjavi lokalne valute v
šilinge je bila zaračunana menjalna taksa, ki je znašala 2 %. Menjava v šilinge ni bila
ustaljena praksa. Denar, zbran preko menjalnih taks, se je porabil za delovanje dobrodelne
kuhinje, ki je nahranila 220 družin. Lokalno valuto so sprejemala vsa lokalna podjetja razen
železniške postaje in pošte. Po trinajstih mesecih delovanja lokalne valute mesto ni samo
izpolnilo predvidenih investicij, ampak je poleg tega zgradilo nove hiše, vodni zbiralnik,
smučarsko skakalnico in most. Prebivalci so s pomočjo prihodkov lokalne valute pogozdili
nove površine, da bi lahko v prihodnosti zaslužili s predelavo lesa. Valuta je v obtoku krožila
približno štirinajstkrat hitreje kot šiling, kar je povečalo izmenjavo in število delovnih mest. V
tistem času je bil Wörgl edino mesto v Avstriji, ki je imelo polno zaposlenost (Kennedy et al.,
2012, str. 50).
Bližnje mesto Kitzbühel, znano po smučarskem središču, je posnemalo sistem iz Wörgla.
Prvega januarja 1933 so izdali bankovce v skupni vrednosti 3.000 šilingov, en šiling na
prebivalca. Bankovci iz Wörgla in Kitzbühela so bili medsebojno izmenljivi. Pozneje so se
projektu priključile še štiri sosednje skupnosti s skupno 16.000 prebivalci. Junija 1933 je imel
župan Unterguggenberger na Dunaju informativni sestanek s 170 župani, ki so slišali zgodbo
o Wörglu. Menili so, da tudi njihove skupnosti potrebujejo lasten denar. Centralna banka se je
po tem sestanku odločila, da uveljavi svoje zakonske pravice nad emisijo denarja ter prepove
izdajanje lokalnih valut. Odločitev mestnega sveta, da bi izdajali lokalno valuto, je bila tako
16
prepovedana s 15. 9. 1933. Prebivalci so se pritožili na sodišče in primer je šel vse do
vrhovnega sodišča na Dunaju, kjer so prebivalci 18. 11. 1933 dokončno izgubili (The story of
Wörgl, 2013). Mesto je v naslednjem letu že imelo 30-odstotno brezposelnost. Monetarna
oblast je eksperiment v Wörglu najprej označila za noro, kasneje kot komunistično in v
poznejših letih kot fašistično idejo.
Ameriškega ekonomista Irvinga Fisherja je zgodba iz Wörgla tako navdušila, da je izdal
knjigo Stamp Scrip. Knjiga je navdušila stotine podjetij in skupnosti po Združenih državah
Amerike za izdajo lokalnih valut (Kennedy et al., 2012, str. 51). Fisher je v žigosanem denarju
videl učinkovito pot do povečanja porabe in reševanja problema brezposelnosti. Aktivno je
sodeloval pri promociji načrta med podjetji in skupnostmi. Tudi Johnu Maynardu Keynesu se
je zdel načrt kakovosten, toda menil je, da bi bila izvedba v večjem merilu problematična
(Barens, Caspari & Schefold, 2004, str. 295).
V Švici je oktobra 1934 svoja vrata odprla banka WIR, ki je izdajala lastno valuto. Nastala je
kot pomoč malim in srednje velikim podjetjem pri njihovem financiranju (Allen, 2009). WIR-
banka še vedno deluje, podrobno je predstavljena v nadaljevanju, v poglavju 2.4.1.1. V Veliki
Britaniji, Avstraliji, Kanadi in na Novi Zelandiji so se v tem času pojavila gibanja po vzoru
Majorja C. H. Douglasa in njegovega socialnega kredita (angl. social credit). Glavna teorija
socialnega kredita je A + B teorem. A predstavlja vsa plačila posameznikom (plače, prejemki
in dividende) in B vsa plačila ostalim organizacijam (surovine, bančni stroški in ostali
eksterni stroški). Teorem A + B pravi, da vsota kupne moči v rokah kupcev ni, in ne more biti,
enaka skupni vrednosti dobrin, namenjenih za prodajo (Pullen & Smith, 1997, str. 220).
Njegova rešitev problema razlike med kupno močjo in cenami je v obliki nacionalnih
dividend ali subvencij oziroma v kombinaciji obeh. Nacionalne dividende bi bile namenjene
vsem prebivalcem, da bi povečale njihove kupne moči. Subvencije bi bile namenjene
podjetjem, da jim omogočijo znižati cene (Pullen & Smith, 1997, str. 221).
V začetku sedemdesetih let 20. stoletja je Ralph Borsodi v Združenih državah Amerike
ustanovil valuto constant. V obtoku je bila približno dve leti in je bila fiksirana na bančne
vloge v USD. Osnovna ideja Borsodija je bila ustvariti valuto, odporno proti inflaciji ter
fiksirano na košarico osnovnih dobrin. Tega mu ni uspelo v celoti realizirati. Valuta je počasi
zamrla s smrtjo Borsodija leta 1977 (Greco, 2001, str. 73).
Leta 1983 je bil ustanovljen prvi sistem LETS (angl. Local Exchange Trading System) v
Britanski Kolumbiji. Sistem je prebivalcem omogočal trgovanje storitev in dobrin med seboj
brez potrebe po delodajalcih in denarju (Hallsmith & Lietaer, 2011, str. 238). LETS-sistemi so
se kasneje razširili po celem svetu.
Žigosan denar se je ponovno uveljavil leta 1991 v Združenih državah Amerike z imenom
Ithaca Hours. Po združitvi Nemčije, leta 1990, so se v vzhodnem delu uvedle nove lokalne
valute. V Argentini, po krizi leta 2001, je več kot milijon ljudi uporabljalo lokalne valute v
17
obliki blagovne menjave (North, 2010, str. 68).
Leta 2005 so začela nastajati prva tranzicijska gibanja v Veliki Britaniji (Transition Towns –
network, 2013). Tranzicijsko gibanje je na začetku nastalo kot odgovor na naftni vrh in
vremenske spremembe. Sčasoma se je gibanje iz Velike Britanije preselilo v ostale angleško
govoreče države, predvsem v Avstralijo, Združene države Amerike in na Novo Zelandijo.
Tranzicijsko gibanje ustanovi lokalna skupnost in ga prilagodi svojim potrebam (Hopkins,
2011, str. 27). Junija 2014 je bilo uradno registriranih 477 tranzicijskih gibanj, med njimi tudi
eno iz Slovenije, tranzicijsko mesto Trbovlje (Official Initiatives by Number, 2014).
Tranzicijska gibanja pokrivajo področja hrane, transporta, energije, gospodarstva, odpadkov,
itd. Njihova aktivnost je v veliki meri osredotočena na tri osnovne probleme: klimatske
spremembe, ekonomsko nestabilnost in zmanjševanje zalog poceni energije. Pomemben
element tranzicijskih gibanj je ustanovitev lastne lokalne valute (Kos, 2013). Po do sedaj
dostopnih informacijah so v Trbovljah zagnali projekt vzpostavitve lokalne valute, ki pa je še
v začetni fazi (Sklic skupščine Društva Tranzicijsko mesto Trbovlje, 2014).
2.3 Značilnosti lokalnih valut
Lokalna valuta nastane s sporazumom znotraj skupnosti, da bo poleg nacionalne valute
sprejemala plačila tudi v lokalni valuti. Nekatere lokalne valute nastanejo v manjšem
območju, ki lahko, glede na povpraševanje, skozi čas preraste v večjo območje (Kennedy et
al., 2012, str. 19). Ker jih sprejemajo samo znotraj določenega območja, si jih lahko
predstavljamo kot neko vrsto trgovske ovire (angl. trade barrier) (Ribar, 2009).
Lokalne valute so običajno namenjene promociji lokalnih gospodarskih aktivnosti. Plačilni
mehanizmi, ki se vzpostavijo, so namenjeni nakupovanju pri lokalnih podjetjih. Želja
ustvarjalcev tega mehanizma je ta, da plačilni mehanizem spodbuja potrošnika v nakup dobrin
in storitev pri lokalnem podjetju, lokalno podjetje pa slednje kupuje pri lokalnem dobavitelju
ali delno plačuje svoje zaposlene v lokalni valuti. Namen mehanizma je ustvariti učinek
pozitivnega množitelja (angl. positive multiplier), ki ohranja potrošnjo znotraj lokalnega
prostora (What are Local Currencies?, 2014).
Kot navaja Ribar (2009), lokalna valuta v prvi vrsti ljudi ne spodbuja k varčevanju in
investiranju, ampak k potrošnji. To za potrošnika pomeni, da bo lokalno valuto uporabljal za
lokalno nakupovanje in nacionalno valuto za ostale transakcije.
Lokalna valuta je lahko oblikovana tako, da poveča vlogo menjalnega sredstva ter zmanjša
vlogo hranilca vrednosti (Kennedy et al., 2012, str. 20).
18
Z lokalnimi valutami želimo (Kennedy et al., 2012, str. 20):
ustvarjati lokalna delovna mesta;
zadržati kupno moč v regiji;
ustvariti in omogočiti nove priložnosti za lokalno skupnost.
Manj pomembne regije potrebujejo finančni model, ki bo prilagojen njihovi regiji in njihovim
potrebam. Na podlagi tega se lahko oblikujejo popolnoma novi gospodarski cikli, ki
spodbujajo (Kennedy et al., 2012, str. 20–21):
stimuliranje gospodarstva,
stabiliziranje ali povečanje števila prebivalcev,
povečanje regijske rasti kupne moči in s tem izboljšanje regijskih financ,
pozitivno in optimistično identifikacijo z regijo,
izboljšanje infrastrukture in povečanje lokalne avtonomije v nasprotju z odprodajo
lokalnih virov izven regije,
večjo vključenost lokalnega prebivalstva pri odločanju o svoji prihodnosti in razvoju
regije,
ohranjanje in razvoj novih zaposlitvenih priložnosti ter spodbujanje podjetij k ohranitvi
delovnih mest v regiji.
Kadar z nacionalno valuto ni mogoče izpolniti neizkoriščenih kapacitet, to izpolnijo lokalne
valute. Podobno kot pri letalskih kartah, ko nekaj sedežev na letalu ostane praznih in jih
ponudijo v obliki letalskih milj kot neizkoriščene kapacitete. Dobro organizirane in
oblikovane lokalne valute lahko zapolnijo kapacitete, ki bi bile drugače neizkoriščene ter s
tem stabilizirajo celoten sistem (Kennedy et al., 2012, str. 18).
Glavni cilj lokalnih valut je ustaviti odtekanje dohodka1 iz regije. Večina postranskih regij ima
tovrsten problem, saj dohodek odteka v druge regije. To pripelje do situacije, ko tudi s
pomočjo splošnih ekonomskih vzvodov ni mogoče preprečiti odtekanja dohodka iz regije
(Kennedy et al., 2012, str. 56).
Ribar (2009) navede šest slabosti lokalnih valut:
Naklonjenost (angl. goodwill), ki jo lahko lokalne valute prinesejo v lokalno skupnost,
lahko sproži sovraštvo (angl. ill-will) sosednjih skupnostih. Lokalne valute lahko ostalim
skupnostim sporočajo, da so podjetja, ki uporabljajo lokalno valuto, bolj »pomembna« od
podjetij v sosednji skupnosti, ki lokalne valute ne uporabljajo;
Z uvedbo lokalne valute nastanejo dodatni stroški, saj je treba ustanoviti nove institucije,
ki nadzorujejo in upravljajo z lokalnimi valutami;
1 Kennedy in ostali (2012, str. 56) navajajo kapital (angl. capital).
19
Lokalne valute ne pomagajo oziroma ovirajo trgovino zunaj območja, katerega pokrivajo;
Podjetja, ki uporabljajo lokalne valute, lahko pri poslovanju zunaj skupnosti postanejo
manj učinkovita, saj morajo lokalno valuto zamenjati v nacionalno;
Lokalne valute spodbujajo nakup lokalnih dobrin znotraj in ne zunaj območja. Lokalne
dobrine in storitve s tem postanejo cenejše in se prebivalcem poveča kupna moč.
Istočasno postanejo dobrine ostalih skupnosti dražje, kar zmanjša menjavo z zunanjim
trgom, ker lokalne valute ne uporabljajo. Če nekaj skupnosti izdaja lastno lokalno valuto,
bi jim ta lahko prinesla pozitivne gospodarske učinke. Če več ali vse skupnosti izdajajo
lokalno valuto, bi to lahko privedlo do zmanjšanja gospodarske aktivnosti;
Težava lahko nastane pri emisiji lokalnih valut, ki so krite z nacionalno valuto. S tem ko iz
obtoka vzamejo nacionalno valuto, lahko znižajo stimulacijski učinek (angl. stimulative
impact) v gospodarstvu.
Kennedy in ostali (2012, str. 58–59) navajajo tri mehanizme lokalnih valut:
kuponski sistem,
menjalni krog ali vzajemnoposojilni sistem,
mikrokreditne banke.
Zgoraj navedeni mehanizmi lokalnih valut so predstavljeni v nadaljevanju.
2.3.1 Kuponski sistem
Lokalne valute z mehanizmom kuponskega sistema so osnovane na enakem sistemu kot
nacionalne valute. Izdane so lahko na podlagi rezerve v nacionalni valuti, po navadi z dodano
takso pri menjavi, z obljubo o dobavi dobrin oziroma storitev ali iz posameznikovega računa
v menjalnem krogu. Podoben sistem uporabljajo trgovine s popusti, točkami zvestobe in
različnimi vrstami kuponov, s čimer želijo ohraniti nabor svojih zvestih kupcev. Namen je
razširiti program zvestobe z dodatno funkcijo v obliki plačilnega medija, ki je veljaven v
lokalnem prostoru (Kennedy et al., 2012, str. 59).
Obstaja več razlogov, zakaj je kuponski sistem velikokrat uporabljen v praksi (Kennedy et al.,
2012, str. 59):
je legalen pristop k ustanovitvi lokalnega menjalnega sredstva, ki koristi podjetjem,
potrošnikom in prostovoljnim organizacijam;
veliko posameznikov in skupin si prizadeva prispevati k rešitvi ekonomskih in
okoljevarstvenih problemov. S pomočjo mehanizma kuponskega sistema se oblikujejo
nove lokalne dobavne verige, ki povečajo gospodarsko menjavo znotraj skupnosti in
zmanjšajo pritisk na okolje;
otipljiv plačilni medij v obtoku prispeva k močnejši lokalni identiteti posameznikov.
20
Primer lokalnih valut, ki delujejo po principu kuponskega sistema, so na primer brixton funt
(v nadaljevanju BF), chiemgauer in berkshares. Za uporabo kuponskega sistema se odločajo
predvsem tranzicijska gibanja.
2.3.2 Menjalni krog ali vzajemnoposojilni sistem
Menjalni krog deluje najbolje v primeru malih in srednje velikih podjetij (v nadaljevanju
MSP), posameznikov in prostovoljnih organizacij. Denar nastane v menjalnem krogu, ko dve
stranki izmenjata dobrine ali storitve, ena stranka knjiži negativno bilanco na svojem računu
in druga pozitivno. Negativne in pozitivne bilance posameznikov v sistemu teoretično vedno
dosežejo vsoto enako 0. V praksi ljudje izstopijo iz sistema s pozitivnim ali negativnim
stanjem na računu, kar rešijo administratorji z odpisom. Tako komercialni kot lokalni
menjalni krogi so zelo priljubljeni. Ljudje lahko sodelujejo s ponudbo lastnih storitev in
dobrin v lokalni valuti ter prihranijo nacionalni denar za druge namene. Aktivni udeleženci
ustvarjajo denar, ki je vedno v celoti zamenljiv z dobrinami in storitvami. Menjalni krog
odpre nova skupna sodelovanja, omogoča boljšo povezanost ter odpira možnost za
medsebojna brezobrestna posojila (Kennedy et al., 2012, str. 60).
Menjalni krogi imajo naslednje prednosti (Kennedy et al., 2012, str. 60):
nižje tveganje za udeležence, saj so vsi računi vidni vsem udeležencem;
so dovolj veliki, da ustvarijo kakovostno poslovanje kot kooperativa ali neprofitna
organizacija, ki omogoča poceni storitve in prijateljski odnos;
imajo dostop do glavnih družbenih in ekonomskih akterjev v regiji: posameznikov,
majhnih do srednje velikih podjetij, prostovoljnih organizacij, lokalnih skupnosti in
ostalih.
Člani sodelujejo med seboj za skupno dobro, saj je to v interesu vsakega posameznika. Za
nekatere uporabnike je menjalni krog na začetku zgolj priložnost za pridobitev novih poslov
ali pridobitev cenejšega posojila z manj truda. Toda menjalni krog avtomatsko kuje vezi med
udeleženci na trgu. Skupaj lahko predstavijo svoje izdelke in storitve, najdejo prave
dobavitelje in posledično znižajo stroške poslovanja in slabe dolgove (Kennedy et al., 2012,
str. 61). Dva najbolj razširjena sistema sta LETS in časovno bančništvo, ki sta predstavljena v
nadaljevanju.
2.3.2.1 LETS-sistem
LETS-sistem (angl. Local Exchange Trading System) je mreža ljudi, ki se dogovorijo, da bodo
med seboj trgovali svoje dobrine in storitve v lastni valuti. Nekateri LETS-sistemi vključujejo
manjše skupine med petdeset in sto člani, druge pa vključujejo tudi po več kot tisoč ljudi.
