deželne novice - gorenjskiglas.si€¦ · deželne novice Časopis občine radovljica, letnik 23,...
TRANSCRIPT
deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 23, 28. junija 2019, številka 8
Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si
Marjana Ahačič
Radovljiški občinski svet je prejšnjo sredo na zadnji seji pred poletjem potrdil letošnje občinske nagrajence. Prejemnik velike plakete Občine Radovljica je tako po sklepu občinskega sveta o podelitvi priznanj Avguštin Mencinger za delovanje na področju kulture in turizma, ohranjanje sakralne dediščine in prispevek k prepoznavnosti Radovljice. Plakete Občine Radovljica bodo prejeli dr. Sabina Šegula za širjenje znanja in razvoj floristike v lokalni
skupnosti in mednarodnem prostoru, Krajevna organizacija Rdečega križa Radovljica ob osemdesetletnici delovanja in Prostovoljno gasilsko društvo Brezje ob sedemdesetletnici delovanja. Prejemniki plaket Antona Tomaža Linharta so Ljudska univerza Radovljica ob šestdesetletnici delovanja, Suzana Adžić za dolgoletno udejstvovanje v ljubiteljski kulturi, mentorstvo otroške gledališke skupine Linhartovi čuki in prenašanje znanja na mlade ter Mestni muzej Radovljica za izvedbo evropskega projekta diStory.
Svetniki potrdili občinska priznanjaNajvišje priznanje, veliko plaketo Občine Radovljica, bo ob občinskem prazniku petega avgusta prejel Avguštin Mencinger, upokojeni zdravnik, aktiven lokalni politik ter v zadnjih letih predvsem predan skrbnik in interpret bogate radovljiške kulturne in zgodovinske dediščine.
Avguštin Mencinger / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
Tudi letos je župan Ciril Globočnik ob koncu šolskega leta pripravil sprejem za najboljše učence vseh štirih osnovnih šol radovljiške občine, ki so šolanje zaključili z odličnim uspehom v vseh devetih razredih. Z OŠ
A. T. Linharta so bili to Jonatan Brumen, Gala Čufer, Lucija Gros, Aljaž Kemperle, Laura Pavlič, Nejc Prešern, Inja Černe, Lana Černe, Mitja Kuralt, Maya Simona Franko, Sara Grimani, Mija Pogačnik, Nuša Pogačnik, Iva Klinar, Nives Košnjek, Jaka Lazar,
Tajda Pristavec, Lana Stare in Špela Žvan, z OŠ F. S. Finžgarja Neža Adam, Tajda Čad, Ana Klobučar, Zarja Kozinc, Filip Mlinarič, Živa Mlinarič, Urška Repinc, Dolores Sodja, Rok Sušnik, Žiga Maltar, Galina Nedeljković, Alja Pristov Gogala, Anja Purgar, Iza Ropič Biz
jak, Matic Rotar in Tahlia Wick, z OŠ Staneta Žagarja Lipnica Taja Fister, Živa Jovanović, Urša Mohorič, Eva Pačnik, Katja Pogačar, Katja Rus, Klara Stariha in Sara Varek ter Špela Mertelj z OŠ Antona Janše Radovljica.
Priznanja najboljšimŽupan Ciril Globočnik je tudi letos pripravil sprejem za najboljše osnovnošolce. Štiriinštiridesetim devetošolcem s štirih osnovnih šol je čestital na slovesnosti v Baročni dvorani Radovljiške graščine.
Najboljši učenci generacije, ki letos zaključuje šolanje na štirih osnovnih šolah v občini Radovljica, z županom Cirilom Globočnikom, razredniki in ravnateljicami / Foto: Gorazd Kavčič
3. stran
Radovljiško območno združenje Redečega križa Slovenije bo sredi prihodnjega meseca spet organiziralo krvodajalsko akcijo, in sicer v sredo, 17. julija, in v četrtek, 18. julija, od 7. do 13. ure v prostorih Osnovne šole Josipa Plemlja Bled. Organizatorji prosijo, da s seboj prinesete veljavni osebni dokument in da pred odvzemom zaužijete lahek obrok. Na Centru za transfuzijsko dejavnost Jesenice sicer kri lahko darujete vsak petek od 7.30 do 11. ure.
Sredi julija krvodajalska akcija
Radovljica je gostila srečanje krajev, ki jih povezujejo zgodovinski sramotilni stebri oziroma sramotilne klopi.
stran 16
Na pranger z njim!Čebelarski muzej Radovljica
je z Medenim dnem in dvema razstavama obeležil šestdeset let.
stran 5
Obletnica
OBČINSKE NOVICE
Ministrica na JeloviciMinistrica Aleksandra Pivec si je ogledala gozdove, ki so jih podlubniki močno priza-deli.
stran 2
KULTURA
Za zaključek »coprnice«Festival gledališča v Kropo privablja od sredine junija, v zadnjem tednu pa sledijo še štirje večeri gledališča, glas-be in literature.
stran 4
KRAJEVNE NOVICE
Društva bogatijo in povezujejoBrezjanska društva – šport-no, gasilsko in turistično – letos praznujejo več desetle-tij uspešnega delovanja.
stran 6
ŠPORT
Dva tekaV juniju so organizirali jubi-lejni Mošenjski tek in Radol'ško 10ko.
stran 11
2 Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Občinske novice
deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:
Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)
UREDNIŠTVO: Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec,
Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman
ČASOPISNI SVET:Barbara Sitar (predsednica),
Breda Poličar, Sabina Felc, Nejc Kliček in Katja Knific
DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, [email protected], oglas no tr že nje: Jana Triller, 04/201 42 30).
De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 3000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo redno šte vil ko, ki bo iz šla v petek, 26. julija 2019, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 17. julija 2019.
OBČINA RADOVLJICA
OBVESTILO O OBJAVI JAVNIH DRAŽB ZA PRODAJO NEPREMIČNIN V LASTI
OBČINE RADOVLJICA
Vse zainteresirane ponudnike obveščamo, da so bile na splet-ni strani Občine Radovljica, v rubriki Aktualni razpisi in obja-ve, objavljene naslednje javne dražbe:
– Javna dražba za prodajo nepremičnin v Kamni Gorici – stavbna zemljišča z ID znakom 2163 183 v izmeri 369 m2, 2163 184 v izmeri 142 m2 in 2163 185 v izmeri 2910 m2 z objekti, ki so zgrajeni na teh zemljiščih in predstavljajo bivši Dom Matevža Langusa na naslovu Kamna Gorica 55 in Kam-na Gorica 55a (javna dražba bo potekala dne 8. 8. 2019, rok za plačilo varščine: 5. 8. 2019)
- Javna dražba za prodajo nepremičnin v Lescah – stavbni zemljišči z ID znakom 2155 9/1 (po končani geodetski odmeri zemljišče z ID znakom 2155 9/3) in ID znakom 2155 9/2 v skupni izmeri 380 m2 , s stanovanjsko stavbo št. 846 na naslovu Alpska cesta 48, Lesce, neto površina stavbe znaša 128,15 m2 (javna dražba bo potekala dne 1. 8. 2019, rok za plačilo varščine: 29. 7. 2019)
– Javna dražba za prodajo nepremičnin na območju Či-stilne naprave Radovljica – stavbna zemljišča za industrijo – zemljišče z ID znakom 2157 770/21 v izmeri 1.867 m2, zemljišče z ID znakom 2157 770/22 v izmeri 1.401 m2, zem-ljišče z ID znakom 2157 770/23 v izmeri 1.401 m2 in zemlji-šče z ID znakom 2157 770/24 v izmeri 1.344 m2 (javna dra-žba bo za vse navedene nepremičnine potekala dne 8. 8. 2019, rok za plačilo varščine: 5. 8. 2019)
Vsi pogoji sodelovanja in ostale informacije v zvezi z javnimi dražbami so navedeni v objavah javnih dražb na spletni strani Občine Radovljica.
Občinska uprava Občine Radovljica
ww
w.r
adov
ljica
.si
Marjana Ahačič
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ale-ksandra Pivec si je sredi junija spet ogledala stanje gozdov na Zgornjem Gorenjskem. Obisk je zače-la na sedežu krajevne enote Zavoda za gozdove Sloveni-je v Radovljici, nato pa so jo gozdarji peljali na terenski ogled Jelovice."Prišli smo, da bi si ogledali trenutno stanje zgornjego-renjskih gozdov, glede na to, da se bo v njih zaradi zelo toplega vremena verjetno zelo hitro začel razmnoževa-ti podlubnik," je razlog za obisk pojasnila ministrica. "Z obiskom in tudi z vsemi prihodnjimi aktivnostmi želim opozarjati predvsem lastnike zasebnih gozdov, ki jih je na tem območju veli-ko, naj bodo zelo pozorni na to, kaj se v gozdu dogaja, ter naj pravilno in pravočasno ukrepajo v primeru, da se tudi v njihove gozdove nase-li podlubnik."
Vodja blejske območne eno-te Zavoda za gozdove Slove-nije Andrej Avsenek je pou-daril, da so razmere v jelov-ških zasebnih gozdovih pro-blematične tudi zato, ker gre za manjše razdrobljene posesti, katerih lastniki so zelo različni in pogosto
neodzivni. To pomeni, da se na odločbe zavoda niso pra-vočasno odzvali in sanirali svojih gozdov, zato je luba-dar uhajal naprej v zdrave gozdove.V zvezi z urejanjem gozdnih vlak in cest, ki so bile v zad-njih letih zaradi velike obre-
menitve ob odstranjevanju lubadark močno poškodova-ne, je ministrica poudarila, da je od konca maja na mini-strstvu v okviru programa razvoja podeželja odprt raz-pis, na katerega se lahko last-niki gozdov prijavljajo za sredstva za prenovo in vzpo-stavitve gozdnih vlak ter cest.Sicer pa je Avsenek še napo-vedal, da bodo gozdarji v pri-hodnjih tednih že lahko povedali, kakšno bo stanje glede podlubnikov letos. "Tudi lani spomladi je še kazalo razmeroma dobro, v vročem poletju pa se je luba-dar razvil in razbohotil pre-ko vseh meja." Računa, da bo letos vendarle nekaj bol-je, ker je na najbolj kritičnih območjih smreka praktično že izginila. "Zdaj so tereni in razmere drugačne in upa-mo, da lubadar ne bo šel višje. Če bo poletje vroče, dolgo in sušno, pa se lahko lubadar naseli tudi v višje ležeče gozdove, kjer bi bilo lahko zelo hudo," je opozo-ril.
Ministrica na JeloviciMinistrica Aleksandra Pivec si je ogledala gozdove na Jelovici, ki so zelo prizadeti zaradi obsežnega napada podlubnikov. Lastnike gozdov je pozvala k pravočasnemu ukrepanju in sanaciji.
Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec si je skupaj z gozdarji ogledala stanje gozdov na Jelovici.
Radovljiški občinski svet je na zadnji seji potrdil mandat članu občinskega sveta Jerneju Kolmanu, ki je na lokalnih volitvah kandidiral na kandidatni listi SDS. Kolman, ki je bil občinski svetnik že v preteklem mandatu, je v občinskem svetu nadomestil tragično preminulo svetnico Nevenko Osterc.
Jermen Kolman novi občinski svetnik
Jernej Kolman / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
V petek, 21. junija, je bila pri Lipi samostojnosti v Radov-ljici tradicionalna občinska slovesnost ob dnevu držav-nosti. Zbrane je nagovoril župan Ciril Globočnik, ki je poudaril pomen prostovolj-stva, kulture in športa za živ-ljenje skupnosti."Tudi letos rojstni dan naše države praznujemo s kultur-nimi in športnimi priredit-vami. Športna zveza je izvr-sten organizator Radol'ške 10ke, ki vsako leto privabi več rekreativnih tekačev. Dneva brez prireditev naših kulturnih ustvarjalcev pa v radovljiški občini skorajda
ni," je opozoril župan Glo-bočnik. "Za poudarjanje pomena kulture, ki je imela odločilno vlogo pri oblikova-nju slovenske države, in pomena prostovoljstva, je primerna vsaka priložnost, še posebno pa praznik naše države. Da je v njej naše živ-ljenje polno, dostojno in enakopravno, gredo v veliki meri zasluge številnim pro-stovoljcem na vseh področ-jih."V kulturnem sporedu v reži-ji Roka Andresa so nastopili Pihalni orkester Lesce, Otro-ška folklorna skupina Kul-turnega društva Brezje Nageljčki in povezovalec Branko Pirih.
Po slovesnosti je bil najprej na sporedu otroški tek, nato pa start že osme Radol'ške 10ke. Radovljiška območna izpostava JSKD je pred dne-vom državnosti v Baročni dvorani Radovljiške graščine pripravila tri koncerte, na katere je bil vstop prost: kon-cert Pevske skupine Korona KUD Radovljica, koncert zbora Carmen manet Kranj in koncert MePZ Vox Carni-ola Jesenice. V Športnem
parku Radovljica pa so orga-nizirali finalni turnir Inline lige Radovljica, ki ga prireja KRŠ.Praznovanju dneva državno-sti so predstavo posvetili tudi v okviru šestega Festi-vala gledališča v Kropi, kjer so prav na praznični dan uprizorili gledališko-literar-no predstavo Krst pri Savici z interpretacijo Prešernove pripovedi o boju med poga-ni in kristjani.
Ob dnevu državnostiPrejšnji petek je bila pri Lipi samostojnosti v Radovljici tradicionalna občinska slovesnost ob dnevu državnosti. Zbrane je nagovoril župan Ciril Globočnik, v kulturnem sporedu sta nastopila Pihalni orkester Lesce in folklorna skupina Nageljčki.
Tudi letos je na tradicionalni slovesnosti pri Lipi samostojnosti ob dnevu državnosti zbrane nagovoril župan Ciril Globočnik. / Foto: Tina Dokl
V kulturnem programu sta nastopila folklorna skupina Nageljčki z Brezij (na fotografiji) in Pihalni orkester Lesce.
Foto
: Tin
a D
okl
Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Občinske novice
3
OBČINA RADOVLJICA
Razpis za priznanja odličnim dijakom
V 7. številki Deželnih novic, ki so izšle 7. junija 2019, in na spletnih straneh www.radovljica.si v zavihku Razpisi in objave je objavljen občinski razpis, na katerega se lahko prijavijo dijaki, ki so v šolskem letu 2018/2019 zaključili srednješolsko šolanje z odličnim uspehom v vseh štirih letnikih, in zlati maturanti. Prejeli bodo denarne nagrade. Rok za oddajo vlog je četrtek, 25. 7. 2019.
Občinska uprava Občine Radovljica
ww
w.r
adov
ljica
.si
Marjana Ahačič
Sredi junija se je na zadnji seji pred poletnimi počitnica-mi sestal radovljiški občinski svet. Svetniki so obravnavali dva odloka s področja ureja-nja prostora. Odlok o Občin-skem podrobnem prostor-skem načrtu za območje površin za turizem "Pod Gol-fom" v Lescah omogoča ume-stitev novega turističnega kampa s spremljajočim pro-gramom, večnamensko dvo-rano za potrebe športnih in kulturnih dejavnosti. Obmo-čje leži zahodno od Lesc pred mostom čez reko Savo proti Bledu, tako da je prometno napajanje predvideno prek obstoječega krožišča na drža-vni cesti, ki ga bo v ta namen treba rekonstruirati.
Znova o nakupovalnem centru v LescahPotem ko je občinski svet na prejšnji seji zavrnil nadalje-vanje postopka sprejema Odloka o Občinskem podro-bnem prostorskem načrtu za območje osrednjih povr-šin na območju nakupoval-nega centra pri rondoju na izvozu z avtoceste (TNC 1 in 2 Lesce), je tokrat obravna-val nov osnutek. Ker so na prejšnji seji izrazili predv-sem nezadovoljstvo z dogra-ditvijo objekta igralnega salona, je bil ta del tokrat iz odloka izvzet, kar pomeni, da zajema samo načrtovanje novega trgovsko-poslovnega centra. Upoštevajoč pripom-be svetnikov so v njem na novo predvidena tudi parki-rišča v kletni etaži, sicer pa je za objekt in parkirišče pred njim predvideno teme-
ljito ozelenjevanje vključno z zasaditvijo dreves in grmo-vnic na območju v smeri Hlebc in Studenčic ter členi-tvijo fasade, ki bo optično zmanjšala objekt, in zagoto-vitev javno dostopnih sanita-rij v njem.
Nove koncesije Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje javne službe v osnovni zdravstveni dejav-nosti v občini Radovljica za program splošne ambulante v Domu dr. Janka Benedika in v CUDV Radovljica je bil sprejet po hitrem postopku. Zdravstveni dom Radovljica namreč zaradi kadrovske stiske pri zdravnikih družin-ske medicine ne more več zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v teh dveh ustanovah. Nova kon-cesija bo podeljena na pod-lagi javnega razpisa.
Višje cene komunaleObčinski svet je ponovno obravnaval tudi elaborat o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospo-darskih javnih služb varstva okolja v občini in njegovo dopolnitev. Tokrat je sprejel predlagane nove cene stori-tev obveznih občinskih gos-podarskih javnih služb var-stva okolja, ki jih je na seji v marcu zavrnil. Povišanje cene komunalnih storitev je bilo predlagano predvsem zaradi višjih stroškov stori-tev, materiala in dela. Dvig teh stroškov ima na poslo-vanje podjetja negativen vpliv, saj prihodki na osno-vi trenutno veljavnih cen ne pokrivajo več stroškov, na katere Komunala Radovlji-ca ne more vplivati, so poja-snili na Komunali Radovlji-ca.Povišane bodo torej cene komunalnih storitev, ki so
vezane na dobavljeno količi-no pitne vode ter zbiranje komunalnih in bioloških odpadkov. Tako se bo za povprečno gospodinjstvo z mesečno porabo vode 12 kubičnih metrov in priključ-kom na kanalizacijo ter upo-rabo 120-litrskega zabojnika za mešane komunalne odpadke znesek računa na mesečni ravni s 50,28 evra povišal na 52,53 evra.
Predstavniki občineZa predstavnika občine v Svetu zavetišča za zapušče-ne živali so imenovali Andreja Potočnika, v Svetu Ljudske univerze Radovljica Matildo Reš in Nežo Mezeg, v Svetu OŠ A.T. Linharta pa Simona Resmana. Predlaga-ni kandidatki za direktorico LUR, Mateji Rozman Amon je občinski svet dal pozitiv-no mnenje.
Seja občinskega svetaSvetniki so s sprejemom odlokov s področja urejanja prostora omogočili umestitev novega kampa pred mostom čez Savo in gradnjo novega trgovsko-nakupovalnega objekta v Lescah. Potrdili so letošnje prejemnike občinskih priznanj – najvišjega, veliko plaketo Občine Radovljica, bo dobil Avguštin Mencinger.
Radovljiški občinski svet se je sredi junija sestal na zadnji seji pred poletjem.
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Župan tudi letos čestital najboljšim
V iztekajočem se šolskem letu je deveti razred osnov-nih šol A. T. Linharta Radov-ljica, F. S. Finžgarja Lesce, Staneta Žagarja Lipnica in Antona Janše Radovljica obi-skovalo 185 učenk in učen-cev, dvajset več kot prejšnje šolsko leto. Med njimi jih je 44 doseglo odličen uspeh v vseh razredih osnovne šole oziroma povprečje vseh ocen najmanj 4,5. Župan Ciril Globočnik jim je čestital na sprejemu v Baroč-ni dvorani Radovljiške graš-čine; učencem je izročil priz-nanja ter knjižna darila. "Z zadovoljstvom opažam, da vas je letos več kot prejšnja leta. Čestitam vam za dobro
opravljeno delo in tudi vašim učiteljem in staršem, ki so vas podpirali; brez njih bi takšne uspehe težko dosegli. Verjamem, da ste se premiš-ljeno odločili, kako boste nadaljevali svojo življenjsko pot – najprej verjetno na gimnazijah in nato naprej na fakultetah. Ampak zdaj, med počitnicami, si dajte duška, da si naberete energijo za nadaljnje šolanje, pri kate-rem vam tako kot tudi sicer v življenju želim veliko uspe-hov in sreče," je mlade nago-voril župan Globočnik.Podelitev, ki jo je duhovito vodil Nejc Šmit, pa je z glas-benimi nastopi obogatil Kitarski ansambel Glasbene šole Radovljica pod vods-tvom Zorana Kaličanina.
1. stran
Med odličnjaki so bili letos kar trije pari dvojčkov: Mija in Nuša Pogačnik (prva zgoraj, prva spodaj), Lana in Inja Černe (desno zgoraj) ter Filip in Živa Mlinarič (desno spodaj). / Foto: Gorazd Kavčič
Na Podružnični šoli Begunje začenjajo urejati dodatno učil-nico. Sto petdeset tisoč evrov vredno pogodbo je radovljiški župan Ciril Globočnik z izbranim izvajalcem podpisal prej-šnji teden. Dela bodo obsegala preureditev prostorov pritli-čja in mansarde v severozahodnem delu šole. V tem delu šole bodo prenovljene sanitarije, garderobe za uporabnike telovadnice ter urejen prostor za dodatne dejavnosti šole. Večina del bo opravljana v času poletnih počitnic.
Urejajo dodatno učilnico
Upravna enota Radovljica obvešča, da je na Oddelku za oko-lje in prostor zaradi uveljavitve novega gradbenega zakona, izjemno povečano število vlog za izdajo gradbenih dovoljenj in uporabnih dovoljenj. Z namenom, da bi omogočili čim hitrejše in nemoteno reševanja zadev, zato uvajajo sistem predhodnega naročanja strank po telefonu ali po elektronski pošti. Hkrati obveščajo, da se je čas reševanja vseh zahtev na delovnem področju prostora za zdaj podaljšal.
Upravna enota uvaja naročanje
Med poletjem bodo v enoti Čebelica Vrtca Radovljica v stav-bi v središču Radovljice, kjer so lani prvič uredili prostor za oddelek najmlajših otrok, urejeni prostori za dodaten odde-lek najmlajših, so sporočili z radovljiške občinske uprave. Na lokaciji v neposredni bližini nekdanje knjižnice bosta tako po novem dva oddelka; dodatnega bo lahko obiskovalo 12 otrok, za njihovo varstvo pa bosta na novo zaposleni dve strokovni delavki. Občina bo za gradbeno-obrtniška dela namenila približno dvajset tisoč evrov, za opremo pa pribli-žno deset tisoč evrov. Radovljiške vrtce bo v novem šolskem letu lahko obiskovalo največ 766 otrok v 44 oddelkih. Cene programov vrtcev se ne spreminjajo.
Dodatni oddelek vrtca
Izšla je že enajsta knjižica Vozni redi v Alpah, v kateri so zbrani vozni redi vlakov, avtobusov, žičnic in ladjic ter ponu-dniki kolesarskih izposojevalnic in taksi prevozov na obmo-čju slovenskih Alp in tudi čez mejo. Skupno je v knjižici 48 različnih prog, od tega jih 15 obratuje samo v času poletne sezone. Tako kot lani je tudi letos knjižica, ki je izšla v 3.750 izvodih, dvojezična, v slovenskem in angleškem jeziku. "S knjižico želimo uporabnikom približati uporabo trajnostnih prevoznih sredstev, saj so informacije o možnosti uporabe in kombiniranju različnih vrst javnega prevoza na območju slovenskih Alp dostopne na enem mestu. Število domačih in tujih gostov v alpskih občinah narašča, s tem pa tudi pri-tiski na infrastrukturo in okolje, zmanjšuje se tudi doživljaj-ska vrednost naravnih danosti in kulturne dediščine. Z upo-rabo javnega potniškega prometa, kolesa in hoje smo bolj svobodni, vožnja z vlakom, ladjico, avtobusom ali gondolo pa je lahko pravo doživetje," poudarjajo v organizaciji CIP-RA Slovenija, kjer so knjižico pripravili ob podpori Stalnega sekretariata Alpske konvencije, Slovenske turistične organi-zacije, Planinske zveze Slovenije in lokalnih turističnih orga-nizacij. Knjižica je v tiskani obliki na voljo pri vseh partner-skih organizacijah, dostopna pa je tudi v elektronski obliki na spletnih straneh CIPRE Slovenija in vseh partnerjev ter prek QR-kode.
Izšli so letošnji Vozni redi v Alpah
Zelena shema slovenskega turizma je nacionalni program in certifikacijska shema, ki pod krovno znamko Slovenia Green združuje prizadevanja za trajnostni razvoj turizma, destinacijam in ponudnikom ponuja konkretna orodja za oceno in izboljšanje trajnostnega delovanja, skozi znamko Slovenia Green pa to zeleno delovanje tudi promovira. V shemo lahko vstopijo tudi ponudniki nastanitev, turistične agencije in upravljavci naravne dediščine, bo Občina Radov-ljica v prihodnje zanje organizirala posebno izobraževanje.
Radovljica vstopa v Zeleno shemo turizma
4 Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Mnenja, kultura
Pred časom sem že pisala o tej problematiki. Sicer pa, psi lajajo in karavana gre dalje, pasjeljubci s potujočimi kahla-mi. Zadeva pa je že ušla z vajeti, občinski redarji pa hit-ro mimo z avtom.Torej opazujem. Najbolj pa mi je všeč mlada mamica z dojenčkom v vozičku. Pelje voziček, psa na vrvici, v ušesih ima slušalke, mobitel v roki in s cigareto. Koliko aktivnosti naenkrat – ali ne? In kako pasjeljubci ravnajo s svojimi ljubljenčki? Španci-rajo po Cankarjevi in vzhiče-no opazujejo psa, ki se ustavi, vse prevoha, se polula na zele-nici ob bloku in potem še pokaka. V roki družijo vrečko in poberejo drekec (mnogi se v resnici le sklonijo in samo nakažejo pobiranje). Če pa ga že res poberejo, vržejo tisto črno vrečko na grmovje, kar je videti prav dekorativno. Skra-tka, meni se vse skupaj zdi grozno.Je pred časom v neki kolumni Luj Šprohar napisal: "Kako so v starih časih ljudje metali vsebino nočnih posod skozi okno in to, kar se počne danes, je le sofisticirana obli-ka onesnaževanja okolice. In vse zdravstvene službe toleri-rajo tovrstne potujoče kahle."Ampak je pes (tudi dva ali tri-je) postal statusni simbol. Praksa pa kaže: psa na vrvico (po trikrat ali več dnevno), otroka pa v vrtec.
