UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DAŠA LAMPIČ

RAZVOJ GOVORA S SPODBUJANJEM RAZVOJA SINAPS V

MOŽGANIH PO NAČELIH NTC-PROGRAMA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

DAŠA LAMPIČ

MENTORICA: doc. dr. DARIJA SKUBIC

RAZVOJ GOVORA S SPODBUJANJEM RAZVOJA SINAPS V

MOŽGANIH PO NAČELIH NTC-PROGRAMA

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Dariji Skubic za mentorstvo in vso strokovno pomoč pri

izdelavi diplomskega dela.

Iskreno se zahvaljujem vsem v vrtcu Galjevica, ki so mi omogočili izvajanje empiričnega dela

in kakorkoli pripomogli k nastanku tega diplomskega dela. Hvala, ker ste mi pomagali, da

sem diplomsko delo lahko izpeljala kot sem si zamislila.

Zahvaljujem se vsem domačim, ki so mi bili v času študija v moralno oporo, še posebej hvala

babi Mariji, za vse spodbudne besede.

Posebna zahvala gre mojemu fantu Robiju, ki mi je ves čas v času študija stal ob strani in

verjel vame. Hvala za vso pomoč in podporo.

POVZETEK

»Vse je odvisno od sinaps,« pravi Ranko Rajović, avtor NTC-programa (Nurture of Talented

Children). Za ustvarjanje sinaptičnih povezav med nevroni sta zelo pomembna zgodnje obdobje

in stimulativno okolje, česar bi se morali odrasli zelo dobro zavedati, če želimo, da bi otroci v

kar največji možni meri razvili svoje biološke danosti in potenciale. (Banjanac, 2013). Pogosto

pa se zgodi, da odrasli ne dojamemo pomena iger, kot so vrtenje okoli svoje osi, skakanje,

preskakovanje, plazenje, igre za razvoj miselnih procesov ipd., in jim preprečujemo, da jih

izvajajo (Rajović, 2015), zato sem se odločila, da v svojem diplomskem delu preizkusim

nekatere motorične dejavnosti po načelih NTC-programa, ki spodbujajo razvoj sinaps v

možganih, in preverim, kako te vplivajo na razvoj govora pri otroku, starem od 2 do 3 let.

Diplomsko delo z naslovom Razvoj govora s spodbujanjem razvoja sinaps v možganih po

načelih NTC-programa je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu

sem predstavila Kurikulum in medpodročno povezovanje ter se osredotočila na govorno in

gibalno področje v predšolskem obdobju. Predstavila sem program NTC-učenje z opisom

razvoja programa, metodologije s poudarkom na prvi fazi programa in povezavo s Kurikulom

za vrtce (1999).

V praktičnem delu sem primerjala dve skupini otrok, starih od 2 do 3 let. V eksperimentalni

skupini sem vsakodnevno dva meseca izvajala vaje po načelih NTC-pristopa, ki spodbujajo

razvoj sinaps v možganih. V kontrolni skupini dejavnosti nisem izvajala.

Osredotočila sem se na telesno-gibalne vaje (vaje rotacije, vaje ravnotežja) in vaje za

akomodacijo po načelih NTC-pristopa. Pri načrtovanju in izvajanju dejavnosti sem se držala

metodičnega pristopa ter upoštevala naslednja načela in metodo: načelo vsakodnevnega

treninga, načelo postopne obremenitve, načelo ponavljanja, načelo zavedanja, načelo jasnosti,

načelo vsestranskosti, načelo izobraževalne usmerjenosti ter sintetično ali celovito metodo.

Cilj diplomskega dela je z ocenjevalno lestvico govora raziskati, v kolikšni meri telesno-gibalne

vaje in vaje za akomodacijo po načelih NTC-pristopa vplivajo na razvoj govora. Pred

izvajanjem dejavnosti in po končanih dejavnostih, torej po dveh mesecih, sem z ocenjevalno

lestvico govora v obeh skupinah preverila otrokove govorne zmožnosti. Začetne otrokove

govorne zmožnosti sem primerjala s končnimi in rezultate interpretirala.

KLJUČNE BESEDE: NTC-program, Kurikulum za vrtce, govor v predšolskem obdobju,

gibanje v predšolskem obdobju

ABSTRACT

"It all depends on the synapses," says Ranko Rajović, the author of the NTC programme

(Nurture of Talented Children). To create synaptic connections between neurons, an early period

and a stimulating environment are very important, which adults should be very well aware of

if we want children to develop their biological potentials as much as possible (Banjanac, 2013).

It often happens that adults do not understand the importance of games, such as rotating around

the axis, jumping, skipping, crawling, games for the development of thought processes, etc.,

and prevent the children from performing them (Rajović, 2015), so I decided to test some motor

activities in accordance with the principles of the NTC programme that promote the

development of synapses in the brain, and to check how these affect the development of speech

in a child aged 2 to 3 years.

The diploma work entitled Development of speech by promoting the development of synapses

in the brain according to the principles of the NTC programme, consists of theoretical and

empirical work. In the theoretical part, I presented the curriculum and interdepartmental

integration, focusing on the speech and movement area in the pre-school period. I presented the

NTC-learning program with a description of the development of the program, a methodology

focusing on the first phase of the program and a link to the Kindergarten Curriculum (1999).

In the practical part, I compared two groups of children aged 2 to 3 years. In the experimental

group, I conducted exercises on a daily basis for two months according to the principles of the

NTC-approach, which promote the development of synapses in the brain. I did no exercises

with the children in the control group.

I focused on physical exercise (exercises of rotation, balance exercises) and accommodation

exercises according to the principles of the NTC programme. In planning and implementing the

activities, I followed a methodical approach and followed these principles and methods: the

principle of daily training, the principle of gradual loading, the principle of repetition, the

principle of awareness, the principle of clarity, the principle of versatility, the principle of

educational orientation and the synthetic or comprehensive method.

The aim of the diploma work is to examine the assessment scale of speech and to find out, to

what extent physical and accommodation exercises, according to the principles of the NTC

approach, influence the development of speech. I examined the children's speech capabilities

with the assessment scale in both groups before the start of the activities and after 2 months. I

compared the initial child's speech abilities to the final ones and interpreted the results.

KEY WORDS: NTC programme, Kindergarten curriculum, speech in pre-school children,

motion in pre-school children.

KAZALO

UVOD ....................................................................................................................................................... 1

I. TEORETIČNI DEL............................................................................................................................... 2

1 KURIKULUM IN MEDPODROČNO POVEZOVANJE ................................................................................. 2

2 GOVOR V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ................................................................................................ 3

2.1 RAZVOJ GOVORA ........................................................................................................................... 3

2.2 GOVORNO RAZUMEVANJE ............................................................................................................ 3

2.3 GOVORNO IZRAŽANJE .................................................................................................................. 4

2.4 MEJNIKI GOVORA .......................................................................................................................... 5

2.5 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ GOVORA............................................................................... 6

2.5.1 NOTRANJI DEJAVNIKI .............................................................................................................. 6

2.5.2 ZUNANJI DEJAVNIKI ................................................................................................................ 7

2.6 GOVORNE NAPAKE ........................................................................................................................ 8

2.7 PODROČJE JEZIKA V KURIKULUMU ................................................................................................ 8

3 GIBANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU .............................................................................................. 8

3.1 GIBALNI RAZVOJ ............................................................................................................................ 8

3.2 DROBNOGIBALNE SPRETNOSTI ..................................................................................................... 9