21
Sistem vsebuje skupino zainteresiranih ljudi, ki se zberejo in naredijo seznam vseh dobrin in
storitev, ki jih ponujajo in potrebujejo, skupaj s telefonskimi številkami oseb, ki določeno
spretnost ponujajo ali potrebujejo. Vse to združijo v skupno bazo in jo objavijo v pisni obliki
ali na internetu. Skupaj se dogovorijo, da bodo ustvarili lasten denar. Ta bo krit z njihovo
obvezo (angl. commitment), ki jo bodo v sprejemljivem času poplačali z delom kateremu koli
od članov sistema (North, 2010, str. 69–70).
Poenostavljen primer delovanja LETS-sistema v praksi:
v bazi LETS-sistema je zabeleženo, da Alenka ponuja varstvo otrok, Klemen košnjo trave
in Miha prevoz z osebnim avtomobilom.
Alenka želi, da ji nekdo okoli hiše pokosi travo. Na seznamu najde Klemna, ki ponuja
košnjo trave;
Alenka pokliče Klemna in se dogovorita za ceno 5 enot na uro;
Klemen pokosi travo v eni uri, za kar mu Alenka izda ček v vrednosti 5 enot. S tem
Klemen pridobi pozitivno stanje v sistemu. Alenka ne potrebuje že pred tem 5 enot na
računu, preprosto napiše ček, s katerim se strinja, da bo poplačala obvezo v bližnji
prihodnosti. Na njenem računu je to vidno kot negativno stanje v vrednosti 5 enot;
Klemen dostavi ček k LETS-administratorju, ki skrbi za posamezne račune in periodično
izdaja bančne izpiske. S pomočjo LETS-programa administrator knjiži Alenki negativno
bilanco in Klemnu pozitivno. Večina LETS-sistemov dandanes uporablja LETS-spletno
aplikacijo, ki je prilagojena, da posamezniki transakcije knjižijo sami, brez
administratorjev;
naslednji teden Klemen prosi Miho za prevoz v mesto, kar bo Klemna stalo 5 enot. Miha
med tem časom potrebuje varuško za svojega otroka;
Miha prosi Alenko za varovanje otrok za eno uro, kar ga bo stalo 5 enot. Alenka s tem
izravna svoje negativno stanje v sistemu.
2.3.2.2 Časovno bančništvo
Časovno bančništvo je sredstvo za izmenjavo, kjer je menjalna enota čas, imenovana tudi
časovni kredit. Udeleženci v sistemu trgujejo med seboj v urah dela. Čas vseh udeležencev v
sistemu je enakovreden, ne glede na vrsto dela. Ure posameznikov se beležijo v centralnem
sistemu, imenovanem časovna banka (What is timebanking?, 2014). Za polni delovni čas
imajo zaposlenega časovnega posrednika (angl. time broker). Člani, ki potrebujejo določeno
storitev, pokličejo časovnega posrednika, ki v bazi poišče ustreznega ponudnika ter z njim
naveže stik. Slednje je zelo dobro za nesamozavestne člane (North, 2010, str. 94).
22
Tradicionalno poznamo tri oblike časovnega bančništva (Coote, Ryan-Collins & Stephens,
2008, str. 14–17):
član – član, imenovano tudi sosedsko bančništvo: gre predvsem za medsosedsko pomoč,
kot je varstvo otrok, pomoč starejšim itd.;
organizacija – član: organizacije uporabljajo časovno bančništvo kot sredstvo za
doseganje lastnih ciljev. Organizacije, ki uporabljajo časovno bančništvo, so lahko šole,
bolnišnice, domovi za ostarele itd.;
organizacija – organizacija: lahko služi kot sistem za medsebojno izmenjavo sredstev in
virov med organizacijami. Predvsem je učinkovit pri izkoriščanju neizkoriščenih virov. To
je lahko uporaba vozil, dvoran, določenih veščin itd. Organizacije, ki so vključene v
časovno banko, lahko med seboj izmenjujejo in trgujejo sredstva ali vire po urnem
principu.
Cahn (2000) navaja pet načel, ki veljajo za vsako časovno banko:
Premoženje (angl. assets): vsi smo premoženje. Pravo bogastvo naše družbe so ljudje in
vsak posameznik lahko kaj prispeva;
Redefinicija dela (angl. redefining work): nekatere vrste dela so neprecenljive. Ponovno je
treba definirati nekatere vrste dela, saj so na primer skrb za vzgojo otrok, gradnja
močnejših družinskih vezi, oživljanje soseščine, skrb za vzdržljiv planet (angl. sustainable
planet) ravno tako pomembne. Takšne vrste dela morajo biti spoštovane in nagrajene;
Vzajemnost (angl. reciprocity): če nekaj nameniš skupnosti, pričakuješ nekaj v zameno.
Sistem deluje obojestransko in ne zgolj enostransko;
Socialne mreže (angl. social networks): ljudje potrebujejo drug drugega. Skupnost je
močnejša od posameznika;
Spoštovanje (angl. respect): spoštovanje je osnova za svobodo govora, svobodo verskega
prepričanja in vseh ostalih vrednot.
Časovno bančništvo ni v prvi vrsti namenjeno spodbujanju lokalnega podjetništva, temveč je
način za povečanje prepoznavnosti del, ki jih ponavadi družba podcenjuje oziroma ne ceni
dovolj. To poskuša doseči z enakim vrednotenjem vseh del, saj je čas osnovno merilo.
Rezultat tega je, da časovna banka večinoma ne vključuje podjetij ali ljudi, ki ne želijo
vrednotiti svojega časa enako (North, 2010, str. 95). Študija, ki jo je opravil Seyfang (2002),
je ugotovila, da primarni vzrok za vključitev ni zbiranje časovnih kreditov, temveč pomoč
drugim.
North (2010, str. 90–92) pravi, da od države ne moremo pričakovati, da bo rešila vse naše
težave in priskrbela vse storitve, ki jih potrebujemo. Potreben je drugačen pristop do
odkrivanja in reševanja problemov, ki je v skupnem sodelovanju države in skupnosti.
Časovno bančništvo se dobro obnese v ekonomsko revnejših skupnostih, zato je potrebno
skupno reševanje problemov. Slednje bi pomenilo boljšo razporeditev sredstev (čas, lokalna
23
znanja, praktične spretnosti). Reševanju problemov v revnejših predelih s časovnim
bančništvom je precej naklonjena predvsem Velika Britanija (North, 2010, str. 90–92).
2.3.2.3 Razlika med LETS-sistemom in časovnim bančništvom
Glavna razlika med LETS-sistemom in časovnim bančništvom je v časovnem posredniku
(North, 2010, str. 94). Časovni posrednik je ključnega pomena za uspešno delovanje časovne
banke, saj poleg povezovanja med člani skrbi za financiranje ter nemoteno delovanje časovne
banke. Časovni posrednik je zaposlen za polni delovni čas. Za razliko od LETS-sistemov
imajo časovne banke bolj profesionalno vodstvo ter so odvisne od zunanjega financiranja
(Seyfang, 2002, str. 7–8).
2.3.3 Mikrokreditne banke
Mikrokreditne banke nudijo nižja ali brezobrestna posojila v lokalni ali nacionalni valuti.
Podjetja in posamezniki imajo možnost pridobiti poslovno ali osebno posojilo (Kennedy et
al., 2012, str. 61). Mikrokreditne banke se lahko integrirajo tako v kuponski sistem kot tudi v
menjalni krog. So neke vrste orodje za investiranje lokalnih projektov. Primer mikrokreditne
banke sta WIR banka in Chiemgauer, ki sta predstavljeni v nadaljevanju.
2.4 Klasifikacija lokalnih valut
Več ljudi je poizkušalo klasificirati lokalne valute, kot na primer Blanc (2011) in Martignoni
(2012). Žal je obstoječe lokalne valute zelo težko klasificirati v preproste skupine. Zadnjo
klasifikacijo, ki je predstavljena v nadaljevanju, so predstavili Kennedy in ostali (2012).
Skupine lokalnih valut so najprej razdeljene glede na glavni namen (angl. main purpose) in
glavni mehanizem (angl. core mechanism). V večini primerov sta glavna namena pri
ustanovitvi lokalne valute podpora lokalnemu gospodarstvu (angl. support local economy)
ali krepitev lokalne skupnosti (angl. grow community). Mnogi dosežejo oba cilja, medtem
ko se osredotočijo na enega. Podpora lokalnemu gospodarstvu vključuje podporo novim in že
ustanovljenim lokalnim podjetjem. Izmenjava v lokalni valuti poteka v smeri podjetje–
podjetje in podjetje–potrošnik. Krepitev lokalne skupnosti vključuje uporabo lokalne valute
za spodbujanje medsosedske izmenjave, nastanek novih društev in spodbujanje ljudi k
prostovoljnim akcijam, ki koristijo celotni skupnosti. Večina lokalnih valut se začne z glavnim
mehanizmom, ki je bodisi menjalni krog ali kuponski sistem (Kennedy et al., 2012, str. 98–
99).
24
Na podlagi glavnega namena in mehanizma Kennedy in ostali (2012, str. 99) oblikujejo štiri
glavne skupine, ki so:
podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom menjalnega kroga,
podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom kuponskega sistema,
krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom menjalnega kroga,
krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom kuponskega sistema.
Poleg glavnih štirih poznamo tudi mešano skupino lokalnih valut. Grafični prikaz klasifikacije
lokalnih valut je prikazan na Sliki 2.
V nadaljevanju bom predstavil primere posameznih lokalnih valut iz prakse glede na
klasifikacijo Kennedyja in ostalih (2012, str. 99).
Slika 2: Grafični prikaz klasifikacije lokalnih valut
Vir: Povzeto po M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 99.
25
2.4.1 Podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom menjalnega kroga
Podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom menjalnega kroga vključuje predvsem
podjetja v tako imenovanih poslovnomenjalnih sistemih (angl. business exchange systems),
primarno v smeri podjetje–podjetje. Vsi sistemi uporabljajo menjalni krog. Poslovnomenjalni
sistemi ustvarijo platformo za podjetja, ki jim omogoča pretvoriti svoje proste kapacitete v
valuto. Valuta se uporablja za menjavo z ostalimi podjetji ter za približevanje k polni
izkoriščenosti prostih kapacitet. Nekatera podjetja začenjajo vključevati tudi potrošnike in ne
samo podjetja. Njihov primarni namen je podpora lokalnemu gospodarstvu, medtem ko
sekundarni učinek lahko vključuje krepitev lokalne skupnosti (Kennedy et al., 2012, str. 101).
Primer je WIR-banka v Švici.
2.4.1.1 WIR-banka
WIR-banka je bila ustanovljena leta 1934 v Švici, kot kooperativa (angl. cooperative) (die
WIR Bank, 2014). WIR-je kratica za Wirtschaftsring, kar v nemščini pomeni ekonomski krog.
Nastala je z namenom pomagati ljudem po gospodarski krizi, ki je sledila padcu delniškega
trga leta 1929. V obtoku je bilo premalo denarja za ohranitev gospodarske aktivnosti. V prvem
letu je šestnajst ustanoviteljev pridobilo 3.000 novih članov (Kennedy et al., 2012, str. 32).
Leta 2012 je bilo banki pridruženih približno 62.000 podjetij z medsebojno menjavo v
vrednosti 1,46 milijarde švicarskih frankov (v nadaljevanju CHF) (Wirtschaftsring, 2014).
Švicarski BDP je za leto 2012 znašal 591,9 milijarde CHF, kar pomeni, da je menjava v WIR-
sistemu dosegla približno 0,25 % švicarskega BDP-ja (OECD.StatExtract, 2014). WIR-
kooperativa je v letu 2010 zaposlovala 205 ljudi. Sedež ima v Baslu, poleg tega ima še sedem
regionalnih centrov (Kennedy et al., 2012, str. 31).
Člani prodajajo dobrine in storitve med seboj z mehanizmom menjalnega kroga. Celotna
trgovska skupnost deluje kot združenje dolžnikov, ki zavarujejo negativno bilanco drug
drugemu. WIR deluje kot tretja stranka, ki podjetjem ponuja dodatno plačilno sredstvo poleg
nacionalne valute (Studer, 2014). WIR-banka posluje z lokalno valuto, WIR-frank, in
nacionalno valuto, CHF. Menjava je 1 : 1, torej en WIR-frank za en CHF. Če vzame podjetje
posojilo v WIR-frankih, mora slednje poplačati v isti valuti, torej mora prodati svoje dobrine
oziroma storitve drugim članom v WIR-frankih (Hallsmith & Lietaer, 2011, str. 117).
Menjava poteka preko čekov, interneta, mobilnega bančništva ali z WIR-kreditno kartico.
Papirnatega denarja banka ne tiska. Članom je na voljo dostop do tako imenovane spletne
tržnice (angl. marketplace), kjer med drugim lahko najdejo ponudbe ostalih članov (Kennedy
et al., 2012, str. 31).
Ob včlanitvi v sistem vsako podjetje izbira med dvema računoma, član z dogovorjenim
prihodkom in član s prihodkom po dogovoru. Član z dogovorjenim prihodkom izbira med
deležem 30 %, 50 % ali 100 %, ki ga želi prejemati v WIR-frankih. Če izbere delež 30 %, pri
26
vsaki prodaji prejme 30 % plačila v WIR-frankih in 70 % v CHF. Pripada jim tudi posebna
boniteta, ki vključuje nižje transakcijske stroške in oglas v mesečni izdaji WIR-revije. Član s
prihodkom po dogovoru lahko pri vsaki transakciji izbere delež, ki ga želi prejeti v WIR-
frankih. Podjetja se lahko kadarkoli odločijo in zamenjajo račun. Podatek o deležu v WIR-
frankih je dostopen vsem članom v skupni interni bazi, ki zajema seznam članov in njihovo
ponudbo (Kennedy et al., 2012, str. 33).
Podjetja uporabljajo WIR-franke na pet različnih načinov (Kennedy et al., 2012, str. 33):
nakupi dobrin, vključno z nepremičninami,
tekoči stroški poslovanja,
naložbe v osnovna sredstva (gradnja in obnova),
zasebna poraba,
plače zaposlenim.
WIR-banka je bila ustanovljena kot pomoč MSP-jem, vendar se lahko sistemu priključi
katerokoli podjetje. Zgolj MSP-ji imajo možnost postati polnopravni člani WIR-kooperative,
vsi ostali člani pa so tako imenovani tihi člani. Večja podjetja lahko odprejo račun in trgujejo
v WIR-sistemu, vendar ne morejo postati člani in imeti vpliva v organizaciji. Pri WIR-banki
definirajo MSP-je kot podjetja z do 250 zaposlenimi. Vsak MSP, ki po dveh letih v
organizaciji posluje s pozitivno bilanco, ima možnost postati polnopravni član WIR-
kooperative. Podjetja, ki se odločijo za polnopravno članstvo, investirajo v delnice v CHF. S
tem pridobijo volilno pravico, en glas na podjetje, in letne dividende glede na vplačan delež.
Število tihih članov je v primerjavi s polnopravnimi člani približno 2 : 1 v vseh panogah
(Kennedy et al., 2012, str. 34–35).
Omejitev, ki dovoljuje odločanje izključno MSP-jem, služi njihovim interesom in je zapisana
v ustanovni listini. Kot navaja Wüthrich (2004), je WIR-banka organizacija, ustvarjena za
trgovska, proizvodna in storitvena podjetja. Njen namen je spodbujati sodelujoče člane, da
ponudijo svojo kupno moč ostalim članom in jo ohranijo v notranjem obtoku. S tem članom
ponujajo možnost za dodatno prodajo.
V sredini devetdesetih let prejšnjega stoletja je začela WIR-banka nuditi osnovne bančne
storitve, predvsem zaradi večje raznovrstnosti poslovanja. WIR-banka nudi preproste bančne
storitve in se ne ukvarja z rizičnimi finančnimi produkti ali delnicami. Ponuja nizke obrestne
mere, ki služijo kritju stroškov administracije. Svoje storitve so začeli ponujati fizičnim
osebam, ki lahko odprejo osebni bančni račun in s tem dobijo možnost trgovanja v WIR-
sistemu. Kupujejo lahko v lokalnih trgovinah, ki so članice WIR-banke, po navadi so
opremljeni z napisom „Sprejemamo WIR”. Za menjavo so na voljo različne vrste blaga in
storitev, od gradbenih, hotelskih in pravnih storitev do večerje v restavraciji in pleskanja
stanovanja (Witt, 2008).
27
Stodder (2010) je na podlagi WIR-podatkov za obdobje 1997 do 2007 ugotovil, da ima WIR-
sistem vlogo pri stabilizaciji gospodarstva. Podatki kažejo, da ima WIR-banka proti-ciklični
učinek na gospodarstvo, torej stabilizacijski učinek. V času gospodarskega razcveta in hitre
rasti, ko je tveganje za padec gospodarske aktivnosti največje, so aktivnosti v WIR-krogu
majhne. V obdobju recesije pa so po drugi strani aktivnosti v WIR-krogu na visoki ravni,
promet raste hitreje od državnega povprečja.
Kennedy in ostali (2012, str. 38) navedejo tri razloge, zakaj je WIR bolj pomemben, kot je to
razvidno iz obsega poslovanja, ki je predstavljal 0,25 % švicarskega BDP-ja v letu 2012:
Ima količinski vzvodni učinek (angl. volume leverage effect): na primer, ko nekdo kupi
hišo, vredno en milijon CHF, in je ne želi kupiti v celoti z nacionalno valuto, lahko 20 %
nakupa opravi v WIR-frankih in 80 % v CHF. Stimulacija za švicarsko gospodarstvo je
skupaj en milijon, torej je ekonomski učinek WIR-sistema petkrat višji, kot je razvidno iz
njegovega obsega poslovanja;
WIR se uporablja predvsem v času recesije, torej pomaga v posebej težkih časih;
Večinoma sodelujejo MSP-ji, ki se odločijo, ali bodo uporabljali WIR-franke ali ne. MSP-
ji zaposlujejo več kot 85 % ljudi v Švici.