Cvetka Pezdič, Radovljica
Cankarjeva ulica – pasja promenada (2.)
Ministrstvo za izobraževanje je v začetku junija presenetilo s pripravo novele Zakona o vrtcih, da občinam prepusti odločanje o višini financiranja zasebnih vrtcev. Večina slovenskih občin ima le javne vrtce. V Radovljici pa se lahko pohvalimo, da imamo starši možnost vpisa svojega otroka tako v javni vrtec – Vrtec Radovljica kot dva zase-bna vrtca Montessori (Gorenj-ska hiša otrok) in Waldorfski vrtec.Ponosni smo lahko, da se je v preteklem desetletju v naši občini veliko vlagalo v energet-sko sanacijo šol in vrtcev. Izgradila sta se dva nova vrtca – na Posavcu in v Lescah. Cena je bila visoka, a pohvali-mo se lahko, da smo na ta način zagotovili dovolj prosto-ra, da so bili v Vrtec Radovlji-ca vedno sprejeti vsi vpisani radovljiški otroci, za kar sem se vedno zavzemal. Zasebni vrtci so za državo znatno cenejši (občina plača le 85 odstotkov programa, vzdrže-vanja prostorov pa ne) in ne nazadnje bi starši morali ime-ti možnost izbire vrtca.
Vrtci – javni in zasebni
Predsednik NSi Radovljica Simon Resman (SR) se čuti poklicanega, da nam, kraja-nom KS Ljubno, vsiljuje svoje mnenje in je žaljiv z navedbo neresnic, na primer o neprisot-nosti vseh odstopljenih članov na srečanju. Gre se politiko, želi biti medijsko pozoren, rad bi vplival na izid volitev. Zakonodajo o lokalni samou-pravi poznamo. Vemo, da mandat Sveta KS traja le 4 leta. Vsak krajan lahko kandi-dira. Voli se 9 kandidatov, ti pa izmed sebe izvolijo predse-dnika. Na srečanju nisem nikogar zagovarjal, povedal sem, da kot nekdanji dolgoletni predse-dnik Sveta KS Ljubno nisem za odstope z javnih funkcij. Moje stališče je, da se je treba med seboj pogovoriti in najti rešitve. Obsodil sem komunikacijo med bivšimi člani Sveta KS preko Lipe in na oglasnih des-kah. Bivši predsednik Boštjan Soklič, ki ga kot stanovski kolega SR tako močno zago-varja, bi moral sklicati sejo, da bi se pogovorili. Tega ni storil. Zaradi tega so odstopili člani s Posavca in iz Otoč. Povedal sem, da bom zaščitil svoje dobro ime, tudi s sodnim varstvom, če bo to potrebno. SR pa piše o grožnjah kraja-nom z obtožbo in zastraševal-nim načinom vladanja. Jaz
Odgovor Simonu Resmanu – Nekaj besed o KS Ljubno
Javni vrtec predstavlja hrbte-nico predšolske vzgoje, zasebni vrtci pa pomembno dopolnitev in možnost izbire za starše. Tudi zaradi zasebnih vrtcev je kakovost predšolske vzgoje v Radovljici tako visoka. Enako bi moralo biti v šolstvu, zdrav-stvu in še kakšni javni ustano-vi. Konkurenca javnih usta-nov je nujno potrebna! Povsod po Evropi je tako, le v naši ljubi državi se ne moremo znebiti socialističnih blodenj, da so zasebne ustanove, tudi vrtci, nezaželeni! Po novem zakonu starši ne bodo mogli prosto izbirati, kam bodo vključili svojega otroka, temveč bo to določila občina s svojim odlokom, koli-ko bo financirala vrtce. Na ta način bodo prikrajšane predv-sem ranljive družine, ki si predšolske vzgoje v zasebnih vrtcih ne bodo mogle več privo-ščiti.Odnos Ministrstva za izobra-ževanje pod vodstvom dr. Jer-neja Pikala (SD) do zasebnih vrtcev je zelo podoben kot pri razpravah o neustavnosti financiranja zasebnih osnov-nih šol – paranoičen, daleč od demokratičnih vrednot, ki jih zagovarja in dejansko živi razvita Evropa.
Simon Resman, občinski svetnik, predsednik N.Si
Radovljica
ne vladam in ne ustrahujem nikogar. SR piše, kako malo časa je preteklo od volitev, da ni bilo moč pričakovati velikih rezultatov. Kljub temu se je v tem času marsikaj zgodilo:Bil sem že tretjič prijavljen na KPK. Odpisane so bile terjat-ve v škodo KS v višini 7.910,38 evrov na nezakonit način. Ukinili so delegacijo KS pri pogrebih. Tri uradne ure tedensko so nadomestili z eno uradno uro mesečno. Predse-dnik je podpisal podjemno pogodbo s svojo partnerko za tajnico KS v vrednosti 123,74 evrov, čeprav je bilo na seji sprejeto za 90 evrov. Gre za konflikt interesov in so znaki koruptivnega dejanja, kot tudi pogodba s Športnim društvom Ljubno za vzdrže-vanje igrišč 343,74 evrov mesečno, čeprav je bilo spreje-to za 300 evrov. Enaka zgod-ba je s pogodbama za vzdrže-vanje pokopališč z Jožetom Šparaklom (110/80 evrov) in M i r a n o m D e ž m a n o m (82,50/60 evrov). Po pridobi-tvi dejanskih stroškov za vzdrževanje člani niso mogli verjeti, kako so bili zavedeni s strani predsednika in Vilka Praprotnika, ki sta jih zava-jala o meni s prikazovanjem nekajkrat višjih zneskov, zato da je bila osnova za podpis dragih pogodb. Zneski pogodb so na mesečni ravni.Dano je bilo jasno sporočilo krajanom, da nimajo časa zanje in spoštovanja do kraje-vne tradicije. To se v preteklo-sti ni dogajalo. Delo za kraja-ne mora biti osnovno vodilo. Tega ne premore vsakdo. KS naj vodijo ljudje, ki želijo delati za sokrajane in imajo čas zanje.Tako v preteklosti kot sedaj moram pred lažnimi obtožba-mi braniti svojo poštenost in svoje dobro ime. Lani so nekateri govorili: "Sedaj ga pa imamo, ga bomo zj...i", ko me je SiDG po krivem obdolžil kaznivega dejanja na osnovi dejan neka-terih zaposlenih na Zavodu za gozdove, Območna enota Bled, KE Radovljica, in nji-hovega zapisnika z dne 22. 1. 2018, kjer sta zaposlena tudi Boštjan Soklič in Simon Res-man. Svojo nedolžnost sem moral dokazovati pred krimi-nalisti in državnim tožils-tvom. Dne 16. 10. 2018 sem prejel Obvestilo o zavrženju kazen-ske ovadbe s strani okrajne državne tožilke. S poštenim delom sem del sebe vložil v obnovo KS, v dobrine za vse krajane in tako bo tudi v prihodnje, če mi bodo kraja-ni dali priložnost.
Brane Fajfar
Igor Kavčič
Kropa – Za letošnji Festival gledališča je duet kulturniš-kih entuziastov, ki ga sestav-ljata Anže Habjan in Rok Andres, z ekipo za tri tedne pripravil kar enajst večerov, gledaliških predstav, glasbe-nih koncertov in dogodkov, ki povezujejo obe umetniški zvrsti. Festival se v teh dneh preve-ša v zadnjo tretjino, čakajo nas še štirje umetniški veče-ri, lahko pa že govorimo o uspešnem festivalu, saj beleži dober obisk. "V prvi polovici festivala je program najbolj navdušil otroško publiko in ljubitelje glasbe. Še poseben uspeh je doživel Miha Rodman, ki je v Judov-skem psu požel iskren in dolg aplavz," pove Rok Andres in hkrati dodaja: "Hvaležni smo vsakemu obiskovalcu posebej, ki si vzame čas za obisk umetni-škega dogodka, saj si s tem posledično vzame tudi čas zase. Dober obisk je tudi lepa popotnica za zadnjo tretjino progama, ki smo ga pripravili in ga zaznamuje prihod dveh velikih umet-nic: igralke in nosilke Borš-tnikovega prstana Saše Pav-ček ter mezzosopranistke Irene Yebuah Tiran. Doma-či gledališčniki pa so v zad-nji fazi priprav na premiero, s katero se bo letošnja edici-ja zaključila." Tudi sicer je rdeča nit letoš-njega festivala pripovedova-nje. Ena takih čudovitih pri-povedi bo zagotovo nocojš-
nja monokomedija Bužec on, bušca jaz, s katero je Pavčkova v skoraj četrt stole-tja nanizala več kot šeststo ponovitev. V predstavi pris-luhnemo ženski srednjih let, vpeti v tradicionalno vlo-go matere in žene, ki ji vsak-dan duši sanje in hrepenen-je. Življenjska situacija, ki se ji pripeti, iz nje stisne odločnost, da pokaže svojo moč. Silno željna ljubezni pozabi, da so njena čustva le odraz zaljubljenosti v ljube-zen, in ne ta sama … Nekaj posebnega bo v pone-deljek zvečer tudi monoope-ra Ljubezenske pesmi z mezzosopranistko Ireno Yebuah Tiran, ki bo skupaj s saksofonistom Lovrom Rav-barjem izvajala posebej zan-jo uglasbene pesmi sklada-teljice Ane Sokolović. Gre za intimno zgodbo o ljubezni v petih tematskih delih: čista ljubezen, nežna ljubezen, otroška ljubezen, zrela lju-
bezen in ljubezen do osebe, ki smo jo izgubili. Besedila so péta v petih jezikih: angleščini, francoščini, srb-ščini, irščini in latinščini. Libreto izhaja iz skladatelji-činega izbora njenih najlju-bših pesmi.V torek bo sledil gledališ-ko-literarni večer Z bici-klom čez reko v izvedbi La Casa de Kamna in KD Kro-pa, katerega igralska ekipa bo zadnji dan festivala pred Fovšaritnico predstavila igro Lov na coprnice avtorja in režiserja ter neumornega vodje festivala Anžeta Hab-jana. V predstavi bodo igra-li: Darinka Filipovič, Alma Jelenc, Špela Habjanič, Davorin Bratuš, Andraž Pavlič, Žan Filipovič in Tone Fister. Po zaključku predstave bo sledila podeli-tev nagrade za najboljšo predstavo po izboru publi-ke. Obisk vseh predstav je brezplačen.
Za zaključek »coprnice«Festival gledališča v Kropo privablja od sredine junija, v zadnjem tednu pa sledijo še štirje večeri gledališča, glasbe in literature.
Na večeru komorne glasbe se je prejšnjo soboto z godalnim sekstetom predstavil domačin violist Nejc Mikolič. / Foto: Andraž Pavlič
Danes z monokomedijo Bužec on, bušca jaz v Kropo prihaja odlična Saša Pavček. / Foto: Tone Stojko
Marjana Ahačič
Z začetkom vročega poletja na Linhartov trg tudi letos prihajajo Četrtkovi večeri na trgu s pestrim programom koncertov in v spremljavi Okusov Radol'ce. Kar šest
dogodkov pripravljajo letos na zavodu Turizem in kultu-ra Radovljica: že prihodnji četrtek, 4. julija, se koncert-no dogajanje začenja s sku-pino Elevators, nadaljuje se 11. julija s skupino Like the Rolling Stones, 18. julija v
Radovljico prihajajo Fade out, 25. julija legendarni Avtomobili, potem pa v dru-gi polovici poletja 1. avgusta Mrfy in 8. avgusta še pevka Maja Keuc. Glasbo bo vsa-kokrat popestrila še ponud-ba ulične hrane.
Tudi letos glasbeni četrtki
Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Aktualno
5
Marjana Ahačič
Z odprtjem dveh razstav: 60 utrinkov/Čebelarski muzej 1959–2019 in Po poteh 60 let Čebelarskega muzeja so sredi meseca obeležili šestde-seto obletnico delovanja Čebelarskega muzeja, ki sku-paj z Mestnim muzejem, Galerijo Šivčeva hiša, Kovaš-kim muzejem v Kropi in Muzejem talcev v Begunjah deluje v okviru Muzejev rado-vljiške občine. Praznovanje jubileja so nadaljevali dan za tem, ko so na Linhartovem trgu pripravili Medeni dan, v okviru katerega so se v sta-rem mestnem jedru Radov-ljice in Čebelarskem muzeju zvrstili zanimivi dogodki: trž-nica s ponudbo čebeljih pri-delkov in izdelkov, degustaci-je medenih izdelkov, odprta vrata Čebelarskega muzeja in otroške delavnice.Čebelarski muzej v Radovlji-ci je edini muzej v Sloveniji, ki se že šestdeset let ukvarja z zbiranjem, ohranjanjem in promocijo kulturne dedišči-ne čebelarstva. Zbirka prika-zuje tri ključne teme, ki zaz-namujejo slovensko čebelar-stvo. To so: avtohtona rasa čebel (kranjska sivka), svetov-no priznani čebelarji in posli-kane panjske končnice.Prvi začetki Čebelarskega muzeja segajo v leto 1925, ko
je na poziv čebelarja in ured-nika Slovenskega čebelarja Avgusta Bukovca k zbiranju čebelarskega gradiva Čebelar-sko društvo za Slovenijo spre-jelo sklep o ustanovitvi muze-ja. Poseben odbor pri Glavni zadružni zvezi v Ljubljani je marca 1956 izdelal načrt za zbiranje predmetov, ki naj bi se hranili v Radovljici, in ob tem tudi pripravo stalne raz-stave. Ustanovljen je bil širši odbor za Čebelarski muzej, ki je določil glavne naloge muzeja. Čebelarski muzej je
odprl svoja vrata leta 1959. Posodobitev in dopolnitev je stalna razstava dočakala leta 1973 ob dvestoti obletnici smrti Antona Janše. Muzej je pridobil dva nova razstav-na prostora in dopolnil ter obnovil stalno razstavo. Ob svečanem odprtju so opozo-rili na zasluge zavzetih čebe-larjev Franca Resmana, pre-paratorja Rudolfa Rakovca, takratnega predsednika Zve-ze čebelarskih društev Valentina Benedičiča in Zdenka Dolinarja, prvega ravnatelja muzeja. Uveljav-ljanje muzeja na tujem se je začelo z mednarodnim sim-pozijem o čebelarskih muzejih in zgodovini čebe-larstva, ki je bil leta 1977 v Freiburgu. K uveljavljanju je pripomogla tudi potujoča razstava panjskih končnic, ki od leta 1978 (dopolnjena in prenovljena 2001) gostu-je doma in v tujini.Privlačna pridobitev muzeja je bil leta 1977 postavljen panj z živimi čebelami, za katerega je dobrih 25 let skr-bel vzrejevalec Ciril Jalen. Naslednje leto je muzej pri-
dobil sobo o apiterapiji, ki jo je opremil Biotični center Medexa. Leta 1996 se je zače-lo prenavljati in posodabljati stalno razstavo. Prenovljena in dopolnjena stalna razstava s poudarkom na avtohtoni rasi čebele, panjskih končni-cah in pomembnih čebelar-jih in čebelarskih piscih je bila odprta leta 2000."Prav muzejske zbirke so tiste, ki ustvarjajo idejo o preteklosti in jo povezujejo s sedanjostjo. Vloga muzejev v sodobni družbi se spremi-nja, tako kot se družba sama. Njihovo glavno jedro ostajajo zbirke, ki pa morajo postati bolj dinamične, inte-raktivne, saj se le na tak način omogoča aktiven pre-nos znanja." je povedala direktorica Muzejev radov-ljiške občine Petra Bole in napovedala novo posodobi-tev čebelarskega muzeja. "V letošnjem letu pripravljamo načrte, da bomo v prihod-njem lahko pristopili k posodobitvi oziroma intera-ktivno-izobraževalni pred-stavitvi muzeja v novi podo-bi."
Obeležili jubilej Čebelarskega muzejaŠestdesetletnico delovanja Čebelarskega muzeja so obeležili z dvema razstavama o zgodovini muzeja in Medenim dnem v starem mestnem jedru Radovljice.
Ob obletnici Čebelarskega muzeja so v atriju Graščine in v zgornji avli pripravili razstavi, ki osvetljujeta šestdesetletno zgodovino muzeja. / Foto: Gorazd Kavči
Slovesnosti sta se udeležila tudi nekdanja dolgoletna kustosinja Čebelarskega muzeja Ida Gnilšak in starosta radovljiških čebelarjev Severin Golmajer. / Foto: Gorazd Kavčič
Prejšnji teden so se na volilno-programski skupščini zbrali nekateri soustanovitelji Fundacije za razvoj Lipniške doline (FLD). Izvolili so novo upravo in na novo oblikovali dvanajst-članski programski svet. Upravo vodi Slavko Mežek, pro-gramski svet pa bo poslej koordiniral Anže Pavlič. Kot je spo-ročil Slavko Mežek, bodo med prvimi projekti obnovitev spletne strani in oblikovanje predstavitvene publikacije Lipni-ške doline ter pridobivanje novih članov, partnerjev in dona-torjev. "Z OŠ Staneta Žagarja Lipnica bomo v prihodnjem šolskem letu pripravili šolski raziskovalni domoznanski pro-jekt Moja Lipniška dolina. Izjemno zanimiva in zahtevna bo tudi dokončna obnovitev in oživitev "Šparovčeve kovačnice" v Kamni Gorici, pri kateri bo sodelovala Obrtno-podjetniška zbornica Radovljica oz. vanjo povezani lokalni obrtniki in podjetniki." Kot je še povedal Mežek, bo imela ustanova FLD novi sedež in pisarno v prostorih nekdanje pošte v Kropi, ki jih je pri Pošti Slovenije dolgoročno najelo partnersko giba-nje Kultura-Natura Slovenija, ki ga prav tako vodi Slavko Mežek iz Krope. Skupno kulturno-informacijsko-turistično središče bo odprto že za letošnji kovaški šmaren, omejene poštne storitve pa bodo v Kropi spet na voljo septembra, je še napovedal. Kot pravi, želi ustanova FLD delovati na celot-nem območju Lipniške doline. "Zato odpira vrata vsem, ki se želijo povezovati v celosten kulturno-naravni turistični pro-dukt Med Savo in Jelovico."
Oživljajo Fundacijo za razvoj Lipniške doline
V prejšnji številki Deželnih novic je bil v prispevku Od kod lepote tvoje … napačno napisan priimek nastopajoče glas-benice. V kulturnem programu odprtja fotografske razstave Bojana Kolmana je nastopila pevka in violinistka Natalija Šimunović. Umetnici in bralcem se za nenamerno napako opravičujemo.
Popravek
Na natečaju lahko sodeluje-te z dokumentarnimi foto-grafijami javnih prireditev, kot so proslave, športni in kulturni dogodki, pomem-bni obiski ..., ter večjih arhi-tekturnih ali okoljskih spre-memb s posegom človeka
ali narave v prostor. Vsak lahko sodeluje s fotografija-mi z največ desetih dogod-kov, za vsak dogodek z naj-več štirimi fotografijami. Na temo skritih arhitekturnih detajlov pa avtorji lahko sodelujejo s po šestimi foto-
grafijami. Organizator spre-jema samo digitalne foto-grafije v formatu jpg.Društvo fotografije za razpis sprejema do 31. januarja 2020. Najboljše fotografije bodo nagrajene in razstav-ljene marca prihodnje leto v
Galeriji Avla Občine Radov-ljica. Razpis Dogodki v obči-ni Radovljica 2019/11 je objavljen na spletnih stra-neh Fotografskega društva Radovljica (www.fd-radovlji-ca.si/) in Občine Radovljica (www.radovljica.si).
Fotografski natečajFotografsko društvo Radovljica je objavilo enajsti natečaj Dogodki v občini Radovljica z dodatno temo Skriti arhitekturni detajli v okolici Radovljice, ki je bila določena v sodelovanju z Muzeji radovljiške občine.
Fotonatečaj Dogodki v občini Radovljica 2018: Zverina, Žarko Petrovič, 1. nagrada
Peter Kolman
V nedeljo, 30. junija, pred praznikom župnijskega pat-rona sv. Urha, bodo v Begu-njah pripravili četrti Urhov semenj. Domače organizaci-je krajevna skupnost, turisti-čno društvo, gasilsko druš-tvo, župnija, društvo Ejga in kulturno društvo ter številni posamezniki so se povezali in s skupnimi močmi prip-ravljajo zanimiv in pester program, ki ga povezuje skupna ideja po ohranjanju tradicije in povezovanja v kraju. Semanje dogajanje se bo začelo ob 9. uri s slovesno mašo v župnijski cerkvi. Po maši bo na župnijskem dvo-rišču pogostitev in nastop Pihalnega orkestra Lesce, ki bo skupaj z narodnimi noša-mi popeljal sprevod na glav-no prizorišče semnja v cen-tru Begunj. Ob 11. uri bo kulturni program z nasto-pom Pihalnega orkestra Lesce, folklornih skupin Korenine in KPD Lesce, pevcev Korbenda, domačega
kulturnega društva in ple-salcev Country č'bele ter odprtjem razstave na pros-tem Plečnikova dediščina v Begunjah nekoč in danes. Po 12. uri bo čas za kosilo, jedi pa bo sestavljene predv-sem iz živil, povezanih s sv. Urhom – rib in piščanca.Ob 12.30 vabi Turistično društvo na osmo Begunjsko avanturo – rekreativno, pohodniško in zabavno pri-reditev z zanimivimi, sproš-čujočimi in interaktivnimi točkami na poti, povezanimi s spoznavanjem kraja in okolice. Primerna je tako za mlade kot starejše, družine, skupine in posameznike. Prijava in začetek je v TIC-u v Begunjah.Od 13. ure dalje pa bo na pri-zorišču sledilo druženje ob glasbi Veselih Begunjčanov. Sejemsko dogajanje bodo zaokrožile stojnice z dobro-tami in izdelki domače obr-ti, ki jih bo mogoče tudi kupiti. Kot pravijo organiza-torji, bodo v Begunjah na zadnjo junijsko nedeljo veseli vsakega obiskovalca.
Urhov semenj
6 Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Krajevne novice
+ poštnina
17EUR
Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem
Poučna biografija klene in bistre 88- letne Škofjeločanke, ki je doživela medvojno in povojno komunistično nasilje. Njeno sporočilo je, da se bomo le z resnico osvobodili boleče preteklosti in se kot narod ozrli v lepšo prihodnost.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
138 strani, mehka vezava
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: [email protected].
Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.
Avtorica Meri Bozovičar
NOVOST
Maša Likosar
Športno društvo Brezje pra-znuje štirideseti rojstni dan, Prostovoljno gasilsko druš-tvo Brezje letos slavi sedem-deset let delovanja, Turistič-no društvo Brezje, katerega poslanstvo je predvsem pod-pora slovenskemu narodne-mu svetišču in romarju, pa obeležuje šestdeset let delo-vanja. Člani vseh treh druš-tev imajo iz leta v leto več zagona, saj so prepričani, da njihove aktivnosti povezuje-jo krajane in bogatijo kraj.
Podpora krajanovPGD Brezje, ki je eno od 14 prostovoljnih društev Gasil-ke zveze Radovljica, trenut-no šteje 172 članov, od tega 68 operativnih gasilcev. V vseh teh letih delovanja so kupili tri motorne brizgalne, leta 1960 dokončali gradnjo gasilskega doma, ki je bil kasneje še dograjen in pre-novljen, leta 1971 so dobili prvo gasilko vozilo, kasneje pa vozni park dopolnili še s tremi vozili in orodno priko-lico, zgradili so tudi sedem gasilskih bazenov in vkopali štiri cisterne za hranjenje vode. "Stalen razvoj našega društva je zelo pomemben in ta ne bi bil mogoč brez aktivnega članstva in podpo-re krajanov, organizacij, Občine Radovljica in Gasil-ske zveze Radovljica. Danes se lahko pohvalimo, da ima-mo vse, kar gasilsko društvo potrebuje za svoje delo," je na slovesnosti dejal predse-dnik PGD Brezje Robert Vil-fan. Član upravnega odbora Gasilske zveze Slovenije Jože Dakskobler je ob viso-kem jubileju PGD Brezje
podaril gasilko odlikovanje plamenico druge stopnje. Zbrane gasilke in gasilce je nagovoril tudi župan Obči-ne Radovljica Ciril Globoč-nik, ki je povedal, da je PGD Brezje predlagal za dobitni-ka občinskega priznanja, ki jih bodo podelili avgusta v okviru občinskega praznika.
Vedno več članovŠportno društvo Brezje je na začetku štelo 45 prostovolj-nih članov. V štirih desetlet-jih so s svojim delom in angažiranostjo pridobivali nove člane in primarno šte-vilo se je kar za petkrat pove-čalo, saj se danes lahko pohvalijo z 240 člani vseh starosti. Kot je pojasnil pred-sednik ŠD Brezje Aleš Bur-gar, so člani društva s kar
dvema ekipama že vrsto let del Lige malega nogometa Športne zveze Radovljica, ki velja za najštevilnejšo rekre-acijsko ligo na Gorenjskem in v kateri sodelujejo ama-terske nogometne ekipe iz petih gorenjskih občin, nji-hova veteranska in članska ekipa pa sta del medobčin-ske rekreativno namizno teniške lige. Člani se aktivno udejstvujejo v košarkarski in pohodniški sekciji, veliko pa je tudi ljubiteljev teka na smučeh.