3.3 GROBA MOTORIKA ...................................................................................................................... 10

3.4 GIBALNE SPRETNOSTI OTROKA DO 3. LETA STAROSTI ................................................................. 11

3.5 GIBALNE SPRETNOSTI OTROKA OD 3. DO 6. LETA STAROSTI ....................................................... 12

3.6 GIBALNE SPOSOBNOSTI ............................................................................................................... 12

3.7 OBLIKE DELA NA GIBALNEM PODROČJU V PREDŠOLSKEM OBDOBJU ........................................ 12

3.7.1 VADBA PO POSTAJAH............................................................................................................ 13

3.7.2 POLIGON ............................................................................................................................... 13

3.8 PODROČJE GIBANJA V KURIKULUMU .......................................................................................... 13

4 NTC PEDAGOŠKI PRISTOP .............................................................................................................. 14

4.1 ZAČETEK IN RAZVOJ ..................................................................................................................... 15

4.2 METODOLOGIJA PROGRAMA ...................................................................................................... 15

4.3 VAJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA SINAPS V MOŽGANIH ............................................................. 16

4.3.1 TELESNO-GIBALNE IGRE ....................................................................................................... 17

4.3.2 VAJE ZA AKOMODACIJO ........................................................................................................ 17

4.4 NTC-PRISTOP V POVEZAVI S KURIKULOM .................................................................................. 17

II. EMPIRIČNI DEL .............................................................................................................................. 18

1 OPREDELITEV PROBLEMA ............................................................................................................. 18

2 CILJ ................................................................................................................................................. 19

3 RAZISKOVALNI VPRAŠANJI ............................................................................................................. 19

4 METODOLOGIJA ............................................................................................................................. 19

4.1 RAZISKOVALNA METODA ............................................................................................................. 19

4.2 VZOREC ........................................................................................................................................ 19

4.3 PRIPOMOČKI ................................................................................................................................ 19

4.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV ................................................................................................. 20

4.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV ............................................................................................... 21

5 IZVEDBA DEJAVNOSTI .................................................................................................................... 21

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA....................................................................................................... 38

SKLEP ..................................................................................................................................................... 40

LITERATURA IN VIRI………………………………………………………………………………………………………………………….42

PRILOGE…………………………………………………………………………………………………………………………………………..45

PRILOGA 1………………………………………………………………………………………………………….………………………45

PRILOGA 2………………………………………………………………………………………………………….………………………53

PRILOGA 3…………………………………………………………………………………………………………….……………………57

KAZALO SLIK

Slika 1: Hoja po ravni črti ..................................................................................................................... 22

Slika 2: Hoja po vijugasti črti ................................................................................................................ 23

Slika 3: Kotaljenje žoge v paru ............................................................................................................. 23

Slika 4: Hoja po debeli vrvi................................................................................................................... 24

Slika 5: Tek do stožcev ......................................................................................................................... 24

Slika 6: Podajanje žoge v krogu ............................................................................................................ 25

Slika 7: Hoja po čutni poti .................................................................................................................... 25

Slika 8: Čutna pot .................................................................................................................................. 26

Slika 9: Tek okoli stožcev ..................................................................................................................... 26

Slika 10: Met žoge skozi obroč ............................................................................................................. 26

Slika 11: Hoja in tek po snegu .............................................................................................................. 27

Slika 12: Vrtenje okoli svoje osi na snegu ............................................................................................ 28

Slika 13: Ciljanje snežne kepe v steber ................................................................................................. 28

Slika 14: Hoja in tek po snegu .............................................................................................................. 29

Slika 15: Vrtenje okoli svoje osi na snegu ............................................................................................ 29

Slika 16: Ciljanje žoge v zaboj .............................................................................................................. 30

Slika 17: Razvrščanje po dveh barvah ................................................................................................. 31

Slika 18: Razvrščanje po treh barvah–natikanka .................................................................................. 31

Slika 19: Razvrščanje po velikosti ....................................................................................................... 31

Slika 20: Razvrščanje po velikosti in obliki–vstavljanka ................................................................... 31

Slika 21: Poligon v igralnici ................................................................................................................. 32

Slika 22: Poligon na prostem ................................................................................................................ 32

Slika 23: Poligon »razmetane žogice« .................................................................................................. 34

Slika 24: Poligon ................................................................................................................................... 35

Slika 25: Hoja po deblih ........................................................................................................................ 35

Slika 26: Otrok poimenuje del rastline ................................................................................................. 35

Slika 27: Slikovna predloga .................................................................................................................. 35

Slika 28: Rajalna igra »Rdeči tulipan in bela lilija« ob hoji po čutni poti ............................................ 36

Slika 29: Igra Lačna muca .................................................................................................................... 37

Slika 30: Škatla oziroma lačna muca .................................................................................................... 37

Slika 31: Iskanje parov ......................................................................................................................... 37

Slika 32: Iskanje parov po asociacijah .................................................................................................. 37

1

UVOD

Gibanje je eno najpomembnejših področij v otrokovem razvoju, saj vpliva na otrokov celostni

razvoj: telesni, spoznavni, čustveni, socialni, osebnostni, intelektualni in govorni. V

diplomskem delu bom izpostavila gibalni in govorni razvoj ter njuno medsebojno povezanost.

Tudi Ranko Rajović, avtor programa NTC, v svojih delih poudarja pomen gibanja. Pravi, da

dozorevanje možganov intenzivno poteka do petega leta starosti, zato je ta čas potrebno

izkoristiti in otroku nuditi stimulativno okolje in čim bolj pestro izbiro gibalnih dejavnosti za

razvoj čim večjega števila sinaps v možganih, ki prispevajo k učinkovitejšemu pomnenju ter

razvijajo funkcionalno mišljenje (Rajović, 2013).

M. Diamond je z raziskavami dokazala, da je število sinaps pomembno povezano z ravnjo

miselnih zmožnosti. Če ni stimulacij oziroma stimulativnega okolja, je število nevronskih

povezav manjše, to pa povzroča redkejšo nevronsko mrežo ter zmanjšanje intelektualnih

sposobnosti ter miselnih zmožnosti (Juriševič, Rajović in Drgan, 2010).

Znano je, da obstaja neposredna povezava centrov za govor in drobnogibalne spretnosti. To

pomeni, da bolj kot bo otrok uril gibalne spretnosti rok, dlani in prstov, bolj se mu bodo razvijale

govorno-jezikovne zmožnosti. Drobnogibalne spretnosti torej uspešno vplivajo na pridobivanje

glasov, ustrezno artikulacijo in izgovorjavo besed (Montessori, 2011).

Tudi Ranko Rajović v svojih delih piše o pomembnem vplivu motorike (vaje ravnotežja, vaje

rotacije, vaje akomodacije) in drobnogibalnih spretnosti na razvoj sinaps v možganih, kar pa

posledično vpliva tudi na govor, saj pravi, da je za to, da otrok spregovori, potrebnih milijarde

sinaps, ki pa jih imajo otroci vse manj (Rajović, 2013).

Vemo torej, da obstaja neposredna povezava med drobnogibalnimi spretnostmi in govorom, v

diplomskem delu pa se bom posvetila predvsem grobi motoriki oziroma motoričnim

dejavnostim (vaje ravnotežja, vaje rotacije, vaje akomodacije) po načelih NTC. Z raziskavo

želim preveriti, ali (če sploh) omenjene motorične dejavnosti po načelih NTC učenja,

pripomorejo k boljšim rezultatom na področju otrokovega govornega razvoja.