V Tabeli 2 so predstavljene glavne značilnosti WIR-banke.
Tabela 2: Glavne značilnosti WIR-banke
Glavne značilnosti Opis
Vrsta poslovnomenjalni sistem (menjalni krog)
Leto ustanovitve 1934
Regija Švica
Glavni namen podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti mobiliziranje prostih poslovnih kapacitet; povečanje kupne moči
Slabosti z WIR-franki ni mogoče plačati davka
Udeleženci 62.000 podjetij; potrošniki
se nadaljuje
28
nadaljevanje
Glavne značilnosti Opis
Mehanizem članska udeležba; valuta, ki nastane z izravnavanjem pozitivne in
negativne bilance med člani, ki trgujejo; krita z obljubo o dobavi
lokalnih dobrin in storitev; vse transakcije se beležijo; lastna
internetna programska oprema – spletna tržnica in bančne
storitve; pametne bančne kartice in mobilno bančništvo; brez
tiskanega papirnatega denarja; mikrokreditna posojila
Standard vrednosti 1 WIR-frank = 1 CHF
Promet 1,46 milijarde WIR-frankov v letu 2012
Upravljanje WIR-kooperativa
Vodstvo 205 zaposlenih s sedežem v Baslu in s sedmimi regionalnimi
centri
Amortizacija članarina in transakcijska taksa
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 31; Wirtschaftsring,
Letno poročilo 2012, 2014.
2.4.2 Podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom kuponskega sistema
Lokalne valute z mehanizmom kuponskega sistema podpirajo lokalno gospodarstvo na
sledeča načina (Kennedy et al., 2012, str. 121):
Spodbujanje potrošnikov, da kupujejo pri lokalnih podjetjih. S tem ohranijo lokalno
gospodarstvo aktivno. Primera sta BF in chiemgauer;
Omogočijo večjim neprofitnim organizacijam, da integrirajo lokalno valuto ter izboljšajo
svoje poslovanje. Primer so equal dolarji (v nadaljevanju ED).
Primarni namen te skupine je podpora lokalnemu gospodarstvu oziroma spodbujanje
gospodarske menjave. Sekundarni učinek lahko vključuje krepitev lokalne skupnosti. Glavni
mehanizem je kuponski sistem (Kennedy et al., 2012, str. 121).
2.4.2.1 Brixton funt
Brixton je območje na jugozahodu Londona. Je rezidenčno območje, ki vključuje veliko
lokalnih trgovin in tržnico. Na tem območju je mešanica različnih kultur in ras z večjo
populacijo ljudi afriškega in karibskega rodu (Brixton, 2014). Brixton funt (BF) je primer
lokalne valute v enem od največjih globalnih mest. S pomočjo tranzicijskega gibanja so v letu
29
2008 pričeli preučevati možnost za uvedbo lokalne valute. Finančna kriza je povzročila
zapiranje lokalnih podjetij ter hiter dvig najemnin, kar je zaskrbljenim prebivalcem dalo še
večji zagon za iskanje rešitev proti globalnim problemom. Posledice so bile vidne na lokalni
ravni v pomanjkanju kapitala, naftnem vrhu in degradaciji okolja (Kennedy et al., 2012, str.
123).
Začetki BF segajo v september 2009, ko so začeli izdajati tiskani papirnati denar v apoenih po
1, 5, 10 in 20. Na bankovcih so slike znanih ljudi, ki so živeli v tem predelu Londona, med
njimi tudi Vincent van Gogh in David Bowie. Primer bankovcev je prikazan na Sliki 3 na
naslednji strani. Ideja za izdajo lokalne valute je nastala, ko je mesto Lewes uspešno začelo
izdajati lastno valuto. Glede na uspeh v Lewesu so se odločili, da začnejo po njihovem vzoru
izdajati valuto, ki bo krita z nacionalnim denarjem. Na začetku so si izbrali promocijsko
sporočilo, s katerim so želeli prepričati lokalna podjetja in potrošnike, da začnejo trgovati z
novo valuto. Geslo se je glasilo: »Denar, ki se drži Brixtona« (angl. money that sticks to
Brixton) (Whitehead, 2010). 200 malih podjetij in potrošnikov se je odločilo, da se pridružijo
pobudi in organizatorji so v obtok sprostili 30.000 BF. Bankovce se kupi v razmerju 1 : 1
glede na angleški funt (v nadaljevanju GBP). Pri menjavi v BF ni nobene menjalne provizije,
plača se zgolj ob menjavi iz BF v nacionalno valuto. Bankovci nimajo roka veljavnosti.
Lokalni svet (angl. local council) je ocenil, da je mednarodna medijska pokritost začetka BF
prinesla brezplačno reklamo za mestni okraj v skupni vrednosti približno 100.000 GBP
(Kennedy et al., 2012, str. 122–123). V letu 2014 je BF uporabljajo 250 podjetij (Brixton
Pound history, 2014).
Glavne značilnosti, ki so jih želeli zajeti z lokalno valuto, so (Brixton Pound history, 2014):
raznoliko lokalno gospodarstvo z živahno glavno nakupovalno ulico in lokalno tržnico,
ustvarjanje zgodovine močnega skupnostnega duha in bogate mešanice kultur v Brixtonu,
sled revolucije, aktivizma, sprememb in dinamičnih ljudi.
Dve leti pozneje, septembra 2011, so nadgradili sistem poslovanja s tako imenovano e-valuto,
ki omogoča plačevanje z mobilnim telefonom preko kratkih sporočil. Potrošniki so za vsakih
10 GBP, ki so jih naložili na svoj spletni račun, prejeli 11 BF. Slednje pomeni 10 % višjo
kupno moč. Če želijo zamenjati denar nazaj v GBP, plačajo 10 % menjalne provizije
(Kennedy et al., 2012, str. 124).
BF ima podporo lokalnega sveta, ki jim namenja tudi finančno podporo. V prihodnosti želijo
valuto razširiti na celotni mestni okraj Lambeth, kar bi doseglo 500.000 ljudi za razliko od
sedanjih 60.000. Ta širitev bi prinesla možnost pridelave lokalne hrane, saj ima mestni okraj
zemljo, ki je primerna za pridelavo hrane. Lokalni svet preiskuje tudi možnosti za plačilo
lokalnih davkov v lokalni valuti (Kennedy et al., 2012, str. 124–125).
30
Vir: Ward, MSN Money, 2011.
BF upravlja skupnostno interesno združenje (angl. community interest company) BF, ki
zaposluje štiri ljudi za polovični delovni čas. Projekt je financiran s pomočjo donacij in
dotacij. Vse rezerve v nacionalni valuti so prenesli iz večje privatne banke v Londonsko
vzajemnoposojilno združenje (angl. London Mutual Credit Union), ki bo tudi glavni partner v
bodoče. Slednje vzajemnoposojilno združenje deluje kot kooperativa s poslovalnico v
središču Brixtona. Poleg tega se je skupnostno interesno združenje BF povezalo tudi z
nizozemsko razvojno agencijo QOIN (angl. agency for community currencies), ki ponuja
odprtokodno programsko opremo za plačila preko mobilnih telefonov (Kennedy et al., 2012,
str. 125). Kljub temu da je primarni namen podpora lokalnemu gospodarstvu, sta uspešnost
lokalne valute in nov trendovski imidž pripomogla k odpiranju novih trgovinskih verig. Kljub
temu je osredotočenost BF usmerjena v nadaljnjo krepitev lokalnega gospodarstva in
sodelovanje z Londonskim vzajemnoposojilnim združenjem ter z lokalnim svetom (Kennedy
et al., 2012, str. 125).
V Tabeli 3 na naslednji strani so predstavljene glavne značilnosti lokalne valute BF.
Slika 3: Bankovci brixton funta
31
Tabela 3: Glavne značilnosti brixton funta
Glavne značilnosti Opis
Vrsta kuponski sistem
Leto ustanovitve 2009
Regija Brixton, London, Velika Britanija
Glavni namen podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti mobiliziranje prostih poslovnih kapacitet; povečanje kupne moči;
poživitev glavne nakupovalne ulice
Slabosti dodatni stroški za varnostno zaščito bankovcev; povečan prihod
novih trgovskih verig v regijo; odvisnost od zunanjega
financiranja
Mehanizem lokalni papirnati denar krit z GBP; natisnjeni bankovci s polno
varnostno zaščito in z grafičnim oblikovanjem lokalnih
umetnikov; bančne storitve z Londonskim vzajemnoposojilnim
združenjem
Standard vrednosti 1 BF = 1 GBP
Promet 30.000 BF v obtoku
Upravljanje skupnostno interesno združenje BF
Vodstvo štirje zaposleni za polovični delovni čas
Amortizacija sponzorstvo; financiranje prek razpisov
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 122; Brixton Pound
history, 2014.
2.4.2.2 Chiemgauer
Chiemgauer je lokalna valuta, ki je nastala na pobudo Christiana Gellerija, učitelja ekonomije
na waldorfski šoli v mestu Prien-em-Chiemsee v Nemčiji. Dijake je želel poučiti o financah
na malo drugačen način, z ustanovitvijo lastne valute. Poimenovali so jo chiemgauer, po regiji
na Bavarskem (Palmer & Collinson, 2011). Dijaki so od leta 2003 sodelovali z lokalnimi
podjetji in razvijali projekt vse do leta 2005, ko je projekt postal neodvisen (North, 2010, str.
122). V prvem letu se je projektu priključila peščica podjetij in 130 posameznikov. Letni
promet je znašal 75.000 evrov. Kljub temu so bila podjetja pripravljena odšteti 5 %
transakcijskih stroškov na vsako transakcijo. 60 % denarja, zbranega s transakcijskimi stroški,
so porabili za financiranje novega šolskega športnega centra (Kennedy et al., 2012, str. 145).
32
Od leta 2003 so organizirali forume pod okriljem organizacije Chiemgauer e.V, ki upravlja z
valuto chiemgauer. Na forumih so ljudje sami odločali o prihodnosti valute. Leta 2007 so
ustanovili Regios kooperativo. Odločili so se za bolj robustno upravljanje, ki bi podprlo
nadaljnji gospodarski razvoj. Kooperativa upravlja z vsemi chiemgauer transakcijami in skrbi
še za štiri druge lokalne valute v regiji. Poleg tega kooperativa ponuja mikrokreditna posojila
mladim podjetjem v lokalni in nacionalni valuti. Konec leta 2013 je bilo vključenih že 2.769
posameznikov in 627 podjetij, ki so ustvarili za 7,2 milijona evrov prometa (Gelleri, 2014).
Kooperativa ima tri zaposlene za polni delovni čas in dvajset prostovoljcev (Kennedy et al.,
2012, str. 144).
Posamezniki, ki se pridružijo sistemu, dobijo brezplačno kartico za elektronsko poslovanje,
imenovano Regiocard. Chiemgauer valuto lahko kupijo z evri po menjalnem tečaju 1 : 1 ali
ponudijo svoje izdelke in storitve ostalim članom v zameno za chiemgauerje. Pri vsaki
menjavi evrov v chiemgauer valuto se dodatne 3 % od zneska nakaže na račun lokalne
neprofitne organizacije po izboru člana, ki menja denar. Izbira lahko med približno 250
neprofitnimi organizacijami. Posameznik ne more zamenjati chiemgauerjev nazaj v evre
(Kennedy et al., 2012, str. 145).
Lokalna podjetja plačajo za vključitev v sistem enotni strošek registracije, ki znaša 100 evrov.
Na voljo so trije različni poslovni računi (Kennedy et al., 2012, str. 146):
standardna tarifa: članarina 10 evrov na mesec in 5 % provizije pri menjavi v evre;
aktivna tarifa: članarina 5 evrov na mesec in 10 % provizije pri menjavi v evre;
brezplačna tarifa: Minimalna menjava v chiemgauer valuto v skupni vrednosti 1.200
evrov na leto in 10 % provizije pri menjavi v evre.
Podjetja lahko lokalni denar kadarkoli zamenjajo v evre. Pri vsaki menjavi se plača provizija
(5 % ali 10 %), od katere se 3 % nameni za donacije neprofitnim organizacijam, preostanek
pa je namenjen za pokritje administracijskih stroškov (Kennedy et al., 2012, str. 146). Od
ustanovitve do konca leta 2013 so neprofitnim organizacijam namenili 342.540 evrov. V letu
2013 je bilo včlanjenih 253 različnih organizacij (Gelleri, 2014).
Chiemgauer aktivno sodeluje s šestimi regijskimi bankami in petdesetimi točkami, kjer je
možno zamenjati evre v lokalno valuto. Mesečno prodajo približno 100.000 chiemgauerjev in
jih prejmejo 98.000. To pomeni, da se na mesečni ravni poveča količina denarja v obtoku za
2.000 enot. Povečuje se uporaba elektronskega bančništva, eChiemgauer. Regiocard plačila
omogočajo potrošniku direktno nakazilo iz svojega računa v evrih na račun podjetja v
chiemgauer valuti (Kennedy et al., 2012, str. 146).
Bankovci so natisnjeni v apoenih po 1, 2, 5, 10, 20 in 50. Imajo štirinajst različnih varnostnih
lastnosti, med drugim ultravijolično barvo, logotip in individualno serijsko številko. Strošek
vsakega bankovca je deset evro centov. Bankovci so oblikovani tako, da prikažejo lokalni
33
ponos (North, 2010, str. 123). Vsako četrtletje bankovci izgubijo 2 % vrednosti, torej 8 % na
leto. Če denarja ne zapraviš v roku treh mesecev, lahko kupiš nalepko, s katero podaljšaš
veljavnost za naslednje tri mesece, kar je primer žigosanega denarja. Za vsak chiemgauer, ki
ga želiš »obnoviti«, je treba plačati dva evro centa. Slednje ljudi spodbudi, da denar zapravijo
čim hitreje. Ocenjeno je, da chiemgauer kroži trikrat hitreje kot evro in nikoli ne zapusti regije
(North, 2010, str. 124). Chiemgauer bankovci z nalepko za podaljšanje veljavnosti so
prikazani na Sliki 4.
Vir: Klein, Reformatorisch Dagblad, 2011.
Pred začetkom chiemgauer valute so analiziral več različnih vrst lokalnih valut. Odločali so se
med menjalnim krogom in kuponskim sistemom. Menjalni krog so črtali s seznama, saj po
njihovem mnenju ustvari preveč neaktivnih računov. S tem menijo, da ne bi dosegli cilja
podpore lokalnemu gospodarstvu. Na koncu so se odločili za žigosan denar, ki združuje
kuponski sistem, krit z evri, ter četrtletno ležarino, ki pospešuje kroženje denarja (Kennedy et
al., 2012, str. 148).
Vsa pravila v sistemu so določena demokratično. Njihov cilj je doseči 1.000 podjetij in
10.000 posameznikov, kar bi pomenilo vzdržen sistem za prihodnost (Kennedy et al., 2012,
str. 149).
V Tabeli 4 na naslednji strani so predstavljene glavne značilnosti lokalne valute chiemgauer.
Slika 4: Chiemgauer bankovci z nalepko za podaljšanje veljavnosti
34
Tabela 4: Glavne značilnosti chiemgauer valute
Glavne značilnosti Opis
Vrsta kuponski sistem
Leto ustanovitve 2003
Regija Chiemsee, Bavarska, Nemčija
Glavni namen podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti mobiliziranje prostih poslovnih kapacitet; povečanje kupne moči;
poživi glavno nakupovalno ulico
Slabosti dodatni stroški za varnostno zaščito bankovcev; provizija za
menjavo chiemgauer v evre za podjetja; posamezniki ne morejo
zamenjati chiemgauer v evro
Udeleženci 267 podjetij, 2.769 potrošnikov in 253 organizacij v letu 2013
Mehanizem lokalni papirnati denar krit z evri; natisnjeni bankovci s polno
varnostno zaščito in z grafičnim oblikovanjem lokalnih
umetnikov; strošek ležarine 2 % na četrtletje; elektronska kartica
Regiocard; mikrokreditna posojila
Standard vrednosti 1 chiemgauer = 1 evro
Promet 7,2 milijona evrov v letu 2013
Upravljanje organizacija Chiemgauer e.V in Regios kooperativa
Vodstvo tri zaposleni za polni delovni čas in dvajset prostovoljcev
Amortizacija članarine; stroški ležarin; menjalne provizije
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 144; Gelleri,
Chiemgauer, 2014.
2.4.2.3 Equal dolarji
Equal dolarji (ED) je lokalna valuta, ki promovira izmenjavo dobrin, storitev in dela preko
članske mreže v Philadelphiji. Nastala je leta 1996 pod okriljem neprofitne organizacije
Resources for Human Development (v nadaljevanju RHD), ki deluje v 14 zveznih državah v
Združenih državah Amerike ter izvaja 160 različnih lokalnih programov. Njihov cilj je
omogočiti ljudem večjo neodvisnost in boljše pogoje za življenje v družini in skupnosti.
Ponujajo stanovanjske storitve za ljudi v stiski, ljudi s posebnimi potrebami, odvisnike in
brezdomce (RHD – Who We Are, 2014). Z valuto ED upravlja en zaposlen za polni delovni
čas s tremi pomočniki (Kennedy et al., 2012, str. 132).
35
V sistemu ED razlikujejo med lokalnimi podjetji, ki sprejemajo lokalno valuto, in tistimi, ki je
ne sprejemajo. Utrditi želijo močnejše medsebojne odnose v skupnosti. ED je neprofitni
bančni sistem, ki svojim članom ponuja brezobrestna posojila, dostop do izposojevalnice
orodij, izobraževalno mrežo, četrtletno glasilo in priložnost za trženje (RHD – Equal Dollars
program, 2014).