Šport mladim"Bolj kot športni uspehi nam je pomembno kvalitet-no ter aktivno preživljanje prostega časa in druženje s prijatelji," je pojasnil Burgar in dodal, da vsako leto v spo-
min na sokrajana Rudija Praprotnika organiziramo pohod na Dobrčo; v zadnjih letih pa so poleg drugih dru-štev v Krajevni skupnosti Brezje vpeti tudi v organiza-cijo dveh športno obarvanih prireditev – Vaških iger in Brezjanskega teka v spomin na Ruth Podgornik Reš. "Člani stremimo k temu, da bi z raznolikimi dejavnos-tmi čim več mladim pribli-žali šport in jih navdušili, da bi se aktivno vključili v naše športne dejavnosti. Želimo si, da bi iz leta v leto število naših članov raslo, saj z novimi ljudmi pridejo tudi nov zagon in nove ideje, ki bogatijo tako naše društvo kot tudi celotno krajevno skupnost," je še povedal Aleš Burgar.
Bogatijo in povezujejo Brezjanska društva – športno, gasilsko in turistično – letos praznujejo več desetletij uspešnega delovanja. Jubileje so počastili s tridnevnim kulturnim, zabavnim in otroškim programom ter gasilskim tekmovanjem.
Junija so s tridnevnim programom obeležili jubileje brezjanskega gasilskega, športnega in turističnega društva. / Foto: Tina Dokl
Maja Bertoncelj
Radovljica – V juniju leta 1969 so se poti osmošolcev z Osnovne šole Staneta Žagar-ja Lipnica razšle. "Da je od takrat minilo že pet desetle-tij, je težko verjeti," pravijo. Pa vendar – čas teče in tako so se v letošnjem juniju ob petdeseti obletnici valete nekdanji sošolci in sošolke znova srečali, se veselili ob obujanju spominov in si zaupali, kako teče njihov vsa-kdanjik. Zbrali so se Andre-ja, Anica, Cilka, Helena, Igor, Ivanka, Marija, Magda, Mira, Miha, Nada, Srečo, Simona, Slavi, Urška, Van-da, Zlato in Zorka. Kot so še povedali, so se imeli zelo lepo, in obljubili so si, da se kmalu spet srečajo.
Petdeset let po valeti
Osmošolci z OŠ Staneta Žagarja Lipnica petdeset let kasneje / Foto: arhiv organizatorja
Poletna noč na Soriški planini
Slovenska popevka
Sobota, 20. JULIJ ob 19.30
Nuša Derenda, Maja Berce, Andraž Gartner,Orkester Amadeo, dirigent Tilen Draksler
Nuša Derenda, Maja Berce, Andraž Gartner,Orkester Amadeo, dirigent Tilen Draksler
v objemu gora
Turis
tični
cen
ter S
oriš
ka p
lani
na d
.o.o
., Se
lca
86, S
elca
deže
lne
nov
ice
Ura
dne
obja
ve, š
tevi
lka
259
, 28
. ju
nij
a 20
19
ww
w.r
adov
ljica
.si
Čas
opis
Obč
ine
Rad
ovlji
ca
1.
Na
podl
agi d
ruge
ga o
dsta
vka
44
.a č
lena
Zak
ona
o zd
ravs
tven
i dej
avno
sti (
Ur.
l. R
S,
št.
23
/05
– U
PB
2 in
spr
emem
be)
in 1
7. č
lena
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
o-vl
jica
(DN
UO
, 18
8/2
014
) je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a 6
. se
ji dn
e 19
.6.2
019
spr
ejel
OD
LOK
o p
od
elitv
i ko
nces
ije z
a o
pra
vlja
nje
javn
e sl
užb
e v
osn
ovn
i zd
ravs
tven
i d
ejav
nost
i v o
bči
ni R
ado
vljic
a za
pro
gra
m s
plo
šne
amb
ulan
te
v D
om
u d
r. Ja
nka
Ben
edik
a R
ado
vljic
a in
v C
entr
u za
usp
osa
blja
nje,
d
elo
in v
arst
vo M
atev
ža L
ang
usa
Rad
ovl
jica
1. č
len
(1)
Ta o
dlok
je k
once
sijs
ki a
kt,
s ka
terim
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
ob u
pošt
evan
ju
stan
ja in
pre
dvid
eneg
a ra
zvoj
a m
reže
javn
e zd
ravs
tven
e sl
užbe
, do
loča
vrs
to,
obm
očje
in p
redv
iden
obs
eg o
prav
ljanj
a ko
nces
ijske
dej
avno
sti,
traja
nje
kon-
cesi
je i
n m
ožno
st p
odal
jšan
ja k
once
sijs
kega
raz
mer
ja z
a op
ravl
janj
e ja
vne
služ
be v
osn
ovni
zdr
avst
veni
dej
avno
sti z
a pr
ogra
m s
ploš
ne a
mbu
lant
e v
Dom
u dr
. Jan
ka B
ened
ika
Rad
ovlji
ca in
Cen
tru
za u
spos
ablja
nje,
del
o in
var
stvo
Ma-
tevž
a La
ngus
a R
adov
ljica
.
(2)
S t
em k
once
sijs
kim
akt
om s
e v
skla
du z
zak
onom
, ki
ure
ja z
drav
stve
no
deja
vnos
t, ut
emel
jijo
razl
ogi z
a po
delit
ev k
once
sije
.
2. č
len
(1)
Ta o
dlok
ure
ja p
odel
itev
konc
esije
za
opra
vlja
nje
javn
e sl
užbe
v o
snov
ni
zdra
vstv
eni d
ejav
nost
i na
obm
očju
obč
ine
Rad
ovlji
ca, i
n si
cer z
a pr
ogra
m s
plo-
šne
ambu
lant
e v
soci
alno
vars
tven
em z
avod
u v
skup
nem
pre
dvid
enem
obs
egu
1,07
pro
gram
a, o
d te
ga v
obs
egu
0,7
1 p
rogr
ama
splo
šne
ambu
lant
e v
Dom
u dr
. Jan
ka B
ened
ika
Rad
ovlji
ca in
v o
bseg
u 0
,36
pro
gram
a sp
lošn
e am
bula
nte
v C
entr
u za
usp
osab
ljanj
e, d
elo
in v
arst
vo M
atev
ža L
angu
sa R
adov
ljica
.
(2)
Kon
cesi
ja z
a iz
vaja
nje
osno
vne
zdra
vstv
ene
deja
vnos
ti se
pod
eli
za d
o-lo
čen
čas
15 le
t, št
eto
od d
neva
zač
etka
opr
avlja
nja
prog
ram
a zd
ravs
tven
e de
javn
osti.
Kon
cesi
ja s
e la
hko,
na
podl
agi
izpo
lnje
nih
zako
nski
h po
goje
v,
pozi
tivne
ga m
nenj
a Za
voda
za
zdra
vstv
eno
zava
rova
nje
Slo
veni
je in
pris
tojn
e zb
orni
ce o
ziro
ma
stro
kovn
ega
zdru
ženj
a, p
odal
jša
za n
adal
jnjih
15
let.
3. č
len
Kon
cesi
ja z
a pr
ogra
m s
ploš
ne a
mbu
lant
e se
pod
eli,
ker
javn
i zdr
avst
veni
za-
vod
ne m
ore
zago
tavl
jati
opra
vlja
nja
zdra
vstv
ene
deja
vnos
ti v
obse
gu,
kot
je
dolo
čen
z m
režo
jav
ne z
drav
stve
ne s
lužb
e, i
n ne
mor
e za
goto
viti
potre
bne
dost
opno
sti d
o zd
ravs
tven
ih s
torit
ev v
Dom
u dr
. Jan
ka B
ened
ika
Rad
ovlji
ca in
v
Cen
tru
za u
spos
ablja
nje,
del
o in
var
stvo
Mat
evža
Lan
gusa
Rad
ovlji
ca. N
aved
e-no
izha
ja iz
dop
isov
Osn
ovne
ga z
drav
stva
Gor
enjs
ke š
t. 6
25
-01
/201
9, z
dne
2
8.3
.201
9 in
št.
1047
-01
/201
9, z
dne
14
.5.2
019
, v k
ater
ih je
nav
eden
o, d
a en
ota
Zdra
vstv
eni d
om R
adov
ljica
zar
adi k
adro
vske
stis
ke n
e m
ore
več
zago
ta-
vlja
ti op
ravl
janj
a zd
ravs
tven
e de
javn
osti
v D
omu
dr. J
anka
Ben
edik
a R
adov
ljica
in
v C
entr
u za
usp
osab
ljanj
e, d
elo
in v
arst
vo M
atev
ža L
angu
sa R
adov
ljica
in
zato
pre
dlag
a O
bčin
i Rad
ovlji
ca p
odel
itev
konc
esije
za
skup
no 1
,07
pro
gram
a sp
lošn
e am
bula
nte
v so
cial
nova
rstv
enem
zav
odu.
4. č
len
Javn
o sl
užbo
v o
snov
ni z
drav
stve
ni d
ejav
nost
i na
prim
arni
rav
ni v
obč
ini R
a-do
vljic
a na
pod
ročj
u pr
ogra
ma
splo
šne
ambu
lant
e la
hko
opra
vlja
jo n
a po
dlag
i ko
nces
ije d
omač
e in
tuje
pra
vne
in fi
zičn
e os
ebe,
če
izpo
lnju
jejo
pog
oje,
do-
loče
ne z
zak
onom
, pod
zako
nski
mi a
kti,
odlo
kom
in d
rugi
mi p
redp
isi,
ki u
reja
jo
nači
n iz
vaja
nja
javn
e sl
užbe
.
5. č
len
(1) K
once
sija
je p
oobl
astil
o, k
i se
pode
li fiz
ični
ali
prav
ni o
sebi
za
opra
vlja
nje
javn
e zd
ravs
tven
e s
lužb
e.
(2) Z
drav
stve
no d
ejav
nost
na
podr
očju
pro
gram
a sp
lošn
e am
bula
nte
v D
omu
dr.
Jank
a B
ened
ika
Rad
ovlji
ca in
v C
entr
u za
usp
osab
ljanj
e, d
elo
in v
arst
vo
Mat
evža
Lan
gusa
Rad
ovlji
ca n
a po
dlag
i kon
cesi
je o
prav
lja k
once
sion
ar v
svo
-je
m im
enu
in z
a sv
oj ra
čun
na p
odla
gi p
oobl
astil
a ob
čine
.
6. č
len
(1)
Kon
cesi
ja s
e v
skla
du s
kon
cesi
jski
m a
ktom
pod
eli n
a po
dlag
i izv
eden
e-ga
javn
ega
razp
isa,
ki s
e ob
javi
na
sple
tni s
trani
obč
ine
in n
a po
rtal
u ja
vnih
na
roči
l.
(2) J
avni
razp
is m
ora
pole
g po
datk
ov, d
oloč
enih
z z
akon
om, k
i ure
ja z
drav
stve
-no
var
stvo
, vs
ebov
ati t
udi p
odat
ke g
lede
na
pose
bnos
t osn
ovne
zdr
avst
vene
de
javn
osti,
ki j
e pr
edm
et k
once
sije
. 7. č
len
Raz
pisn
a do
kum
enta
cija
mor
a bi
ti pr
ipra
vlje
na v
skl
adu
z za
kono
m,
ki u
reja
zd
ravs
tven
o de
javn
ost,
in s
tem
odl
okom
. Soč
asno
z ja
vnim
razp
isom
se
obja
vi
na s
plet
nih
stra
neh
obči
ne a
li na
por
talu
javn
ih n
aroč
il.
8. č
len
(1)
Za p
ridob
itev
konc
esije
mor
a po
nudn
ik iz
poln
jeva
ti po
goje
, ki
jih
dolo
ča
zako
n, k
i ure
ja z
drav
stve
no d
ejav
nost
, in
drug
e po
goje
, opr
edel
jene
v ra
zpis
ni
doku
men
taci
ji.
(2) P
ri iz
boru
kon
cesi
onar
ja o
bčin
a up
ošte
va m
erila
, do
loče
na z
zak
onom
, ki
ur
eja
zdra
vstv
eno
deja
vnos
t, in
mer
ila, k
i so,
gle
de n
a po
sebn
ost z
drav
stve
ne
deja
vnos
ti na
pod
ročj
u pr
ogra
ma
splo
šne
ambu
lant
e v
soci
alno
vars
tven
em z
a-vo
du, d
oloč
ena
v ra
zpis
ni d
okum
enta
ciji.
9. č
len
(1) K
once
sijo
za
opra
vlja
nje
javn
e sl
užbe
na
prim
arni
rav
ni z
drav
stve
ne d
ejav
-no
sti p
odel
i obč
ina
s so
glas
jem
min
istr
stva
, pris
tojn
ega
za z
drav
je, z
odl
očbo
o
izbi
ri ko
nces
iona
rja.
(2) M
edse
bojn
a ra
zmer
ja v
zve
zi z
opr
avlja
njem
kon
cesi
je o
bčin
a in
kon
cesi
o-na
r ure
dita
s k
once
sijs
ko p
ogod
bo. 10
. čle
n
(1)
Nad
zor
nad
izva
janj
em k
once
sijs
ke o
dloč
be i
n ko
nces
ijske
pog
odbe
v
delu
, ki
se
nana
ša n
a ra
zmer
je m
ed o
bčin
o in
kon
cesi
onar
jem
ozi
rom
a nj
une
med
sebo
jne
prav
ice
in o
bvez
nost
i, iz
vaja
obč
ina.
(2) K
once
sion
ar m
ora
na z
ahte
vo o
bčin
e v
roku
, ki m
u ga
dol
oči,
obči
ni p
oro-
čati
o sv
ojem
fin
ančn
em p
oslo
vanj
u v
delu
, ki
se
nana
ša n
a op
ravl
janj
e ko
n-ce
sijs
ke d
ejav
nost
i.
11. č
len
Kon
cesi
jska
pog
odba
pre
neha
v p
rimer
ih, n
a na
čin
in p
od p
ogoj
i, do
loče
nim
i z
zako
nom
, ki u
reja
zdr
avst
veno
dej
avno
st.
VS
EB
INA
1.
OD
LOK
o p
od
elitv
i ko
nces
ije z
a o
pra
vlja
nje
javn
e sl
užb
e v
osn
ovn
i zd
ravs
tven
i dej
avno
sti v
ob
čini
Rad
ovl
jica
za p
rog
ram
sp
lošn
e am
bul
ante
v D
om
u d
r. Ja
nka
Ben
edik
a R
ado
vljic
a in
v
Cen
tru
za u
spo
sab
ljanj
e, d
elo
in v
arst
vo M
atev
ža L
ang
usa
Rad
ovl
jica
2.
OD
LOK
o o
bči
nske
m p
od
rob
nem
pro
sto
rske
m n
ačrt
u za
o
bm
očj
e p
ovr
šin
za tu
rize
m G
B 0
5 –
Les
ce P
od
Go
lfom
jug
3.
SK
LEP
o p
otr
ditv
i man
dat
a čl
anu
Ob
čins
keg
a sv
eta
Ob
čine
R
ado
vljic
a
4.
ME
RIL
A z
a d
olo
čite
v vi
šine
nad
om
estil
a za
čla
ne v
olil
nih
o
rgan
ov
Ob
čine
Rad
ovl
jica
5.
NA
ME
RA
o o
dd
aji z
emlji
šč v
last
i Ob
čine
Rad
ovl
jica
v na
jem
UO
, stra
n8
št
. 25
9, 2
8. j
unija
201
9U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
XII.
KO
NČ
NE
DO
LOČ
BE
35
. čle
n(p
oseg
i, do
pust
ni p
o iz
vedb
i nač
rtov
anih
ure
dite
v)
Po
izve
dbi z
OP
PN
pre
dvid
enih
ure
dite
v so
na
celo
tnem
obm
očju
dop
ustn
i na
sled
nji p
oseg
i:–
od
stra
nite
v na
prav
in o
bjek
tov,
–
vzdr
ževa
lna
dela
, re
kons
truk
cije
, na
dzid
ave,
doz
idav
e in
nov
ogra
dnje
na
mes
tu o
dstra
njen
ih o
bjek
tov
(do
s te
m o
dlok
om d
opus
tnih
gab
arito
v in
iz
rabe
zem
ljišč
),–
po
stav
itve
enos
tavn
ih in
nez
ahte
vnih
obj
ekto
v, k
i so
dopu
stni
na
obm
očju
O
PP
N,
–
spre
mem
be n
amem
bnos
ti v
okvi
ru d
ejav
nost
i, ki
so
dopu
stne
za
novo
-gr
adnj
e na
obm
očju
OP
PN
, če
je z
agot
ovlje
no z
ados
tno
štev
ilo p
arki
rnih
m
est.
36
. čle
n(v
pogl
ed)
OP
PN
je n
a vp
ogle
d na
Obč
ini R
adov
ljica
in n
a U
prav
ni e
noti
Rad
ovlji
ca.
37. č
len
(nad
zors
tvo)
Nad
zor n
ad iz
vaja
njem
tega
odl
oka
opra
vlja
jo p
risto
jne
inšp
ekci
jske
slu
žbe.
38
. čle
n(v
elja
vnos
t)
Ta o
dlok
se
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu O
bčin
e R
adov
ljica
– U
radn
e ob
jave
in z
ačne
vel
jati
osm
i dan
po
obja
vi.
Šte
vilk
a: 3
50
5-0
00
6/2
018
Dat
um: 1
9.6
.201
9
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽU
PAN
3.
Na
podl
agi 3
0. č
lena
Zak
ona
o lo
kaln
ih v
olitv
ah (U
r. l.
RS
, št.
94
/07
– U
PB
3
in s
prem
embe
) in
17. č
lena
Sta
tuta
Obč
ine
Rad
ovlji
ca (D
N U
O, š
t. 18
8/1
4),
je
Obč
insk
i sve
t Obč
ine
Rad
ovlji
ca n
a 6
. sej
i dne
19
.6.2
019
spr
ejel
SK
LEP
o p
otr
ditv
i man
dat
a čl
anu
Ob
čins
keg
a sv
eta
Ob
čine
Rad
ovl
jica
1.
Za p
reos
tane
k m
anda
tne
dobe
v O
bčin
skem
sve
tu O
bčin
e R
adov
ljica
se
man
-da
t pot
rdi J
erne
ju K
olm
anu,
roj.
2.1
0.1
978
, s s
taln
im p
rebi
vališ
čem
Pre
šern
o-va
ulic
a 5
, 424
0 R
adov
ljica
, ki j
e na
loka
lnih
vol
itvah
dne
18
.11.
201
8 k
andi
di-
ral n
a ka
ndid
atni
list
i Slo
vens
ka d
emok
rats
ka s
trank
a –
SD
S, K
onfe
renc
a O
O
Rad
ovlji
ca, p
od z
apor
edno
št.
5.
2.
Ta s
klep
zač
ne v
elja
ti z
dnem
spr
ejem
a in
se
obja
vi v
Dež
elni
h no
vica
h, g
lasi
lu
Obč
ine
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve.
Šte
vilk
a: 0
41-0
013
/201
9D
atum
: 19
.6.2
019
Ciri
l Glo
bočn
ik l.
r.
ŽUPA
N
4.
Na
podl
agi 4
5.a
čle
na Z
akon
a o
loka
lnih
vol
itvah
(Ur.
l. R
S, š
t. 9
4/0
7 –
UP
B3
in
spr
emem
be) i
n 17
. čle
na S
tatu
ta O
bčin
e R
adov
ljica
(DN
UO
, št.
188
/14
), je
O
bčin
ski s
vet O
bčin
e R
adov
ljica
na
svoj
i 6. r
edni
sej
i dne
19
.6.2
019
spr
ejel
ME
RIL
A
za d
olo
čite
v vi
šine
nad
om
estil
a za
čla
ne v
olil
nih
org
ano
v
Ob
čine
Rad
ovl
jica
1. č
len
Na
podl
agi
teh
mer
il se
dol
oči
viši
na n
adom
estil
a za
čla
ne v
oliln
ih o
rgan
ov
Obč
ine
Rad
ovlji
ca z
a vs
e lo
kaln
e vo
litve
in r
efer
endu
me,
ki p
otek
ajo
na o
b-m
očju
obč
ine
Rad
ovlji
ca,
raze
n za
vsa
ke s
ploš
ne v
olitv
e, k
i obs
egaj
o re
dne
in p
redč
asne
vol
itve
v ob
čins
ki s
vet,
nado
mes
tne
volit
ve v
obč
insk
i sve
t, če
v
obči
ni n
iso
oblik
ovan
e vo
lilne
eno
te, i
n re
dne
ter n
adom
estn
e vo
litve
žup
ana
v pr
vem
in d
ruge
m k
rogu
, za
kate
re je
viš
ina
nado
mes
tila
dolo
čena
z z
akon
om,
ki u
reja
loka
lne
volit
ve.
2. č
len
Viši
no n
adom
estil
a s
skle
pom
dol
oči K
omis
ija z
a m
anda
tna
vpra
šanj
a, v
olitv
e in
imen
ovan
ja n
ajpo
znej
e de
set d
ni p
o ra
zpis
u vo
litev
, pri
čem
er u
pošt
eva
na-
sled
nja
mer
ila:
–
štev
ilo v
oliln
ih e
not (
celo
tno
obm
očje
obč
ine,
pos
amez
na v
oliln
a en
ota
ali
del v
oliln
e en
ote)
, –
št
evilo
vol
išč,
–
ob
seg
obm
očja
, –
št
evilo
razl
ični
h vr
st v
olite
v, k
i ist
očas
no p
otek
ajo,
–
ob
seg
in z
ahte
vnos
t nep
osre
dnih
tehn
ični
h op
ravi
l.
3. č
len
Ob
upoš
teva
nju
mer
il iz
pre
jšnj
ega
člen
a K
omis
ija z
a m
anda
tna
vpra
šanj
a, v
oli-
tve
in im
enov
anja
čla
nom
vol
ilnih
org
anov
, zar
adi d
ela
v vo
lilni
h or
gani
h, d
oloč
i en
krat
no n
adom
estil
o v
viši
ni o
d 8
0%
do
100
% n
adom
estil
a, k
i bi g
a do
bili
v pr
imer
u sp
lošn
ih v
olite
v in
je d
oloč
eno
z za
kono
m, k
i ure
ja lo
kaln
e vo
litve
.
4. č
len
Ta m
erila
zač
nejo
vel
jati
nasl
ednj
i dan
po
obja
vi D
ežel
nih
novi
cah,
gla
silu
Ob-
čine
Rad
ovlji
ca –
Ura
dne
obja
ve.
Šte
vilk
a: 0
07-0
00
6/2
019
Dat
um:
19.6
.201
9
Ciri
l Glo
bočn
ik
ŽU
PAN
5.
Obč
ina
Rad
ovlji
ca,
Gor
enjs
ka c
esta
19
, R
adov
ljica
, na
pod
lagi
5.
člen
a P
ra-
viln
ika
o od
daja
nju
zem
ljišč
v l
asti
Obč
ine
Rad
ovlji
ca v
naj
em (
DN
UO
, št
. 12
3/1
0; v
nad
alje
vanj
u P
ravi
lnik
) obj
avlja
Nam
ero
o o
dd
aji z
emlji
šč v
last
i Ob
čine
Rad
ovl
jica
v na
jem
Obč
ina
Rad
ovlji
ca d
aje
v na
jem
:-
za k
met
ijsko
obd
elav
o, d
el z
emlji
ške
parc
ele
št. 3
41/1
in 3
40
/1, o
be
k.o.
216
0 -
Ljub
no, v
sku
pni i
zmer
i 35
0 m
2,
- za
km
etijs
ko o
bdel
avo,
zem
ljišk
o pa
rcel
o št
. 68
/4, k
.o. 2
166
– Č
ešnj
ica
pri K
ropi
, v iz
mer
i 78
6 m
2,
- za
letn
i vrt
, zem
ljišk
o pa
rcel
e 13
91/1
2, k
.o. 2
155
– H
raše
, v iz
mer
i 16
m2, p
red
vhod
om v
hos
tel E
njoy
v L
esca
h,-
za s
klad
išče
nje,
del
zem
ljišk
ih p
arce
l št.
765
/3 in
76
5/6
, obe
k.o
. 215
7
– P
redt
rg, v
izm
eri 2
.30
0 m
2.
Vse
zain
tere
sira
ne p
rosi
lce
vabi
mo,
da
odda
jo s
vojo
vlo
go v
rok
u 2
0 d
ni o
d ob
jave
.
S p
rosi
lcem
, ki
mor
a im
eti p
orav
nane
vse
obv
ezno
sti d
o O
bčin
e R
adov
ljica
, bo
skl
enje
na n
ajem
na p
ogod
ba v
skl
adu
z do
loči
li P
ravi
lnik
a, p
o ce
nah,
do-
loče
nih
v C
enik
u na
jem
a ze
mlji
šč v
last
i Obč
ine
Rad
ovlji
ca.
Če
bo z
a na
jem
ze
mlji
šč v
eč i
nter
esen
tov,
bo
zem
ljišč
e od
dano
v n
ajem
po
post
opku
iz
8.
člen
a P
ravi
lnik
a.
Župa
n al
i Kom
isija
za
vode
nje
in n
adzo
r pos
topk
ov ra
zpol
agan
ja in
upr
avlja
nja
s st
varn
im p
rem
ožen
jem
Obč
ine
Rad
ovlji
ca s
sog
lasj
em ž
upan
a la
hko
post
o-pe
k ka
dark
oli d
o sk
leni
tve
prav
nega
pos
la b
rez
obra
zlož
itve
in b
rez
odšk
odni
n-sk
e od
govo
rnos
ti us
tavi
.
Šte
vilk
a: 4
78
-00
01/2
019
-46
Dat
um: 1
9.6
.201
9
C
iril G
lobo
čnik
l.r.