2

I. TEORETIČNI DEL

1 KURIKULUM IN MEDPODROČNO POVEZOVANJE

Kurikulum za vrtce (1999) je nacionalni dokument in predstavlja strokovno podlago za delo v

vrtcih. Namenjen je vzgojiteljem, pomočnikom vzgojitelja, ravnateljem ter svetovalnim

delavcem. Velik poudarek daje povezovanju različnih področij dejavnosti. Na ta način omogoča

otroku celostni razvoj na telesnem, gibalnem, spoznavnem in čustvenem področju. V

kurikulumu so opredeljeni cilji in iz njih izpeljana načela.

Eno od načel uresničevanja ciljev Kurikuluma za vrtce (1999,str. 13), na medpodročnem

povezovanju je načelo uravnoteženosti. Vzgojitelj mora zagotavljati aktivnosti z vseh področij

dejavnosti ter spodbujati vse vidike otrokovega razvoja.

Za zagotovitev čim bolj pestre ponudbe vsebin in medpodročnega povezovanja je potrebna

vzgojiteljeva iznajdljivost, inovativnost in strokovnost, kar nakazuje načelo odprtosti

kurikuluma, avtonomnosti ter strokovne odgovornosti vrtca in strokovnih delavcev v vrtcu

(Kurikulum, 1999, str. 11).

Izbrati je pomembno tiste vsebine, metode in načine dela, ki upoštevajo specifičnosti otroka in

zato v največji možni meri omogočajo povezavo različnih področij dejavnosti v vrtcu, kar

opisuje načelo horizontalne povezanosti (Kurikulum, 1999, str. 14).

Raziskovalna tema pričujočega diplomskega dela opozarja na izjemen pomen spodbujanja

razvoja sinaps za kar najbolj optimalen razvoj govora in gibalnih oziroma drobnogibalnih

spretnosti.

3

2 GOVOR V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

2.1 RAZVOJ GOVORA

Ljudje smo socialna bitja, kar pomeni, da potrebujemo veliko stikov z drugimi ljudmi.

»Ves govorni proces med govornikom in sogovornikom je zasnovan na sposobnosti zaznavanja

govora in govornih situacij, tako jezikovno-miselnega formiranja kot tudi govornega

izražanja.« (Grilc, 20014, str. 13)

Govorni razvoj se začne z jokom, neverbalnim sporazumevanjem, oblikovanjem in

povezovanjem pvih glasov. Gre za zapleten, dinamičen in zlasti v obdobju malčka in zgodnjega

otroštva zelo intenziven proces. Začne se s prvo izgovorjeno besedo, nadaljuje pa s hitrim

skokom v besednjaku, oblikovanjem enostavnih in sestavljenih stavkov, poznavanjem

slovničnih pravil, z razumevanjem različnih besedil, rabo govora v različnih govornih

položajih, razvojem komunikacijskih spretnosti, metajezikovnim zavedanjem in se zlasti pri

prehodu v obdobje srednjega otroštva močno preplete z otrokovim mišljenjem in pismenostjo.

V obdobju srednjega otroštva, mladostništva in odraslosti pa govor postane način

posameznikovega mišljenja in delovanja (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

N. Grilc (2014) pravi, da je s stimulacijo razvoja govora pomembno spodbujati tudi druga

področja, ki pripomorejo k pridobivanju komunikacijskih spretnosti v širšem smislu.

To zajema:

– vokalizacijo (vse zvoke, ki jih otrok proizvaja),

– mimiko (gibe obraza v funkciji komunikacije),

– poslušanje (odzivanje na različne zvoke in opažanje razlik med njimi),

– razumevanje (namensko odzivanje otroka na geste, mimiko in govor),

– imitiranje (posnemanje verbalnih signalov, kar je neposredno povezano z razvojem govora),

– govor (smiselno uporabo prepoznavnih besed).

2.2 GOVORNO RAZUMEVANJE

Razumevanje govorjenega ni samo razumevanje besed, ki jih izreče sogovorec, ampak vsebuje

veliko več. Otroci si v realnih pogovornih situacijah za razumevanje govora pomagajo z

neverbalnimi informacijami, ki jih sporočajo sogovorčeva obrazna mimika, intonacija, geste,

telesni jezik in pozicija, z znanjem, ki ga imajo pri sosledju dogodkov v različnih situacijah, ter

kontekstnimi informacijami.

4

Otroci med 2. in 3. letom starosti uporabljajo naslednje tehnike, ki jim pomagajo pri

razumevanju: strategija sledečega dogodka, strategija verjetne lokacije in podajanje

manjkajočih informacij (Chapman, 1978; Paul, 1995; James, 1990; v Buckley, 2003). Preden

otrok besede ali kretnje učinkovito uporabi, mora razumeti njihov pomen, zato moramo na

razumevanje jezika gledati kot na del otrokovega celostnega programa komunikacije z drugimi

(Pieterse, Treloar in Cairns, 2000).

2.3 GOVORNO IZRAŽANJE

Struktura, besednjak in vsebina so tri komponente, na katere J. Reynell deli govorno izražanje.

Struktura govora se zelo hitro razvija v prvih treh letih, kar je pokazala njena standardizacija

lestvice govornega razvoja predšolskih otrok. Do starosti štirih let in pol se najhitreje razvija

besednjak, vsebina govora pa med drugim in šestim letom (Reynell, 1969; v Bajc, 2004).

Prve besede, ki jih otrok spregovori so najpogosteje vezane na predmete iz njegovega

neposrednega okolja, med njimi pa so tudi preproste izjave, s katerimi prosi odraslo osebo za

pomoč (Karmiloff in Karmiloff - Smith, 2001; v Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

Na podlagi rezultatov raziskave, v kateri so s pomočjo standardizirane ček liste zapisovali

otrokov besednjak, so E. Bates in sodelavci (1994) ugotovili, da so otroci, stari 12 mesecev,

rabili od 0 do 52 besed, otroci stari 16 mesecev, od 0 do 347 besed in otroci, stari 30 mesecev,

od 208 do 675 besed (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

Mlajši otroci, stari od 15 do 23 mesecev, naj bi v svojem govoru prevladujoče rabili

polnopomenske besede (najpogosteje samostalnike, nekoliko redkeje tudi glagole) ter kazalne

zaimke, kar so potrdili rezultati slovenske raziskave (Kranjc, 1999).

Za otroke, stare od 29 do 31 mesecev, pa je značilna večja dinamizacija govora, kar pomeni, da

je v besednjaku malčkov naraščal delež glagolov in pridevnikov, upadal pa delež samostalnikov.

Malčki so besede vedno pogosteje rabili za označevanje lastnosti predmetov in dejanj

(Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

V obdobju med 18. in 20. mesecem otrok združi dve besedi, da bi z njima izrazil določeno

misel. Takrat pravimo, da se zgodi velik premik v razvoju otrokovega govora (Bates in

Goodman, 2001; Nelson, 1996; Papalia in dr., 2001; v Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja,

2006). Otrok besedi poveže v besedno zvezo, kljub temu pa takšne zveze besed še niso

povezane v strukturno enoto. Malček dvobesedne izjave tvori postopoma.