Člani med seboj izmenjujejo dobrine in storitve z ED, ki jih lahko uporabijo na lokalnih
tržnicah, trgovinah, mestnih kmetijah (angl. urban farms) ali skupnostnem programu za
obnovo koles. Bankovci so na voljo v apoenih po 1, 5, 10 in 20. Primer bankovca za 1 ED je
prikazan na Sliki 5. Poleg lokalnih tržnic pa RHD vsak ponedeljek organizira živilsko tržnico,
kjer ponuja lokalno pridelano hrano in hrano, ki jo podarijo trije največji distributerji hrane v
regiji. Podarijo jim hrano s pretečenim rokom ali proizvode, ki bi jih drugače zavrgli
(McDuffie, 2013). Povezali so se tudi z lokalnimi Amiši, ki prejemajo 10 % plačila v ED za
hrano, ki jo sami pridelujejo. ED porabijo za nakup ostalih dobrin, predvsem oblek in rjavega
sladkorja (Blake, 2012). Organizacije, ki poslujejo z ED, organizirajo različne prostovoljske
akcije, kjer prostovoljci v zameno za pomoč prejmejo plačilo v ED (McDuffie, 2013).
Prostovoljci, ki pomagajo do štiri ure na dan, prejmejo plačilo 25 enot, in 50 enot tisti, ki
pomagajo do osem ur na dan. Prostovoljcem pripada tudi možnost prve izbire na tržnici
(Kennedy et al., 2012, str. 135). V letu 2013 je bilo v obtoku 2,5 milijona ED (Han, 2014).
Vir: The currency, Equal Dollars, 2014.
S prihodom nove direktorice, Deneene Brockington, leta 2008 se je začelo novo obdobje za
ED. Skupnosti je želela omogočiti dostop do nakupa hrane, oblačil, zdravstvenih storitev in
ostalih osnovnih dobrin. Naslednji korak je bil, da člane prepriča v porabo vsaj 10 ED na
teden, da postane poraba njihova dnevna rutina. V letu 2013 je bilo med drugim mogoče z ED
plačati v lekarni do 5 enot na recept. 300 zaposlenim na sedežu RHD izplačujejo bonuse v
Slika 5: Bankovec za 1 equal dolar
36
lokalni valuti (Kennedy et al., 2012, str. 134).
Leta 2010 so RHD izdali brezobrestno petletno posojilo sami sebi v vrednosti 25.000 enot, s
katerim so izplačali bonuse zaposlenim. Zaposleni so nato zapravili denar na RHD tržnici, s
čimer se je denar vrnil nazaj v RHD. Poleg tega RHD zaračuna organizacijam svoje proste
poslovne prostore v lokalni valuti, slednje pa organizacijam omogoči, da sprejemajo lokalno
valuto. RHD ni pokroviteljska do revnih ljudi, ampak je orodje, s katerim si lahko revni ljudje
pomagajo do dodatnega dohodka (Kennedy et al., 2012, str. 134–135). V letu 2011 so se
odločili, da standard vrednosti znižajo iz prvotne menjave 1 : 1 v menjavo 1 ED proti 0,8
USD in s tem povečajo kroženje lokalne valute (Kennedy et al., 2012, str. 136). Po mnenju
Deneene Brockington je najboljša lastnost ED ta, da preden jih prejmeš, moraš storiti nekaj za
drugega (Han, 2013).
V Tabeli 5 so predstavljene glavne značilnosti lokalne valute ED.
Tabela 5: Glavne značilnosti equal dolarjev
Glavne značilnosti Opis
Vrsta kuponski sistem
Leto ustanovitve 1995
Regija Philadelphia, ZDA
Glavni namen podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti omogoča velikim neprofitnim organizacijam, da delujejo kot
banka, ponujajo posojila in delno plačilo v lokalni valuti ter s
tem podpirajo notranji gospodarski krog; povečana kupna moč
Slabosti verjetnost moralnega hazarda pri podeljevanju brezobrestnih
posojil; odvisni od zunanjega financiranja
Udeleženci 150 podjetij; 300 potrošnikov
Mehanizem lokalni papirnati denar krit z USD; natisnjeni bankovci s polno
varnostno zaščito in z grafičnim oblikovanjem lokalnih
umetnikov
Standard vrednosti 1 ED = 0,80 USD
Promet 2,5 milijona ED v obtoku leta 2013
se nadaljuje
37
nadaljevanje
Glavne značilnosti Opis
Upravljanje RHD
Vodstvo en zaposlen za polni delovni čas s tremi pomočniki
Amortizacija sponzorstvo; financiranje prek razpisov
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 132; Han, 6abc.com,
2013.
2.4.3 Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom menjalnega kroga
V skupino Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom menjalnega kroga sodijo lokalne valute,
ki okrepijo lokalno mrežo, spodbujajo medsosedsko menjavo in prostovoljstvo v lokalnih
projektih. Sodelujoči pridobijo nova znanja in izkušnje na trgu dela ali razvijejo nove
poslovne ideje, ki lahko prav tako krepijo lokalno gospodarstvo. Takšni sistemi imajo
možnost, da pokrijejo večje regije ali navdihnejo rast medregijskih mrež (Kennedy et al.,
2012, str. 167). Primer lokalnih valut, ki krepijo lokalno skupnost s pomočjo menjalnega
kroga, so predvsem sistemi LETS in časovno bančništvo. Primer je Community Exchange
System (v nadaljevanju CES) v Južnoafriški republiki.
2.4.3.1 Community Exchange System
Leta 2003 ustanovljeni CES je spletni sistem, ki omogoča posameznim LETS-sistemom in
časovnim bankam minimizirati administrativne stroške. Sistemom LETS in časovnim bankam
ponujajo spletno aplikacijo za svoje člane, kjer lahko medsebojno trgujejo. Na začetku je CES
na skupnem strežniku združil 6 LETS-sistemov, ki so bili takrat aktivni v Južnoafriški
republiki. V letu 2005 so se CES-u pridružili tudi LETS-sistemi iz Avstralije in Nove
Zelandije. S tem je CES postal prvi mednarodni klirinški sistem za lokalne valute (Kennedy et
al., 2012, str. 176). Konec leta 2013 je CES vključeval 700 različnih LETS-sistemov in
časovnih bank v 62 državah (Press Release, 2014).
CES je neprofitno podjetje, katerega namen je združiti sisteme LETS in časovne banke v
enoten sistem. S tem se bo zmanjšala administracija in omogočila medsebojna menjava med
sistemi. Deluje podobno kot internetno bančništvo, kjer vsak posameznik spremlja svoje
transakcije, obenem pa nudi tudi spletno tržnico. Preko sistema je mogoče oglaševati svoje
spretnosti, najti ponudbe ostalih uporabnikov ali objaviti zahtevek za dobrino ali storitev, ki jo
posameznik potrebuje. Ko posameznik najde nekaj, kar potrebuje, kontaktira prodajalca in ta
priskrbi zahtevano. Plačilo knjiži prodajalec preko spleta, kjer se prodajalcu knjiži pozitivna
38
bilanca in kupcu negativna. Podatki o posameznikovem stanju so vidni vsem udeležencem v
posameznem sistemu, saj s tem omejijo prekomerno negativne in pozitivne bilance (How
does the CES work?, 2014). Posamezni sistemi se lahko odločijo, ali bodo uvedli omejitev na
pozitivno in negativno stanje. CES intervenira, če je menjava med dvema sosednjima
sistemoma v razmerju 1 : 100, torej en sistem drugemu proda 100-krat več dobrin in storitev.
V tem primeru CES omeji medsebojno trgovanje in dovoli prodajo v drugi sistem samo
članom v sistemu, ki je v negativni bilanci, da se medsebojna bilanca izenači. Do tega primera
je do sedaj prišlo le enkrat (Kennedy et al., 2012, str. 177).
Kljub temu da CES deluje preko interneta, ga lahko uporabljajo tudi tisti, ki so brez
računalnika ali pametnega telefona. To je mogoče s pomočjo lokalnih koordinatorjev, preko
katerih trgujejo člani brez dostopa do interneta (How does the CES work?, 2014).
Spletna stran CES-a ponuja sofisticiran sistem različnih administratorskih pravic (Kennedy et
al., 2012, str. 177):
super administrator: na voljo polni dostop. Te pravice ima zgolj CES;
lokalni administrator: dostop do vseh funkcij v lokalnem sistemu;
lokalni članski administrator: urejanje novo pridruženih članov;
lokalni koordinator: navadni člani, ki upravljajo z računi drugih uporabnikov, ki nimajo
dostopa do interneta;
član: upravljanje z lastnim računom.
CES lokalnim sistemom priporoča, da zaračunajo 4 % na transakcije, s čimer pokrijejo lastne
stroške administracije. Poleg tega CES vsakemu lokalnemu sistemu zaračuna dajatev v
vrednosti 1 % od celotnega prometa za lastne stroške, ki pa se bo z večanjem CES-a zniževal.
CES prejema tudi donacije uporabnikov v nacionalni valuti (Kennedy et al., 2012, str. 177–
178). CES zaposluje eno osebo in prostovoljce (Kennedy et al., 2012, str. 174).
V Tabeli 6 so predstavljene glavne značilnosti CES-a.
Tabela 6: Glavne značilnosti Community Exchange System
Glavne značilnosti Opis
Vrsta menjalni krog
Leto ustanovitve 2003
Regija sedež v Južnoafriški republiki, baza globalne mreže
se nadaljuje
39
nadaljevanje
Glavne značilnosti Opis
Glavni namen krepitev lokalne skupnosti
Prednosti omogoča menjavo med posamezniki; povečanje kupne moči;
minimizira stroške administracije
Slabosti verjetnost sistemske napake ima lahko velike posledice, glede na
velikost in število priključenih lokalnih valut
Udeleženci vključenih 700 lokalnih sistemov LETS in časovnih bank iz 62
držav
Mehanizem članska udeležba; vzajemnoposojilna valuta, ki nastane z
izravnavanjem pozitivne in negativne bilance med člani, ki
trgujejo; krita z obljubo o dobavi lokalnih dobrin in storitev; vse
transakcije se beležijo; lastna spletna programska oprema –
spletna tržnica in spremljanje transakcij; brez tiskanega
papirnatega denarja
Standard vrednosti različen glede na državo; CES izdaja menjalne tečaje med
sodelujočimi lokalnimi sistemi LETS in časovnimi bankami,
glede na priporočljivo minimalno plačo v posamezni državi
Promet ni podatka
Upravljanje neprofitno podjetje
Vodstvo en zaposlen in prostovoljci
Amortizacija donacije v nacionalni valuti; dajatev lokalnih sistemov LETS in
časovnih bank v vrednosti 1 % od njihovega letnega prometa
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 174; Press Release,
Community Exchange System, 2014.
2.4.4 Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom kuponskega sistema
V zadnjo skupino, Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom kuponskega sistema, sodijo
lokalne valute, ustanovljene z namenom krepitve lokalne skupnosti (okrepiti lokalno mrežo,
spodbuditi medsosedsko menjavo in prostovoljstvo v lokalnih projektih) s pomočjo
kuponskega sistema.
Primer te skupine je Blaengarw Time Centre (v nadaljevanju časovni center).
40
2.4.4.1 Blaengarw Time Centre
Časovni center je leta 2006 ustanovil Creation Development Trust (v nadaljevanju CDT).
CDT je neprofitna organizacija v južnem Walesu v Veliki Britaniji. Vas s približno 2.000
prebivalci je tipično postindustrijsko območje, ki ga pestijo problemi visoke brezposelnosti,
osamljenost ljudi in skupnostni razkol (Kennedy et al., 2012, str. 169). Kot najbolj primerno
rešitev zgoraj navedenih težav so videli v ustanovitvi časovnega centra v lokalni delavski
dvorani. Primarni namen projekta je spodbuditi ljudi k pomoči celotni skupnosti (Kennedy et
al., 2012, str. 170). Časovni center je primer časovne banke, le da so izbrali drugačen
mehanizem. Uporabljajo kuponski sistem namesto menjalnega kroga. V menjalnem krogu
časovne kredite izdajajo posamezniki, medtem ko jih tu organizacija. Vsi izdani časovni
krediti so kriti z aktivnostmi časovnega centra in centralne administracije (Kennedy et al.,
2012, str. 172–173). V tem primeru gre za časovno banko oblike organizacija–član (Coote et
al., 2008, str. 15–16).
Ljudje so dobrodošli, da se pridružijo različnim aktivnostim. Aktivnosti potekajo na lokacijah
v družbeni lasti, na primer družbena kavarna in knjižnica. Lahko pomagajo v časovnem centru
s pomočjo pri administraciji, vzdrževanju prostorov ali s pomočjo pri socialnih dogodkih.
Med drugim pa lahko pomagajo v skupnostnih projektih, na primer s sodelovanjem v
družbenih, umetniških in okoljevarstvenih projektih (Blaengarw Time Centre, 2014).
Posamezniki s podobnimi interesi se s pomočjo centra združijo v različne skupine, na primer
v skupine za izdelovanje čestitk, organiziranje koncertov in festivalov, pletenje in šivanje
(Kennedy et al., 2012, str. 170–171). Vsaka ura, ki jo član nameni za pomoč skupnosti, se
lahko porabi na različne načine, na primer za udeležbo na družbenih dogodkih in aktivnostih.
Vsaka ura dela predstavlja en časovni kredit, ki je izplačan v papirnatem denarju, v apoenih
po 1 in 2. Če se posameznik odloči udeležiti gledališke predstave, ki traja tri ure, jo lahko
plača s 3 časovnimi krediti ali v nacionalni valuti (Coote et al., 2008, str. 28). Časovni krediti
so izmenljivi in si jih lahko posamezniki med seboj izmenjujejo ali podarjajo (Kennedy et al.,
2012, str. 173). Letno 1.000 posameznikov, 30 društev in 15 socialnih podjetij skupaj opravi
približno 60.000 ur dela (Kennedy et al., 2012, str. 168).
Nastalo je veliko novih projektov in socialnih podjetij, ki poleg različnih tečajev ponujajo tudi
gostinske storitve, predvsem pijačo, ter v nekaterih primerih hrano. Večina projektov bi bila
finančno nevzdržna, če ne bi uporabljali dvojnega sistema, nacionalne in lokalne valute.
Zanimiv je projekt »four to six club«, ki organizira prevoz otrok iz šole v časovni center, kjer
so v varstvu nekaj ur na dan. Po službi jih starši poberejo in storitev plačajo s časovnimi
krediti ali v nacionalni valuti (Kennedy et al., 2012, str. 172). V letu 2007 je skupnost
organizirala festival, ki je bil prvi po 21 letih. Skupaj so naredili več kot 200 kostumov in
zaslužili približno 7.000 časovnih kreditov. Festival je bil zelo uspešen, zato ga sedaj
organizirajo vsako leto (Coote et al., 2008, str. 29).
V Tabeli 7 na naslednji strani so predstavljene glavne značilnosti časovnega centra.
41
Tabela 7: Glavne značilnosti Blaengarw Time Centre
Glavne značilnosti Opis
Vrsta kuponski sistem (časovna banka)
Leto ustanovitve 2006
Regija Blaengarw, Velika Britanija
Glavni namen krepitev lokalne skupnosti
Prednosti pomoč lokalnim neprofitnim organizacijam, da dobijo pomoč pri
družbenih projektih; zahvala prostovoljcem za družbeno koristno
delo; povečanje kupne moči
Slabosti odvisnost od zunanjega financiranja
Udeleženci 1.000 članov; 30 društev; 15 socialnih podjetij
Mehanizem lokalni papirnati denar, ki je krit z aktivnostmi
Standard vrednosti 1 časovni kredit = 1 ura dela
Promet 60.000 ur na leto
Upravljanje CDT, neprofitna organizacija
Vodstvo 2 menedžerja in prostovoljci
Amortizacija sponzorstvo; financiranje prek razpisov
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 168.
2.4.5 Mešana skupina lokalnih valut
Pri vpeljavi nekih lokalnih valut imamo tudi posebne primere, ki začnejo z enim
mehanizmom in nato s časom vpeljejo novega. Primer je Talente Tauschkreis Vorarlberg v
Avstriji. Leta 1996 so začeli z menjalnim krogom in nato v letu 2006 uvedli še kuponski
sistem (Kennedy et al., 2012, str. 99). Navedeni primer je predstavljen v nadaljevanju.
2.4.5.1 Talente Tauschkreis Vorarlberg
Talente Tauschkreis Vorarlberg je lokalna valuta v Avstriji, ustanovljena leta 1996
(Geschichte, 2014). Vorarlberg ali Predarlska je druga najmanjša zvezna dežela v Avstriji.
Leži na skrajnem zahodu države, kjer meji na Nemčijo, Švico in Luksemburg (Predarlska,
2014). V začetku so ustanovili društvo Talente Tauschkreis kot pravno podlago za začetek
lokalne valute. Odločili so se za mehanizem menjalnega kroga. V prvem letu se je pridružilo
42
95 članov. V letu 2012 so imeli 758 članov, vključno z organizacijami in podjetji. Člani
izvolijo ekipo 25 ljudi, v kateri ima vsak član ekipe določeno vlogo, ki jo bo opravljal v
svojem mandatu. Mandat traja nekaj let oziroma po potrebi. Pred začetkom mandata ima
izvoljena ekipa ljudi izobraževanje, kjer vsak član prejme organizacijski priročnik z opisom
glavnih nalog. Ekipa ima srečanja vsakih šest tednov ter enkrat letno, ko se dobijo za cel dan.