ŽUPA
N
UO
, stran2
št. 25
9, 2
8. junija 2
019U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
12. člen
Občina koncesionarju z odločbo odvzam
e koncesijo, na način in pod pogoji, kot to določa zakon, ki ureja zdravstveno dejavnost.
13. člen
(1) K
oncesija ni predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike prav-
nega prometa.
(2) P
ravni posel v nasprotju s prejšnjim odstavkom
je ničen.
14. člen
Za koncesije, vključno z ureditvijo pravnega varstva, se uporablja zakon, ki ureja podeljevanje koncesij, če z zakonom
, ki ureja zdravstveno dejavnost, posam
ezno vprašanje ni posebej urejeno.
15. člen
Ta odlok se objavi v Deželnih novicah, glasilu O
bčine Radovljica - U
radne ob-jave, in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 4
617-3
/2019
-11D
atum: 19
.6.2
019
Ciril G
lobočnik l.r.
ŽUPAN
2.
Na podlagi 27
3. člena Zakona o urejanju prostora (ZU
reP-2
, Ur. l. R
S, št,
61/17
), 61. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZP
Načrt, U
r. l. RS
, št. 3
3/07
in spremem
be) in 17. člena Statuta O
bčine Radovljica (D
N U
O, št.
188
/14) je O
bčinski svet Občine R
adovljica na 6. seji dne 19
. junija 2019
sprejel
OD
LOK
o
ob
činskem p
od
rob
nem p
rosto
rskem načrtu za
ob
mo
čje po
vršin za turizem G
B 0
5 – Lesce P
od
Go
lfom
jug
I. SP
LOŠ
NE
DO
LOČ
BE
1. člen(predm
et odloka)
(1)
S tem
odlokom se skladno z O
dlokom o prostorskem
redu občine Rado-
vljica (DN
UO
, št. 159
/2012
in spremem
be) (v nadaljevanju: PR
O R
adovljica) sprejm
e občinski podrobni prostorski načrt za območje površin za turizem
GB
0
5 –
Lesce Pod G
olfom jug (v nadaljevanju O
PP
N).
(2)
Ta odlok določa:-
območje O
PP
N,
- vplive in povezave s sosednjim
i območji,
- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,
- načrt parcelacije,
- pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,
- rešitve in ukrepe za obram
bo ter varstvo pred naravnimi in drugim
i nesre-čam
i, vključno z varstvom pred požarom
,-
etapnost izvedbe in druge pogoje za izvajanje prostorskih ureditev,-
dopustna odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev.(3
) O
PP
N je izdelalo podjetje P
rotim R
žišnik Perc d.o.o., pod številko projek-
ta P12
96
00
, v juniju 2019
.
2. člen
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z OP
PN
)
(1)
S tem
OP
PN
se načrtuje umestitev turističnega kam
pa s pripadajočimi
objekti, zunanjimi ureditvam
i ter prometno, kom
unalno, energetsko, telekomu-
nikacijsko in drugo infrastrukturo.(2
) O
dlok določa celovito prostorsko ureditev območja O
PP
N, pogoje za gra-
dnjo novih objektov, pogoje za urejanje utrjenih in zelenih površin ter pogoje za gradnjo prom
etne, energetske, komunalne, telekom
unikacijske in druge infrastrukture.
3. člen
(sestavni deli OP
PN
)
(1)
OP
PN
vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.(2
) G
rafični del OP
PN
obsega naslednje grafične načrte:
1. N
ačrt namenske rabe prostora:
1.1
Izsek iz grafičnega dela PR
O R
adovljica M
1:2
00
0
2.
Vplivi in povezave s sosednjimi enotam
i urejanja:
2.1
Vplivi in povezave s sosednjimi enotam
i urejanja prostora M 1
:50
00
3
. N
ačrt območja z načrtom
parcelacije:
3.1
Prikaz obm
očja na geodetskem posnetku
M 1
:100
0
3.2
Načrt parcelacije z zakoličbo in prikazom
javnega dobra M
1:10
00
4
. N
ačrt prostorske ureditve
4.1
Zazidalna situacija M
1:10
00
4
.2 P
rometno-tehnična situacija
M 1
:100
0
4.3
Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav
M 1
:100
0(3
) O
PP
N im
a naslednje priloge:-
izvleček iz PR
O R
adovljica,-
prikaz stanja prostora,-
strokovne podlage:
- U
rbanistična strokovna podlaga za OP
PN
za območje površin za tu-
rizem G
B 0
5 –
Lesce Pod G
olfom jug (izdelal: P
rotim R
žišnik Perc
d.o.o., marec 2
019);
-
Kom
unalna infrastruktura na območju O
PP
N za obm
očje površin za turizem
GB
05
– Lesce P
od Golfom
jug (izdelal: Protim
Ržišnik P
erc d.o.o., m
arec 2018
);
- G
eodetski načrt (izdelal: Protim
Ržišnik P
erc d.o.o., marec 2
018);
-
Strokovno m
nenje požarne varnosti za OP
PN
(izdelal: Ekosystem
d.o.o., m
arec 2019
);
- U
reditev priključevanja OP
PN
za območje površin za turizem
GB
05
–
Lesce Pod G
olfom jug (izdelal: Appia d.o.o., februar 2
019);
-
Kapacitetna preveritev navezave turističnega kam
pa »Golf B
led« na regionalno cesto R
1-2
09
/108
8 Lesce –
Bled (izdelal: Appia d.o.o.,
oktober 2018
);
- H
idravlična študija Save D
olinke na območju O
PP
N površine za turi-
zem G
B 0
5 –
Lesce Pod G
olfom jug (študija poplavne varnosti obm
o-čja za kam
piranje) (izdelal: PH
CE
d.o.o., september 2
018);
- sm
ernice in mnenja,
- obrazložitev in utem
eljitev OP
PN
,-
povzetek za javnost.
II. OB
MO
ČJE
OP
PN
4. člen
(območje O
PP
N)
(1)
Obm
očje OP
PN
obsega enoto urejanja prostora z oznako GB
05
.(2
) O
bmočje O
PP
N obsega zem
ljišča oz. dele zemljišč z naslednjim
i par-celnim
i številkami (stanje G
UR
S, februar 2
019): 13
66
/2, 13
66
/3, 13
66
/4,
1391
/7,
1391
/8,
1391
/13,
1391
/15,
1391
/16,
1391
/23
, 13
91/24
, 13
91/2
5, 13
91/2
6, vse k.o. H
raše (2155
).(3
) P
ovršina območja O
PP
N m
eri cca. 5,9
ha. (4
) Š
irše območje O
PP
N obsega tudi zem
ljišča izven območja O
PP
N, na
katera segajo priključki na obstoječa infrastrukturna omrežja, zato je poleg
navedenih zemljišč v obm
očje posegov izven območja O
PP
N m
ožno dodati tudi druge parcelne številke, če se v postopku priprave projektne dokum
en-tacije za navezave na obstoječa infrastrukturna om
režja, na podlagi strokovno preverjenih rešitev, to izkaže za potrebno.(5
) O
bmočje O
PP
N je razdeljeno na 4
(štiri) funkcionalne enote.(6
) M
eja območja O
PP
N je razvidna iz grafičnega dela O
PP
N.
III. VP
LIVI IN
PO
VE
ZA
VE
S S
OS
ED
NJIM
I OB
MO
ČJI
5. člen
(vplivi in povezave s sosednjimi obm
očji)
(1)
Obm
očje OP
PN
se nahaja na zahodnem robu naselja Lesce. V naravi
območje predstavlja nepozidano in pretežno ravno zem
ljišče, ki je na severni strani om
ejeno z regionalno cesto G2
-20
9/10
88
Lesce – B
led in kolesarsko potjo K
J 84
95
61. Zemljišča zahodno, vzhodno in južno od obm
očja predsta-vljajo gozdne površine in priobalna zem
ljišča Save D
olinke. (2
) O
bravnavano območje se v celoti nahaja na obm
očju naravne vrednote in ekološko pom
embnega obm
očja Sava D
olinka s pritoki do sotočja s Savo
Bohinjko.
(3)
Skladno s P
RO
Radovljica je večji del obm
očja OP
PN
namenjen površi-
nam za turizem
, manjši del robnih zem
ljišč pa predstavlja gozdne in kmetijske
površine.(4
) Trenutno je z regionalne ceste urejen dovoz na obstoječo m
akadamsko
pot, preko katere je možen dostop do obm
očja OP
PN
in do vodotoka Sava
Dolinka.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 2
59
, 28
. junija 2019
UO
, stran7
(4)
Izvajalec gradbenih del mora m
ed gradnjo zavarovati vegetacijo pred po-škodbam
i, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni ma-
terial ter urediti okolico.
29
. člen(varstvo pred hrupom
)
(1)
Obravnavano obm
očje OP
PN
je glede na predvidene dejavnosti razvršče-no v II. stopnjo varstva pred hrupom
.(2
) Za vse objekte ozirom
a varovane prostore v objektih, kjer bo treba za-gotavljati povečano stopnjo varstva pred hrupom
, mora biti v projektni doku-
mentaciji za izvedbo izkazana ustrezna zvočna zaščita objektov in predvidena
ustrezna pasivna zaščita. (3
) Izvedba vseh protihrupnih ukrepov za zaščito objektov in obm
očja je obve-znost investitorjev novih posegov.
30
. člen(svetlobno onesnaževanje)
(1)
Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zm
anjševanje emi-
sije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesna-ževanja okolja.(2
) Zaradi velike biotske raznovrstnosti širšega obm
očja in prisotnosti kačjega pastirja, je osvetljevanje obm
očja OP
PN
potrebno predvideti v najmanjši m
o-žni m
eri in skladno z Uredbo o m
ejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (U
radni list RS
, št. 81/2
007
, 109
/20
07, 6
2/2
010 in 4
6/2
013). K
jer je m
ožno, naj se predvidi avtomatsko vklapljanje osvetlitve.
(3)
Obm
očje gozdnih površin naj ostane neosvetljeno.
IX. R
EŠ
ITV
E IN
UK
RE
PI Z
A O
BR
AM
BO
TE
R VA
RS
TVO
P
RE
D N
AR
AV
NIM
I IN D
RU
GIM
I NE
SR
EČ
AM
I, VK
LJUČ
NO
Z
VAR
ST
VOM
PR
ED
PO
ŽA
RO
M
31. člen(varstvo pred požarom
in drugimi nesrečam
i)
(1)
Načrtovanje in gradnjo objektov je treba zasnovati tako, da se preprečijo
oziroma zm
anjšajo škodljivi vplivi naravnih in drugih nesreč ter da se omogoči
zaščita, reševanje in pomoč.
(2)
Požarno varstvo vseh objektov na obm
očju OP
PN
mora biti urejeno v
skladu z veljavnimi požarno-varstvenim
i predpisi. Za zaščito pred požarom je
potrebno zagotoviti:-
pogoje za varen umik ljudi, živali in prem
oženja, -
odmike od m
eje parcel in med objekti ter potrebne protipožarne ločitve,
- neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,
- vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje (hidrantno om
režje v skladu s predpisi),
- površine za potrebe evakuacije.
(3)
Za območje O
PP
N je bilo izdelano S
trokovno mnenje požarne varnosti
(izdelal Ekosystem
, d.o.o., št. 00
29
-02
-19 S
MP
V, marec 2
019), v katerem
so določene usm
eritve za načrtovanje požarne varnosti območja, ki jih je potreb-
no upoštevati pri pripravi projektne dokumentacije za posam
ezne objekte in ureditve na obm
očju OP
PN
. (4
) V fazi izdelave projektne dokum
entacije za posamezne objekte je treba,
če to zahtevajo požarni predpisi, izdelati načrt s področja požarne varnosti.(5
) Voda za gašenje požarov se zagotovi iz hidrantnega om
režja, ki mora za-
gotavljati odvzem vode najm
anj 10 l/s, s trajanjem
najmanj 2
uri. Če pretok
vode ne zadošča za potrebe gašenja, mora investitor zagotoviti ustrezno po-
žarno varnost z drugimi ukrepi, npr. s požarnim
bazenom ali z zagotavljanjem
požarne vode iz vodotoka S
ava Dolinka.
(6)
Poleg hidrantov se priporoča tudi nam
estitev hidrantnih omaric s potrebno
opremo za gašenje (na 2
5 prostorov za kam
piranje en gasilnik 6E
G).
(7)
Manipulacijske površine ob objektih m
orajo zagotavljati ustrezen dovoz in površine za intervencijska vozila. (8
) M
edsebojni odmiki m
ed objekti morajo zagotavljati pogoje za om
ejevanje širjenja požara na sosednja zem
ljišča ali sosednje objekte. (9
) Intervencijske poti in površine je treba urediti skladno z veljavnim
standar-dom
. Intervencijske vozne poti zunaj vozišč je treba izvesti na način, ki dopu-šča ustrezno tlakovanje in ozelenitev ter om
ogoča vožnjo gasilskih vozil z osno obrem
enitvijo do 10 ton.
(10) O
bjekti morajo biti načrtovani potresno varno, upoštevati je potrebno
projektni pospešek tal (0,17
5g), geološko sestavo in nam
embnost objekta
ter temu prim
erno predvideti tehnične rešitve gradnje. Pri projektiranju stavb
je treba predvideti ustrezne ukrepe za potresno varnost in ustrezne tehnične rešitve gradnje.(11
) Obm
očje OP
PN
ni poplavno ogroženo ter se ne nahaja na plazljivih ali erozijskih obm
očjih.
X. E
TAP
NO
ST
IZV
ED
BE
IN D
RU
GI P
OG
OJI Z
A IZ
VAJA
NJE
P
RO
STO
RS
KE
UR
ED
ITV
E
32
. člen(etapnost izvedbe)
(1)
Rekonstrukcija križišča na regionalni cesti R
1-2
09
/108
8 Lesce –
Bled
ter izvedba južnega kraka (dostopna cesta) morajo biti izvedene najkasneje do
začetka uporabe objektov na območju O
PP
N.
(2)
OP
PN
se lahko izvaja etapno, vendar mora biti sočasno z izgradnjo posa-
meznih objektov zagotovljena tudi izgradnja za obratovanje objekta potrebne
komunalne, energetske in prom
etne infrastrukture. Etapnost izgradnje objek-
tov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme , da
se zagotavlja nemoteno funkcioniranje novo zgrajenih objektov.
(3)
Objekti so lahko zgrajeni v več neodvisnih etapah, ki si lahko sledijo v
poljubnem časovnem
zaporedju.(4
) D
opustna je tudi fazna gradnja posameznih objektov, če zgrajen del
objekta predstavlja zaključeno funkcionalno celoto.
33
. člen(drugi pogoji in obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1)
Med izvajanjem
posegov na območju O
PP
N je izvajalec dolžan zagotoviti
nemoteno delovanje kom
unalne oskrbe ter pri posegih na prometnicah zago-
toviti varen promet.
(2)
Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, od-
večni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno ze-
mljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.
(3)
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin m
ora izvajalec gradbenih del m
ed gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani
gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(4)
Poleg pogojev, ki jih predpisuje ta odlok, je potrebno upoštevati tudi vse
pogoje in omejitve iz sm
ernic posameznih nosilcev urejanja prostora ter vso
veljavno zakonodajo.
XI. D
OP
US
TN
A O
DS
TOPA
NJA
OD
FU
NK
CIO
NA
LNIH
, O
BLIK
OVA
LSK
IH IN
TE
HN
IČN
IH R
EŠ
ITE
V
34
. člen(dopustna odstopanja)
Od
stop
anja pri leg
i in velikosti o
bjekto
v:(1
) V grafičnem
delu OP
PN
je prikazana ena izmed m
ožnih razporeditev po-sam
eznih ureditev znotraj kampa. N
atančna razporeditev, velikost, število in nam
embnost stavb in drugih objektov kam
pa (vključno z zunanjimi ureditvam
i) se opredeli v projektni dokum
entaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju določil tega odloka in veljavnih predpisov za vrste objektov, ki se gradijo. (2
) Višine objektov, kot so npr. razgledni stolpi, opazovalnice in podobno,
lahko presegajo s tem odlokom
določeno višino stavb. Če se v večnam
ensko dvorano um
ešča športna aktivnost, ki zahteva višino, večjo od 11 m
(kot npr. plezanje), je dopustna gradnja višjega objekta. Č
e bi višina objektov (trajnih ali začasnih) presegala skupno višino 2
5 m
(vključno z antenami, dim
niki, klimat-
skimi napravam
i ipd.) je potrebno v postopek pridobivanja gradbenega dovo-ljenja vključiti m
nenjedajalca pristojnega za zračni promet.
(3)
Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v kartografskih prilogah,
ki so posledica natančnejše stopnje obdelave podatkov.O
dsto
panja o
d p
redvid
ene parcelacije:
(4)
Na obm
očju OP
PN
je dovoljeno združevanje in delitev zemljišč, skladno s
konceptom razdelitve obm
očja na funkcionalne enote.O
dsto
panja p
ri izgrad
nji kom
unalne infrastrukture:(5
) P
ri prometnih, kom
unalnih, energetskih in telekomunikacijskih ureditvah
so dopustna odstopanja od v grafičnem delu prikazanih potekov tras, priključ-
nih mest, površin, objektov, naprav in priključkov posam
ezne prometne, ko-
munalne, energetske in telekom
unikacijske infrastrukture. (6
) O
dstopanja so dopustna, če gre za prilagajanje stanju na terenu, prila-gajanje zasnovi stavb oz. za izboljšave tehničnih rešitev, ki so prim
ernejše z oblikovalskega, prom
etno-tehničnega, krajinskega, finančnega ali okoljevar-stvenega vidika. (7
) Zaradi odstopanj ne sm
e biti ovirana izvedba z OP
PN
predvidenih uredi-tev, prav tako se ne sm
ejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji, z odstopanji pa m
orajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.(8
) O
dstopanja pri izgradnji infrastrukture in priključkov na infrastrukturna om
režja zunaj območja O
PP
N so dovoljena v skladu s konceptom
razvoja so-sednjih obm
očij in ob upoštevanju strokovno korektnih tehničnih rešitev, zanje pa je potrebno pridobiti soglasje/m
nenje pristojnih nosilcev urejanja prostora. (9
) D
opusti se možnost sam
ooskrbe območja z vodo.
(10) Za dopustna odstopanja po tem
odloku se lahko šteje tudi gradnja druge prom
etne, komunalne, energetske, kom
unikacijske in druge infrastrukture, ki ni določena s tem
odlokom, pod pogojem
, da se z njeno izvedbo ne onemo-
goča izvedba in uporaba prostorskih ureditev po tem odloku.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJ
ICA
št. 2
59
, 28
. jun
ija 2
019
UO
, stra
n3
(5)
Za p
otre
be p
redv
iden
ih p
rost
orsk
ih u
redi
tev
na o
bmoč
ju O
PP
N b
o po
-tre
bno
ured
iti n
ov p
rom
etni
dos
top.
Pre
dvid
ena
je re
kons
truk
cija
obs
toje
čega
kr
ožne
ga k
rižiš
ča n
a re
gion
alni
ces
ti R
1 –
20
9/1
08
8 L
esce
– B
led
in g
radn
ja
nove
ga ju
žneg
a kr
aka
krož
nega
križ
išča
, pre
ko k
ater
ega
bo u
reje
n do
stop
do
obm
očja
OP
PN
. (6
) R
ekon
stru
kcija
obs
toje
čega
kro
žneg
a kr
ižiš
ča in
izve
dba
južn
ega
krak
a kr
ižiš
ča s
e iz
vede
skl
adno
z id
ejni
m p
roje
ktom
: »U
redi
tev
prik
ljuče
vanj
a O
PP
N
za o
bmoč
je p
ovrš
in z
a tu
rizem
GB
05
– L
esce
Pod
Gol
fom
jug«
(št.
AP0
06
-19
, App
ia d
.o.o
., fe
brua
r 201
9).
(7)
Infra
stru
ktur
no s
e bo
obm
očje
OP
PN
nav
ezov
alo
na o
bsto
ječa
om
režj
a ko
mun
alne
, ene
rget
ske,
tele
kom
unik
acijs
ke in
dru
ge in
frast
rukt
ure,
ki p
otek
a-jo
v b
ližin
i, ve
čino
ma
ob re
gion
alni
ces
ti.(8
) Vp
livi i
n po
veza
ve s
sos
ednj
imi e
nota
mi u
reja
nja
pros
tora
so
prik
azan
i v
graf
ične
m d
elu
OP
PN
.
IV. A
RH
ITE
KT
UR
NE
, KR
AJI
NS
KE
IN O
BLI
KO
VALS
KE
RE
ŠIT
VE
P
RO
STO
RS
KIH
UR
ED
ITE
V
6. č
len
(vrs
te d
opus
tnih
gra
denj
)
(1)
Na
obm
očju
OP
PN
so
dopu
stni
nas
ledn
ji po
segi
:-
grad
nja
novi
h ob
jekt
ov (v
klju
čno
s pr
izid
avam
i v o
kviru
dop
ustn
ih k
apac
itet
in g
abar
itov)
, -
reko
nstr
ukci
je o
bjek
tov,
-
vzdr
ževa
nje
obje
ktov
in v
zdrž
eval
na d
ela
v ja
vno
koris
t, -
odst
rani
tve
obje
ktov
, -
spre
mem
be n
amem
bnos
ti (v
okv
iru d
opus
tnih
dej
avno
sti),
-
grad
nja
in u
reja
nje
zuna
njih
pov
ršin
,-
park
ovne
ure
ditv
e in
ure
ditv
e ze
leni
h po
vrši
n,-
post
avitv
e ne
zaht
evni
h in
eno
stav
nih
obje
ktov
skl
adno
s te
m o
dlok
om,
- gr
adnj
a, re
kons
truk
cije
, ods
trani
tve
in v
zdrž
evan
je p
rom
etne
, kom
unal
ne,
ener
gets
ke, t
elek
omun
ikac
ijske
in d
ruge
infra
stru
ktur
e te
r-
utrje
vanj
e, s
anac
ija in
izra
vnav
a ze
mlji
šč.
7. č
len
(dop
ustn
i obj
ekti
in d
ejav
nost
i)
(1)
Na
obra
vnav
anem
obm
očju
OP
PN
so
dopu
stne
nas
ledn
je d
ejav
nost
i: -
gost
inst
vo,
- trg
ovin
a,
- st
oritv
ene
deja
vnos
ti (k
i dop
olnj
ujej
o os
novn
o de
javn
ost),
-
izob
raže
vanj
e (s
amo
kot d
opol
niln
a de
javn
ost),
-
kultu
rne
deja
vnos
ti,
- ra
zved
rilne
, špo
rtne
in re
krea
cijs
ke d
ejav
nost
i.
(2)
Dop
ustn
o je
um
ešča
nje
nasl
ednj
ih v
rst s
tavb
in o
bjek
tov:
-
kam
p in
ost
ali g
radb
eni i
nžen
irski
obj
ekti
za š
port
, rek
reac
ijo in
pro
sti č
as
(obj
ekti
iz p
odra
zred
a C
C-S
I: 24
122
),-
gost
insk
e st
avbe
(obj
ekti
iz s
kupi
ne C
C-S
I: 12
1),
- trg
ovsk
e in
dru
ge s
tavb
e za
sto
ritve
ne d
ejav
nost
i (ra
zen
naku
pova
lni c
en-
tri, v
eleb
lago
vnic
e, s
ejem
ske
dvor
ane,
razs
tavi
šča,
avt
omeh
anič
ne d
elav
-ni
ce te
r ben
cins
ki s
ervi
si) (
obje
kti i
z po
draz
reda
CC
-SI:
123
01 in
12
30
4),
- st
avbe
za
kultu
ro in
razv
edril
o (o
bjek
ti iz
pod
razr
eda
CC
-SI:
1261
0),
- st
avbe
in o
bjek
ti za
špo
rt, r
ekre
acijo
in d
rugi
obj
ekti
za p
rost
i čas
(obj
ekti
iz p
odra
zred
a C
C-S
I: 12
65
0),
- ga
ražn
e st
avbe
za
potre
be p
rost
orsk
e en
ote
(sam
o na
dstre
šnic
e) (o
bjek
ti iz
pod
razr
eda
CC
-SI:
124
20
),-
nads
trešn
ice
(obj
ekti
iz p
odra
zred
a 12
740
),-
park
irišč
a za
pot
rebe
pro
stor
ske
enot
e (o
bjek
ti iz
pod
razr
eda
CC
-SI:
2112
2),
- šp
ortn
a ig
rišča
(obj
ekti
iz p
odra
zred
a C
C-S
I: 24
110
).
8. č
len
(opi
s na
črto
vani
h re
šite
v po
pos
amez
nih
funk
cion
alni
h en
otah
)
(1)
Na
obm
očju
OP
PN
je p
redv
iden
a ur
edite
v ka
mpa
s s
prem
ljajo
čim
i obj
ekti
ter z
unan
jimi u
redi
tvam
i ter
pro
met
no, k
omun
alno
, ene
rget
sko,
tele
kom
unik
a-ci
jsko
in d
rugo
infra
stru
ktur
o.(2
) N
a ce
lotn
em o
bmoč
ju O
PP
N (r
azen
v p
rioba
lnem
pas
u oz
irom
a v
FE 4
) je
dopu
stna
gra
dnja
nov
ih in
vzd
ržev
anje
ter
reko
nstr
ukci
je o
bsto
ječi
h ob
jekt
ov
in n
apra
v ko
mun
alne
, ene
rget
ske,
pro
met
ne in
dru
ge g
ospo
dars
ke in
frast
ruk-
ture
, ur
ejan
je z
elen
ih in
utrj
enih
zun
anjih
pov
ršin
ter
ure
janj
e ig
rišč
(špo
rtna
ig
rišča
ter d
rugi
gra
dben
o in
ženi
rski
obj
ekti
za š
port
, rek
reac
ijo in
pro
sti č
as).