5

Vzorec intonacije v dvobesednih izjavah spremeni tako, da sta obe besedi vključeni v eno

intonacijsko skupino, pri tem intonacija pade le na koncu izjave, premor med besedama v

dvobesedni izjavi izgine (Siegler, 1998; v Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006). Otroci

postopoma oblikujejo vse bolj celovite stavke, na različne načine povezujejo besede in se

izpopolnjujejo v rabi različnih slovničnih oblik (Toporišič, 1992; v Marjanovič Umek, Kranjc

in Fekonja, 2006).

2.4 MEJNIKI GOVORA

Potrebno je poudariti, da je razvoj govornega sistema vezan na dva procesa, to sta proces

zaznavanja glasov in proces izgovarjave glasov. Glasove jezika otroci razumejo veliko prej, kot

so jih sposobni izgovoriti. Razvoj govora se pri otroku razvija postopno. Vrstni red razvoja

govora je pri vseh enak. V svojem razvoju gredo skozi določene stopnje in faze, ki omogočijo

določen napredek. Vsak posameznik ima svoj tempo razvoja (Lipnik in Matič, 1993).

Tabela 1: Kronološki prikaz govornega razvoja (povzeto po L. Marjanovič - Umek, S. Kranjc

in U. Fekonja 2006, str. 8–11)

STAROST VOKALIZACIJA IN GOVOR

Novorojenček Preferira človeški glas, razlikuje med glasovi, razlikuje svoj

govor od govora drugih, joka.

Od 1meseca do 5 mesecev Razlikuje med samoglasniki, gruli, vokalizira dva ali več

glasov, beblja (združi samoglasnik in soglasnik), naredi govorni

obrat.

Od 6 mesecev do 12 mesecev Čeblja in ponavlja posamezne zloge, v namen komunikacije

rabi geste, razume več besed, izpolni enostavne naloge.

Od 12 mesecev do 18

mesecev

Govori enobesedne izjave, razume več kot 50 besed, združi

samostalnik in glagol.

Od 18 mesecev do24 mesecev Naredi velik skok v razvoju besednjaka, začne oblikovati

dvobesedne izjave, z besedami izraža čustva, rabi telegrafski

govor.

Od 2 let in 6 mesecev do 5 let Govori večbesedne izjave, usvaja nova slovnična pravila,

oblikuje nikalne in vprašalne izjave, besednjak še naprej

narašča, rad ima humor in metafore, kaže napredek v

6

sporazumevalnih spretnostih in drugih oblikah pragmatične

rabe govora, govor je razumljiv in tekoč, pripoveduje zgodbe.

6in več let let Kaže metajezikovno zavedanje, oblikuje celovite stavke, govor

rabi v različnih govornih položajih.

2.5 DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA RAZVOJ GOVORA

Razlikujemo dve vrsti dejavnikov, ki vplivajo na razvoj govora, in sicer zunanje in notranje.

Notranji dejavniki so psihološki in fiziološki, zunanji dejavniki pa so socialni in sociološki.

Med psihološke in fiziološke šteje prirojene predispozicije za razvoj govora, motivacijo in

čustveno stanje. Med socialne in sociološke pa šteje širše družbeno okolje otroka, socialni

položaj družine in izobrazbo staršev (Kranjc, 1999, v Zrimšek, 2003, str.20).

2.5.1 NOTRANJI DEJAVNIKI

Notranji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora, so po mnenju večine avtorjev genetski

dejavniki in spol otroka.

Muller meni, da na razvoj govorne kompetentnosti vpliva interakcija večjega števila genov

(1996, v Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006, str. 63). Genetski dejavniki imajo delni

vpliv na razvoj različnih področij govornega razvoja, in sicer na razvoj otrokove slovnice ter

na razvoj na področju semantike, fonologije in artikulacije, kar so pokazali z metaanalizo več

kot 100 vedenjsko-genetskih raziskav (Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

Tudi otrokov spol je eden izmed dejavnikov otrokovega govornega razvoja, ki ga izpostavlja

več avtorjev. V vzdolžni raziskavi, ki so jo opravile (Fekonja in dr., 2005; v Marjanovič Umek,

Kranjc in Fekonja, 2006), so avtorice ugotovile, da je imel spol pri tri– in štiriletnih otrocih

pomemben učinek na rezultate na podlestvici govornega izražanja. Rezultati deklic so bili na

podlestvici govornega izražanja pomembno višji v primerjavi z dečki. Z omenjenim se strinjata

tudi Apostolos in Napoleon, ki v svoji raziskavi ugotavljata, da se govor deklic razvija hitreje

od govora dečkov. Deklice naj bi hitreje spregovorile, oblikovale daljše izjave, imele širši

besednjak in dosegale višje rezultate pri preizkusih pravilne izgovarjave besed ter nasplošno na

lestvicah govornega razvoja (Apostolos in Napoleon, 2001; v Marjanovič Umek, Kranjc in

Fekonja, 2006). Nekateri avtorji, kot na primer L. McCune (1992, v Marjanovič Umek, Kranjc

in Fekonja, 2006), pa so mnenja, da te razlike kasneje v razvoju izginejo in na razlike v

govornem razvoju med dečki in deklicami prispevajo predvsem razlike v hitrosti razvoja.

7

2.5.2 ZUNANJI DEJAVNIKI

Med zunanje dejavnike večina avtorjev uvršča kakovost družinskega okolja, socialno-

ekonomski položaj družine ter kakovost vrtca.

Starši pomembno vplivajo na razvoj otrokovih govornih kompetentnosti. Hoff in Naigles

menita, da gre pri povezanosti različnih dejavnikov družinskega okolja in otrokove govorne

kompetentnosti za dvosmeren proces, saj prav tako kot lahko starši spodbujajo otrokov govorni

razvoj, lahko tudi otrok s svojim govorom in zanimanjem za določeno dejavnost, vpliva na

govor staršev (2002; v Marjanovič Umek, Kranjc in Fekonja, 2006).

Slovenske avtorice (Marjanovič Umek, Fekonja, Kranjc in Lešnik Musek, 2003) so v svoji

študiji opredelile dva vidika kakovosti družinskega okolja. Na eni strani so opredelile

materialne možnosti, ki jih otroku nudi družinsko okolje, na drugi pa dejavnosti v družini, s

katerimi starši spodbujajo otrokov govorni razvoj. Pogostost branja otroku, otrokov obisk

knjižnice in gledanje otroških televizijskih programov so štele med dejavnosti, s katerimi starši

spodbujajo otrokov govorni razvoj. Med materialne pogoje pa so vključile število vseh knjig

ter število in vrsto otroških knjig. Rezultati študije so pokazali, da se tako dejavnosti, s katerimi

starši spodbujajo govorni razvoj in materialni pogoji, pozitivno povezujejo z dosežki otrok na

lestvici govornega razvoja.

Mnogi so menja, da okolje z govornimi vzori in jezikovnimi spodbudami močno vpliva na

razvoj splošne inteligentnosti. S testi inteligentnosti so ugotovili, da socialno prikrajšani otroci

zaostajajo v govornem razvoju – na verbalnih testih so dosegli slabše rezultate kot na

neverbalnih (Zrimšek, 2003). Tudi C. Snow (1977) primerja komunikacijo med štiriletnimi

otroci, ki živijo v družinah staršev z nižjo stopnjo izobrazbe in z nižjim ekonomskim statusom

v primerjavi s komunikacijo med otroki, ki živijo v družinah staršev z višjo stopnjo izobrazbe

in z višjim ekonomskim statusom. Tako kot ostali avtorji tudi C. Snow ugotavlja, da otroci

staršev z nižjim ekonomskim statusom v komunikaciji z drugimi uporabljajo krajše in

enostavnejše izjave.