Člani ekipe delajo polovico časa kot prostovoljci in polovico za plačilo v lokalni valuti
talente. Nihče ni plačan v evrih (Kennedy et al., 2012, str. 127).
V letu 2007 so mehanizmu menjalnega kroga dodali še kuponski sistem. Za to potezo so se
odločili, ker so bili člani zelo navdušeni nad uspehom in učinkovitostjo chiemgauer valute. Z
uvedbo novega mehanizma so želeli zadržati kupno moč v regiji (Kennedy et al., 2012, str.
128). V veljavi sta dve vrsti valut, ki se razlikujeta zgolj v obliki. Prva, imenovana talent, je v
elektronski obliki. Pridobi se jo z delom v menjalnem krogu in se jo uporablja v podjetjih in
pri članih, ki sodelujejo v menjalnem krogu. Druga, imenovana taler, je papirnati denar, ki je
predvsem namenjen novim članom za pridobitev zaupanja v sistem. Taler lahko kupijo po
tečaju 1 evro za 1 taler, ki ga lahko nato zamenjajo nazaj v evre. Če talerje zamenjajo v evre,
plačajo 15 % provizijo, ki se nameni za plačilo administrativnih stroškov in za donacije
prostovoljnim organizacijam. Taler lahko zamenjajo tudi v elektronsko obliko, talent, brez
stroškov (Kennedy et al., 2012, str. 129). Z delom v menjalnem krogu je priporočena vrednost
1 ure dela za 100 talentov oziroma 10 evrov. Člani se med seboj dogovorijo za primerno ceno
(Leitlinien, 2014). Stroška ležarine niso uvedli, saj so menili, da je za člane prezahtevna in
nepotrebna komplikacija pri dnevni menjavi (Kennedy et al., 2012, str. 129).
Pred uvedbo kuponskega sistema so potrebovali boljšo pravno strukturo organizacije, zato so
ustanovili kooperativo Talente. Kooperativa ureja administracijo za papirnati denar taler ter
služi članom kot platforma za nove ideje, predvsem za družbene in okoljevarstvene cilje
(Kennedy et al., 2012, str. 129).
Organizacija se financira s članarinami in menjalnimi taksami. Članarino je mogoče plačati v
lokalni valuti ali v evrih (Kennedy et al., 2012, str. 128). Lokalna oblast je leta 2010, kot prva
v Evropi, dovolila delno plačilo davkov v lokalni valuti. To je bil pozitivni signal za javnost,
saj je zagotovil dodatno zaupanje v sistem (Kennedy et al., 2012, str. 131). Letni promet znaša
3 milijone talentov (Was sind Talente?, 2014).
V Tabeli 8 na naslednji strani so predstavljene glavne značilnosti lokalne valute Talente
Tauschkreis Vorarlberg.
43
Tabela 8: Glavne značilnosti Talente Tauschkreis Vorarlberg
Glavne značilnosti Opis
Vrsta menjalni krog in kuponski sistem
Leto ustanovitve 1996
Regija Predarlska, Avstrija
Glavni namen krepitev lokalne skupnosti in podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti oživitev lokalnega gospodarstva; povečanje kupne moči; možno
delno plačilo davkov
Slabosti kompleksnost sistema; visoka provizija za menjavo v evre
Udeleženci 758 članov, vključno z društvi in podjetji
Mehanizem valuta, ki nastane z izravnavanjem pozitivne in negativne bilance
med člani; kritje z obljubo o dobavi lokalnih dobrin in storitev;
vse transakcije se beležijo; dodatni lokalni papirnati denar je krit
z evri
Standard vrednosti menjalni krog: 10 talentov = 1 evro;
kuponski sistem: 1 taler = 1 evro
Promet 3 milijone talentov na leto
Upravljanje Društvo Talente Tauschkreis in kooperativa Talente
Vodstvo 25 članov ekipe
Amortizacija članarina in menjalna taksa
Vir: M. I. Kennedy et al., People money: The promise of regional currencies, 2012, str. 126; Was sind Talente?,
Talente, 2014.
3 METODOLOGIJA
Pri raziskovanju delovanja lokalnih valut v praksi sem uporabil kvalitativni pristop. Kvaliteta
v kvalitativni raziskavi se nanaša na pomene, koncepte, definicije, karakteristike, metafore,
simbole in opise stvari (Berg, 2001, str. 3). Ta pristop je najbolj primeren, saj sem želel
pridobiti poglobljen vpogled v mnenja ljudi, za razliko od kvantitativnega pristopa, kjer se
meri količino nečesa (Ayiro, 2012, str. 87).
Pri kvalitativni raziskavi je nemogoče določiti točne korake procesa analize podatkov, zato
literatura nudi zgolj priporočila in namige (Berg, 2001, str. 102). Pri sestavljanju intervjujev in
analizi podatkov sem sledil priporočilom, ki jih predlagajo Berg (2001), Adams (2007) in
Ayiro (2012).
44
3.1 Intervju
Pri zbiranju podatkov sem opravil intervjuje z ustanovitelji različnih lokalnih valut v Veliki
Britaniji. Uporabil sem delno strukturiran intervju, ki, za razliko od strukturiranega, omogoča
pridobiti širok nabor informacij, saj dovoli postavljati dodatna vprašanja, ki omogočijo širši
vpogled v raziskovano področje (Adams, 2007, str. 145). Pri delno strukturiranem intervjuju
se vprašanja postavljajo sistematično in v enakem vrstnem redu vsakemu intervjuvancu, toda
od izpraševalca je zaželeno, da razširi intervju z dodatnimi vprašanji (Berg, 2001, str. 70).
Holstein in Gubrin (v Berg, 2001, str. 68) opisujeta aktivno intervjuvanje kot dinamičen in
konstruktiven proces, ki ne sme potekati enostransko. Z intervjuvancem je treba vzpostaviti
razmerje, ki bo omogočilo pridobiti večjo količino informacij. Za pridobivanje informacij
med intervjujem mora izpraševalec postavljati vprašanja tako, da z odgovorom pridobimo
potrebne podatke. Intervjuvanca je treba motivirati, da poda odgovor čim bolj odkrito in
popolno (Berg, 2001, str. 76).
Pri oblikovanju vprašanj je treba biti pozoren na izrazoslovje, saj so si intervjuvanci med
seboj različni. Če opravljamo intervjuje na večji populaciji, potem vprašanja prilagodimo
tako, da jih bodo razumeli vsi. To lahko ustvari tudi določene probleme, saj bodo lahko bolj
sofisticirani intervjuvanci reagirali negativno, če bodo vprašanja zelo posplošena (Berg, 2001,
str. 77). V mojem primeru, kjer intervjuvam ustanovitelje lokalnih valut, je slednji problem
postranski.
Intervju je precej zamuden proces. Možnost je izbirati med kratkim ali dolgim intervjujem.
Berg (2001, str. 80) pravi, da je dolžina odvisna od raziskovalnega vprašanja. Če potrebujemo
samo nekaj vprašanj, da odgovorimo na raziskovalno vprašanje, potem ni potrebe po dolgem
intervjuju. Dolžina intervjujev je odvisna tudi od poteka pogovora, če pogovor steče, potem
lahko intervjuvanec ponudi obširen in podroben odgovor. V primeru drugačne situacije pa
lahko intervjuvanec poda kratek odgovor (Berg, 2001, str. 81).
Med intervjujem je treba biti pozoren tudi na nebesedno izražanje (Berg, 2001, str. 90).
Izpraševalec mora biti med drugim pozoren na postavljanje vprašanj, ki lahko intervjuvanca
spravijo v neprijeten položaj. Taka vprašanja je treba hitro prepoznati, drugače lahko
intervjuvanec odgovori z lažjo, spremeni temo pogovora, ne odgovori ali celo prekine intervju
(Berg, 2001, str. 91).
Da se lahko doseže bolj popoln in podroben intervju, mora izpraševalec uporabljati različne
tehnike. Berg (2001, str. 97) predlaga tehniko neprijetne tišine (angl. uncomfortable silence),
odmeva (angl. echo) in pustiti ljudi govoriti (angl. letting people talk). S tehniko neprijetne
tišine zavestno ustvarimo daljše obdobje tišine po tem, ko postavimo vprašanje, četudi
intervjuvanec odgovori na vprašanje z eno besedo. Predvsem v zahodni kulturi ljudem ni všeč
tišina med pogovorom, zato bo intervjuvanec prekinil tišino s ponovitvijo odgovora ali pa
45
podal dodatno obrazložitev. Odvisno od situacije lahko odgovori tudi s »to je vse, kar imam
za povedati« ali s čim podobnim. Berg (2001, str. 97) priporoča, da taka tišina traja
maksimalno 45 sekund. Tehnika odmeva pomeni, da izpraševalec sporoči intervjuvancu, da
razume, o čem govori in da ga posluša. To stori s krajšim povzetkom, kar je intervjuvanec
ravnokar povedal. Tretja tehnika, pustiti ljudi govoriti, pomeni, da se mora izpraševalec
izogibati nenamernim prekinitvam, ko intervjuvanec odgovarja na vprašanje.
3.2 Raziskovalno vprašanje
Pri izvajanju kvalitativne raziskave je treba pred začetkom raziskave postaviti raziskovalno
vprašanje.
Za namen raziskovanja lokalnih valut sem si postavil glavno vprašanje:
Kako delujejo lokalne valute v praksi?
Poleg glavnega vprašanja sem oblikoval še sklop podvprašanj:
Zakaj posamezniki ustanovijo lokalno valuto?
S katerimi dobrinami in storitvami se največ trguje?
Kako je s plačevanjem davkov?
Kako so na začetku promovirali lokalno valuto?
Ali ima lokalna valuta stabilizacijski vpliv na lokalno gospodarstvo?
Kakšne so negativne in pozitivne lastnosti lokalnih valut?
Na podlagi zgornjih vprašanj sem oblikoval vprašalnik, ki se nahaja v Prilogi 1. Namen
vprašalnika je pridobiti širši vpogled v delovanje izbranih lokalnih valut.
3.3 Analiza kvalitativne raziskave
Pred začetkom raziskave sem pripravil seznam lokalnih valut, s katerimi bi opravil intervju.
Odločil sem se za različne vrste lokalnih valut, da bi analiza vsebovala čim bolj mešan vzorec.
S pomočjo spletne strani complementarycurrency.org sem izbral 14 lokalnih valut iz Velike
Britanije ter na elektronske naslove njihovih pisarn poslal prošnjo za intervju. Intervju bi
potekal med 18. in 22. februarjem 2013. Prejel sem šest povratnih sporočil, da elektronski
naslov ne obstaja. Od preostalih osmih kandidatov sem prejel odgovore in se s štirimi od njih
dogovoril za intervju. Preostali štirje kandidati niso našli primernega sogovornika v tem
terminu ali za poznejši pogovor preko Skypa (brezplačno internetno telefonsko omrežje). En
kandidat je zaradi bolezni odpovedal intervju dan pred srečanjem, tako da sem na koncu
46
opravil tri intervjuje. Prvi intervju sem opravil 19. februarja 2013 z dvema predstavnikoma
lokalne valute BathLETS v lokalni kavarni v Bathu. Drugi intervju je prav tako potekal v
lokalni kavarni, tokrat v mestu Lewes, s koordinatorko lokalne valute lewes funt (v
nadaljevanju LF). Intervju je bil opravljen 22. februarja 2013. Tretji intervju je bil opravljen 6.
marca 2013, preko Skypa, s predstavnikom Falmouth LETS.
Vse intervjuje sem z dovoljenjem intervjuvancev posnel in nato prepisal, kar omogoča lažjo
analizo vsebine.
3.3.1 BathLETS
Pri intervjuju za lokalno valuto BathLETS sem se srečal z gospo, ki je zakladnik (angl.
treasurer) v BathLETS sistemu, in gospodom, ki je direktor skupnostnega interesnega
združenja The Bath Oliver Currency (v nadaljevanju skupnostno interesno združenje Bath).
BathLETS je mešanica dveh različnih organizacij. Sogovornica utemelji, da je ena
organizacija časovna banka, imenovana LETS, druga pa skupnostno interesno združenje Bath.
Prva je skupnostno orientirana, kar pomeni, da je namenjena medsebojni menjavi med
posamezniki. Druga je osredotočena na poslovanje lokalnih ljudi z lokalnimi podjetji in na
medsebojno poslovanje med podjetji.
BathLETS sistem so ustanovili leta 1992. Med seboj so trgovali brez papirnatega denarja vse
do leta 2010, ko so se po sestanku s tranzicijskim gibanjem Bath odločili za izdajanje lastnega
denarja. Želeli so pripraviti mesto Bath na življenje v prihodnosti, s spremembami od spodaj
navzgor (angl. bottom up changes). Odločili so se za mešanico med lokalnim funtom in
časovnim bančništvom, kjer se valuta ustvari z aktivnostmi, ki jih izvaja skupnost. To se
razlikuje od lokalnega funta, kjer valuta nastane z nakupom valute v nacionalni valuti. Valuto
so imenovali oliver po lokalni ikoni Dr. Oliver, ki je zelo prepoznaven v mestu Bath.
Pred letom 2010 so uporabljali spletno aplikacijo, s pomočjo katere so ljudje tudi medsebojno
trgovali. Ljudje so sami ustvarjali denar. Če si nekaj kupil, si knjižil negativno bilanco, ter
pozitivno bilanco, ko si nekaj prodal. Z izdajo papirnatega denarja se slednje ne uporablja
več. Sedaj posamezniki, ki se pridružijo sistemu, prejmejo 100 oliverjev. Spletna aplikacija se
sedaj uporablja zgolj za spletno bazo. V bazi so na voljo ponudbe članov in ostalo, na primer
seznam podjetij, ki sprejemajo oliverje. Posamezniki med seboj trgujejo izključno v oliverjih,
medtem ko podjetja ponavadi sprejmejo približno 20 % vrednosti v oliverjih in 80 % v GBP.
Pred izdajo papirnatega denarja so oglaševali v časopisih in ostalih lokalnih medijih. V
oglasih so navedli, da bodo izdali lokalno valuto ter potrebujejo podjetja, ki bi se pridružila
sistemu. Poleg oglaševanja v tiskanih medijih so osebno obiskali lokalna podjetja, predvsem
na obrobju mesta in v bližnjih okrajih (Blackpool, Mollenroad, itd.). Oba sogovornika se
strinjata, da je bil najtežji del razložiti podjetjem, kako bo lokalna valuta delovala in kakšna
47
bo dobrobit za njih. Poleg tega je njihova valuta nekoliko drugačna od ostalih. Primerjata jo z
lokalnimi valutami v Totnesu, Bristolu in Lewesu, kjer lokalno valuto kupiš z nacionalno
valuto, medtem ko oliverje zaslužiš. Slednje opišeta kot možnost »earn-it«, medtem ko ostale
lokalne valute uporabljajo »buy-it«. V bodoče vidijo možnost promocije lokalne valute tudi
preko lokalnih časopisov, kjer bi si lahko posameznik izrezal oliver in ga zapravil lokalno,
podobno kot s kuponi ali boni v revijah.
Pred izdajo papirnatega denarja so morali urediti tudi finančni del. Ustanovili so skupnostno
interesno združenje Bath. Z ustanovitvijo pravnega subjekta so lahko prejeli denar za začetek
projekta izdaje papirnatega denarja. Največji delež, dotacijo 5.000 GBP, so prejeli od javnega
komunalnega podjetja (angl. local city council waste services department). Slednje je želelo
spodbuditi ljudi k ločevanju odpadkov. Sedaj javno komunalno podjetje z oliverji nagrajuje
ljudi, ki ločujejo odpadke.
Leta 2010 so BathLETS začeli s približno 140 člani, ki so bili že predhodno aktivni v LETS-
sistemu, na novo pa se je pridružilo 20 lokalnih podjetij. Trenutno imajo 25 podjetij in v
bodoče pričakujejo nova. Pogovarjajo se tudi z dobrodelnimi organizacijami (angl. charities),
ki bi lahko svoje prostovoljce plačevale v lokalni valuti. Tako bi sklenili krog, saj bi lahko
lokalna podjetja svoje oliverje donirala dobrodelnim organizacijam. Donirane oliverje bi nato
dobrodelne organizacije ponovno porabile za plačilo prostovoljcev. Sogovornika
predvidevata, da sistem potrebuje vsaj med 60 in 70 podjetij, da začne delovati v polnosti.
Podjetja, po mnenju sogovornikov, nimajo problema s poslovanjem z novo valuto, saj deluje
po enakem principu kot ostali kuponi. Zato podjetja nimajo nobenega problema s knjiženjem,
saj zgolj znižajo vrednost v nacionalni valuti za višino kupona. Prav to je bil eden od
razlogov, zakaj so se odločili za takšno vrsto valute. Zaenkrat so natisnili 12.000 oliverjev, ki
jih sprostijo v obtok glede na potrebo. Pred kratkim so dali novo pridruženi dobrodelni
organizaciji 2.000 oliverjev, s katerimi bodo nato nagradili prostovoljce. Sogovornik poudari,
da bo pridružitev ostalih dobrodelnih organizacij pripomogla k zagonu sistema.
Ključna podjetja v sistemu so predvsem kavarne, pubi in dobrodelne organizacije. Poleg njih
pa tudi kopirnice, trgovine s pisarniškim materialom in knjigarna. Posamezniki ponujajo
predvsem storitve, kot so vrtnarjenje, slikarstvo, sprehajanje psov, varstvo otrok, pogovore s
starejšimi in različne tečaje, med drugim tudi plesni tečaj. Nekaj posameznikov, ki so lastniki
prenočišč, ponuja prazne postelje za delno plačilo v oliverjih. S tem zapolnijo neizkoriščene
kapacitete.