Funk
cio
naln
a en
ota
FE
1:
(3)
FE 1
pre
dsta
vlja
sev
erni
in s
ever
ovzh
odni
del
obm
očja
OP
PN
in m
eri c
ca.
1,3
ha.
Del
i se
na d
ve p
oden
oti.
(4)
Na
obm
očju
FE
1a
je p
redv
iden
a um
estit
ev d
osto
pne
cest
e, p
arki
rnih
po-
vrši
n te
r sp
rem
ljajo
čih
obje
ktov
(np
r. ko
lesa
rnic
, na
dstre
šnic
nad
par
kirn
imi
mes
ti in
eko
lošk
imi o
toki
, tra
nsfo
rmat
orsk
ih p
osta
j, čr
pališ
č in
dru
gih
serv
isni
h ob
jekt
ov z
a po
trebe
kam
pa).
(5)
Pre
ko F
E 1
b po
teka
kol
esar
ska
pot,
ki s
e jo
ohr
anja
.(6
) V
FE 1
b de
lno
sega
tudi
obs
toje
če k
rožn
o kr
ižiš
če n
a re
gion
alni
ces
ti R
1-
20
9/1
08
8,
ki s
e ga
rek
onst
ruira
in d
ogra
di z
južn
im k
rako
m,
prek
o ka
tere
ga
bo u
reje
n do
stop
do
kam
pa.
(7)
Na
FE 1
b je
pot
rebn
o oh
ranj
ati z
elen
i pas
v š
irini
min
. 2
0 m
, m
erje
no o
d ro
ba o
bsto
ječe
reg
iona
lne
cest
e. V
zel
enem
pas
u ob
reg
iona
lni c
esti
ter
na
obm
očju
km
etijs
ke r
abe
(skr
ajni
sev
eroz
ahod
ni r
ob o
bmoč
ja O
PP
N)
grad
nja
stav
b ni
dop
ustn
a.(8
) N
a ce
lotn
em o
bmoč
ju F
E 1
je d
opus
tno
tudi
um
ešča
nje
pove
zav
s so
se-
dnjo
pro
stor
sko
enot
o G
B 0
3 (n
pr. i
zved
ba p
odho
da p
od re
gion
alno
ces
to).
Funk
cio
naln
a en
ota
FE
2:
(9)
FE 2
pre
dsta
vlja
osr
ednj
e ob
moč
je O
PP
N in
mer
i cca
. 3,6
ha.
Del
i se
na
tri p
oden
ote.
(10
) Na
obm
očju
FE
2a
je d
opus
tno
umeš
čanj
e st
avb,
ki d
opol
njuj
ejo
prog
ram
ka
mpa
. Dop
ustn
e so
: gos
tinsk
e st
avbe
(bar
, res
tavr
acija
, nas
tani
tven
e en
ote,
re
cepc
ija,
ipd.
), trg
ovsk
e st
avbe
in s
tavb
e za
sto
ritve
ne d
ejav
nost
i (trg
ovin
a,
tržn
ica,
izpo
soje
valn
ica
kole
s, ip
d.),
stav
be z
a šp
ort (
baze
n, te
lova
dnic
a, w
ell-
ness
, več
nam
ensk
a dv
oran
a ip
d.).
(11
) Pre
d gr
adnj
o pr
edvi
deni
h sp
rem
ljajo
čih
stav
b ka
mpa
se
obm
očje
FE
2a
lahk
o na
men
i ure
ditv
i pro
stor
ov z
a ka
mpi
ranj
e in
za
umeš
čanj
e m
obiln
ih h
išic
.(1
2) F
E 2
b je
nam
enje
na u
redi
tvi p
rost
orov
za
kam
pira
nje.
Na
tem
obm
očju
je
dopu
stna
ure
dite
v pr
osto
rov
za k
ampi
ranj
e (p
rost
ori z
a šo
tore
, pr
ikol
ice
in a
v-to
dom
e) te
r um
ešča
nje
poči
tniš
kih
hiši
c (n
pr. m
obiln
e hi
ške,
gla
mpi
ng h
išic
e,
graj
eni p
rost
ori n
a dr
eves
ih ip
d.).
(13
) FE
2c
pred
stav
lja s
ervi
sno
cono
, zn
otra
j ka
tere
je
dopu
stna
um
estit
ev
čist
ilne
napr
ave
in d
rugi
h se
rvis
nih
obje
ktov
, ki
so
potre
bni z
a vz
drže
vanj
e in
fu
nkci
onira
nje
kam
pa.
(14
) Na
celo
tnem
obm
očju
FE
2 j
e do
pust
no u
meš
čati
tudi
ser
visn
e ob
jek-
te k
ampa
(np
r. sa
nita
rije,
kop
alni
ce,
pral
nice
ipd.
) in
nad
stre
šnic
e (n
pr.
nad
pros
tori
za z
bira
nje
odpa
dkov
, na
d pr
osto
ri za
miz
e in
klo
pi,
nad
zuna
njim
i ku
hinj
skim
i eno
tam
i, na
d ko
lesa
rnic
ami,
ipd.
).(1
5) D
opus
tna
je m
asiv
na in
mon
tažn
a gr
adnj
a st
avb
ali p
osta
vite
v pr
oizv
odov
.
Funk
cio
naln
a en
ota
FE
3:
(16
) FE
3 o
bseg
a ju
žni d
el o
bmoč
ja O
PP
N in
mer
i cca
. 0,7
ha.
(17
) FE
3 v
nar
avi p
reds
tavl
ja d
el o
bmoč
ja O
PP
N,
ki je
zar
ašče
n z
gozd
om
z m
očno
pou
darje
nim
i eko
lošk
imi i
n so
cial
nim
i fun
kcija
mi,
zato
se
ta g
ozd
v na
jveč
ji m
ožni
mer
i ohr
anja
ozi
rom
a ur
edi k
ot p
arko
vni g
ozd.
V o
bmoč
ju o
bsto
-je
čega
goz
da s
e pr
edvi
dijo
pov
ršin
e za
šot
ore,
ob
ohra
njan
ju d
reve
s oz
irom
a go
zda
v se
danj
em o
bseg
u in
zag
otav
ljanj
u tra
jnos
ti go
zda.
(18
) V F
E 3
se
znot
raj g
ozda
lahk
o ur
edi p
rost
ore
za k
ampi
ranj
e (p
rost
ori z
a šo
tore
, poč
itniš
ke p
rikol
ice
in a
vtod
ome)
ter g
raje
ne p
rost
ore
na d
reve
sih.
(19
) Na
obm
očju
FE
3 je
pog
ojno
dop
ustn
o um
estit
i tud
i naj
več
dva
serv
isna
ob
jekt
a ka
mpa
(npr
. nad
stre
šnic
e), v
elik
ost p
osam
ezne
ga o
bjek
ta n
e sm
e pr
e-se
gati
36
m2. U
mes
titev
teh
obje
ktov
mor
a bi
ti iz
vede
na z
čim
man
jšim
i pos
egi
v go
zdno
veg
etac
ijo.
Funk
cio
naln
a en
ota
FE
4:
(20
) FE
4 o
bseg
a sk
rajn
i za
hodn
i de
l ob
moč
ja O
PP
N,
mer
i cc
a. 0
,3 h
a in
pr
edst
avlja
prio
baln
o ze
mlji
šče
Sav
e D
olin
ke.
(21
) Na
obm
očju
FE
4 j
e do
pust
na u
redi
tev
zele
nih
in r
ekre
acijs
kih
povr
šin
ter
ured
itev
nara
vnih
pre
prek
(z
nam
enom
ogr
ajev
anja
kam
pa),
ki b
odo
klju
b og
radi
tvi o
bmoč
ja k
ampa
om
ogoč
ale
preh
od d
ivja
di.
(22
) Dop
ustn
i so
tudi
dru
gi p
oseg
i, ki
so
na p
rioba
lnih
zem
ljišč
ih d
opus
tni s
kla-
dno
z Za
kono
m o
vod
ah.
9. č
len
(pog
oji z
a ob
likov
anje
obj
ekto
v)
(1)
Na
obm
očju
OP
PN
je p
redv
iden
o um
ešča
nje
svoj
evrs
tnih
sta
vb,
kate
rih
oblik
ovan
je v
več
ji m
eri i
zhaj
a iz
nam
embn
osti
in fu
nkci
je s
tavb
e.
(2)
Urb
anis
tično
in
arhi
tekt
urno
obl
ikov
anje
cel
otne
ga o
bmoč
ja m
ora
biti
uskl
ajen
o in
kva
litet
no.
V či
m v
ečji
mož
ni m
eri n
aj iz
haja
iz lo
kaln
e tra
dici
je,
ki s
e jo
lahk
o in
terp
retir
a na
sod
oben
nač
in,
upoš
teva
ti pa
je p
otre
bno
tudi
ko
nfig
urac
ijo te
rena
in le
go z
emlji
šč, n
a ka
tere
se
stav
be u
meš
ča.
(3)
Večj
e st
avbn
e m
ase
je tr
eba
načr
tova
ti po
prin
cipu
adi
cije
oz.
jih
ustre
zno
zast
reti
z zu
nanj
imi u
redi
tvam
i (za
sadi
tve
drev
es).
(4)
Prip
oroč
a se
upo
raba
tra
dici
onal
nih
mat
eria
lov
(npr
. le
seni
sta
vbni
ele
-m
enti,
kam
en,…
). Vs
iljiv
e, iz
stop
ajoč
e in
nea
vtoh
tone
bar
ve fa
sad
niso
dov
o-lje
ne.
(5)
Stre
he s
o la
hko
ravn
e al
i v n
aklo
nu, p
olju
bnih
obl
ik in
obd
elav
e. S
vetle
če
kriti
ne n
iso
dovo
ljene
, pr
ipor
očlji
va je
oze
leni
tev
ravn
ih s
treh.
Stre
šna
kriti
na
naj b
o si
ve b
arve
.(6
) O
blik
ovan
je s
tavb
in d
rugi
h ob
jekt
ov n
aj b
o po
enot
eno
znot
raj p
osam
e-zn
ih p
rogr
amsk
ih s
klop
ov (f
unkc
iona
lnih
eno
t in
pode
not)
oz. v
okv
iru s
orod
nih
nam
embn
osti.
UO
, stra
n6
št
. 25
9, 2
8. j
unija
201
9U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJIC
A
(7)
V pr
imer
u gr
adbe
nih
del v
obm
očju
obs
toje
čih
elek
troen
erge
tski
h na
prav
je
inve
stito
r do
lžan
pri
upra
vlja
vcu
dist
ribuc
ijske
ga o
mre
žja
naro
čiti
proj
ektn
o do
kum
enta
cijo
pre
stav
itve
oziro
ma
zašč
ite o
bsto
ječi
h el
ektro
ener
gets
kih
na-
prav
. Vse
stro
ške
izde
lave
te p
roje
ktne
dok
umen
taci
je n
osi i
nves
titor
. Vsa
mo-
rebi
tna
dela
pre
stav
itve
oziro
ma
zašč
ite o
bsto
ječi
h el
ektro
ener
gets
kih
napr
av
lahk
o op
ravi
sam
o up
ravl
jave
c di
strib
ucijs
kega
om
režj
a, n
a st
rošk
e in
vest
itorja
.
21. č
len
(tele
kom
unik
acijs
ko o
mre
žje)
(1)
Sev
erno
od
obra
vnav
aneg
a ob
moč
ja O
PP
N p
otek
a te
leko
mun
ikac
ijsko
op
tično
in
bakr
eno
omre
žje
Tele
kom
Slo
veni
ja d
.d.
ter
tele
kom
unik
acijs
ko
omre
žje
Tele
mac
h d.
o.o.
.(2
) O
bjek
ti na
obm
očju
OP
PN
bod
o im
eli m
ožno
st p
riklju
čitv
e na
tele
kom
uni-
kaci
jska
om
režj
a po
d po
goji
posa
mez
nih
upra
vlja
vcev
om
reži
j. (3
) Za
prik
lope
obj
ekto
v na
tel
ekom
unik
acijs
ka o
mre
žja
je p
otre
bno
izde
lati
proj
ekt
tele
kom
unik
acijs
kega
om
režj
a v
skla
du s
pre
dvid
eno
deja
vnos
tjo i
n po
treba
mi.
(4)
V pr
imer
u gr
adbe
nih
del v
obm
očju
obs
toje
čih
tele
kom
unik
acijs
kih
napr
av
je tr
eba
izde
lati
proj
ektn
o do
kum
enta
cijo
in iz
vest
i pre
stav
itve
oziro
ma
zašč
ite
obst
oječ
ih te
leko
mun
ikac
ijski
h na
prav
v s
klad
u s
pred
pisi
in p
ogoj
i pris
tojn
ega
upra
vlja
vca.
(5)
Za p
rest
avite
v ob
stoj
ečih
tel
ekom
unik
acijs
kih
napr
av m
ora
inve
stito
r pr
i-do
biti
vsa
potre
bna
dovo
ljenj
a in
sog
lasj
a la
stni
kov
zem
ljišč
.(6
) Vs
a de
la v
zve
zi z
zaš
čito
in p
rest
avitv
ami t
angi
rani
h te
leko
mun
ikac
ijski
h na
prav
pri
pose
gih
v pr
osto
r izv
ede
upra
vlja
vec
TK o
z. K
KS
om
režj
a.
22
. čle
n(r
avna
nje
z od
padk
i)
(1)
Na
obm
očju
OP
PN
je p
otre
bno
načr
tova
ti lo
čeno
zbi
ranj
e od
padk
ov (m
e-ša
ni k
omun
alni
odp
adki
, em
bala
ža, p
apir,
ste
klo)
. (2
) V
FE 1
se
pred
vidi
pre
vzem
no m
esto
za
odpa
dke
(eko
lošk
i oto
k), k
i mor
a bi
ti us
trezn
e ve
likos
ti in
mor
a bi
ti do
stop
no v
ozilo
m z
a od
voz.
(3)
Odl
agan
je o
dpad
nega
gra
dben
ega,
ruš
itven
ega
in i
zkop
nega
mat
eria
la
na p
rioba
lno
zem
ljišč
e, n
a br
ežin
e, v
pre
točn
e pr
ofile
vod
otok
ov, n
a km
etijs
ka
in g
ozdn
a ze
mlji
šča
ter n
a ne
stab
ilna
mes
ta, k
jer b
i lah
ko p
rišlo
do
spla
zitv
e al
i er
odira
nja,
ni d
ovol
jeno
.
VII.
RE
ŠIT
VE
IN U
KR
EP
I ZA
CE
LOS
TN
O O
HR
AN
JAN
JE
KU
LTU
RN
E D
ED
IŠČ
INE
23
. čle
n(v
arst
vo k
ultu
rne
dedi
ščin
e)
(1)
Obr
avna
vano
obm
očje
OP
PN
se
ne n
ahaj
a v
obm
očju
var
ovan
ja s
pod
ro-
čja
kultu
rne
dedi
ščin
e.(2
) O
b vs
eh p
oseg
ih v
zem
eljs
ke p
last
i ve
lja o
bvez
ujoč
spl
ošni
arh
eolo
ški
vars
tven
i rež
im,
ki n
ajdi
telja
/las
tnik
a ze
mlji
šča/
inve
stito
rja/o
dgov
orne
ga v
od-
jo d
el o
b od
kritj
u de
dišč
ine
zave
zuje
, da
naj
dbo
zava
ruje
nep
oško
dova
no n
a m
estu
odk
ritja
in o
naj
dbi t
akoj
obv
esti
pris
tojn
o en
oto
zavo
da, k
i situ
acijo
do-
kum
entir
a v
skla
du z
dol
očili
arh
eolo
ške
stro
ke.
(3)
Za g
radn
jo in
dru
ge p
oseg
e na
pod
lagi
tega
odl
oka
ni p
otre
bno
prid
obiti
ku
lturn
ovar
stve
nih
pogo
jev
in s
ogla
sja
pris
tojn
e en
ote
Zavo
da z
a va
rstv
o ku
l-tu
rne
dedi
ščin
e S
love
nije
.
VIII
. RE
ŠIT
VE
IN U
KR
EP
I ZA
VA
RS
TVO
OK
OLJ
A IN
NA
RA
VN
IH V
IRO
V
TE
R O
HR
AN
JAN
JA N
AR
AV
E
24. č
len
(var
stvo
nar
ave)
(1)
Obr
avna
vano
obm
očje
OP
PN
se
naha
ja n
a ob
moč
ju n
arav
ne v
redn
ote:
S
ava
Dol
inka
s p
ritok
i do
soto
čja
s S
avo
Boh
injk
o (id
ent.š
t.: 2
68
) in
v ek
ološ
ko
pom
embn
em o
bmoč
ju:
Sav
a D
olin
ka s
prit
oki d
o so
točj
a s
Sav
o B
ohin
jko
(ID
obm
očja
: 25
30
0).
(2)
V ok
olic
i obm
očja
OP
PN
se
naha
jajo
var
ovan
i hab
itatn
i tip
i: re
čna
prod
i-šč
a in
bre
govi
, pio
nirs
ke z
druž
be p
rodi
šč g
orsk
ih re
k in
pot
okov
, nitr
ofiln
i goz
-dn
i rob
ovi i
n vl
ažno
obr
ečno
vis
oko
steb
likov
je. H
abita
tni t
ipi n
aj s
e oh
ranj
ajo
v ug
odne
m s
tanj
u.
(3)
Pri
oblik
ovan
ju o
bmoč
ja n
aj s
e v
najv
ečji
mož
ni m
eri u
pošt
eva
konf
igur
aci-
ja te
rena
.(4
) O
hran
ja n
aj s
e br
ežin
e re
ke,
prod
išče
in
relie
f v
obm
očju
obv
odne
ga
gozd
a.
25
. čle
n(g
ozd)
(1)
Skl
adno
z g
rafič
nim
del
om P
RO
Rad
ovlji
ca z
ahod
ni d
el o
bmoč
ja O
PP
N
pred
stav
ljajo
goz
dne
povr
šine
(G
). V
nara
vi j
e om
enje
no z
emlji
šče
travn
ik,
gozd
pa
se v
nar
avi n
ahaj
a na
jugo
vzho
dnem
del
u ob
moč
ja O
PP
N.
(2)
Skl
adno
s s
mer
nica
mi Z
avod
a za
goz
dove
Slo
veni
je p
reds
tavl
ja ju
govz
ho-
dni d
el o
bmoč
ja O
PP
N g
ozd
z m
očno
pou
darje
nim
i eko
lošk
imi i
n so
cial
nim
i fu
nkci
jam
i.(3
) G
ozd
se v
naj
večj
i mož
ni m
eri o
hran
ja o
ziro
ma
se u
redi
kot
par
kovn
i goz
d.
(4)
Za v
se p
oseg
e v
gozd
in g
ozdn
i pro
stor
je tr
eba
pred
hodn
o pr
idob
iti s
o-gl
asje
Zav
oda
za g
ozdo
ve S
love
nije
. (5
) G
ozdn
o dr
evje
, ki g
a je
pot
rebn
o od
stra
niti,
mor
a pr
ed p
osek
om e
vide
nti-
rati
poob
lašč
eni d
elav
ec Z
avod
a za
goz
dove
Slo
veni
je.
Pri
pose
ku in
spr
avilu
le
sa je
pot
rebn
o up
ošte
vati
velja
vno
zako
noda
jo.
Pre
preč
iti je
pot
rebn
o po
-šk
odbe
deb
el o
bsto
ječi
h dr
eves
in o
mej
iti p
oško
dbe
na k
oren
inah
dre
ves
v ob
moč
ju p
oseg
ov.
(6)
Vsa
zem
eljs
ka d
ela
mor
ajo
pote
kati
na n
ačin
, ki n
e pr
edst
avlja
nev
arno
sti
za g
ozdn
i eko
sist
em v
nep
osre
dni b
ližin
i pos
egov
in t
ako,
da
bo p
repr
ečen
a m
ožno
st p
ojav
a er
ozijs
kih
proc
esov
. 26
. čle
n(v
arst
vo z
raka
)
(1)
Ogr
evan
je n
ovih
sta
vb n
aj s
e za
gota
vlja
z e
kolo
ško
spre
jem
ljivi
mi
viri
ener
gije
.(2
) E
mis
ije p
rahu
na
grad
bišč
ih je
treb
a pr
epre
čeva
ti z
vlaž
enje
m s
ipki
h gr
ad-
beni
h m
ater
ialo
v in
mak
adam
skih
tran
spor
tnih
pot
i v s
uhem
in v
etro
vnem
vre
-m
enu
ter p
repr
ečev
ati r
azno
s ze
mlje
in b
lata
iz g
radb
išč
na p
rom
etni
ce.
27. č
len
(var
stvo
vod
a)
(1)
Ob
obm
očju
OP
PN
teče
vod
otok
I. re
da S
ava
Dol
inka
, s p
rioba
lnim
zem
lji-
ščem
v š
irini
40
m.
(2)
Prio
baln
o ze
mlji
šče
znot
raj o
bmoč
ja O
PP
N p
reds
tavl
ja fu
nkci
onal
na e
no-
ta F
E 4
, kj
er s
o do
pust
ni le
pos
egi,
ki s
o na
prio
baln
ih z
emlji
ščih
dop
ustn
i sk
ladn
o z
velja
vno
zako
noda
jo.
(3)
V pr
ioba
lnem
pas
u vo
doto
ka m
ora
biti
omog
očen
dos
top
in v
zdrž
evan
je
vodo
toka
.(4
) O
dvaj
anje
odp
adni
h vo
da in
odd
ajan
je to
plot
e v
povr
šins
ke in
pod
zem
ne
vode
in o
dvze
m to
plot
e iz
pov
ršin
skih
in p
odze
mni
h vo
da je
dov
olje
no s
amo
na
nači
n in
pod
pog
oji,
ki ji
h do
loča
zak
on in
pre
dpis
i na
podr
očju
var
stva
oko
lja.
Nep
osre
dno
odva
janj
e od
padn
ih v
oda
v po
dzem
ne v
ode
je p
repo
veda
no.
(5)
Vsi p
oseg
i v p
rost
or n
aj b
odo
načr
tova
ni ta
ko,
da s
e ne
pos
labš
uje
vodn
i re
žim
in s
tanj
e vo
da,
da s
e oh
ranj
a na
ravn
e pr
oces
e, o
mog
oča
vars
tvo
pred
šk
odlji
vim
del
ovan
jem
vod
a in
ohr
anja
nje
nara
vneg
a ra
vnov
esja
vod
nih
in o
b-vo
dnih
eko
sist
emov
. (6
) O
bmoč
je O
PP
N s
e na
haja
v v
pliv
nem
obm
očju
por
ušitv
e pr
egra
de H
E M
o-st
e. S
klad
no z
izde
lano
»H
idra
vlič
no š
tudi
jo S
ave
Dol
inke
na
obm
očju
OP
PN
po
vrši
ne z
a tu
rizem
GB
05
– L
esce
Pod
Gol
fom
jug
(štu
dija
pop
lavn
e va
rnos
ti ob
moč
ja z
a ka
mpi
ranj
e), e
labo
rat,
št. H
-237
, PH
CE
d.o
.o.,
sep
tem
ber 2
018
« je
v p
rimer
u po
ruši
tve
preg
rade
HE
Mos
te o
brav
nava
no o
bmoč
je p
rakt
ično
na
celo
tni p
ovrš
ini v
arno
. Za
zag
otav
ljanj
e va
rnos
ti v
prim
eru
poru
šitv
e pr
egra
de
HE
Mos
te s
e pr
ipor
oča
stal
na p
ovez
avo
z up
ravl
jalc
i HE
Mos
te.
Za o
bmoč
je
kam
pa n
aj s
e pr
edvi
di u
stre
zne
evak
uaci
jske
pot
i in
reži
m e
vaku
acije
. (7
) Va
rstv
o vo
da s
e za
gota
vlja
z o
dvaj
anje
m o
dpad
nih
vod
skla
dno
z ve
ljavn
o za
kono
dajo
.(8
) O
b od
vaja
nju
pada
vins
kih,
zal
edni
h in
dre
nažn
ih v
od n
e sm
e pr
iti d
o er
o-di
ranj
a, z
amak
anja
, de
stab
ilizi
ranj
a ko
nglo
mer
atni
h st
en a
li po
plav
ljanj
a ok
oli-
ških
pov
ršin
ali
pošk
odb
na v
odot
okih
ali
obje
ktih
vod
ne in
frast
rukt
ure.
V č
im
večj
i mož
ni m
eri j
e po
trebn
o zm
anjš
ati h
ipni
odt
ok.
(9)
Pad
avin
ske
vode
z u
trjen
ih in
par
kirn
ih p
ovrš
in je
pot
rebn
o od
vaja
ti ta
ko,
da n
e bo
priš
lo d
o on
esna
ženj
a in
izto
kov
neva
rnih
sno
vi v
pod
talje
in v
ode.
(10
) Za
čas
grad
nje
je n
ujno
pre
dvid
eti v
se p
otre
bne
varn
ostn
e uk
repe
in ta
ko
orga
niza
cijo
na
grad
bišč
ih,
da b
o pr
epre
čeno
one
snaž
enje
vod
a al
i pod
taln
i-ce
, ki b
i nas
talo
zar
adi t
rans
port
a, s
klad
išče
nja
in u
pora
be te
koči
h go
riv in
dru
-gi
h ne
varn
ih s
novi
ozi
rom
a v
prim
eru
nezg
od p
redv
idet
i in
zago
tovi
ti ta
kojš
nje
ukre
panj
e za
to u
spos
oblje
nih
dela
vcev
. Vsa
zač
asna
skl
adiš
ča in
pre
taka
lišča
go
riv,
olj i
n m
aziv
ter
drug
ih n
evar
nih
snov
i mor
ajo
biti
zašč
itena
pre
d m
ožno
-st
jo iz
liva
v ok
olje
.