Podobno kot velja za otrokovo družinsko okolje je tudi vrtec pomemben dejavnik za razvoj

otrokovega govora. Otroci se v vrtcu vključujejo v različne dejavnosti, kot so na primer prosta

igra, prehodne dejavnosti ali pa rutinske dejavnosti, ki se med seboj razlikujejo glede na prostor,

material, pravila, ter glede na vključenost odrasle osebe ali vrstnikov v govorne interakcije.

8

Vse te značilnosti posamezne dejavnosti pa vplivajo na značilnosti govornega izražanja in

otroke spodbujajo k sodelovanju v različnih govornih položajih (Marjanovič Umek, Kranjc in

Fekonja, 2006).

2.6 GOVORNE NAPAKE

O govorni napaki govorimo takrat, ko je govor tako moten, da moti komunikacijo, pritegne

pozornost okolice ali ovira vključitev posameznika v okolje. Ko poslušalec ni več pozoren na

to, kaj otrok govori, ampak kako govori, pravimo, da gre za govorno motenega otroka ali

logopata (Žnidarič, 1993, str. 61).

Govorne napake nekateri poimenujejo po vzroku njihovega nastanka, drugi po njihovem

javljanju navzven. Omerza (1972) pravi, da se njihovo poimenovanje pri nas in v svetu zelo

razlikuje. Govorne napake deli na: govorne motnje in govorne hibe. Govorne motnje so

centralnega izvora, govorne hibe pa perifernega izvora.

2.7 PODROČJE JEZIKA V KURIKULUMU

Kurikulum za vrtce (1999) vključuje veliko komunikacije z odraslimi, z otroki, seznanjanje s

pisnim jezikom in spoznavanje nacionalne in svetovne književnosti. Glasno branje odraslih,

pripovedovanje, opisovanje, dramatizacije, izštevanke, izmišljanje zgodbic in pesmic, rime,

besedne igre …, vse to so dejavnosti, navedene na jezikovnem (kurikularnem) področju.

Vzgojitelj naj s svojo iznajdljivostjo in inovativnostjo otroke seznani z nekaterimi jezikovnimi

spoznanji, predstavi razlike med socialnimi zvrstmi, jezikovnimi skupinami itn. Pomembno je,

da otrokom zagotovi možnost seznanjanja in sodelovanja pri različnih jezikovnih dejavnostih.

Pomemben del jezikovnih dejavnosti so tudi enostavna besedila, kot so kratka sporočila, zapis

otrokovega komentarja k njegovi risbi, kuharski recept za priljubljeno jed, torej vsa enostavna

besedila, ki so vezana na vsakodnevno življenje (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 31).

3 GIBANJE V PREDŠOLSKEM OBDOBJU

3.1 GIBALNI RAZVOJ

Z gibanjem otrok spoznava okolico in samega sebe, zato je gibanje ena od pomembnih

otrokovih potreb. Gibalni in duševni razvoj sta med seboj tesno povezana predvsem v prvih

dveh letih življenja. B. Nemec in M. Kranjc (2013) pravita, da je zaostanek v držanju glave,

sedenju in hoji pogosto povezan z zaostankom v duševnem razvoju.

9

Razvoj gibanja se odraža v vedno večji telesni moči, hitrosti, ravnotežju, usklajenosti,

gibljivosti natančnosti gibov, vzdržljivosti in pomeni vedno boljši nadzor gibanja mišic.

Tudi M. Videmšek in M. Visinski (2001) sta podobnega mnenja. Pravita, da imajo gibalne

dejavnosti v otrokovem razvoju zelo pomembno vlogo. Z gibalnimi dejavnostmi otrok poleg

gibalnih in funkcionalnih sposobnosti razvija tudi spoznavne, socialne in čustvene ter si na ta

način gradi ustrezno predstavo o sebi, pridobiva zaupanje vase in v svoje telo ter ustvarja

čustveno vez z okoljem. Otrokov organizem je v zgodnjem otroštvu najbolj dovzeten za vplive

okolja, zato je predšolsko obdobje obdobje temeljnega gibalnega razvoja.

Kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, kasneje ne more nadoknaditi, ugotavljajo strokovnjaki

(Videmšek in Visinski, 2001).

Na rast in razvoj celega telesa v veliki meri vpliva ravno gibanje. Rast in razvoj sta v nenehni

odvisnosti od gibanja in obratno. K hitrejšemu gibalnemu razvoju pripomorejo tudi ustrezne

razmere: ustrezna obleka in obutev, športni pripomočki in igrala, primeren prostor, dobra volja,

kar pomeni da je otrok sit, negovan, ne žejen. Zaostanek v gibalnem razvoju lahko pripišemo

odvzemu možnosti za izvajanje različnih gibalnih dejavnosti (Videmšek in Visinski, 2001).

Tudi Pišot in G. Jelovčan (2006) menita, da sta okolje in otrokova lastna aktivnost tista

dejavnika, od katerih je odvisno, v kolikšni meri se bodo razvile otrokove dispozicije.

3.2 DROBNOGIBALNE SPRETNOSTI

Kadar govorimo o razvoju drobnogibalnih spretnosti, mislimo razvoj gibanja rok in zapestij.

Drobnogibalna spretnost je gibanje, ki zahteva uporabo majhnih mišic, njen zametek pa

opazimo že pri novorojenčkih, ki s seganjem po predmetu razširijo svoje dlani, vendar pa

predmeta ne zmorejo prijeti ali se ga vsaj dotakniti (Kranjc, Nemec, 2013). Pri približno štirih

mesecih postane seganje po predmetu uspešno. Otrok se pri tej starosti predmeta vsaj dotakne,

pri petih do sedmih mesecih pa večina otrok kocko usklajeno, ne da bi jim padla iz rok, že

pobere. Z razvojem se spreminja tudi način prijemanja predmetov. Predmete najprej primejo s

celo roko, od četrtega do šestega meseca predmet primejo s palcem v delni opoziciji, od petega

do sedmega meseca pa večinoma predmet primejo le z blazinicami prstov. Šele pri devetih

mesecih otrok uspešno usvoji pincetni prijem, ko majhen predmet prime z blazinicami palca in

kazalca. Z razvojem drobnih gibov se opazi tudi vse večji nadzor, natančnost in napredek v

razvoju usklajenega gibanja oko–roka.

10

Razvojne spremembe se kažejo v otrokovih spretnostih, ki so povezane z vsakodnevno rutino:

hranjenje in oblačenje ter z risanje in pisanje. Malček si v drugem letu pri hranjenju pogosto

pomaga z drugo roko, sicer pa se sam hrani z žlico.

V tretjem letu začnejo za hranjenje uporabljati vilice, v petem pa tudi nož za mazanje hrane na

kruh. V tretjem letu lahko že natočijo pijačo v skodelico (Safarino in Armstrong, 1986, v

Marjanovič Umek in Zupančič, 2004).