Letni stroški obratovanja so precej nizki. Stroški so bili predvsem s tiskanjem oliverjev ter
nadgradnjo spletne strani za LETS-uporabnike. Stroški tiskanja so v primerjavi z ostalimi
lokalnimi valutami, ki so kriti z nacionalno valuto, precej manjši, saj ni stroška z varnostnimi
dodatki na bankovcih. Stroške krijejo z denarjem, ki so ga prejeli na začetku. Kot skupnostno
interesno združenje imajo možnost, da pridobijo različne dotacije, predvsem za podporo
48
lokalnim podjetjem. Sogovornik poudari, da je v teoriji možno ponarejati oliverje, toda v
praksi ni bojazni, saj jih ni mogoče zamenjati v GBP, zamenjati jih je mogoče zgolj za neko
delo ali storitev.
Na vprašanje, kaj je najbolj pomembno posameznikom, da se pridružijo sistemu, navedeta
podporo svoji lokalni skupnosti. V primeru LETS-sistema sogovornica opaža, da se ljudje, ki
so se preselili v Bath, vključujejo zato, da spoznajo nove ljudi.
Glede medsebojne menjave z ostalimi skupnostmi sogovornik ne vidi razloga in smiselnosti,
saj je lokalna valuta ustvarjena, da podpira lokalna podjetja. Sogovornica pa vidi možnost
menjave z ostalimi skupnostmi v LETS-sistemu. Pravi, da že sedaj posamezniki sodelujejo s
sosednjimi skupnostmi in medsebojno trgujejo.
Sogovornik je mnenja, da oliverji prispevajo k stabilnosti lokalnega gospodarstva, saj
pomagajo lokalnim podjetjem tekmovati s podjetji, ki niso lokalna. Z oliverji posameznike
spodbujajo, da kupujejo v lokalnih podjetjih. Kot primer navaja: »Če kavarna, v kateri
sedimo, ne bi sprejemala oliverjev, bi se verjetno srečali na drugi strani ulice, v kavarni Costa,
ki je del večje verige kavarn.« Pravi, da je v Bathu precej močna ozaveščenost ljudi o
kupovanju lokalnih dobrin. Gospa doda, da je mentaliteta ljudi v Bathu taka, da hrano raje
kupujejo na tržnici pri lokalnem kmetu, kot pa v trgovinskih verigah. Enako drži tudi za ostale
stvari, kot je izbira kavarne, na primer raje izberejo lokalno kavarno kot Starbucks (veriga
kavarn).
Pri vprašanju, katere so pozitivne lastnosti sistema, sogovornik navede, da sistem nagradi
lokalne dobrodelne organizacije in prostovoljce, podpira lokalna podjetja in jim omogoča
boljši gospodarski položaj (angl. economic advantage) pri lokalnem prebivalstvu.
Sogovornica vidi ključno prednost LETS-sistema v pomenu za skupnost, saj ljudje sklepajo
nova prijateljstva in so vključeni v različne aktivnosti. Negativna lastnost je, po njunem
mnenju, predvsem kompleksnost in težava razumevanja sistema za »normalne« ljudi. Najbolj
zadovoljujoča stvar za njiju je, ko ljudje končno razumejo, kako deluje sistem, čeprav si za to
porabil veliko časa in besed.
3.3.1.1 Klasifikacija in glavne značilnosti BathLETS
BathLETS uporablja od leta 2010 kuponski sistem, pred tem pa je bil v uporabi menjalni
krog. Na začetku so s pomočjo menjalnega kroga krepili lokalno skupnost, nato pa so z
uvedbo kuponskega sistema usmerili svoje moči še k podpori lokalnemu gospodarstvu.
Sogovornica navaja, da imajo časovno banko, imenovano LETS. Kot je navedeno v
teoretičnem delu, sta časovna banka in LETS-sistem dva različna sistema. Razlika med njima
je v časovnem posredniku, ki je zaposlen za polni delovni čas. Sogovornika argumentirata, da
časovna banka ne potrebuje več časovnega posrednika, saj se celotna zadeva ureja preko
49
spleta. V teoriji to ni navedeno. Kar navajata, je zgolj LETS-sistem, ki je osnovan na urni
postavki. Med drugim ne uporabljajo časovnih kreditov in ne vrednotijo vseh del enako.
Imajo zgolj priporočljivo urno postavko, ki znaša 25 oliverjev za uro dela. Glede na
informacije, pridobljene iz intervjuja, BathLETS ustreza kriterijem LETS-sistema, ki namesto
menjalnega kroga uporablja kuponski sistem.
Glede na klasifikacijo Kennedyja in ostalih (2012), spada BathLETS v mešano skupino
lokalnih valut. Njegov glavni namen je krepitev lokalne skupnosti in podpora lokalnemu
gospodarstvu. Kot je omenil sogovornik, so na podlagi obstoječih primerov lokalnih valut
izbrali karakteristike posameznih sistemov in oblikovali takega, ki bo najbolje deloval glede
na njihove potrebe.
Glavne značilnosti lokalne valute BathLETS so povzete v spodnji Tabeli 9.
Tabela 9: Glavne značilnosti BathLETS
Glavne značilnosti Opis
Vrsta kuponski sistem
Leto ustanovitve 1992
Regija Bath, Velika Britanija
Glavni namen krepitev lokalne skupnosti in podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti oživitev lokalnega gospodarstva; povečanje kupne moči
Slabosti kompleksen sistem; odvisen od zunanjega financiranja
Udeleženci 140 članov; 25 podjetij
Mehanizem lokalni papirnati denar, krit z obljubo o dobavi lokalnih dobrin in
storitev
Standard vrednosti priporočena urna postavka je 25 oliverjev
Promet natisnili 12.000 oliverjev
Upravljanje neprofitna organizacija BathLETS in skupnosto interesno
združenje Bath
Vodstvo prostovoljci
Amortizacija dotacije
50
3.3.2 Lewes funt
Intervju je potekal s koordinatorko lewes funta (LF). Sama pravi, da je njena naloga
poskrbeti, da je v obtoku dovolj denarja.
Lewes leži približno 90 km južno od Londona in ima približno 16.000 prebivalcev.
Zgodovinsko je bilo to manjše trgovsko mesto, danes pa je mesto z veliko samostojnimi
trgovinami. Razlog za večji delež samostojnih trgovin je predvsem v arhitekturi. Poslovni
prostori so majhni in neprimerni za velike trgovinske verige. Mesto je med drugim
priljubljena turistična destinacija, predvsem za angleške turiste.
Idejo za ustanovitev lokalne valute je dalo gibanje za tranzicijsko mesto Lewes. Namen je bil
podpreti lokalna podjetja in jim pomagati pri prehodu na poslovanje, ki je manj odvisno od
uporabe goriv. Poleg tega so želeli najti mehanizem, ki bi podpiral lokalna podjetja, jim
pomagal pri medsebojnem poslovanju ter identifikaciji lokalnih dobavnih verig. Valuta je
zaživela avgusta leta 2008, na isti dan, ko je bankrotirala banka Lehman Brothers. Slednje je
LF prineslo veliko medijsko pozornost. Sogovornica pravi, da so časopisi na naslovnicah
poročali hkrati o začetku LF in bankrotu Lehman Brothers.
Pred začetkom lokalne valute niso analizirali trga. Njihov cilj je bil doseči približno 50
podjetij in 100 ljudi. Organizacija, ki izdaja valuto, je skupnostno interesno združenje LF.
Finančna sredstva za izvedbo projekta so zbrali s pomočjo sponzorjev. Sponzorji so bili
lokalna pivovarne Harvey's, hotel Pelham house in podjetje Southern Solar, ki se ukvarja z
montažo solarnih sistemov.
Ob pričetku so izdali 10.000 LF, ki pa so že po prvem tednu izginili iz obtoka. Razlog so bili
turisti, celo iz Kitajske in južne Amerike, ki so kupovali LF za spomin. Denar so odnesli iz
regije, zato so ponovno natisnili 10.000 enot. Na začetku se je, za razliko od pričakovanj,
sistemu pridružilo okrog 350 podjetij in približno 1.000 ljudi. Slednje jim je prineslo tudi
večjo medijsko pozornost. Kriza se je začela počasi stopnjevati, zato so v letu 2009 dali
ponovno v obtok novo natisnjene LF. Zaradi načina in časa, v katerem je bila valuta izdana, so
ljudje začeli govoriti o LF kot o nekakšnem marketinškem triku. Sogovornica poudari, da
slednje nikoli ni bil njihov namen, toda žal je povzročilo tak odziv ljudi. Zatem se je
zanimanje za valuto zmanjšalo ter stagniralo do leta 2012, ko se je povpraševanje počasi
začelo povečevati.
Trenutno je v sistem vključenih 250 podjetij in približno 150 posameznikov, od teh jih dnevno
trguje z LF približno 50. Sogovornica meni, da sistem lahko zaide v težave, če število
posameznikov pade pod 50. Število podjetij bi bilo lahko po njenem mnenju precej manjše, če
bi ta podjetja bolj aktivno zapravljala LF. Pomembna se ji zdi tudi podpora lokalnih oblasti, v
tem primeru lokalnega sveta. Slednji bi lahko omogočil vsaj delno plačilo davka v lokalni
valuti. Navede primer lokalne valute bristol funt, kjer je to mogoče. Podjetja ne uporabljajo
51
dvojnega knjigovodstva, saj je menjava ena proti ena z nacionalno valuto, tako da je LF
obravnavan enako kot GBP. Podjetja imajo dve možnosti, lahko zapravijo LF ali ga zamenjajo
v GBP brez menjalne takse, preden denar položijo na banko.
Ves denar, ki ga sprostijo v obtok, je polno krit z GBP na banki. Uporabljajo zgolj papirnati
denar, ki se sprosti v obtok ob nakupu LF. Mesečno v obtok sprostijo približno 1.000 enot in
nazaj prejmejo nekoliko manj. To, po mnenju sogovornice, nakazuje na povišano gospodarsko
aktivnost. Denar v obtoku nadzorujejo glede na povratne informacije, ki jih prejmejo od
lokalnih podjetij (ali je dovolj LF v obtoku, ali jih ljudje zapravljajo itd.). Navaja, da je, po
njenem vedenju, LF edina lokalna valuta, ki nima garancije v obliki kreditne zadruge (angl.
credit union) ali nečesa podobnega. Če banka bankrotira, ostanejo brez vsega, saj država
garantira prihranke zgolj fizičnim osebam. Pozneje navede, da bi bili tudi v primeru kreditne
zadruge enako ranljivi.
Sogovornica pravi, da valute ne promovirajo, promovirajo zgolj podjetja, ki sprejemajo LF.
Nekatera podjetja ponujajo popuste, toda to ljudi ne motivira k večji potrošnji. V letu 2012 so
podjetjem predstavili idejo o nagradni akciji z vračilom denarja (angl. cash-back scheme), ki
je bila zelo uspešna. Če je posameznik zapravil določen znesek v trgovinah, ki so sodelovale v
akciji, je nazaj prejel nekaj LF. Na primer, posameznik v enem mesecu zapravi 40 GBP v
trgovini in nato prejme nazaj 10 % v lokalni valuti, torej 4 LF.
Lokalna valuta po njenem mnenju ne zapolni neizkoriščenih kapacitet. To bi bilo mogoče, če
bi bila lokalna valuta vzporedna valuta nacionalni valuti in ne fiksirana nanjo, kot je sedaj. S
tem bi omogočili, da zgolj lokalna podjetja uporabljajo lokalno valuto, ostala pa nacionalno.
Glavne dobrine in storitve, s katerimi se trguje v lokalni valuti, razdeli na tri dele. Prvi del so
kavarne, pubi in restavracije. V drugi del spada lokalna živilska tržnica in trgovina z zdravo
prehrano. Na živilski tržnici se vsak teden skupno zapravi približno 100 LF. Tretji del so
storitve, ki jih ponujajo posamezniki, gre predvsem za občasne masaže in ostale terapije.
Prodajalec in kupec se medsebojno dogovorita, v kakšnem razmerju lokalne in nacionalne
valute bo plačilo izvedeno.
Najbolj pomembno za posameznike, ki se pridružijo lokalnemu sistemu, je pripadnost
skupnosti. Zavedajo se, da z uporabo lokalne valute podpirajo lokalna podjetja, to pa jim
prinaša neko zadovoljstvo. Z drugimi skupnostmi ne trgujejo. Sogovornica argumentira, da bi
slednje bilo mogoče, če bi bilo gospodarstvo produktivno orientirano (angl. productive
economy) in ne špekulativno (angl. speculative economy), kot je sedaj. Nimajo nobenih
lokalnih investicijskih programov. Pravi, da je sistem premajhen, ni dovolj stabilen in nima
dovolj kapitala za investicije.
Sogovornica za pozitivne lastnosti sistema navede čut za lokalno pripadnost, visoko
prepoznavnost in lahko razumljiv sistem delovanja. Poleg tega navaja tudi dolg obstoj (angl.
52
longevity) valute. Pravi, da veliko lokalnih valut preneha delovati po približno letu in pol.
Glavna negativna lastnost je v tem, da izdajajo zgolj papirnati denar, ki predstavlja zgolj 4 %
vseh transakcij, ostalo je knjižni denar. Negativna stran je tudi slabo znanje ljudi o delovanju
lokalne dobavne verige, saj ne prepoznajo potenciala, ki ga lahko ima lokalna valuta. Slednje
poveže tudi s slabim znanjem ljudi o razumevanju lokalnega gospodarstva, denarja in
finančne stabilnosti.
Po njenem mnenju lokalna valuta ne pripomore k stabilizaciji lokalnega gospodarstva, ima pa
potencial za to. Potrebujejo več prometa in predvsem nove dobavne verige. Navaja, da
podjetja raje kupujejo v lokalni valuti kot v GBP. Problem je, ker zaenkrat še nimajo veliko
takih možnosti. Kot pozitiven primer navaja kavarno, ki kupuje maslo od lokalne trgovine z
zdravo prehrano. Trgovina kupi maslo od bližnjega kmeta v lokalni valuti, tako da imajo
aktivno vsaj eno lokalno dobavno verigo.
Najbolj zadovoljujoča stvar zanjo in ostale prostovoljce v projektu je občutek skupnega
namena (angl. sense of common purpose). Največji izziv pri ustanavljanju lokalne valute sta
bila zanjo čas in energija, ki sta bila vložena v projekt. Poleg tega pa tudi neprestana skrb ali
je to najbolj optimalen način, s katerim lahko podprejo lokalna podjetja. Drugi izziv je
predstaviti podjetjem LF kot nekaj, kar jim bo pomagalo pri njihovem poslu. Predvsem, da bi
podjetja začela sodelovati med seboj in osredotočila svojo energijo v ustvarjanje novih
lokalnih dobavnih verig, ne da le sprašujejo »Kaj bo LF naredil za nas?«. Pravi, da je LF zgolj
mehanizem, ki omogoči podjetjem boljše medsebojno sodelovanje in posledično oblikovanje
novih lokalnih dobavnih verig.
3.3.2.1 Klasifikacija in glavne značilnosti lewes funta
Glavni namen LF je podpora lokalnemu gospodarstvu. Skupaj s tranzicijskim gibanjem
Lewes so se odločili, da je najbolj primerna lokalna valuta z mehanizmom kuponskega
sistema. Slednji po njihovem mnenju poveča potrošnikovo pripadnost do lokalnih podjetij,
obenem pa je lahko razumljiv, saj je ekvivalenten nacionalni valuti. Sogovornica trdi, da
neizkoriščenih kapacitet ne izkoristijo ter da bi bilo to mogoče v sistemu, ko je lokalna valuta
vzporedna nacionalni. Tovrstno razmišljanje ni popolnoma ustrezno, saj slednje uspeva
lokalni valuti chiemgauer.
Glede na klasifikacijo Kennedyja in ostalih (2012) se LF uvršča v skupino Podpora
lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom kuponskega sistema. V Tabeli 10 na naslednji strani
so zbrane glavne značilnosti lokalne valute LF.
53
Tabela 10: Glavne značilnosti lewes funta
Glavne značilnosti Opis
Vrsta kuponski sistem
Leto ustanovitve 2008
Regija Lewes, Velika Britanija
Glavni namen podpora lokalnemu gospodarstvu
Prednosti visoka prepoznavnost; večja lokalna pripadnost; lahko razumljiv
sistem; povečanje kupne moči
Slabosti veliko vloženega časa za ustvarjanje lokalnih dobavnih verig;
zaupanje ljudi (malo uporabnikov); samo papirnati denar;
nestabilnost sistema
Udeleženci 250 podjetij; 150 potrošnikov
Mehanizem lokalni papirnati denar krit z nacionalno valuto; natisnjeni
bankovci s polno varnostno zaščito in z grafičnim oblikovanjem
lokalnih umetnikov
Standard vrednosti 1 LF = 1 GBP
Promet 20.000 enot natisnjenih; mesečno sprostijo v obtok približno
1.000 enot, nekoliko manj prejmejo nazaj
Upravljanje skupnostno interesno združenje LF
Vodstvo en zaposleni za polovični delovni čas in prostovoljci
Amortizacija sponzorstvo
3.3.3 Falmouth LETS
Intervju s predstavnikom Falmouth LETS sem opravil preko interneta s pomočjo programa
Skype. Sogovornik sodeluje v sistemu vse od začetka, leta 1993. Pomaga predvsem s svojim
računalniškim znanjem, saj skrbi za strežnik in spletno LETS-aplikacijo, ki jo je tudi sam
razvil.
Falmouth je mesto na jugozahodu Anglije, v grofiji Cornwall. Ima velik delež študentov, v
poletnih mesecih pa je predvsem popularna destinacija za turiste, predvsem Angleže.