28
. čle
n(v
arst
vo ta
l)
(1)
Pri
grad
nji o
bjek
tov
je tr
eba
hum
us o
dstra
niti
in d
epon
irati.
Hum
us s
e up
o-ra
bi z
a zu
nanj
o ur
edite
v.(2
) P
oseg
e v
tla je
treb
a iz
vaja
ti ta
ko, d
a bo
do p
rizad
ete
čim
man
jše
povr
šine
ta
l. Za
zač
asne
pro
met
ne in
gra
dben
e po
vrši
ne je
treb
a pr
edno
stno
upo
rabi
ti ob
stoj
eče
infra
stru
ktur
ne p
ovrš
ine
in d
ruge
man
ipul
ativ
ne p
ovrš
ine.
Čas
in o
b-se
g gr
adnj
e je
treb
a om
ejiti
na
za g
radb
išče
dol
očen
o ob
moč
je in
za
grad
njo
dolo
čen
čas.
(3)
Pri
grad
nji
je t
reba
upo
rabl
jati
trans
port
na s
reds
tva
in g
radb
ene
stro
je,
ki s
o te
hnič
no b
rezh
ibni
, in
mat
eria
le,
za k
ater
e ob
staj
ajo
doka
zila
o n
jihov
i ne
škod
ljivo
sti z
a ok
olje
. P
redv
idet
i je
treba
nuj
ne u
krep
e za
ods
trani
tev
in o
d-la
ganj
e m
ater
ialo
v, k
i vse
buje
jo š
kodl
jive
snov
i, za
radi
nez
god
na te
hnol
oški
h po
vrši
nah.
UO
, stran4
št. 25
9, 2
8. junija 2
019U
RA
DN
E O
BJA
VE
OB
ČIN
E R
AD
OV
LJICA
(7)
Na strehah je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sonč-
nih sprejemnikov, ki jih je treba um
estiti tako, da njihov najvišji del ne presega višine slem
ena osnovne strehe, pri ravnih strehah pa ne smejo presegati višine
venca. (8
) K
limatske in tehnične naprave na objektih m
orajo biti oblikovno zastrte.(9
) P
redvidene ureditve in objekti morajo om
ogočati dostop funkcionalno ovi-ranim
ljudem in zagotavljati varno uporabo v skladu s predpisi o univerzalni
graditvi in uporabi objektov.
10. člen
(lega objektov na zemljišču in regulacijski elem
enti)
(1)
Lega objektov mora zagotavljati neovirano vzdrževanje in rabo objektov,
obenem ne sm
e biti motena sosednja posest.
(2)
Razm
iki med stavbam
i morajo biti najm
anj tolikšni, da so zagotovljeni sve-tlobno-tehnični in požarnovarnostni pogoji ter da je m
ožno vzdrževanje in raba objektov. (3
) N
a severnem delu obm
očja OP
PN
je določena gradbena meja, ki v ve-
čjem delu sovpada z m
ejo 20
m zelenega pasu ob regionalni cesti. S
everno od G
M ni dopustno um
eščati stavb, dopustna je le gradnja gospodarske javne in druge infrastrukture (vključno s priključki obm
očja OP
PN
na obstoječa infra-strukturna om
režja).(4
) G
radbena meja (G
M) je črta, ki je stavbe ne sm
ejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odm
aknjene v notranjost območja O
PP
N. G
radbe-na m
eja je prikazana v grafičnem delu O
PP
N.
(5)
Odm
ik stavb od gozdnega roba mora biti tolikšen (višina odraslih dreves
sosednjega gozda), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rabe
prostora. Če tega odm
ika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na
svojem objektu, ki jih lahko povzročijo norm
alno gospodarjenje s sosednjim
gozdom ali ujm
e ter sanacija njihovih posledic.
11. člen(gabariti objektov)
(1)
Maksim
alni tlorisni gabariti stavb so opredeljeni z velikostjo funkcionalnih enot in podenot, gradbeno m
ejo, dopustnim faktorjem
zazidanosti (FZ = m
ax. 2
5%
območja funkcionalne enote FE
2 in funkcionalne podenote FE
1a) in
zahtevanim deležem
odprtih bivalnih površin (DO
BP
= m
in. 20
% obm
očja O
PP
N).
(2)
Tlorisni gabariti spremljajočih stavb kam
pa (recepcija, bar, restavracija, športni objekti ipd.) ter površine za kam
piranje (za postavitev šotorov, počitni-ških prikolic in avtodom
ov) morajo biti določeni skladno s področno zakonoda-
jo. (3
) Višinski gabarit stavb v FE
1 ne sm
e presegati etažnosti P.(4
) Višinski gabarit stavb znotraj FE
2 ne sm
e presegati 11 m
(nad koto rašče-nega terena) in etažnosti P
+ 2
oziroma P
+ 1
+ M
. (5
) Večnam
enska oz. športna dvorana je lahko delno vkopana v teren. Do-
pustna je tudi gradnja kletnih etaž, če to dopuščajo geomehanski in geološko
hidrotehnični pogoji.
12. člen
(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)
(1)
Na severnem
delu območja O
PP
N je ob regionalni cesti potrebno zago-
toviti zeleni pas v širini min. 2
0 m
. V 20
m zelenem
pasu se ohranja gozd v obstoječi površini, razen za gradnjo dovozne ceste.(2
) P
ri urejanju okolice naj se upošteva konfiguracija terena. Višinske razlike na zem
ljišču morajo biti urejene s travnatim
i brežinami. P
odporni zidovi in škar-pe so dovoljeni le v prim
erih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin.
(3)
Ureditve naj se predvidijo na način, da se v največji m
ožni meri ohranja
obstoječa konfiguracija terena, razen tam, kjer to ni m
ogoče (npr. ureditev dostopne ceste).(4
) O
bstoječe gozdne površine na območju naj se v največji m
ožni meri ohra-
njajo oziroma uredijo kot parkovni gozd.
(5)
Pri urejanju zunanjih površin naj se za zasaditev uporabi avtohtone dreve-
sne vrste, ki že zdaj rastejo v okolici. (6
) P
arkirišča se oblikuje tako, da se ob robovih in vmesnih pasovih zasadi
drevesa, ki zagotavljajo ustrezno osenčenje parkirnih površin. Na vsaka tri do
štiri parkirna mesta je treba zagotoviti vsaj eno drevo.
(7)
Parkirišča, ki po površini presegajo 5
00
m2, je treba členiti v več m
anjših enot (npr. z izbiro in kom
binacijami različnih m
aterialov in z drugimi oblikoval-
skimi principi).
(8)
Dopustne so izvedbe asfaltiranih in utrjenih površin za prom
et.(9
) D
ostop do Save D
olinke z območja O
PP
N se zagotavlja preko obstoječe
poti, ki poteka ob jugovzhodni meji obm
očja. Izven območja O
PP
N se ohra-
njajo obstoječe poti do Save D
olinke.(10
) Ureditve v FE
4 se m
orajo čim bolj prilagajati terenu brez bistvenega spre-
minjanja reliefnih in talnih razm
er. Pri trasiranju in urejanju zem
ljišč je treba v
največji meri ohranjati obstoječo vegetacijo (gozdni rob, drevje, grm
ičevje in posam
ična drevesa). (11
) Oglaševanje v obm
očju OP
PN
ni dopustno. Znotraj območja kam
pa je dopustna postavitev znakov za usm
erjanje in informiranje, ki pa m
orajo biti zasnovani na osnovi enotnega koncepta in vizuelno ne sm
ejo preglasiti ambi-
enta.(12
) V času gradnje je treba zagotoviti varovanje vegetacije in njenega korenin-skega sistem
a pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije
in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
13. člen
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1)
Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov je dopustna na celotnem
ob-m
očju OP
PN
, razen znotraj FE 4
.(2
) Vrste dopustnih enostavnih in nezahtevnih objektov:
- objekti za lastne potrebe (nadstrešek, rezervoarji in cisterne za vodo in druge tekočine, m
ala komunalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vo-
dnjak, utrjena dvorišča, drvarnica, garaža, bazen, utrjena dovozna pot in drugi enoetažni pritlični objekti),
- ograje, škarpe in podporni zidovi,
- začasni objekti, nam
enjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam,
- vadbeni objekti nam
enjeni športu in rekreaciji na prostem (razen strelišč),
- spom
inska obeležja, -
igrišča za šport in rekreacijo na prostem,
- urbana oprem
a,-
proizvodi,-
objekti prometne infrastrukture,
- infrastrukturni objekti.
(3)
Znotraj FE 4
je dopustna le gradnja naslednjih enostavnih in nezahtevnih objektov: ograje, škarpe in podporni zidovi. (4
) Š
karpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani ozirom
a ob-delani z naravnim
i materiali in ozelenjeni. D
oločila za škarpe in podporne zi-dove veljajo tudi za škarpe in podporne zidove, ki niso enostavni in nezahtevni objekti.(5
) P
ri oblikovanju odprtih sezonskih gostinskih vrtov, odrov na prostem in za-
časnih objektov je treba pri uporabi materialov in izboru barv upoštevati lokalne
značilnosti.
14. člen
(pogoji za ograjevanje)
(1)
Obm
očje kampa se zagradi z varovalno ograjo.
(2)
Kam
p se z varovalno ograjo ogradi na severni strani, proti kolesarski stezi in državni cesti, ter na zahodni strani, kjer se teren strm
o spusti proti S
avi Dolinki.
(3)
Na delih, kjer kam
p prehaja v območje gozda, naj se ograjevanje predvidi
na način, da gozdne površine ostanejo povezane s sosednjimi zem
ljišči brez ovir za prostoživeče živali (npr. postavitev sonaravnih preprek, ki dopuščajo prehod divjadi), na preostalem
delu pa naj bodo ograje oblikovane sonaravno, nevpadljivo in v največji m
ožni meri v naravnih m
aterialih ali transparentne. Kjer
je možno, naj bodo ozelenjene.
V. NA
ČR
T PA
RC
ELA
CIJE
15. člen
(načrt parcelacije)
(1)
Obm
očje OP
PN
je namenjeno ureditvi turističnega kam
pa. (2
) Z O
PP
N se obm
očje deli na štiri funkcionalne enote FE 1, FE
2, FE
3 in
FE 4
, za katere so določeni različni pogoji za urejanje. (3
) K
er je na območju predviden enovit turistični kom
pleks, ki bo v celoti ure-jen na zem
ljiščih v lasti investitorja, nova parcelacija zemljišč znotraj obm
očja O
PP
N ni predvidena, je pa dopustna.
(4)
V primeru parcelacij je treba pri določitvi velikosti in oblike posam
eznih parcel za gradnjo upoštevati oz. zagotoviti:-
namem
bnost, velikost in zmogljivost objektov,
- da faktor zazidanosti posam
ezne parcele ne preseže 60
%,
- m
ožnost priključitve na javno prometno om
režje in na infrastrukturne vode, objekte in naprave,
- predpisane intervencijske dostope in površine,
- potrebne odm
ike ali požarne ločitve za omejevanje širjenja požara na so-
sednje parcele v skladu s predpisi.(5
) N
a območju je dopustna parcelacija za potrebe objektov gospodarske
javne infrastrukture (kolesarska pot, dostopne ceste, transformatorske posta-
je, črpališča, zadrževalniki, ipd.).(6
) M
ejne točke mej funkcionalnih enot in m
eje območja O
PP
N so opredelje-
ne po Gauss-K
ruegerjevem koordinatnem
sistemu in so razvidne iz grafičnega
dela OP
PN
.
UR
AD
NE
OB
JAV
E O
BČ
INE
RA
DO
VLJIC
Ašt. 2
59
, 28
. junija 2019
UO
, stran5
VI. P
OG
OJI G
LED
E P
RIK
LJUČ
EVA
NJA
OB
JEK
TOV
NA
GO
SP
OD
AR
SK
O
JAV
NO
INF
RA
ST
RU
KT
UR
O IN
GR
AJE
NO
JAV
NO
DO
BR
O
16. člen
(pogoji za prometno urejanje)
Ured
itve na ob
mo
čju regio
nalne ceste R1
-20
9/1
08
8 Lesce - B
led:
(1)
Za priključevanje OP
PN
na obstoječe prometno om
režje je predvidena izvedba nove dostopne ceste z regionalne ceste R
1-2
09
/108
8 Lesce –
Bled.
(2)
Predvidena je rekonstrukcija obstoječega krožnega križišča na regionalni
cesti R1
-20
9/10
88
Lesce – B
led, na priključku lokalne ceste LC3
49121
za G
olf igrišče in izgradnja južnega kraka križišča. (3
) R
ekonstrukcija obstoječega krožnega križišča in izvedba južnega kraka križišča se izvede skladno z idejnim
projektom: »U
reditev priključevanja OP
PN
za obm
očje površin za turizem G
B 0
5 –
Lesce Pod G
olfom jug« (št. AP
00
6-
19, Appia d.o.o., februar 2
019).
(4)
Vpliv predvidenih ureditev na odvijanje prometa na regionalni cesti je bil
preverjen v strokovni podlagi »Kapacitetna preveritev navezave turističnega
kampa »G
olf Bled« na regionalno cesto R
1-2
09
/108
8 Lesce –
Bled, elabo-
rat, št. AP0
42
-18-E
, Appia d.o.o., oktober 2018
«.
Ured
itve na ob
mo
čju OP
PN
:(5
) R
ekonstrukcija obstoječega krožnega križišča delno sega v območje
OP
PN
.(6
) P
redvidena je izgradnja južnega kraka krožnega križišča na regionalni ce-sti R
1-2
09
/108
8 Lesce –
Bled, preko katerega bo urejen dostop do kam
pa. Š
irina vozišča dovozne ceste mora znašati m
in. 6,0
0 m
.(7
) Znotraj kam
pa je predvidena ureditev dostopnih poti do posameznih funk-
cionalnih enot ter dostopov do prostorov za kampiranje in za postavitev poči-
tniških hišic ter drugih spremljajočih objektov kam
pa. Glavne dostopne poti
znotraj kampa naj se uredi v utrjeni izvedbi, dostopi do posam
eznih prostorov kam
pa pa naj bodo urejeni sonaravno (npr. peščene poti).(8
) N
a območju je potrebno zagotoviti ustrezne dostope za intervencijska in
komunalna vozila.
(9)
Za potrebe predvidenih ureditev je potrebno zagotoviti zadostno število parkirnih m
est znotraj območja O
PP
N. G
lede na namem
bnosti ali dejavnosti v objektih je potrebno pri izračunu parkirnih m
est upoštevati normative predpi-
sane s PR
O R
adovljica. (10
) Pri določanju parkirnih m
est za objekte z javno funkcijo je potrebno v skla-du s predpisi zagotoviti parkirna m
esta, rezervirana za invalidne osebe. (11
) Vsi posegi na območju O
PP
N, razen izvedbe priključkov na obstoječa in-
frastrukturna omrežja, so od roba obstoječe regionalne ceste oddaljeni m
in. 2
0 m
(več kot 15 m
varovalni pas ceste), tako da s predvidenim O
PP
N ne bo
onemogočena m
orebitna širitev regionalne ceste.(12
) Preko severnega dela obm
očja OP
PN
poteka obstoječa kolesarska pot. O
b izvedbi južnega kraka krožnega križišča se izvede deviacija obstoječe kolesarske poti in ustrezen prehod preko nove dostopne ceste. D
ostop na kolesarsko pot se izvede na severozahodnem
delu območja skladno s pogoji
upravljavca, sicer pa se območje O
PP
N od kolesarske steze loči z ograjo ali
zazelenitvijo. (13
) Za posege v varovalni pas regionalne ceste je potrebno pridobiti mnenje
upravljavca ceste.(14
) Prom
etne ureditve so razvidne iz grafičnega dela OP
PN
.
17. člen(splošni pogoji za kom
unalno, energetsko in telekomunikacijsko urejanje)
(1)
Vsa omrežja gospodarske javne infrastrukture je pravilom
a treba zgraditi v obstoječem
ali predvidenem cestnem
svetu tako, da je možno vzdrževanje
omrežja in priključkov.
(2)
Potek om
režij gospodarske infrastrukture mora biti m
edsebojno usklajen. P
raviloma naj se jih združuje v skupne koridorje.
(3)
Ob gradnji novih ali rekonstrukciji obstoječih vodov gospodarske javne
infrastrukture je treba v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi
rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav, ki so zaradi dotrajanosti, prem
ajhne zmogljivosti ali drugih razlogov neustrezni.
(4)
Pri načrtovanju in gradnji infrastrukture je treba zagotoviti, da je le ta v
prostor umeščena in zgrajena tako, da ne prizadene varovanih vrednot.
(5)
Kom
unalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno var-
stvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim
zahtevam in je v skladu s predpisi, ki
urejajo to področje. (6
) P
ri načrtovanju in izvedbi infrastrukturnih omrežij je potrebno upoštevati s
pravilniki in mnenji nosilcev urejanja prostora predpisane m
edsebojne odmike
med posam
eznimi vodi ter pogoje in sm
ernice upravljavcev za priključitve na obstoječe sistem
e komunalne in druge infrastrukture.
(7)
Načrtovana kom
unalna oprema obm
očja obsega: prometni dostop, elek-
tro energetsko omrežje, vodovod, fekalno in padavinsko kanalizacijo in teleko-
munikacijsko om
režje.
(8)
Obstoječo kom
unalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturo je
dopustno obnavljati, dograjevati in povečevati zmogljivost v skladu s prostor-
skimi in okoljskim
i možnostm
i.
18. člen
(vodovodno omrežje za sanitarno vodo in vodo za gašenje)
(1)
Severno od regionalne ceste poteka javni vodovod JK
50
0, ki predstavlja
glavni tranzitni vodovod, na katerega priključitev območja O
PP
N ni m
ožna.(2
) Za oskrbo obm
očja se začasno izvede nov vodovodni priključek, ki se naveže na obstoječ vodovod P
E d110
, ki poteka severno od tranzitnega vo-dovoda. O
d točke priključitve je predviden potek vodovodnega priključka v lokalni cesti LC
34
9121 proti jugu, preko regionalne ceste R
1-2
09
/108
8
Lesce-Bled. Južno od regionalne ceste se na obm
očju OP
PN
predvidi nov vodom
erni jašek, od koder je predviden interni razvod znotraj območja O
PP
N.
(3)
V kasnejši fazi, po izgradnji novega primarnega vodovoda od hipodrom
a do obm
očja OP
PN
, se območje O
PP
N priključi na nov prim
arni vodovod.(4
) Za potrebe oskrbe objektov z vodo se znotraj obm
očja OP
PN
vzdolž inter-nih cest predvidi izgradnja novega vodovodnega om
režja (dimenzije od d3
2 do
DN
100
). Vzdolž trase vodovoda se uredi odcepe za priključke do posameznih
bodočih odjemalcev.
(5)
Za priključitev na vodovodno omrežje je treba v nadaljnjih fazah projektira-
nja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki m
ora biti izdelana skladno s predpisi s področja vodovoda in pogoji pristojnega upravljavca za področje vodovoda. (6
) P
ožarna varnost znotraj območja O
PP
N se zagotavlja z nadzem
nimi hi-
dranti dimenzije D
N8
0, ki jih je potrebno sm
iselno razporediti po celotnem
območju O
PP
N.
(7)
Voda za gašenje za predvidene objekte se bo zagotavljala iz vodovodnega om
režja. Če pretok vodovodnega om
režja ne zadošča za potrebe gašenja, je požarno varnost m
ožno zagotavljati tudi na druge načine.
19. člen
(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)
Od
pad
na kanalizacija:(1
) N
a obravnavanem obm
očju ni javne kanalizacije.(2
) O
dpadne vode se preko internega kanalizacijskega omrežja odvajajo v
novo malo kom
unalno čistilno napravo (MK
ČN
), ki se locira na jugovzhodni del obm
očja OP
PN
. (3
) Vsi objekti, ki bodo oskrbovani s pitno vodo iz vodovodnega om
režja, mo-
rajo biti priključeni na omrežje fekalne kanalizacije, ki se zaključi z M
KČ
N.
(4)
MK
ČN
mora biti locirana tako, da je dostopna za vozila za praznjenje.
(5)
Odpadne vode iz fekalne kanalizacije se bodo na čistilni napravi očistile
do stopnje, ki jo zahtevajo predpisi. Iz čistilne naprave je predviden izpust oči-ščenih voda v vodotok S
ava Dolinka.
(6)
Kanalizacija m
ora biti zgrajena vodotesno in mora biti preizkušena na vo-
dotesnost skladno z veljavnimi predpisi.
(7)
Za izgradnjo kanalizacijskega omrežja je treba v nadaljnjih fazah projekti-
ranja izdelati ustrezno dokumentacijo, ki m
ora biti izdelana skladno s predpisi s področja odpadnih vod in pogoji pristojnega izvajalca javne službe odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Pad
avinska kanalizacija:(8
) P
adavinske vode s parkirišč se preko padavinske kanalizacije vodi v poni-kovalnice ali vodotok in m
orajo biti očiščene na način, kot to določajo predpisi.(9
) Vsi iztoki v vodotok m
orajo biti urejeni z iztočnimi glavam
i, oblikovanimi v
naklonu brežine. V območju izpusta je treba predvideti ustrezno protierozijsko
zaščito struge vodotoka. (10
) Padavinske vode iz streh objektov se m
orajo speljati preko peskolovcev v ponikovalnice ali vodotok.
20
. člen(elektroenergetsko om
režje)
(1)
Elektrodistribucijsko om
režje v lasti Elektro G
orenjska d.d. poteka sever-no od regionalne ceste. N
ajbližja transformatorska postaja je TP
413 C
estna baza Lesce, ki se napaja preko daljnovodnega S
N odseka.
(2)
Predvidene trase S
N kablovodov je potrebno uskladiti s strateškim
i usme-
ritvami in razvojnim
i načrti Elektro G
orenjska. Severno od obm
očja OP
PN
je skladno s projektom
št.:7241
-1E
1, izdelovalca Ce D
esign d.o.o. predvidena izvedba S
N 2
0 kV kablovoda od TP
Lisičja farma do TP
Golf igrišče, preko
katere je predviden odcep pod regionalno cesto do območja O
PP
N.
(3)
Za potrebe napajanja novih odjemalcev je predvidena izgradnja tipske
transformatorske postaje (do velikosti 10
00
kVA), katero se umesti na vstopu
na območje O
PP
N, znotraj FE
1.(4
) P
ri načrtovanju in gradnji objektov je potrebno upoštevati veljavne tipizaci-je distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde.(5
) E
lektroenergetsko omrežje m
ora biti zgrajeno v elektro-kabelski kanaliza-ciji v podzem
ni izvedbi. (6
) R
azdelilne oziroma priključno m
erilne omarice m
orajo biti dostopne z jav-nih površin.
Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Šport
11
PRIDRUŽITE SE NAMSIJ Acroni d.o.o.
ZAPOSLIMO: elektrotehnike, inženirje elektrotehnike, ključavničarje, strojne tehnike in ostale, ki si želijo opravljati delo v našem podjetju.
NUDIMO: delo v stabilnem delovnem okolju, stimulativno redno plačilo, možnost napredovanja in izobraževanj ter mnoge ugodnosti za zaposlene (dodatno pokojninsko varčevanje ...)
SIJ Acroni, največja družba Skupine SIJ – Slovenska industrija jekla, zaseda položaj vodilnega proizvajalca debele nerjavne pločevine v Evropski Uniji in s skoraj 1400 zaposlenimi velja za največjega zaposlovalca na Gorenjskem. Proizvodnja jekla je danes že zelo tehnološko izpopolnjena, varnost zaposlenih in skrb za okolje pa sta glavni prioriteti družbe.
PRIJAVE: Prošnjo lahko oddate na recepciji družbe SIJ Acroni ali jo posredujete po elektronski pošti na naslov: [email protected] (ga. Špela Oblak). Za dodatne informacije nas pokličite na telefonsko številko 04 584 1344.
SIJ A
cron
i, d.
o.o.
, Ces
ta B
oris
a Ki
drič
a 44
, Jes
enic
e
Matjaž Klemenc
Po Brezjanskem teku je junij ponudil še dve tekaški prireditvi v naši občini: Mošenjski tek in Radol'ško 10ko. Najprej se ustavimo pri jubilantu, pri Mošenj-skem teku. Za prizadevnimi organizatorji, v teh letih se je
v organizaciji razvrstila kopi-ca ljudi, je že trideseti Mošenjski tek. Letošnjega se je udeležilo 62 tekačev, od tega 49 moških in 13 žensk. Z osemkilometrsko progo je najhitreje opravil Rok Puhar. Na progi je prebil 26 minut, 10 sekund in 9 stotink. Na stopničke sta stopila še Danilo Šimnic (28:15,8) in Marjan Robič (28:34,2). Vrs-tni red treh najhitrejših žensk je bil naslednji: 1. Nives Skube (34:08,3), 2. Anja Zima (34:42,5), 3. Urška Malovrh (35:43,6). Glavni tek na osem kilomet-rov je imel tudi svojega jubi-lanta. To je domačin Slavko Sitar, ki je bil udeležen prav na vseh tridesetih tekih. »Zelo dobro se spominjam prvega Mošenjskega teka. Ta je bil na sporedu leta 1989. En tek je odpadel zaradi pre-visoke vode, ki je odnesla most. Mošenjski tek mi veli-ko pomeni, saj tečem v domačem okolju, pred zna-
nimi obrazi. Dobro poznava-nje proge je zame tudi pred-nost, saj dobro vem, kje je potrebno ''na polno'', kje moram zmanjšati ritem ...« je bil po tekmi zadovoljen Slavko Sitar. Mladi tekači so se merili na treh razdaljah.