3.3 GROBA MOTORIKA

Nadzor trupa

Dojenčki, stari od enega meseca do treh mesecev, so se zmožni obrniti z boka na hrbet, šele

kasneje, od tretjega do petega meseca starosti, se obrnejo s hrbta na bok. Obrat s hrbta na trebuh

je zahtevnejši. Večina otrok se s hrbta na trebuh samostojno obrne v obdobju od petega do

sedmega meseca. Takrat otroci tudi trdo samostojno sedijo in se med sedenjem zmorejo igrati

s predmetom (Bayley, 1993; v Marjanovič Umek in Zupančič, 2004). Preden otrok shodi, se

premika na različne načine (npr. plazenje, lazenje, hoja po štirih). Te oblike gibanja krepijo

predvsem ramenske, hrbtne in mišice nadlakti in ugodno vplivajo na razvoj hrbtenice. Do

desetega meseca se večina dojenčkov dvigne v stoječ položaj. Najprej hodi s pomočjo, kasneje

približno do trinajstega meseca pa večina dojenčkov zmore hoditi samostojno (Kranjc, Nemec,

2013, str. 49).

Razvoj hoje

Hoja postaja z razvojem vse bolj usklajena. Malčki v drugem letu starosti napravijo že nekaj

korakov vzvratne hoje, bočne hoje ter skočijo s tal z obema nogama (Bayley, 1993; v

Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 174). Tek je najprej zelo podoben hitri hoji; ena noga

je vedno na tleh, pri teku pa trdo stopajo na cela stopala (Safarino in Armstrong, 1986; v

Marjanovič Umek in Zupančič, 2004, str. 174). Malčkove noge so še zelo toge, ob teku tudi

pogosto padajo, saj imajo težave z ravnotežjem (Papalia in dr., 2001; v Marjanovič Umek in

Zupančič, 2004, str. 174). Šele okrog četrtega leta se razvije pravi tek. Najprej se razvije hoja

in šele nato sposobnost skakanja. Otroci najprej skačejo sonožno, po eni nogi pa šele okoli

četrtega leta, saj je za to potrebno bolj razvito ravnotežje (Marjanovič Umek in Zupančič, 2004,

str. 175).

11

Razvoj metanja predmetov

Začne se v šestem mesecu starosti. Dojenčki najprej predmete iz sedečega položaja enostavno

spuščajo na tla, kasneje v drugem letu pa z nenatančnimi gibi predmete mečejo stoje. Pri tem

se z obrazom obrnejo v smer metanja, ki je še nenatančna (Bee, 1994; v Marjanovič Umek in

Zupančič, 2004, str. 176).

Predmet pogosto leti visoko nad malčkovo glavo in pade na tla blizu njegovih nog. Z razvojem

se poveča sposobnost nadzora mišic, kar pa otroku omogoča, da pred metom obrne trup v eno

stran in nato v drugo, ko iztegne roko v met (Safarino in Armstrong, 1986; v Marjanovič Umek

in Zupančič, 2004, str. 176).

Nadzor glave

Večina novorojenčkov lahko obrne glavo levo ali desno, če leži na hrbtu. Če novorojenček leži

na trebuhu, jo večinoma lahko dvigne vsaj toliko, da jo obrne na drugo stran.

Pri starosti od dveh do štirih mesecev rečemo, da otroci »pasejo kravice«, kar pomeni, da lahko

držijo glavo pod kotom 45 stopinj in jo nato nadzorovano spustijo. Do tretjega meseca je otrok,

tudi če ga premikamo v pokončnem položaju, sposoben glavo držati pokonci in trdno, brez naše

opore (Kranjc, Nemec, 2013, str. 49).

3.4 GIBALNE SPRETNOSTI OTROKA DO 3. LETA STAROSTI

Gibalni razvoj poteka v smeri od glave proti nogam (cefalokavdalna smer) in od hrbtenice proti

okončinam (proksimodistalna smer). Cefalokavdalna smer pomeni, da otrok nadzira najprej

mišičje glave, nato vratu in ramen, trupa ter nazadnje nog in rok. Proksimodistalna smer pa

pomeni nadzor mišic od centra telesa navzven (Nemec in Kranjc, 2013, str. 48).

Pri štirih mesecih otrok že lahko sedi v naročju in se poskuša plaziti v legi na trebuhu. Okoli

desetega meseca otrok že sedi brez opore. S prvimi koraki se otroku odpre čisto nov svet.

Otrokova hoja je najprej zelo negotova, vendar hitro napreduje in pri približno osemnajstem

mesecu otrok poskuša tekati. Otrok je z dneva v dan močnejši in spretnejši. Do treh let usvoji

vse naravne oblike gibanja: plazenje, hoja, tek, valjanje, ujemanje, nošenje, potiskanje,

lovljenje, vese, dvigovanje … (Videmšek in Visinski, 2001, str. 20).

12

3.5 GIBALNE SPRETNOSTI OTROKA OD 3. DO 6. LETA

STAROSTI

Gibalni razvoj otroka silovito napreduje v obdobju od 3. do 6. leta starosti. Gibanje postaja

spretnejše, smotrno in gospodarno. Gibalne spretnosti z razvojem postajajo vse bolj zahtevne.

Otrok se srečuje z učenjem vedno novih spretnosti, ki pa se postopno prilagajajo in združujejo

v vse bolj celovite sisteme gibalnih dejavnosti (Videmšek in Visinski, 2001, str. 20).

Meje posameznikovih potencialov za izvajanje določenih gibalnih spretnosti, nakazuje raven

motoričnih sposobnosti (Magill, 1998, v Pišot in Planinšec, 2005, str. 41).

3.6 GIBALNE SPOSOBNOSTI

Gibalne sposobnosti določajo celotno gibalno stanje človeka. Z njihovo pomočjo lahko

opravljamo gibalne naloge in so v osnovi odgovorne za izvedbo vseh naših gibov. Gibalne

sposobnosti odraslih se razlikujejo od gibalnih sposobnosti otrok (Videmšek in Pišot, 2007, str.

68).

Za izvedbo naših gibov, so odgovorne gibalne oziroma motorične sposobnosti. So delno

pridobljene kar pomeni, da so odvisne od načina našega življenja in delno prirojene, torej dane

ob rojstvu. Poznamo šest primarnih motoričnih sposobnosti: moč, hitrost, ravnotežje, gibljivost,

koordinacija, preciznost in eno funkcionalno sposobnost: vzdržljivost. (Videmšek idr., 2003,

str. 39).

3.7 OBLIKE DELA NA GIBALNEM PODROČJU V PREDŠOLSKEM

OBDOBJU

V predšolski vzgoji ločimo tri različne oblike dela: skupinsko delo, frontalno delo in

individualno delo (Zajec idr., 2010)

Skupinska oblika dela: klasična vadba po postajah različnimi izpeljavami – delo z dodatnimi

nalogami in delo z dopolnilnimi nalogami ter igralne skupine.

Frontalna oblika dela: poligon, štafetne igre idr.

Individualna oblika dela: te pri predšolski športni vzgoji ne poudarjamo, saj je eden izmed ciljev

pritegniti otroke v socialno integracijo. Navadno se pojavlja znotraj frontalnega ali skupinskega

dela.

V nadaljevanju bom opisala obliki, ki sta bili uporabljeni v empiričnem delu raziskave.

13

3.7.1 VADBA PO POSTAJAH

Otroci vadijo v skupinah, ki so lahko homogene ali heterogene. V posamezni skupini imamo

praviloma od 2 do 5 otrok. Otroci opravljajo različne naloge na postajah, razporejenih po vsem

prostoru. Število postaj je odvisno od števila otrok, velikosti prostora in cilja, ki smo si ga

postavili. Skupine vadijo na istem prostoru od 2 do 5 minut. Otroke zberemo na podlagi

različnih kriterijev, glede na namen vadbe (po starosti, spolu, sposobnosti, znanju, vedenjskem

vzorcu …). Vzgojitelj je prisoten na tisti postaji, kjer je potrebna pomoč ali varovanje, na ostalih

postajah otroci utrjujejo že znane, enostavne vaje. Po nekajminutni vadbi skupine zamenjajo

prostor v smeri urinega kazalca ali puščic (Videmšek in Visinski, 2001, str. 55).