Območje, ki ga pokriva Falmouth LETS obsega radij 10 milj (16 km) okrog Falmoutha.
Populacija območja znaša približno 45.000 ljudi.
Ideja za Falmouth LETS je nastala na pobudo aktivistov, predvsem zaradi okoljevarstvenih
54
razlogov. Popularnost »zelenih« gibanj v tistih letih sogovornik primerja s trenutno
popularnostjo tranzicijskih gibanj. Navede, da takrat niso specifično govorili o naftnem vrhu
ali klimatskih spremembah, kot to počno sedaj. Glavni razlog, da so se dokončno odločili za
ustanovitev LETS-sistema, je bila kriza, ki je dosegla Veliko Britanijo v začetku 90. let 20.
stoletja. Sogovornik navede predvsem ideje o kapitalizmu in individualizmu, ki so bile čedalje
bolj prisotne v tistih časih. Z LETS-sistemom so želeli vzpostaviti nek občutek skupnostne
pripadnosti. Poudari, da je v Falmouthu trenutno zelo močno tranzicijsko gibanje, ki se je
razvilo znotraj LETS-skupine. Sedaj obe skupini veliko sodelujeta, med drugim pripravljata
skupne delavnice (angl. work parties).
Začetne stroške so pokrili s članarinami, ki so znašale od 4 do 8 GBP, odvisno od
posameznikovih zmožnosti. Na začetku so imeli približno 100 članov, tako da so članarine
pokrile stroške. Začetni stroški so bili višji, saj še ni bilo računalniškega sistema in so bili
najvišji stroški s papirjem. Sedaj imajo celoten sistem na internetu. Stroški so zgolj s
strežnikom in nakupom domene ter občasni stroški s tiskanjem letakov za promocijo
dogodkov in za informiranje ljudi o LETS-sistemu. Pravi, da je dobra stran LETS-sistemov
to, da ni potrebno velikega začetnega kapitala, medtem ko moraš pri časovnih bankah
zaposliti časovnega posrednika za polni delovni čas. Navede, da mora država odobriti časovne
banke. O LETS-sistemu meni, da bolj ustreza ljudem, ki so samostojni in se ne pustijo
nadzorovati državi. Časovne banke so po njegovem mnenju namenjene bolj za ljudi, ki imajo
nizko zaupanje do ljudi, predvsem to velja za revni del populacije. Poudari še, da LETS-
sistemi, ki imajo spletno stran zgolj za objavo storitev in ne kot aplikacijo za trgovanje,
zaračunajo članom letno članarino, ki znaša približno 5 GBP.
Na začetku so imeli nekaj težav z uporabo valute, saj je člani niso dovolj uporabljali.
Problemov glede plačila davkov nimajo, saj je trgovanje tako nizko, da ne dosežejo praga za
plačevanje davkov. Pravi, da se izmenjujejo predvsem storitve, ki jih ljudje po navadi počnejo
v prostem času. Najbolj pogoste so alternativne terapije, vrtnarjenje in transport. Nekoliko
težav imajo brezposelni, saj morajo državi prijaviti vse prihodke, torej tudi prihodke v LETS-
sistemu. Če presežejo zakonsko določen znesek, izgubijo socialno pomoč. To jih lahko odvrne
od večjega trgovanja v sistemu. Po drugi strani pa pravi, da se kar nekaj brezposelnih prijavi v
sistem prav z namenom, da si pridobijo izkušnje in samozavest.
Valuto imenujejo palm in je krita z dobrinami in storitvami. Pravi, da je palm vreden približno
en GBP. Priporočena urna postavka je od vsega začetka 5 palmov, toda stranki se lahko
dogovorita za drugačno vrednost. Vsak član začne trgovati z začetnim stanjem 0. Prodajalec
ob prodaji knjiži pozitivno in kupec negativno bilanco. Sistem je vedno uravnotežen, saj se
bilance vseh članov izničijo. Pravi, da bi lahko, v teoriji, imeli omejitev, koliko gre lahko
posameznik v negativno bilanco. V praksi za to poskrbijo člani, saj imajo vpogled v stanje
članov, tako da se sami odločijo, s kom bodo trgovali. Navede, da so večji problem člani s
pozitivno bilanco, ki »sedijo« na denarju in ne trgujejo z ostalimi. Težave, povezane z nizkim
trgovanjem, ki so jih imeli na začetku, so bile predvsem zaradi bojazni članov pred tem, da bi
55
preveč zabredli v negativno bilanco. Ta bojazen po njegovem mnenju izhaja iz trenutnega
denarnega sistema, ki bazira na dolgu.
V začetku so zaradi nizkega trgovanja uvedli promocijo z zbiranjem točk. Za opravljeno
storitev si prejel točke in za koriščenje storitev drugih članov si prejel dvojne točke. Na koncu
je član z največjim številom točk prejel nagrado. Trenutno ne uporabljajo nobene posebne
promocije, saj imajo stari člani navado pomagati novim članom. Spodbudijo jih, da se
udeležijo skupnih delavnic, kjer navežejo stike z ostalimi člani. Na delavnicah po navadi tudi
vrtnarijo ali opravljajo kaka druga dela. Delavnice imajo na približno dva meseca, bolj
pogoste so v poletnih mesecih. Poleg delavnic imajo tudi mesečne sestanke, kjer so na voljo
dodatne informacije za nove in stare člane. Novi člani Falmouth LETS se pridružijo zaradi
družbene izkušnje.
Letni promet je med 500 in 1.000 palmov. Poudari, da to niso vse transakcije, saj nekateri
člani trgujejo med seboj brez uporabe sistema. To se dogaja predvsem na delavnicah in
večinoma vključuje vrtnarjenje. Letni stroški s sistemom so približno 15 GBP, kolikor stane
plačilo strežnika in domene. Investicijskega programa nimajo.
V sistemu je trenutno 80 aktivnih članov. Meni, da je maksimalno število članov nekje med
150 in 200. Več kot to pomeni, da je med člani težje navezati stik, s tem pa sistem izgubi
skupnostni vidik (angl. community aspect). Če bi sistem dosegel to kritično maso, je pametno,
da se razdeli na več manjših sistemov. Če bi želeli trgovati s kom, ki je v drugem sistemu, je
povsem normalno, da si član v več sistemih. Sam je član še dveh LETS-sistemov, ki sta
oddaljena približno 10 milj (16 km) od mesta Falmouth.
Najbolj zadovoljujoča stvar pri ustanovitvi lokalne valute je bila zanj programiranje spletne
strani in možnost uporabe svojih računalniških veščin. Slednje je izpopolnil, kar mu je
koristilo pri delu v svojem podjetju. Največji izziv je bila uporaba lokalne valute v praksi, saj
so pred ustanovitvijo poznali zgolj teorijo. Sogovornik je za pozitivno lastnost navedel
skupnostni vidik, za negativno pa slabo razširjenost LETS-sistemov. Po njegovem mnenju
Falmouth LETS verjetno ne prispeva k stabilnosti lokalnega gospodarstva, na koncu poudari,
da če prispeva, je učinek izredno majhen.
3.3.3.1 Klasifikacija in glavne značilnosti Falmouth LETS
Falmouth LETS je tipični primer LETS-sistema. Glede na znesek letnega prometa je
gospodarska aktivnost na nizki ravni. To ne pomeni, da je sistem neuspešen, saj je njihov
namen krepiti lokalno skupnost, kar pa jim, glede na odgovore sogovornika, uspeva zelo
dobro. Kot pri ostalih LETS-sistemih tudi sami uporabljajo menjalni krog. Sistem so
posodobili z lastno spletno aplikacijo, kjer člani izvajajo plačila sami med seboj, brez potrebe
po administratorju.
56
Z namenom krepitve lokalne skupnosti in uporabo menjalnega kroga spada Falmouth LETS
po klasifikaciji Kennedyja in ostalih (2012) v skupino Krepitev lokalne skupnosti z
mehanizmom menjalnega kroga. V Tabeli 11 so predstavljene glavne značilnosti lokalne
valute Falmouth LETS.
Tabela 11: Glavne značilnosti Falmouth LETS
Glavne značilnosti Opis
Vrsta menjalni krog
Leto ustanovitve 1993
Regija Falmouth, Velika Britanija
Glavni namen krepitev lokalne skupnosti
Prednosti omogoča menjavo med posamezniki, brez uporabe denarja;
povečanje kupne moči
Slabosti nizka prepoznavnost; manjše skupine
Udeleženci 80 članov (posamezniki, organizacije, podjetja)
Mehanizem članska udeležba; valuta, ki nastane z izravnavanjem pozitivne in
negativne bilance med člani; krita z obljubo o dobavi lokalnih
dobrin in storitev; beležijo se vse transakcije; lastna spletna
programska oprema; brez tiskanega papirnatega denarja
Standard vrednosti 1 palm je vreden približno 1 GBP; priporočena urna postavka je 5
palmov
Promet 500–1.000 palmov letno
Upravljanje neprofitna organizacija Falmouth LETS
Vodstvo prostovoljci
Amortizacija na začetku članarine, sedaj prispevki
3.4 Ključne ugotovitve
Po pogovoru s predstavniki treh lokalnih valut sem ugotovil, da je njihovo znanje o teoriji
lokalnih valut precej kakovostno. Predvsem sogovornika v BathLETS in Falmouth LETS sta
imela precej znanja s področja lokalnih valut. Ključne ugotovitve se nanašajo samo na lokalne
valute, ki so bile vključene v kvalitativni raziskavi.
Lokalne valute se ustanavljajo glede na potrebe lokalne skupnosti. Če želimo okrepiti lokalno
57
skupnost, izberemo mehanizem menjalnega kroga, kot v primeru Falmouth LETS ali
BathLETS – do leta 2010. Če želimo podpreti lokalno gospodarstvo, izberemo mehanizem
kuponskega sistema, primer lewes funt in BathLETS – z letom 2010. BathLETS je zelo dober
primer, saj jim je uspelo okrepiti lokalno skupnost z mehanizmom menjalnega kroga ter nato,
z dodatnim mehanizmom kuponskega sistema, podpreti še lokalno gospodarstvo. Zelo dobro
so integrirali menjalni krog s kuponskim sistemom. Deluje zelo dobro, če želimo doseči oba
namena. Če želimo doseči samo krepitev lokalne skupnosti, je zadeva preveč kompleksna in
cenovno neugodna. Za krepitev lokalne skupnosti je najboljša možnost mehanizem
menjalnega kroga, saj je cenovno ugodnejša. Tako kot v primeru Falmouth LETS, kjer ne
potrebujejo zunanjega financiranja, saj so letni stroški minimalni, približno 15 GBP.
BathLETS po drugi strani porabi nekaj 100 GBP na leto, kar je precej višji znesek.
Sogovornica iz Lewesa točnega zneska stroškov ni navedla, je pa zagotovila, da niso visoki.
Vsaka skupnost je drugačna, tako da ni vsak mehanizem primeren za vse skupnosti. Vsi
sogovorniki so navedli, da je v začetku potrebno precej dela. Slednje velja predvsem za
kuponski sistem, ki ni krit z nacionalno valuto, saj je treba ljudem razložiti delovanje sistema,
kar zna biti precej zamudno in utrujajoče. Nekoliko lažje je pri kuponskem sistemu, ki je krit
z nacionalno valuto. Če je vrednost lokalne valute enakovredna vrednosti nacionalne valute,
je za uporabnike precej bolj enostaven prehod na poslovanje z lokalno valuto. Tako je v
primeru lewes funta, medtem ko BathLETS krije svojo valuto z obljubo o dobavi dobrin in
storitev ter nima nobene vrednosti v nacionalni valuti. Tako BathLETS kot lewes funt imata
glavno težavo z vzpostavljanjem lokalnih dobavnih verig. To bi bilo veliko lažje, če bi jih
podpirale lokalne oblasti, saj se s tem poveča zaupanje ljudi v lokalno valuto. Če bi oblasti
omogočile vsaj delno plačilo davkov v lokalni valuti, bi se več podjetij odločilo za poslovanje
z njo in bi jo bolj aktivno zapravljali. Nekoliko drugače je v menjalnem krogu, saj se po
navadi ljudje poznajo že pred ustanovitvijo. Novim članom na začetku pomagajo starejši
člani, predvsem da pridobijo zaupanje v sistem.
Lokalne valute s kuponskim sistemom vključujejo predvsem lokalne pube, kavarne,
restavracije, trgovine in dobrodelne organizacije. V menjalnem krogu se trguje predvsem z
izdelki in storitvami, ki jih ljudje po navadi izdelujejo ali opravljajo v prostem času. Promet v
menjalnem krogu je temu primerno manjši, saj je cilj krepiti lokalno skupnost. Količina
prometa v kuponskem sistemu je odvisna predvsem od podjetij in njihovega ponovnega
zapravljanja lokalne valute. Več kot je lokalnih dobavnih verig, višja je stopnja trgovanja in s
tem količina prometa.
Vse tri preučene valute imajo dolgo tradicijo, kot navede sogovornica iz Lewesa, je zelo
majhna verjetnost, da bi nova lokalna valuta obstala dlje kot 18 mesecev. Lokalne valute, ki
so bile obravnavane v analizi, v povprečju delujejo že 16 let. BathLETS deluje 22 let,
Falmouth LETS 21 let in lewes funt 6 let.
58
SKLEP
V času gospodarskih kriz in vedno večjih okoljevarstvenih težav se posamezne skupnosti
odločajo za lokalni pristop do globalnih problemov. Skupnosti želijo v čim večji meri postati
samooskrbne ter s pomočjo lokalnih valut ustvariti lokalne dobavne verige. S slednjimi želijo
povečati kupno moč v regiji, ustvariti lokalna delovna mesta, zapolniti neizkoriščene
kapacitete in ustaviti odtekanje dohodka iz regije.
Ker pišem o delovanju lokalnih valut v praksi, sem se osredotočil na klasifikacijo le-teh in na
njihove praktične primere. Izbral sem najnovejšo klasifikacijo, ki so jo predstavili Kennedy in
ostali (2012). Lokalne valute klasificirajo v štiri skupine glede na glavni namen za ustanovitev
in glavni mehanizem, ki ga uporabljajo. Glavni namen je ali podpora lokalnemu gospodarstvu
ali krepitev lokalne skupnosti. Podpora lokalnemu gospodarstvu vključuje podporo novim in
že ustanovljenim lokalnim podjetjem. Krepitev lokalne skupnosti vključuje uporabo lokalne
valute za spodbujanje medsosedske izmenjave, nastanek novih društev in spodbujanje ljudi k
prostovoljnim akcijam, ki koristijo celotni skupnosti. Glavna mehanizma sta menjalni krog ali
kuponski sistem. V menjalnem krogu denar nastane, ko dve stranki izmenjata dobrine ali
storitve, stranka, ki kupuje, knjiži negativno bilanco, druga stranka pa pozitivno bilanco.
Kuponski sistem je otipljiv plačilni medij ter je osnovan na enakem sistemu kot nacionalni
denar. Deluje podobno kot sistemi zvestobe za ohranjanje svojih zvestih kupcev. Kennedy in
ostali (2012) na podlagi glavnega namena in mehanizma oblikujejo štiri glavne skupine, ki so:
podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom menjalnega kroga,
podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom kuponskega sistema,
krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom menjalnega kroga,
krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom kuponskega sistema.
Poleg glavnih štirih skupin obstaja tudi mešana skupina lokalnih valut, ki ne sovpada z
nobeno od štirih glavnih skupin. Glede na klasifikacijo sem za vsako posamezno skupino
predstavil primere iz praks, ki so bili predstavljeni v dostopni literaturi. Pri vsakem primeru je
dodana tudi tabela s povzetkom glavnih značilnosti.
V empiričnem delu magistrske naloge sem uporabil kvalitativni pristop. Glavno raziskovalno
vprašanje je bilo:
Kako delujejo lokalne valute v praksi?
Za pridobitev odgovora na raziskovalno vprašanje je bila najboljša izbira delno strukturiran
intervju. S pomočjo opravljenih intervjujev sem pridobil podatke o delovanju lokalne valute
BathLETS, lewes funt in Falmouth LETS in jih opisal v poglavju analiza kvalitativne
raziskave.
59
Po predstavitvi delovanja posameznih lokalnih valut sem vsako lokalno valuto klasificiral
glede na klasifikacijo, predstavljeno v teoretičnem delu. Za bolj pregledno medsebojno
primerjavo sem pri vsaki lokalni valuti dodal tabelo z njenimi glavnimi značilnostmi. Glede
na klasifikacijo Kennedyja in ostalih (2012) BathLETS ustreza mešani skupini lokalnih valut,
lewes funt skupini Podpora lokalnemu gospodarstvu z mehanizmom kuponskega sistema ter
Falmouth LETS skupini Krepitev lokalne skupnosti z mehanizmom menjalnega kroga.
Bodoče raziskave na področju lokalnih valut bi lahko raziskale vzroke za zapiranje lokalnih
valut ter vzroke za nizko zanimanje lokalnih oblasti za lokalne valute. Dodatno bi lahko
raziskali vpliv na stabilizacijo lokalnega gospodarstva. S pomočjo kvantitativne raziskave bi
lahko potrdili ali zavrgli hipotezo, da lokalne valute pozitivno vplivajo na stabilizacijo
lokalnega gospodarstva.
60
LITERATURA IN VIRI
1. Adams, J. (2007). Research methods for graduate business and social science students.
New Delhi: SAGE Publications.