Poglejmo si najhitrejše fante in dekleta po posameznih razdaljah. Tek na tisoč met-rov: Jakob Mulej, Ana Jožef; tek na sedemsto metrov: Mark Bizjak, Eva Biček; tek na 350 metrov: Gal Jelovčan, Lara Jožef. Radol'ška 10ka je
četrti tek serije Gorenjska, moj planet 2019. Letos je šla zmaga na deset kilometrov prvič v roke tujemu tekaču, ki pa ga imamo malce tudi za svojega. Najboljši čas 34:21,8 je postavil nekdanji odlični norveški smučarski tekač Ola Vigen Hattestad, srčni izbranec reprezentant-ke v smučarskih tekih Katje Višnar. Na stopničke sta sto-pila še Marko Florjančič (34:39,3) in Marjan Robič (34:45,9). Med 25 dekleti, ki so pritekla v cilj, fantov je bilo 59, je bil vrstni red naj-hitrejših treh naslednji. 1. Maruša Turk (41:46,5), 2. Marjeta Jerala (43:17,8), 3. Nives Skube (43:58,9). Naj-mlajši so se merili na treh razdaljah. Zlate medalje so šle okrog vratu naslednjim fantom in dekletom. Tek na 1500 metrov: Jakob Mulej, Lucija Medja; tek na tisoč metrov: Andraž Bizjak, Ana Jožef; tek na petsto metrov: Jaka Kovačič, Zala Arnol.
Teka v Mošnjah in RadovljiciMošenjski tek in Radol'ška 10ka imata dve stvari, ki izstopata. Mošenjski tek je že trideseti po vrsti, na Radol'ški 10ki pa je zmago slavil Norvežan Ola Vigen Hattestad.
Slavko Sitar iz Mošenj se je udeležil vseh tridesetih Mošenjskih tekov.
Zmagovalca Radol'ške 10 ke: Maruša Turk in Ola Vigen Hattestad /Foto: Tina Dokl
Marjana Ahačič
V letošnji tekmovalni sezoni so si priborili kopico lepih uvrstitev. Na turnirjih za gorenjsko prvenstvo (točko-vanje po petih odigranih turnirjih) so osvojili tri nas-love gorenjskih prvakov: Urban Janc v kategoriji deč-kov 2.–3. razred, Urša Roz-man v kategoriji deklic 6.–7. razred in Erazem Janc v kategoriji dečkov 6.–7. raz-red. Na medregijskih prven-stvih je Urban Janc tudi letos tekmovanje zaključil z zmagami na vseh šestih posamičnih turnirjih in osvojil naslov medregijske-ga prvaka v kategoriji deč-kov 2.–3. razred. Urša Roz-man je naslov prvakinje
osvojila v kategoriji deklic 6.–7. razred, Erazem Janc pa je osvojil tretje mesto v kategoriji dečkov 6.–7. raz-red. Zelo dobro so igralci nasto-pili tudi na državnem prven-stvu za mlajše kadete v Pre-boldu. Erazem Janc je v kategoriji mlajših kadetov osvojil peto mesto, Urban Janc pa se je kot najmlajši udeleženec izločilnih bojev uvrstil na deveto mesto. Enak uspeh je dosegla Urša Rozman, ki je bila v katego-riji deklic deveta. Visoke so tudi uvrstitve na lestvici Namiznoteniške zveze Slo-venije, kjer je Erazem Janc sezono med mlajšimi kadeti zaključil na osmem mestu v državi, Urban Janc pa zase-
da dvajseto mesto. Urša Rozman je pri mlajših 15. Predvsem na turnirjih za gorenjsko prvenstvo so se še posebej izkazali Gašper Sof-rić, Matic Rotar, Matic Zec, Benjamin Skumavec, Nina Perger, Erazem Marn in Benjamin Jekovec. "Poleg udeležbe na tekmovanjih, skozi celotno sezono smo se udeležili okoli 25 različnih turnirjev, smo letos v klubu organizirali tudi že dvajseti Memorial Alenke Frelih, ki so se ga udeležili tudi igralci iz Mengša in Kranja. Turnir so si poleg župana Cirila Globočnika ogledali tudi nekdanji Alenkini soigralci, tako tekmovalci kot obisko-valci pa so bili z organizacijo in tekmovanjem zelo zado-voljni," je povedal Primož Janc. "Poleg lepih rezultatov je najpomembnejše, da so si igralci spet pridobili vrsto novih izkušenj in znanj. Sezona je postregla z veliko razlogi za veselje, seveda pa so sestavni del športa tudi razočaranja, solze in porazi, iz katerih pa se tako igralci kot trenerji praviloma nau-čimo več kot ob zmagah. Dodatna nagrada so tudi prijateljske vezi, ki si jih tek-movalci in trenerji spletejo po vsej Sloveniji."
V Ljubnem še ena uspešna sezonaSredi junija so v Ljubnem s tekmo med tekmovalci in "oldimerji" tudi uradno zaključili letošnjo uspešno namiznoteniško sezono.
Foto
: To
maž
Ro
zman
V pravkar končanem medobčinskem prvenstvu Radovljice je tako kot lani na vrhu ekipa Biser – Fasader-stvo Kumalič. Z drugim mestom je svojo najboljšo uvrstitev dosegla ekipa TVD Partizan Begunje, tretja je bila Smola. Lestvice po sku-pinah: skupina A: 1. Biser – Fasaderstvo Kumalič (43 točk), 2. TVD Partizan Begu-nje (40), 3. Smola (29), 4. Ribno (29), 5. Begne (24), 6. Podnart (23), 7. Brezje (2)2, 8. Utrip (19), 9. Hrušica – Fitnes O2 Jesenice (13), 10. Šmeks Vrbnje (8); skupina B: 1. Elmont Bled (43), 2. A.Gašperin (38), 3. Gorje (38), 4. Calimero boys (32), 5. Kamna Gorica (30), 6. Cifra (22), 7. Hom (21), 8. Lipce (18), 9. Dovje (15), 10. Lancovo (1); skupina C (raz-deljena od 1. do 7. mesta in od 8. do 13. mesta): 1. Lisja-ki Naklo (44), 2. TVD Parti-zan Žirovnica (38), 3. Sokol bar (37), 4. Podbrezje (31), 5. Venezia (30), 6. Posavec (28), 7. Čpinarji Ljubno (17), 8. Team Orange (20), 9. Brezje – Moby Dick (18), 10. Mošnje CoMetal (17), 11. Team Hraše (16), 12. Zvez-de Gorje (15), 13. Dvorska vas (14).
Mali nogomet
Begunjci drugi
12 Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Mladi
Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 5,0−4,1 l/100 km in 113−108 g/km, emisijska stopnja: EURO 6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx):
0,0585−0,0278 g/km, trdi delci: 0,00156−0,00012 g/km, število delcev: 1,23−0,01 x 1011. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni
plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka.
Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov.
NOVA ŠKODASCALA
INTEGRAL AVTO d.o.o. JeseniceC. maršala Tita 67, Jesenice, tel.: 04 5833 399
Maša Likosar
Teden vseživljenjskega učenja (TVU) je projekt Andragoškega centra Slovenije, ki v sodelovanju z mnogimi šolami in ustanovami organizira različne dejavnosti za promocijo učenja. Letos sta že tretjič sodelovali tudi Osnovna šola Lipnica in njena Podružnična šola Ovsiše ter tako spodbujali posameznike, da je učenje pomembno v vseh življenjskih obdobjih. V času od 7. maja do 17. junija so na šoli organizirali vrsto različnih dejavnosti, ki razširjajo obzorja in pokažejo, da učenje poteka vse življenje in v različnih oblikah, zato je lahko zelo zabavno in zanimivo. Na dejavnosti so bili poleg učencev povabljeni tudi starši, šolski delavci ter upokojenci. "Izbrali smo zabavne dejavnosti z različnih področij, ki niso del učnega programa. Z njimi smo nadgradili znanje, ki ga pridobivamo v šoli, obenem pa gre za medgeneracijsko sodelovanje," sta pojasnili
koordinatorki TVU Katja Nastran in Maja Cimerman Franjić.V okviru TVU so njihovo šolo obiskali kužki in vodni
ki iz društva Ambasadorji nasmeha, ki izvajajo motivacijske in izobraževalne dejavnosti z živalmi. Njihov nekdanji učenec in diamantni maturant Gal Mladenović je delil svoje izkušnje, kako uspešno združiti šolsko delo, trening in potovanja, njihova nekdanja učenka Alenka Peternelj pa jim je v sliki in besedi predstavila afriški otok Madagaskar in svoje prostovoljno delo z malgaškimi otroki. Maja Cimerman Franjić je pripravila potopisno predavanje s potovanja po Tajski, Laosu in Kambodži, pod njenim vodstvom pa so se zavrteli tudi v ritmih salse. Učenci so se učili, kako iz papirja ustvariti zanimive in nenavadne origamije, spoznavali so razliko med našim in eksotičnim sadjem ter si bolj natančno ogledali mango in iz njega naredili nekaj zdravih sladic, preko igre vlog so reševali tudi težave iz vsakdanjega šolskega življenja. S skavti iz Radovljice so se urili v veščinah, ki so po
trebne za preživetje v naravi, športnik Andrej Zupan jim je predstavil lokostrelski biatlon, obiskali pa so tudi Ekološko kmetijo Porta, kjer so spoznavali kmetijska opravila, pridelke in ostale dejavnosti na kmetiji. Lipniške učitelje in upokojene učitelje je nekdanji učenec Andraž Pavlič popeljal
po glavnih naravnih, kulturnih in zgodovinskih znamenitostih Krope, učenci Podružnične šole Ovsiše pa so ob koncu šolskega leta pripravili kulturno prireditev. V okviru TVU pa je potekala tudi vaja evakuacije šole oziroma meddruštvena vaja Prostovoljnih gasilskih društev Srednja Dobrava, Kro
pa, Podnart, Kamna Gorica in Radovljica.Učenca OŠ Lipnica Teja Šolar in Jaka Jelenc sta povedala, da je učenje zelo pomembno in da se bosta verjetno morala učiti celo življenje, in dodala, da je lahko učenje včasih tudi naporno in zahteva veliko časa.
Učenje je danes vseživljenjskoV zadnjih dveh mesecih pred poletnimi počitnicami so pouk in podaljšano bivanje na Osnovni šoli Lipnica in podružnici Ovsiše popestrili z dejavnostmi v okviru Tedna vseživljenjskega učenja.
Šestošolci so se preizkusili v lokostrelskem biatlonu.
V okviru Tedna vseživljenjskega učenja je na OŠ Lipnica potekala vaja evakuacije.
Fo
to: K
atja
Nas
tran
Foto
: Kat
ja N
astr
an
www.visitkranj.com
BAJAGA & INSTRUKTORIKINGSTONADI SMOLARVESELI SVATJEHELENA BLAGNEKLAPA BONACATILEN LOTRIČPRAZNIK KRANJSKE KLOBASEDRŽAVNO PRVENSTVO V ODBOJKI NA MIVKIULIČNO GLEDALIŠČESTAND UPKRANSKA KUHNAOTROŠKI KRANFEST
18.-20. julij
Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Kultura
13
Igor Kavčič
Letošnje Regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin Gorenjske je bilo 56. po vrs-ti in je hkrati veljalo tudi za 22. Festival Gorenjskih komedijantov. Med 24 pri-javljenimi uprizoritvami iz
območnih izpostav JSKD Kranj, Domžale, Jesenice, Škofja Loka, Tržič, Kamnik in Radovljica je za zaključno srečanje, tudi letos so ga pri-pravili v OI JSKD Radovlji-ca, selektorica Maja Gal Štromar izbrala tri predsta-ve: Blaznost igre Nebojše Popa Tasića v režiji Sebas-tjana Stariča in izvedbi sku-pine Hlodi iz KUD Franc Kotar Trzin ter dve predstavi Društva gledališče Bohinj-ska Bistrica – Gledališča 2B – Kraljična z mrtvim Srcem Rudolfa Pečjaka v režiji Dar-ka Čudna ter Čakajoč Godo-ta Samuela Becketta v režiji Nika Kranjca. Ta je bila na sporedu v Linhartovi dvora-
ni, kjer so pred tem podelili še priznanja za igralske dosežke v iztekajoči se sezo-ni.Za najbolje odigrani moško in žensko vlogo sta prizna-nji dobila Anže Zupanc in Tina Lipovec, oba v predsta-vi Blaznost igre. "Igram že
od osnovne šole, resno pa se ukvarjam z gledališčem zadnjih šest let. Naše gleda-lišče je bilo s predstavami v zadnjih letih že nekajkrat uspešno tudi na Linharto-vem srečanju, to priznanje pa je prvo meni osebno, za kar sem zelo vesela. Zaslu-ge seveda velja pripisati tudi odličnemu režiserju Sebastjanu Stariču," je povedala Tina Lipovec, soi-gralec Anže Zupanc z desetletnimi odrskimi izku-šnjami pa: "Igram zato, da doživim stvari in izživim čustva, ki jih sicer v življe-nju ne morem. Pri tem mi veliko pomeni sodelovanje s Sebastjanom in delo z
ljudmi, ki so vztrajni in talentirani."Za moško stransko vlogo v predstavi Kraljična z mrtvim srcem je bil za lik Pikoloru-ma nagrajen dolgoletni igra-lec iz Bohinja Klemen Lan-gus, mlada igralka Katja Korošec pa se je izkazala v
vlogi Chris v igri Neila Simona Govorice v režiji Bernarde Gašperčič in izve-dbi KD Bohinjska Bela, Gle-dališče Belansko. Klemen Langus je bil v svoji dolgo-letni karieri že večkrat nagrajen: "Ne delam razlik med nagradami, vse so zame enakovredne in jih ponavadi posvečam celotni ekipi. Kako pomembno je dobro sodelovanje, se je še posebej pokazalo pri tej predstavi, saj so naše vloge popolnoma enakovredne. Dokazali smo, da se iz stare-ga besedila da še marsikaj narediti. Moje priznanje pa je tudi priznanje poetiki, ki jo v Gledališču 2B že več kot
15 let predstavlja režiser Darko Čuden." Katja Koro-šec je ob priznanju poveda-la: "To je moja druga igra in prvo priznanje, ki ga posve-čam celotni ekipi predstave Govorice in režiserki Ber-nardi Gašperčič, s katero super sodelujemo. Veselim
se naslednjih vlog in pred-stav."Posebno priznanje sta preje-la Domi Vrezec in Iztok Ali-dič za vsebinsko drznost in avtorstvo pri izvedbi psevdo-drame Izhod v uprizoritvi KD Figura Kranj. "Sam se že vse življenje ukvarjam z alternativnim gledališčem in iskanjem novih izrazov v gledališču. Prisegam na avtorska besedila in krstne izvedbe. Psevdodrama Izhod, ki sva jo ustvarila skupaj z Domijem, je precej zahtevna predstava, ki se dogaja med življenjem in smrtjo – tisto, kar je vmes, pa je vprašanje, namenjeno gledalcem."
Odličen ljubiteljski oder na GorenjskemNa Regijskem srečanju odraslih gledaliških skupin Gorenjske v Linhartovi dvorani so podelili priznanja najboljšim igralcem.
Najboljši z letošnjega srečanja gorenjskih gledališč: (od leve) Iztok Alidič, Anže Zupanc, Tina Lipovec, Katja Korošec in Klemen Langus / Foto: Primož Pičulin
KARAVANA DOMAČIH PIVOVAVRN & KRANSKA KUHNA
NINA PUŠLAR 5.7.
RUDI BUČAR in ISTRABEND
DUBIOZAKOLEKTIV
29.6. 13.7.31.8.
www.visitkranj.com Vstopnice so na voljo na vseh Petrol servisih in prodajnih mestih Eventim.
LGK_KAMNICANKA_21.06..indd 1 18. 06. 2019 12:51:30
Ivanka Korošec
Ustanovitelj zbora je bil Alojz Špiler, takratni pred-sednik Društva upokojencev Radovljica. Poseben pečat je zboru dodal Stanko Abram, tudi predsednik društva. Zbor so vodili še Edo Ošab-nik, Jože Pikelj, Severina Katrašnik, Alenka Špenko, zdaj pa ga že nekaj let nad-vse uspešno vodi zborovod-kinja Elizabeta Demšar Zupan.Na začetku je pelo 18 pevk, potem se je število dvignilo do trideset, danes jih poje 17. V vseh štiridesetih letih se je zvrstilo 79 pevk. Zbor je nastopal na številnih pri-reditvah in prejel mnoga priznanja.Pevke so sebe označile kot mame, babice in prababice, ki so žene, varuške, gospodi-nje, vrtnarice, rade pečejo, šivajo, kvačkajo, pletejo, vezejo. So prostovoljke in znajo prisluhniti pomoči potrebnim, skrbijo za zdra-vje s planinarjenjem, kole-sarjenjem, plavanjem, telo-
vadbo, smučanjem; zdravs-tvene probleme rešujejo tudi z optimizmom in dobro voljo, izobražujejo se na ljudski univerzi. Petje v zbo-ru jim pomeni privilegij – tedenske vaje so najboljši trening za možgane, pome-nijo pa tudi tovarištvo, prija-teljstvo in druženje. Vsako leto organizirajo izlet po Sloveniji in tudi po sose-dnjih državah. Obiskujejo koncerte, gledališke predsta-ve, muzeje, opere, sodeluje-jo na dobrodelnih priredit-vah, kulturni karavani, nekatere pevke pojejo v cer-kvenih in drugih zborih. Vse so ponosne Slovenke, s pesmijo skrbijo za dom, domačo govorico in – kakor je nekoč napisal Franc Ankerst – s pesmijo se pri-klanjajo domovini, vredno-tam, naravi. Jubilejni koncert, ki je nav-dušil obiskovalce, je povezo-val Franci Černe, kot gostje pa so nastopili Leto Žorž Križanič – harfa, Urška Pra-protnik Zupan – citre in Natalija Šmitran – klavir.
Štirideset pomladi zbora LipaŽenski pevski zbor Lipa je ob štiridesetletnici delovanja v začetku junija pripravil jubilejni koncert v Radovljiški graščini.
Pevski zbor Lipa / Foto: Milan Robič
Na 37. Festivalu Radovljica, ki ga Društvo ljubiteljev stare glasbe pripravlja med 10. in 25. avgustom, se bo zvrstilo deset koncertov, na katerih bo nastopilo 49 umetnikov iz 16 držav. Od desetih koncertov jih bo sedem v Baročni dvorani Radovljiške graščine, dva bosta v cerkvi sv. Petra, eden pa že po tradiciji v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Program je že 13. leto pripravil Domen Marinčič, ki je pove-dal, da je ena od rdečih niti letošnjega festivala izvajanje slovenske glasbene dediščine, kar nekaj sporedov in sesta-vov pa je nastalo tudi posebej za festival. Letošnji repertoar bo segal od bizantinskega korala do Johanna Sebastiana Bacha in Franza Schuberta.
Deset koncertnih večerov
14 Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Prireditve
Mislimo zeleno!
Fiksna ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkeStiskalnica je lepo oblikovana in močne konstrukcije.
Barve: oranžna, rumena, modra
Zložljiva ročna stiskalnica za plastenke in pločevinkePo uporabi stiskalnico zložimo in jo zlahka shranimo v predal.
Barva: rumena
Posoda za odlaganje organskih odpadkov• posoda s prostornino 7 litrov rjave barve,• iz 100 % recikliranega materiala,
ki je odporen proti UV-žarkom, • zaobljeni robovi ter gladka
zunanja in notranja površina,• pokrov neločljivo pritrjen
na telo posode,• povsem gladek ročaj
za lažje čiščenje,• s sistemom proti
nezaželenemu razsutju,• priložene bio-vrečke,
ki se idealno prilegajo posodi.
Biološko razgradljive in kompostirne vrečke • 15 vrečk za 7-litrsko posodo,• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,• zbiranje odpadkov postane
bolj higienično,• pogostost pranja posode
se zmanjša,• rešujejo problem
neprijetnih vonjav,• vrečke ne vplivajo
na kvaliteto komposta,• najcenejše bio-vrečke v mestu.
Biološko razgradljive in kompostirne podloge • po 10 podlog za 120-
ali 240-litrske zabojnike za biološke odpadke,
• biološko razgradljive, iz koruze in krompirja,
• zaščitijo posodo in rešujejo problem higiene (tudi na robu posode),
• zmanjšujejo pogostost pranja zbiralnikov,
• rešujejo problem neprijetnih vonjav,• olajšujejo delo komunalnim delavcem.
www.komunala-radovljica.si
Stiskanje je zabavno in otročje lahkoZmanjšajmo prostornino zbranih plastenk in pločevink S stiskanjem embalaže, ki je zabavno in otročje lahko, pridobimo do 80 odstotkov prostora v naših posodah za ločeno zbrane odpadke. Hkrati stiskalnice dolgoročno zmanjšujejo stroške ravnanja z odpadki.
Za otroke je stiskanje embalaže zanimiva igra, ki spontano postane navada, odrasli pa z upora-bo vsakodnevno potrjujemo odgovornost do narave in skrb za prihodnost naših otrok.
Ročne stiskalnice za embalažo in izbor drugih izdelkov za uspešnejše ločevanje embalaže in bio-loških odpadkov lahko po ugodnih cenah odslej kupite na blagajni Komunale Radovljica.
Komunala Radovljica, d. o. o., Ljubljanska cesta 27, 4240 RadovljicaTel.: 04/ 537 01 11, faks: 04/ 537 01 12, e-naslov: [email protected]
Vir:
ww
w.e
bm.s
i
Občina Radovljica vstopila v Zeleno shemo Občina Radovljica se želi s svojimi zelenimi prizadevan-ji, ukrepi in rešitvami potegovati za pridobitev znamke Slovenia Green Destination. S pridobitvijo znaka se bo na slovenskem, evropskem in globalnem trgu pozicio-nirala kot okolju in družbi prijazna destinacija.
Glavni dejavnik pri izbiri počitniških destinacij tako v Slove-niji kot v Evropi je predvsem kakovost naravnega okolja in pokrajine. Naravno bogastvo in zdravo okolje sta za turistični sektor torej zelo pomembna in z vedno večjo okoljsko ozave-ščenostjo postajata še pomembnejša. Prizadevanja po zniže-vanju vplivov na okolje pomenijo ohranjanje vrednosti zele-ne turistične destinacije, vključevanje ponudnikov turističnih storitev v prehod v zeleno gospodarstvo pa je zato nujno.
Občina Radovljica se je že s sprejetjem zaveze Zero Waste odločila za trajnostno in gospodarno pot do družbe brez odpadkov. Proces je dolgoročen, saj gre za spremembo živ-ljenjskega sloga in navad vseh, ki v občini živijo, delajo ter jo obiskujejo.
Konkretne prednosti koncepta v gostinskih lokalih in name-stitvah so:
• nižji stroški poslovanja,• večje zadovoljstvo in večji delež stalnih gostov,• višja kakovost, boljša prepoznavnost,• ugled okoljsko in družbeno odgovornega podjetja,• možnost za ustvarjanje višje cene.
Ločeno zbiranje in preprečevanjeGlavni cilj zelenih prizadevanj nastanitev in restavracij je zniževanje količin nastalih odpadkov in omejevanje uporabe izdelkov za enkratno uporabo. Velike količine odpadne embalaže nastajajo v sobah, če se milo in šampon uporabljata v osebnih pakiranjih. Eden prvih ukrepov je namestitev razpršilnikov, ki jih je mogoče ponovno polniti. Glede na razpoložljivi prostor na hodnikih gostom omogo-čimo ločeno zbiranje v zabojnikih, ki so opremljeni z jasni-mi navodili, kako pravilno ločevati in zakaj. Pomembno je, da že ob rezervaciji gost izve, da prihaja v namestitev, ki se zaveda pomembnosti zdravega naravnega okolja in ga z različnimi ukrepi tudi ohranja.
Zaposleni so najpomembnejši vir zelenih informacij. Šele samozavestni, usposobljeni zaposleni pravilno usmer-jajo goste, s tem pa ustvarjajo skupnost, ki uspešno dose-ga dogovorjene cilje. Z uporabo okolju in zdravju prijaz-nih čistil se občutno zmanjšajo negativni vplivi na zdravje zaposlenih in potreba po uporabi zaščitnih sredstev. Več na https://ebm.si/zw/turizem/.
Zavržena hranaZmanjševanje količin odpadne hrane je odgovornost vseh, ki v hotelu ravnajo s hrano. Zaposleni se morajo stalno zavedati, kako odpadna hrana negativno vpliva na okolje (čezmerna raba prsti, uporaba nevarnih snovi, onesnaževanje voda, odpadna embalaža, devetsto mili-jonov ljudi trpi prehransko pomanjkanje) in predstavlja stroške.
V restavracijah lahko vse do 47 odstotkov odpadkov nastane v korakih, preden hrana prispe do gosta. Pri preprečevanju se je pomembno usmeriti v dober pregled zalog (kroženje in shranjevanje), dnevno spremljanje pot-reb in pripravo hrane. V teh korakih lahko gostinski lokal bistveno zmanjša količino zavržene hrane. Za izračun stroškov hrane je treba upoštevati nabavno ceno izdelka in dodati stroške s pripravo povezane energije, vode in dela. Gostinski sektor ima možnost vplivanja na odloči-tve dobavitelja, še bolje pa je, da skuša v sodelovanju z njim najti rešitve za dostavo izdelkov in pridelkov z manj embalaže ali v embalaži za večkratno uporabo. Več na https://ebm.si/zw/turizem/.
Vodna zavezaZelene destinacije in zeleni ponudniki spoštujemo vodo in jo ohranjamo kot poseben zaklad Slovenije. Kakovost naše pitne vode je odlična – in kadarkoli odpremo pipo, se lahko v trenutku odžejamo. Svojim obiskovalcem in gostom kot prvo izbiro predstavimo našo čisto pitno vodo. Veliko turistov kupuje vodo v plastenkah zaradi strahu pred okužbo ali ker preprosto nimajo svoje steklenice za večkrat-no uporabo. S pitjem vode iz pipe zmanjšujemo nastanek odpadne embalaže.