3.7.2 POLIGON

Raznovrstna orodja ali ovire, ki omogočajo hiter prehod, so postavljena tako, da tvorijo krožno

stezo. Naloge so lahke in enostavne, način izvedbe pri mlajših skupinah ni točno predpisan. Gre

za čim bolj hitro in skladno obvladovanje vseh ovir na določeni poti. Otroci začnejo vaditi na

različnih mestih. Poligon pretečejo nekajkrat zaporedoma. Naloge, ki povzročajo zastoj,

poenostavimo, izločimo ali postavimo vzporedno oviro, na kateri je možno prehitevanje.

Poligon običajno sestavljamo tako, da je vsaka naloga namenjena razvijanju določene

motorične sposobnosti (ravnotežje, moč, hitrost, koordinacijo, natančnost) in utrjevanje

gibalnih znanj (Videmšek in Visinski, 2001, str. 59).

3.8 PODROČJE GIBANJA V KURIKULUMU

Kurikulum za področje gibanja mora biti prilagojen različnim potrebam, interesom in

sposobnostim otrok, tako da optimalno prispeva k njihovemu razvoju in zdravju. Prijetno in

zaupno vzdušje, v katerem imajo otroci možnost izbire, raziskovanja in odkrivanja izvirnih

rešitev nalog, ima velik pomen pri motivacijo za izvajanje iger (Pišot in Jelovčan, 2006, str.

49).

Kurikulum za vrtce (1999, str. 25) spodbuja, naj vzgojitelji otrokom vsakodnevno omogočijo

različne dejavnosti v prostoru in na prostem, ter spodbujajo k spoznavanju in razvijanju gibalnih

sposobnosti ter usvajanju nekaterih gibalnih konceptov. Potrebi po igri in gibanju sta otrokovi

primarni potrebi, preko katerih otroci v predšolskem obdobju pridobivajo raznovrstne gibalne

izkušnje, ki jim prinašajo veselje in zadovoljstvo.

Globalni cilji s področja gibanja, ki jih navaja Kurikulum za vrtce (1999, str. 26) so naslednji:

14

– omogočanje in spodbujanje gibalnih dejavnosti otrok,

– zavedanje lastnega telesa in doživljanje ugodja v gibanju,

– omogočanje otrokom, da spoznavajo svoje gibalne sposobnosti,

– razvijanje gibalnih sposobnosti,

– pridobivanje zaupanja v svoje telo in gibalne sposobnosti,

– usvajanje osnovnih gibalnih konceptov,

– postopno spoznavanje in usvajanje osnovnih prvih različnih športnih zvrsti,

– spoznavanje pomena sodelovanja ter spoštovanja in upoštevanja različnosti.

4 NTC-PEDAGOŠKI PRISTOP

Program učenja NTC daje odgovor na vprašanje, kako stimulirati velike potenciale naših

malčkov pred vstopom v šolo. Dejstvo je namreč, da inteligentnost ni odvisna zgolj od števila

živčnih celic (genskega potenciala), temveč tudi od števila povezav med nevroni. Največje

število sinaps se oblikuje od tretjega do petega leta in nekaj manj do sedmega leta. Do sedmega

leta se ustvari 75 % naših stalnih sinaps, do dvanajstega leta 95 %, do štiriindvajsetega leta 98

% in do konca življenja imamo od 2% do 3% sinaps, ki se nenehno obnavljajo (Rajović, 2015).

Mariam Diamond s kalifornijske univerze Berkley je dokazala, da je število sinaps pomembno

povezano z ravnjo miselnih zmožnosti. Če ni stimulacij oziroma stimulativnega okolja, je

število nevronskih povezav manjše, to pa povzroča redkejšo nevronsko mrežo ter zmanjšanje

intelektualnih sposobnosti ter miselnih zmožnosti (Juriševič, Rajović in Drgan, 2010, str. 5).

Rajović še dodaja, da število sinaps pomembno vpliva tudi na govor, kajti za to, da otrok

spregovori, je potrebnih milijarde sinaps, ki pa jih imajo otroci danes vse manj (2013; v

Banjanac, 2013).

»Program NTC-učenje je pedagoški pristop, ki temelji na spoznanjih o razvoju in delovanju

možganov: starše, vzgojitelje in učitelje sistematično usmerja k tistim igralnim dejavnostim z

otroki, ki še posebno dobro vplivajo na nastajanje in utrjevanje možganskih povezav (t. i . sinaps

med nevroni) v času njihovega najintenzivnejšega razvoja, tj. od rojstva do približno desetega

oziroma dvanajstega leta starosti.« (Jurišević idr., 2010, str. 12).

Cilj NTC-programa je, da otroke pravilno spodbudimo v obdobju, ko se intenzivno oblikujejo

vzorci razmišljanja, sklepanja in povezovanja in z vnašanjem različnih iger in nalog

spodbujamo razvijanje funkcionalnega znanja (Rajović in Podgornik, 2015).

15

4.1 ZAČETEK IN RAZVOJ

Avtor programa je Ranko Rajović s svojimi sodelavci z Oddelka za nadarjene otroke (Nikola

Tesla Centar Novi Sad), ki deluje pod okriljem mednarodne Mense. Je dolgoletni član

štiričlanskega komiteja svetovne Mense za nadarjene otroke, specialist interne medicine in

sodelavec UNICEF-a za izobraževanje. NTC-program temelji na prenosu znanj iz

nevrofiziologije na področje izobraževanja. Rajović je na samem začetku ustvarjanja programa

izvajal prve vaje v igri in pogovoru z najmlajšim sinom Danilom. Ker so bili rezultati nad vsemi

pričakovanji, je s takšnim načinom dela nadaljeval. Danes predava v različnih državah tako

staršem kot vzgojiteljem in učiteljem.

Poslušalce želi ozavestiti o težavah sodobnega časa (premalo gibanja in preveč tehnologije) ter

jih uči, da otrok ne more priti do dobrih rezultatov, če se uči reproduktivno. Pomembno je

uporabno znanje, kar pomeni, da otrok informacije, ki jih ima, vzporedno povezuje (Banjanac

Lubej, 2013). V Sloveniji se je začel program poskusno uvajati leta 2009, in sicer v treh vrtcih:

Morje Lucija, Brdo Ljubljana in Nova Gorica ter osnovni šoli Antona Ukmarja Koper. Prve

izkušnje so pokazale, da se otroci ob izvajanju igralnih dejavnosti iz NTC-programa zabavajo,

družijo, igraje učijo ter tako miselno napredujejo (Jurišević, Rajović, Drgan, 2010).

4.2 METODOLOGIJA PROGRAMA

Program je sestavljen iz treh sklopov dejavnosti, ki spodbujajo razvoj in aktivnost sinaps v

možganih, prispevajo k učinkovitejšemu pomnenju ter razvijajo funkcionalno mišljenje. V

nadaljevanju so dejavnosti opisane po posameznih sklopih. (Jurišević, Rajović, Drgan, 2010).