2. Allen, M. (2009, 21. oktober). Cash substitute greases business wheels. swissinfo.ch.
Najdeno 11. decembra 2013 na spletnem naslovu
http://www.swissinfo.ch/eng/business/Cash_substitute_greases_business_wheels.html?cid
=7613810
3. Auroracoin Airdrop: Will Iceland Embrace a National Digital Currency? Najdeno 25.
marca 2014 na spletnem naslovu http://www.coindesk.com/auroracoin-airdrop-iceland-
embrace-national-digital-currency/
4. Ayiro, L. P. (2012). A functional approach to educational research methods and statistics:
qualitative, quantitative, and mixed methods approaches. New York: Edwin Mellen Press.
5. Bajec, A., & Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. (1995). Slovar slovenskega
knjižnega jezika. Ljubljana: DZS.
6. Barens, I., Caspari, V., & Schefold, B. (2004). Political Events and Economic Ideas.
Torino: Edward Elgar Publishing.
7. Berg, B. L. (2001). Qualitative research methods for the social sciences (4th
ed.). Boston:
Allyn and Bacon.
8. Blaengarw Time Centre. Najdeno 19. maja 2014 na spletnem naslovu http://www.summer-
foundation.org/en/Initiatives/Blaengarw-Time-Centre
9. Blake, E. (2012, 27. januar). Funny money? 11 local currencies. CNNMoney. Najdeno 30.
aprila 2014 na spletnem naslovu
http://money.cnn.com/galleries/2012/pf/1201/gallery.community-currencies/
10. Blanc, J. (2011). Classifying “CCs”: Community, complementary and local currencies’
types and generations. International Journal of Community Currency Research, 15, 4–10.
11. Block, B. (2009, 8. januar). Local Currencies Grow During Economic Recession.
Worldchanging. Najdeno 9. junija 2014 na spletnem naslovu
http://www.worldchanging.com/archives/009286.html
12. Bordo, M. D. (2007, 1. december). A Brief History of Central Banks. Federal Reserve
Bank of Cleveland. Najdeno 11. julija 2014 na spletnem naslovu
http://www.clevelandfed.org/research/commentary/2007/12.cfm
13. Brixton Pound history. Najdeno 28. aprila 2014 na spletnem naslovu
http://brixtonpound.org/about-b/b-history/
14. Brixton. (b.l.) V Wikipedia, the free encyclopedia. Najdeno 18. aprila 2014 na spletni
strani http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Brixton&oldid=604480531
15. Cahn, E. S. (2000). No more throw-away people: the co-production imperative.
Washington: Essential.
16. Central bank. (b.l.) V Encyclopedia Britannica. Najdeno 5. aprila 2014 na spletni strani
http://www.britannica.com/EBchecked/topic/102342/central-bank
17. Collins, J.R., Schuster, L., & Greenham, T. (2013, 27. februar). Energising Money. New
61
Economics Foundation. Najdeno 3. junija 2014 na spletnem naslovu
http://www.neweconomics.org/publications/entry/energising-money
18. Cooper, G. (2008). The Origin of Financial Crises: Central Banks, Credit Bubbles and the
Efficient Market Fallacy. Petersfield: Harriman House.
19. Coote A., Ryan-Collins J., & Stephens L.. (2008, 12. november). The New Wealth of
Time: How timebanking helps people build better public services. New Economics
Foundation. Najdeno 13. januarja 2014 na spletnem naslovu
http://www.neweconomics.org/publications/entry/the-new-wealth-of-time
20. Die WIR Bank. Najdeno 11. aprila 2014 na spletnem naslovu http://www.wir.ch/de/die-
wir-bank/
21. Douthwaite, R. J. (1999). The ecology of money. Totnes: Resurgence Books.
22. Duram, L. A. (2010). Encyclopedia of organic, sustainable, and local food. Santa Barbara:
Greenwood.
23. Economic Circle Cooperative. Najdeno 14. aprila 2014 na spletni strani
http://p2pfoundation.net/WIR_Economic_Circle_Cooperative
24. Edwards-Jones, G. (2010). Does eating local food reduce the environmental impact of
food production and enhance consumer health? The Proceedings of the Nutrition Society,
69(4), 582–91.
25. Fong, J. (2013, 26. avgust). Hayek to Satoshi and Beyond. Lets Talk Bitcoin. Najdeno 3.
marca 2014 na spletnem naslovu http://letstalkbitcoin.com/hayek-to-satoshi-and-beyond/
26. Frisby, D. (2014, pomlad). What is Bitcoin?. The Week: Prosper, str. 18-19.
27. Galbraith, J. K. (1975). Money, whence it came, where it went. Madison: Houghton
Mifflin.
28. Gelleri, C. (2014). Chiemgauer-Statistik 2003 bis 2013. Chiemgauer. Najdeno 28. aprila
2014 na spletnem naslovu
http://www.chiemgauer.info/fileadmin/user_upload/Dateien_Verein/Chiemgauer-
Statistik.pdf
29. Geschichte. Najdeno 21. maja 2014 na spletnem naslovu http://www.talente.cc/geschichte
30. Gesell, S., & Pye, P. (1958). The natural economic order. London: Owen.
31. Greco, T. H. (2001). Money: Understanding and Creating Alternatives to Legal Tender.
White River Junction: Chelsea Green Publishing.
32. Greco, T. H. (2009). The end of money and the future of civilization. White River Junction:
Chelsea Green Publishing.
33. Hallsmith, G., & Lietaer, B. A. (2011). Creating wealth: growing local economies with
local currencies. Gabriola Island, BC: New Society Publishers.
34. Han, N. (2013, 16. julij). Equal dollars: a community currency. 6abc.com. Najdeno 30.
aprila 2014 na spletnem naslovu
http://abclocal.go.com/wpvi/story?section=news/consumer&id=9174740
35. Hayek, F. A. (1945). The Use of Knowledge in Society. American Economic Review,
35(4), 519–530.
36. Hayek, F. A. (1990). Denationalisation of money. The argument refined: an analysis of the
theory and practice of concurrent currencies (3rd
ed.). London: Institute of Economic
62
Affairs.
37. Hopkins, R. (2011). The transition companion: making your community more resilient in
uncertain times. Totnes: Transition Books.
38. How does the CES work? Najdeno 23. julija 2014 na spletnem naslovu
https://www.community-exchange.org/docs/trading.htm
39. How to calculate the minimum reserve requirements. Najdeno 5. aprila 2014 na spletnem
naslovu https://www.ecb.europa.eu/mopo/implement/mr/html/calc.en.html
40. Ilbery, B., & Maye, D. (2006). Retailing local food in the Scottish-English borders: A
supply chain perspective. Geoforum, 37(3), 352–367.
41. Jones, P., Comfort, D., & Hillier, D. (2004). A case study of local food and its routes to
market in the UK. British Food Journal, 106(4), 328–335.
42. Kaj je Bitcoin? Najdeno 4. marca 2014 na spletnem naslovu
http://iatromantis.blog.siol.net/2012/01/08/kaj-je-bitcoin/
43. Kennedy, M. I., Lietaer, B. A., & Rogers, J. (2012). People money: The promise of
regional currencies. Axminster: Triarchy.
44. Klein, J. (2011, 28. november). Met de ”chiemgauer” lenen tegen 0 procent.
Reformatorisch Dagblad. Najdeno 8. julija 2014 na spletnem naslovu
http://www.refdag.nl/nieuws/economie/met_de_chiemgauer_lenen_tegen_0_procent_1_6
05992
45. Kos, M. (2013, 20. september). Tranzicijska mesta. Marjana Kos’s Weblog. Najdeno 24.
junija 2014 na spletnem naslovu
http://marjanakos.wordpress.com/2013/09/20/tranzicijska-mesta/
46. Laeven, L., & Valencia, F. (2013). Systemic Banking Crises Database. IMF Economic
Review, 61(2), 225–270.
47. Leen, A. R. (2011). Seigniorage: Its History, Its Present, and Its Future for the European
Union. Archives of Economic History, 23(1), 7–16.
48. Leitlinien. Najdeno 21. maja 2014 na spletnem naslovu http://www.talente.cc/leitlinien
49. Lietaer, B. A. (1990). A Strategy for a Convertible Currency. ICIS Forum, 20(3), 59–72.
50. Lietaer, B. A. (2004). The Terra TRC-TM White Paper. Ashoka Changemakers. Najdeno
28. marca 2014 na spletnem naslovu
https://www.changemakers.com/sites/default/files/Terra_WhitePaper_final.pdf
51. Martignoni, J. (2012). A New Approach to a Typology of Complementary Currencies.
International Journal of Community Currency Research, 16, 1–17.
52. Martin, J. J. (1970). Men against the State: The Expositors of Individualist Anarchism in
America, 1827-1908. Colorado Springs: Ralph Myles.
53. McDuffie T. (2013, 26. marec). Equal Dollars explores bringing “community currency”
program to Germantown. NewsWorks. Najdeno 30. aprila 2014 na spletnem naslovu
http://www.newsworks.org/index.php/local/germantownwest-oak-lane/52707-equal-
dollars-explores-bringing-community-currency-program-to-germantown-
54. Mednarodni denarni sklad. (2010). Reserve Accumulation and International Monetary
Stability. IMF Policy paper. Najdeno 20. junija 2014 na spletnem naslovu
http://www.imf.org/external/np/pp/eng/2010/041310.pdf
63
55. Mellor, M. (2010). The Future of Money: From Financial Crisis to Public Resource.
London: Pluto.
56. Money. (b.l.) V Encyclopedia Britannica. Najdeno 1. aprila 2014 na spletni strani
http://www.britannica.com/EBchecked/topic/389170/money
57. Morris, C., & Buller, H. (2003). The local food sector: A preliminary assessment of its
form and impact in Gloucestershire. British Food Journal, 105(8), 559–566.
58. North, P. (2010). Local money: how to make it happen in your community. Totnes:
Transition Books.
59. OECD.StatExtract. (b.l.) V OECD Statistics. Najdeno 17. aprila 2014 na spletni strani
http://stats.oecd.org
60. Official Initiatives by Number. Najdeno 24. junija 2014 na spletnem naslovu
http://www.transitionnetwork.org/initiatives/by-number
61. Palmer, J., & Collinson, P. (2011, 23. september). Local currencies the German way: the
chiemgauer. The Guardian. Najdeno na spletnem naslovu
http://www.theguardian.com/money/2011/sep/23/local-currencies-german-chiemgauer
62. Predarlska. (b.l.) V Wikipedija, prosta enciklopedija. Najdeno 20. maja 2014 na spletni
strani http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Predarlska&oldid=3854301
63. Press Release. Najdeno 23. junija 2014 na spletnem naslovu https://www.community-
exchange.org/
64. Pullen, J. M., & Smith, G. O. (1997). Major Douglas and Social Credit: A Reappraisal.
History of Political Economy, 29(2), 219–273.
65. Rural Unrest in the 1830s. Najdeno 2. julija 2014 na spletnem naslovu
http://www.historyhome.co.uk/peel/ruralife/swing.htm
66. Quinn, S., & Roberds, W. (2006, 1. september). An Economic Explanation of the Early
Bank of Amsterdam, Debasement, Bills of Exchange, and the Emergence of the First
Central Bank. Najdeno 11. julija 2014 na spletnem naslovu
http://papers.ssrn.com/abstract=934871
67. RHD – Equal Dollars program. Najdeno 30. aprila 2014 na spletnem naslovu
http://www.rhd.org/Program.aspx?pid=44
68. RHD – Who We Are. Najdeno 30. aprila 2014 na spletnem naslovu
http://www.rhd.org/WhoWeAre.aspx
69. Ribar, D. (2009, 20. julij). Applied Rationality: Pros and cons of a “local currency.”
Applied Rationality. Najdeno 24. junija 2014 na spletnem naslovu
http://appliedrationality.blogspot.co.uk/2009/07/pros-and-cons-of-local-currency.html
70. Ribnikar, I. (2006). Monetarna ekonomija I. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.
71. Robertson, J. (2012). Future money: breakdown or breakthrough? Totnes: Green Books.
72. Rothbard, M. N. (2002). A history of money and banking in the United States: the colonial
era to World War II. Auburn: Ludwig von Mises Institute.
73. Rothbard, M. N. (2008). The mystery of banking. Auburn: Ludwig von Mises Institute.
74. Schaeck, K., Cihak, M., & Wolfe, S. (2009). Are competitive banking systems more
stable? Journal of Money, Credit and Banking, 41(4), 711–734.
75. Seyfang, G. (2002). Tackling social exclusion with community currencies: learning from
64
LETS to Time Banks. International Journal of Community Currency Research, 6(1), 1–
11.
76. Sklic skupščine Društva Tranzicijsko mesto Trbovlje. Najdeno 15. maja 2014 na spletnem
naslovu http://www.srcnotrbovlje.si/sklic-skupscine-drustva-tranzicijsko-mesto-trbovlje/
77. Sparkes, M. (2014, 28. februar). Native Americans adopt bitcoin clone as official
currency. The Telegraph. Najdeno 4. marca 2014 na spletnem naslovu
http://www.telegraph.co.uk/technology/news/10668018/Native-Americans-adopt-bitcoin-
clone-as-official-currency.html
78. Stiglitz, J. E. (2010). Risk and Global Economic Architecture: Why Full Financial
Integration May Be Undesirable. American Economic Review, 100(2), 388–392.
79. Stodder, J. (2010). The Macro-Stability of Swiss WIR-Bank Spending: Balance versus
Velocity Effects. Hartford: Rensselaer Polytechnic Institute.
80. Studer, T. (b.l.) An Annotated Précis, Review, and Critique of WIR and the Swiss National
Economy (prevod Beard P. H.). Najdeno 14. aprila 2014 na spletnem naslovu
http://monetary-freedom.net/reinventingmoney/Studer-precis_critique_review_of_wir.pdf
81. The currency. Najdeno 8. julija 2014 na spletnem naslovu
http://www.equaldollars.org/?page_id=741
82. The story of Wörgl. Najdeno 3. decembra 2013 na spletnem naslovu
http://www.hanseisenkolb.de/woergl.htm
83. Transition Towns – network. (b.l.) V Wikipedia, the free encyclopedia. Najdeno 11.
decembra 2013 na spletni strani
https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Transition_Towns_f(network)&oldid=5854796
73
84. Vitali, S., Glattfelder, J. B., & Battiston, S. (2011). The Network of Global Corporate
Control. PLoS ONE, 6(10), 1–6.
85. Waltz, C. L. (2011). Local food systems background and issues. New York: Nova Science
Publishers.
86. Wära. (b.l.) V Wikipedia, the free encyclopedia. Najdeno 3. decembra 2013 na spletni
strani http://en.wikipedia.org/w/index.php?title=W%C3%A4ra&oldid=580863807
87. Ward, S. (2011, 30. november). David Bowie and Luol Deng star on new Brixton pounds.
MSN Money. Najdeno 8. julija 2014 na spletnem naslovu http://money.uk.msn.com/david-
bowie-and-luol-deng-star-on-new-brixton-pounds
88. Was sind Talente? Najdeno 26. maja 2014 na spletnem naslovu http://www.talente.cc/was-
sind-talente
89. What are Local Currencies? Najdeno 8. januarja 2014 na spletnem naslovu
http://www.bankofengland.co.uk/banknotes/Pages/localcurrencies/default.aspxWIR
90. What is timebanking? Najdeno 12. januarja 2014 na spletnem naslovu
http://www.timebanking.org/about/what-is-a-timebank/
91. Whitehead, F. (2010, 21. september). Will the Brixton pound stick around? The Guardian.
Najdeno 28. aprila 2014 na spletnem naslovu
http://www.theguardian.com/society/2010/sep/21/brixton-pound-local-currency
92. Wirtschaftsring. (2014). Letno poročilo 2012. Najdeno 14. aprila 2014 na spletnem
65
naslovu
http://www.wir.ch/fileadmin/user_upload/geschaeftsberichte/gb_2012_WIR_Bank_de.pdf
93. Witt, S. (2008). WIR – Current Operational Realities: A Report by Susan Witt. Beyond
Money. Najdeno 15. aprila 2014 na spletnem naslovu http://beyondmoney.net/research-
and-reviews/wir-current-operational-realities/
94. Wüthrich, W. (2004, 9. avgust). Alternatives to Globalisation – Cooperative Principle and
Complementary Currency (prevod Beard P.). Zeit-Fragen. Najdeno 14. aprila 2014 na
spletnem naslovu http://issuu.com/localmoney/docs/namea1f404
PRILOGA
1
Priloga 1: Vprašalnik
GENERAL QUESTIONS
What type of organisation are you?
What is the aim of your organisation?
What was your purpose in establishing the system?
What is your current task in the organisation?
QUESTIONS RELATED TO LOCAL CURRENCY
Why and when did you decide to launch the local currency?
How did you analyse the market before the start-up?
How did you manage to fund start up cost?
How did you know when was the right time to issue local currency?
What problems did you face when you started, was there maybe any resistance from local
community or authorities? If any, how did you solve them?
How many users did you have at start-up?
How is with integration to new currency for members and businesses?
How is with paying taxes for businesses?
What is the critical mass of users in you system?
Do you promote your currency? How?
Who are the key players in the system?
Does the system make use of previously underused assets or meet previously unmet needs?
How and when is the money issued?
How is the currency backed?
How do you control the amount of money in circulation?
How do you encourage circulation of money?
Do you have any information on how fast the money circulate?
Is there any inflation present in the system?
What is your annual volume of trade?
What are the main good and services traded using your system?
What is your estimated yearly operating budget?
What is your source of funding?
Do you have any full time employees?
What is the most important thing to people who join your system?
How large is your membership?
What is approximate population of the area you serve?
Do you do inter-trade with other communities? Maybe in future?
2
Do you have a local investment program?
END QUESTIONS
Do you think that you contribute to stability of local economy?
What are the positive and negative qualities of your system?
What has been the most rewarding part of setting up a local currency?
What has been the most challenging part of setting up a local currency?
Would you like to add anything?