Pomembno je, da goste opozorimo tudi na pitnike, ki jih imamo v radovljiški občini kar 18. Pitniki pripomorejo k temu, da imamo pitno vodo na dosegu tudi med ogledi ali športnimi aktivnostmi. Več na www.komunala-radovljica.si.
V sodobnem času se vse več ljudi in destinacij zaveda, da je trajnostni turizem pot do zadovoljnega potrošnika, uspešne lokalne skupnosti in zdravega okolja. Okoljsko upravljanje postaja del politik gostinsko-turističnega sektorja. Pomembno je, da te prakse ne uvajajo prav vsi ponudniki. Manjši ponudniki skupno ustvarjajo ogromne količine odpadkov, od katerih večina konča na odlagališčih ali v sežigalnicah. Naj bo Radovljica zelena destinacija, nam vsem v ponos.
Marjana Ahačič
Od 3. do 7. julija se bodo na tradicionalnem srečanju Dobrodošli doma tudi letos v domovini zbrali Slovenci iz izseljenstva in zamejstva. Osrednji dogodek priredit-ve, ki vsako leto gostuje v drugem slovenskem kraju, udeleži pa se je nekaj tisoč gostov z vseh kontinentov, bo tokrat v soboto, 6. julija, v grajskem parku v Radovlji-ci. Organizatorji pripravljajo pester program prireditev, med drugim nastope različ-nih glasbenih, folklornih skupin in pevskih zborov, koncert Marcosa Finka in Nejca Lavrenčiča, razstave, srečanje mladih raziskoval-cev, pogovor z uspešnimi Slovenkami, premierno
predstavitev monografije Slovencev iz Novega Sada Preteklost za sedanjost ...Župan Ciril Globočnik je pozdravil odločitev organi-zatorjev, da srečanje tokrat pripravijo prav v Radovljici, Minister Urada za Sloven-ce v zamejstvu in po svetu Peter Jožef Česnik je poja-snil, da so se organizatorji srečanja za Radovljico odločili, ker je logistično zelo primerna, ena od pomembnih prednosti je tudi bližina krajev, ki so za Slovence doma in po svetu pomembni in zanimivi. Med njimi, tako minister, na prvem mestu versko svetišče Brezje, tudi Bled, Bohinj in Kropa in posebej za vse, ki pridejo od daleč, mesto Radovljica.
Dobrodošli domaSrečanje slovenskih izseljencev in zamejcev bo letos v Radovljici, osrednji dogodek prihodnjo soboto v grajskem parku.
Vilma Stanovnik
Radovljica – Kolesarska klu-ba Bled in Gorje skupaj s Kolesarsko zvezo Slovenije ter pod pokroviteljstvom Občin Radovljica, Bled in Gorje to nedeljo, 30. junija, organizirata državno prven-stvo kolesarjev v cestni vož-nji. Tekmovanje za starejše mladince in članice, mlajše mladince in starejše mladin-ke bo potekalo dopoldne med 10. in 12. uro, popol-dne, med 14.30 in 18. uro pa se bodo za naslov najboljše-ga v državi pomerili še člani do 23 let in tekmovalci v kategoriji elite. Prvenstvo bo potekalo na krožni progi s startom in ciljem pri Športnem parku v Radovljici. Kolesarje bo moč spremljati po Gorenjski ces-ti, Kranjski cesti, skozi Novo vas, Zapuže, Otok, Mošnje, Globoko, Mišače, Zgornjo Dobravo, Kamno Gorico, Lancovo in Lesce do start-no-ciljnega prostora.
Dolžina kroga je 21 kilome-trov. Mlajši mladinci in sta-rejše mladinke bodo vozili tri kroge, starejši mladinci in članice štiri kroge, člani do 23 let in elite pa sedem krogov. Tekmovanja se bodo predvi-doma udeležili vsi najboljši slovenski kolesarji, kar bo letos zaradi velikih uspehov zagotovo pritegnilo veliko gledalcev. Poleg tega državnega prven-stva Kolesarska kluba Bled in Gorje 27. julija organizira tekmovanja na biatlonskem stadionu na Rudnem polju na Pokljuki za vse kategorije kolesarjev, v nedeljo, 28. julija, pa bo tradicionalni vzpon na Pokljuko za vse kategorije vključno z rekrea-tivnimi kolesarji. Kolesarska kluba sodelujeta tudi pri tek-movanju, imenovanem Radolški kronokilometer, ki ga na zanimivem vzponu od Save do starega mestnega jedra v Radovljici organizira skupina Prava smer.
Kolesarji za naslove prvakov v Radovljici
To nedeljo bo v Radovljici in okolici potekalo letošnje državno prvenstvo v kolesarstvu.
V sklopu praznovanj v poča-stitev krajevnega praznika je leško društvo upokojencev že sredi junija pripravilo balinarsko tekmovanje, tur-nir v balinanju pa bo Bali-narski klub Lesce na balini-šču pripravil prihodnjo
soboto, ko bo Šola zdravja pri Restavraciji Center ob 9. uri pripravila tudi jutranjo telovadbo po metodi 1000 gibov. V nedeljo, 7. julija, bo na športnih igriščih Kampa Šobec od 9.30 dalje odprti turnir odbojke na mivki in
minigolfa, v petek, 12. julija, pa se bo ob 18. uri na otroš-kem igrišču pri Družbenem centru začela animacija za otroke. Osrednja prireditev ob kra-jevnem prazniku, ki ga v Lescah obeležujejo v spo-
min na dan, ko so 14. julija leta 1956 začeli graditi kamp Šobec, bo v soboto, 13. julija, ob 19. uri v prostorih Osnov-ne šole F. S. Finžgarja Les-ce. V nedeljo bo sledil še tradicionalni Leški kolesar-ski krog; start deset- in dvaj-
setkilometrske trase je pri restavraciji Center ob devet-ih oziroma desetih dopol-dan, v nedeljo, 14. julija, pa AŠKD Restavracija Center Lesce in ŠDP Lesce na par-kirišču pri restavraciji Cen-ter organizirata še turnir v
prstometu, ki se bo začel ob 9.30. Nogometni klub Šobec Lesce od srede, 24. julija, do petka, 26. julija, organizira Veselo šolo nogometa za otroke, Aeroklub ALC Lesce pa 15. avgusta 31. Miting malega letalstva.
Julija obeležujemo praznik krajevne skupnosti LesceSredi julija bodo v Lescah že devetnajstič zapored obeležili krajevni praznik. Osrednja prireditev bo v soboto, 13. julija, zvečer v leški osnovni šoli.
Deželne novice, petek, 28. junija 2019
Prireditve
15
Medena dogodivščina S čebelico po Radovljici, informacije v TIC Radovljica, Radovljica (park, trg pred cerkvijo, razgledna točka, Čebe-larski muzej)
Priprave na Kovaški šmaren, od 2. do 6. julija, taljenje železove rude, postavljanje oglarske kope in kuhanje oglja, Kropa
PETEK, 28. junijaBužec on, Bušca jaz, ob 20.00, Festival gledališča, monokomedija, Saša Pavček, Kulturni dom v Kropi
Možje v črnem: Globalna grožnja, ob 20.00, akcijski film, Linhartova dvorana Radovljica*
SOBOTA, 29. junijaSv. maša in koncert tria kljunastih flavt Le Phenix, ob 17.00, cerkev sv. Petra nad Begunjami
Peter Pan: Iskanje knjige Nije, ob 18.00, animirani film, sinhronizira-no, Linhartova dvorana Radovljica*
Otroška igra, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 30. junijaUrhov semenj v Begunjah, ob 9.00 sv. maša v župnijski cerkvi, ob 10.00 nastop Pihalnega orkestra Lesce, sprevod z narodnimi nošami, ob 11.00 Pihalni orkester Lesce, folklorni skupini, pevski zbor Kor-band, KD dr. Jakoba Prešerna, plesna skupina Country č'bele, odprtje razstave na prostem: Plečnikova dediščina v Begunjah nekdaj in danes, ob 12.30 Begunjska avantura – rekreativna, zabavna pot za vse generacije, ob 13.00 koncert ansambla Veseli Begunjčani, Begunje
Nedeljska glasbena matineja, ob 11.00, pianistka Svetlina Bojadzieva (Severna Makedonija), Radovljiška graščina
Peter Pan: Iskanje knjige Nije, ob 18.00, animirani film, sinhronizira-no, Linhartova dvorana Radovljica*
Otroška igra, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*
PONEDELJEK, 1. julijaLjubezenske pesmi, ob 19.30, Festival gledališča, monoopera, Irena Yebuah Tiran, Slovensko komorno glasbeno gledališče, Kulturni dom v Kropi
TOREK, 2. julijaMaša pri kapelici, ob 19.00, z žensko vokalno skupino Evelinke, Kropa
Z biciklom čez reko, ob 19.30, Festival gledališča, gledališko literarni večer, La Casa de Kamna in KD Kropa, Kulturni dom v Kropi
SREDA, 3. julijaSlovenski večer pri Avseniku, ob 19.00, Gostilna in restavracija Avse-nik, Begunje*
ČETRTEK, 4. julijaHeksagon, ob 18.00, odprtje razstave interdisciplinarnega projekta, v katerem so sodelovali študenti Fakultete za dizajn in Naravoslovnote-hniške fakultete Univerze v Ljubljani, Šivčeva hiša, Linhartov trg, Radovljica
Koncert Elevators in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg Radovljica
PETEK, 5. julijaLov na coprnice, ob 20.30, Festival gledališča, zaključek, gledališka predstava, KD Kropa, Kulturni dom v Kropi
Vili Resnik, ob 22.00, koncert, družabni večer ob otvoritvi Kovaškega šmarna, Kropa
Nepoškodovane, ob 21.30, dokumentarni, Poletni kino Radol'ca, vstop prost, Linhartova dvorana Radovljica
SOBOTA, 6. julijaKovaški šmaren 2019 v Kropi, prikaz umetniškega kovanja, kuhanje oglja, stojnice z izdelki domače obrti, predstavitev Društva za razisko-vanje jam Kranj in spust po vrvi, ob 10.00 likovna delavnica Društva likovnikov Ljubljana, ob 11.00 razstava Janez Potočnik v Kovaškem muzeju Kropa, ob 10.00 dan odprtih vrat Kovaškega muzeja Kropa in vigenjca Vice (javno vodenje ob 13.00 in 16.00), prikaz ročnega kova-nja žebljev, prikaz taljenja železove rude, ob 10.00 dan odprtih vrat tovarne UKO, ob 13.00 Ta gosposka talnga, gledališka predstava, dramska skupina Čofta, pred muzejsko hišo Foušaritnica, ob 15.00 dan odprtih vrat Muzejske hiše Foušaritnica, ob 17.00 nastop Pihal-nega orkestra Lesce, športno igrišče v Kropi, ob 18.00 zaključek Kova-škega šmarna in druženje s prostovoljnimi gasilci Kropa, blagoslov in krst nove gasilske cisterne, druženje z dramsko skupino Čoftice, od 19.00 ure dalje gasilska veselica, športno igrišče v Kropi, v družbi z ansamblom Katrca
Sobotna Podvinska tržnica, ob 10.00, pred Vilo Podvin, Mošnje
Dobrodošli doma, srečanje Slovenk in Slovencev iz zamejstva sveta, ob 14.00, sejem in koncerti: Veseli Begunjčani, Manouche in drugi (Radovljiški park), predstavitev nagrajenih diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog ter uspešnih Slovenk (Radovljiška graščina), pred-stavitev monografije Slovenci v Novem Sadu (Linhartova dvorana Radovljica)
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2, ob 18.00, animirana komedija, sinhronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*
Annabelle 3, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*
Od 28. junija do 26. julija 2019NEDELJA, 7. julija
Boljšak, ob 9.00, Linhartov trg, Radovljica
Nedelja Slovencev po svetu, Sveta maša, Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah
Delavnica za poletne rastline, ob 10.00, vodi Katja Rebolj, v anglešči-ni, Gorica*
Praznik nageljnov, pod cvetočim gankom, ob 17.00, travnik pred cer-kvijo, Kamna Gorica
Violinski recital, ob 17.00, nastop udeležencev mojstrskega tečaja, cerkev Svete Trojice, Kamna Gorica
Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov 2, ob 18.00, animirana komedija, 3D, sinhronizirano, Linhartova dvorana Radovljica*
Annabelle 3, ob 20.30, grozljivka, Linhartova dvorana Radovljica*
SREDA, 10. julijaViolinski recital, ob 20.00, nastop udeležencev mojstrskega tečaja, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica
ČETRTEK, 11. julijaRibston Hall School, ob 19.00, nastop dekliškega pevskega zbora, VB, Linhartov trg, Radovljica
Koncert Like the Rolling Stones in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg, Radovljica
PETEK, 12. julijaKlavirski koncert, ob 20.00, Bruno Mereu (Italija), dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica
Ne bom več luzerka, komična drama, ob 21.30, Poletni kino Radol'ca, pogovor pred filmom ob 21.00, Linhartova dvorana Radovljica, vstop prost
SOBOTA, 13. julijaKlavirski koncert, ob 20.00, nastop udeležencev mojstrskega tečaja, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica
Svet igrač 4, ob 18.00, animirani film, sinhronizirano, Linhartova dvo-rana Radovljica*
Stuber: Divja vožnja, ob 20.30, komedija, Linhartova dvorana Radov-ljica*
NEDELJA, 14. julijaSvet igrač 4, ob 18.00, animirani film, sinhronizirano, Linhartova dvo-rana Radovljica*
Stiks, ob 20.30, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
ČETRTEK, 18. julijaKoncert Fadeouts in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg, Radovljica
PETEK, 19. julijaV senci drevesa, ob 21.30, Poletni kino Radol'ca, črna komedija, vstop prost, Linhartova dvorana Radovljica
SOBOTA, 20. julijaViola recital, ob 20.00, nastopata Sara Zoto (Albanija) – viola in Auro-ra Sabia (Italija) – klavir, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica
Levji kralj, ob 18.00, družinski animirani film, sinhronizirano, Linhar-tova dvorana Radovljica*
Angel varuh, ob 20.30, psihološki triler, Linhartova dvorana Radovljica*
NEDELJA, 21. julijaLevji kralj, ob 18.00, družinski animirani film, 3D, sinhronizirano, Lin-hartova dvorana Radovljica*
Utoya, 22. julija, ob 20.30, drama, Linhartova dvorana Radovljica*
SREDA, 24. julijaSlovenski večer pri Avseniku, ob 19.00, Gostilna in restavracija Avse-nik, Begunje*
ČETRTEK, 25. julijaKoncert Okustični in street food Okusi Radol'ce, ob 20.30, četrtkovi večeri na trgu, Linhartov trg, Radovljica
PETEK, 26. julijaKoncert za klavir in komorno glasbo, ob 20.00, nastop udeležencev mojstrskega tečaja, dvorana Glasbene šole Radovljica, Linhartov trg, Radovljica
100 reči, ob 21.30, Poletni kino Radol'ca, komedija, vstop prost, Lin-hartova dvorana Radovljica
Razstave:
Od kod lepote tvoje …, fotografska razstava Bojana Kolmana, do 27. 8., Galerija Avla, Občina Radovljica
Porečje reke Save, spominska fotografska razstava Adija Finka, od 1. 7. do 31. 7., razstavišče Avla Doma dr. Janka Benedika
Obrtniki v Radovljici in njeni okolici, razstava fotografij, od torka do nedelje, do 28. 8., Mestni muzej Radovljica, hodnik med graščino in cerkvijo
Muzej jaslic Brezje, edinstvena zbirka okoli 450 eksponatov jaslic iz vsega sveta
Z zvezdico (*) so označene prireditve z vstopnino.
Več informacij o posameznih priredit-vah je na voljo na spletni strani www.radolca.si.
Organizatorji prireditev si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Z mašo pri Kapelci, ki jo bosta obogatila ženska vokalna skupina Evelike in Urban Rozman, se v torek zvečer v Kropi začenja letošnji Kovaški šmaren, praznik kroparski delav-cev, ki so ga skozi stoletja so ga praznovali na različne načine. V zadnjih desetletjih se je razvil v pestro etnološko, kulturno in družabno prireditev z osrednjim dogajanjem, ki bo letos v nedeljo, 7. julija. Že v soboto zvečer se z gleda-liško predstavo dramske skupine Čofta KD Kropa z naslo-vom Lov na coprnice pred muzejsko hišo Fovšaritnica zaključil letošnji Festival gledališča, od desetih zvečer pa bo na športnem igrišču družabno srečanje z Vilijem Resni-kom. V nedeljo, 7. julija, si bodo obiskovalci od 10. ure naprej lahko ogledali prikaz umetniškega kovanja, kuhanje oglja, stojnice z izdelki domače obrti, predstavitev Društva za raziskovanje jam Kranj in spust po vrvi, ob 10. uri se bo začela tudi likovna delavnica Društva likovnikov Ljubljana, ob 11. bo sledilo odprtje razstave z naslovom Janez Potoč-nik, slovenski slikar v Kovaškem muzeju Kropa. Ob desetih bo vrata odprl Kovaških muzej, javno vodenje bo ob 13. in 16. uri, od 18. ure bo odprt tudi vigenjc Vice, kjer bo tudi letos prikaz ročnega kovanja žebljev in taljenja železove rude. Ob 10. do 15. ure desetih dopoldan se začenja še dan odprtih vrat tovarne UKO, do 16. ure si bo mogoče ogleda-ti tudi prikaz umetniškega kovanja z mojstrom Milanom Šinkovcem. Muzejska hiša Fovšaritnica bo odprta od 10. do 12. ure in od 14. do 16. ure. Ob 13. uri bo s predstavo Ta gosposka talnga pred Fovšaritnico nastopila domača dramska skupina Čofta, ob 17. uri bo na športnem igrišču nastopil Pihalni orkester Lesce, ob 18. uri gasilci pripravlja-jo proslavo ob prevzetju novega gasilskega vozila, od sed-mih naprej pa bo v Kropi še gasilska veselica.
Začenja se Kovaški šmaren
Združenje borcev za vrednote NOB Radovljica in odbor veteranskih organizacij – Zveze veteranov vojne za Sloveni-jo, Zveze policijskih veteranskih društev Sever ter Zveze slo-venskih častnikov tudi letos organizirajo spominski pohod na Triglav. Na pot bodo krenili v petek, 12. julija 2019, ob 6. uri z Rudnega polja. Zaključna prireditev s kulturnim pro-gramom bo v soboto, 13. julija, ob 13. uri na Rudnem polju na Pokljuki. Slavnostni govornik bo Patrik Zulian, predsed-nik ANPI VZPI Doberdob, so sporočili organizatorji.
Spominski pohod na Triglav
KUPONPopust na družinsko vstopnico
Dva odrasla in dva otroka, velja do 30. 9. 19.
-10 %ADRENALINSKA REKREACIJA ZA VSO DRUŽINO.Za več informacij pokličite 031/761 661 ali pišite na: [email protected]
PUST
OLO
VSKI
PA
RK B
LED
D.O
.O.,
POT
NA
BIS
TRIŠ
KO P
LAN
INO
10,
TRŽ
IČ
16 Deželne novice, petek, 28. junija 2019
deželne novice
Marjana Ahačič
Prangerijada je prireditev, na kateri prikazujejo, kako so nekoč lovili lopove in jih kaznovali na prangerjih. Ob prangerju so izvrševali kaz-ni za manjše prestopke – tatvine, krivolov, prešuštvo, tihotapstvo, obrekovanje. Včasih se je zgodilo, da so namesto krivca, ki je pobeg-nil, kaznovali kar njegovo ženo. V Sloveniji je krajev, kjer imajo še ohranjen pran-ger – sramotilni steber ozi-roma klop, trinajst, na Gorenjskem je med njimi samo Radovljica. Na prireditvi, ki so jo poi-menovali Prangerijada, se srečajo enkrat letno, vsako leto v drugem od sodelujo-čih krajev; tokrat, na 22. sre-čanju, je bila gostiteljica Radovljica. "Prireditev je etnološko obarvana in osre-
dotočena na prikaz srednje-veškega življenja, sojenja in plesov. Nazorno prikaže srednjeveško življenje na tržni in sodni dan s prika-zom obsodbe na kazen prangerja. Sodelujoči kraji
se predstavijo s svojimi zna-čilnostmi in zgodovinskimi prikazi, ki temeljijo na pis-nih izročilih in zgodbah, povezanih z obsodbami in sramotenji na prangerju.
Nazorni prikazi v nošah omogočijo spoznavanje kul-turno-zgodovinske dedišči-ne. Pisana srednjeveška trž-nica, ki jo pripravijo sodelu-joča mesta s ponudbo zna-čilno za vsak kraj posebej, prikaz plesov, glasba in igra nam približa predstavljeno obdobje in način življenja po mestih v Sloveniji," je povedala predsednica Turi-stičnega društva Radovljica Alenka Bole Vrabec.Organizator Turistično društvo Radovljica je ob tej priložnosti pripravilo brošu-ro, v kateri so predstavljeni vsi gostujoči kraji. Na sra-motilni klopi pa so se pred-stavili s kratkim dramule-tom Kje je moj sin, v kate-rem prikažejo usodo Agne-ze Hachberške, druge žene Friderika III. Ortenburžana.
Na pranger z njim!Radovljica se je sredi meseca za en dan spet vrnila v srednjeveški čas, saj je gostila Prangerijado, srečanje krajev in mest, ki jih povezujejo zgodovinski prangerji ali sramotilni stebri oziroma sramotilne klopi.
Radovljica je v soboto spet zaživela v srednjeveškem vzdušju. V starem mestnem jedru so pripravili Prangerijado, srečanje mest, ki še imajo ohranjene sramotilne stebre.
V Radovljici so sramotilni steber skupaj s sramotilno klopjo (na fotografiji) postavili na mestnem trgu nasproti Radovljiške graščine. Pranger je bil arhitekturno povezan z vhodom v hišo; njegovi ostanki so vidni še danes, saj je v veži odprtina z nastavki za verige, s katerimi so privezovali obsojence. / Foto: Gorazd Kavčič
Marjana Ahačič
Na prizorišču pred gasil-skim domom v Mošnjah je za uvod v prireditve zimze-leno Poletno noč zapela pev-ka Renata Mohorič, nato pa so nastopili otroci s Podruž-nične šole Mošnje pod vod-stvom Anite Erman in mladi pevci otroškega pevskega zbora KD Kropa z Evo Jelenc - Drozg. Otrokom je bila namenjena tudi igrica Mehurčki, ki so jo Kroparji pod mentorstvom Anžeta
Habjana pripravili v spomin na sedemdeseto obletnico smrti pesnika Otona Župan-čiča, nato pa je prišel čas za glasbo z Renato Mohorič in užitek ob opazovanju nasto-pa skupine Čupakabra. Kot je povedala predsednica Turističnega društva Moš-nje Damjana Pangerc, so organizatorji veseli, da se domačini in tudi številni obiskovalci z naklonjenostjo udeležujejo prireditev, ki jih že leta predano pripravljajo domačini, prostovoljci.
O kresi se dan obesi
Že osmo prireditev O kresi se dan obesi so v Mošnjah letos zaradi nestabilnega vremena pripravili pod šotorom.
Letos so prireditev zaradi muhastega vremena s prizorišča pri Vili Rustici preselili na prostor pred gasilskim domom.
Obiskovalce je navdušil nastop skupine Čupakabra.
Maša Likosar
"Med najbolj znane ljudske vraže kresne noči spada tis-ta, da se lahko pogovarjamo z živalmi ali vsaj slišimo, kaj govorijo, če si damo v čevelj praprotno seme," je pojasnil Peter Kolman, predsednik Turističnega društva Begu-nje, in dodal: "Kresna noč velja za najkrajšo noč v letu in po njej dan postaja krajši, noč pa daljša. Naši predniki so prižigali kresove, da bi soncu dali moč in to ne bi prehitro pojemalo ter še dol-go časa grelo zemljo." Prire-
ditev O kresi se dan obesi, ki jo pripravijo tudi v okviru dneva državnosti, je poteka na zgodovinskem kraju, ob gradu Kamen, zato so jo obarvali srednjeveško, z njo pa ohranjajo tradicijo in sta-rodavno kulturno dediščino.Kot je pojasnil Kolman, so letos dali večji poudarek dejavnostim za otroke. Knji-žničarke iz Knjižnice A. T. Linharta Radovljica so pre-birale grajske pravljice, člani Teatra Cizamo so pripravili glumaški tabor po vzoru viteškega, kjer se učijo sab-ljanja in bojevanja, tokrat pa
so se urili še v veščinah žon-gliranja, hoje s hoduljami in ravnotežnih vajah. Robert Levstek je mladim predsta-vil lokostrelstvo na srednje-veški način, pri katerem se strelja brez merjenja, zgolj z občutkom – in kot je še dejal Levstek – z velikim srcem. V drugi večerni del je obis-kovalce pospremil Pihalni orkester Lesce, Teater Ciza-mo je uprizoril igro Gluma-či, skupina Čupakabra pa spektakularno ognjeno predstavo. Za glasbeno spre-mljavo je poskrbel ansambel Aufbiks, za gurmansko
doživetje pa so v okviru Okusov Radol'ce iz Gostišča Draga pripravljali "šmoren",
hot dog s kranjsko klobaso in telečjo obaro. Ko se je spustila noč, so prižgali veli-
časten kres, ki je plamenel v znak poletnega solsticija in začetka poletja.
Najkrajša noč v letuNa gradu Kamen je Turistično društvo Begunje ob kresni noči pripravilo tradicionalno prireditev O kresi se dan obesi.
Otroci so se preizkusili v lokostrelstvu na viteški način. / Foto: Tina Dokl
Foto
: Tin
a D
okl
Foto
: Tin
a D
okl
Ob prangerju so izvrševali kazni za manjše prestopke kakršni so bili tatvine, krivolov, prešuštvo, tihotapstvo, obrekovanje.