I. FAZA – spodbujanje razvoja sinaps v možganih

Prvo fazo deli Rajović na motorične dejavnosti (vaje rotacije, vaje ravnotežja, vaje za

dinamično prilagajanje očesa) in vaje za razvoj drobnogibalnih spretnosti. Poudarja, da prihaja

znotraj možganov do razvoja pomembnih centrov, kjer se ustvarja celotna mreža sinaps.

Neaktivni nevroni in sinapse odmrejo, zato je zelo pomembno, da vzpostavimo interakcijo med

vrtcem, šolo, učenjem skozi igro, učenjem s pomočjo novih tehnologij, pri tem pa ne pozabimo

na enostavne otroške igre, kot so plezanje, skakanje, tekanje … (Rajović, 2013, str. 6).

Rajović v knjigi ponuja zelo preproste in koristne motorične in grafomotorične vaje, saj s

pomočjo takšnih dejavnosti otroci odkrivajo najboljše rešitve za preprečevanje preprek,

nezavedno odkrivajo svojo koordinacijo ter občutek za prostor, s tem pa povečujejo število

sinaps (Rajović, 2015, str. 127).

16

II. FAZA – spodbujanje pomnenja z asociacijami

Druga stopnja vključuje prepoznavanje abstraktnih pojmov, njihovo povezovanje, ter spretno

obvladovanje abstraktnih klasifikacij, seriacij in asociacij. (Rajović, 2015, str. 128). Način, na

katerega se otroci podatkov učijo, predstavlja najnižjo raven učenja. Govorimo o

reproduktivnem učenju. To zahteva, da si otrok snov nekajkrat prebere, jo ponavlja in zapomni,

vendar pa na koncu precej informacij pozabi ali pa jih ne zna povezati med seboj. S takim

učenjem lahko torej oviramo razumevanje pojmov oziroma njihovih vsebin. NTC učenje, pa

predstavlja ravno nasprotno. Otrok se je z različnimi tehnikami sposoben naučiti določeno snov

na bolj zanimiv način, ki je podoben igri (Rajović, 2015, str. 117).

III. FAZA – spodbujanje funkcionalnega mišljenja

Ta del programa NTC-učenja predstavljajo ugankarska in stimulativna vprašanja. Logično

razmišljanje in hitro reševanje problemov je po najnovejših raziskavah mogoče tudi uriti.

Ugankarske zgodbe ustvarijo situacijo ob kateri morajo otroci veliko razmišljati in vztrajati, ob

tem pa doživljajo radost (Rajović, 2015, str. 85).

4.3 VAJE ZA SPODBUJANJE RAZVOJA SINAPS V MOŽGANIH

V empiričnem delu sem z otroki izvajala le vaje, ki spadajo v prvo fazo NTC-programa.

Osredotočila sem se na motorične dejavnosti, zato so spodaj podrobneje opisane le te

dejavnosti.

Osnovni namen vsakdanjega izvajanja motoričnih dejavnosti je stimulacija nevronske mreže.

K motoričnim dejavnostim uvrščamo predvsem vaje, ki se redko izvajajo: rotacije, ravnotežje

in vaje za dinamično prilagajanje očesa (Rajović, 2015, str. 103).

Motorične sposobnosti so, kot pravi Rajović (2015, str. 27), sposobnosti otroka za reševanje

motoričnih nalog in so pogoj za uspešno gibanje. Pri vajah za ravnotežje, rotacijo in dinamično

prilagajanje očesa velja metodični pristop k vsaki dejavnosti, tako kot to velja za vse vaje v

športu.

Pri tem je potrebno upoštevati naslednja načela: načelo vsakodnevnega treninga, načelo

postopne obremenitve, načelo ponavljanja, načelo zavedanja, načelo jasnosti, načelo

vsestranskosti, načelo izobraževalne usmerjenosti.

17

Upoštevati je potrebno tudi naslednje metode: sintetično ali celovito metodo, analitično ali

razčlenjevalno metodo, kompleksno metodo ali kombinacijo sintetične in analitične metode. V

okviru programa NTC-sistema učenja najpogosteje uporabljamo celovito metodo (Rajović,

2015).

4.3.1 TELESNO-GIBALNE IGRE

Vaje rotacije

V tej skupini je ogromno vaj. Večina vaj zahteva, da se otrok z razširjenimi rokami vrti okoli

svoje osi približno 10–15 sekund. Sem spadajo tudi igre, kot so »slepe miši«, vrtenje okoli

obroča, tek po cikcak linijah v prostoru itn. Vrtenje okoli lastne osi je eden najzahtevnejših

premikov v prostoru. Njegov pomen postane jasen, ko spoznamo, katere strukture sodelujejo v

njem (vestibularni aparat notranjega ušesa, strukture možganskega debla, jedra velikih in malih

možganov ter III., IV. in VI. lobanjski živec).

Tako zapleten fiziološki proces se mora razviti v začetnih letih življenja, zato je jasno, zakaj

morajo otroci razvijati te sposobnosti (Rajović, 2013).

Vaje ravnotežja

Med vaje za ravnotežje spadajo razne vaje s skakanjem, preskakovanjem, hojo po gredi, ravni

ali vijugasti liniji, prevali itn. Tudi te vaje enako kot vaje rotacije razvijajo veliko število sinaps

(Rajović, 2013).

4.3.2 VAJE ZA AKOMODACIJO

Prilagajanje očesa se razvije s hitrimi gibi očesa, s spremljanjem predmetov, tekom in

preskakovanjem ovir. Z gledanjem televizije in računalnika pa vse bolj zanemarjamo razvoj te

izredno pomembne funkcije očesa. Posledica vsega tega je manjše število sinaps v možganih.

Kot pravi Rajović (2015), je idealni pripomoček za izvajanje teh vaj, saj se oko med

spremljanjem žoge ves čas prilagaja (med dvema ognjema, podajanje žoge, metanje žoge v kož,

kotaljenje žoge ipd.). Vaje s tekom, preskakovanjem in plazenjem prav tako pomagajo pri

razvoju prilagajanja očesa.

4.4 NTC-PRISTOP V POVEZAVI S KURIKULOM

NTC-program učenja lahko prepoznamo v različnih načelih, ki jih narekuje Kurikulum za vrtce.

18

Eno izmed takih načel je načelo enakih možnosti, po katerem otrokom omogočimo

enakovredne pogoje za optimalen razvoj vsakega posameznika, demokratičnosti in pluralizma,

kjer Kurikulum za vrtce narekuje, da moramo otrokom ponuditi različne metode in načine dela

ter čim bolj pester izbor vsebin in dejavnosti ali pa načelo razvojno–procesnega pristopa, kjer

je zapisan cilj, da v dejavnostih ni poudarek na pravilnih ali nepravilnih odgovorih, temveč na

otrokovem izražanju razmišljanju in dojemanju (Kurikulum za vrtce, 1999, str. 12).

Vaje v programu NTC-učenja niso del rednega Kurikuluma za vrtce, a ustrezajo vsem njegovim

kriterijem. Te vaje delujejo stimulativno na fizični in umski razvoj otrok (Rajović, 2013, str.

18). NTC-program nam z različnimi metodami pomaga uresničiti cilje iz Kurikuluma za vrtce.

II. EMPIRIČNI DEL

1 OPREDELITEV PROBLEMA

Govorni in gibalni razvoj sta medsebojno povezana. Govor je namreč gibalna dejavnost, ki je

odvisna od uravnavanja mišičnega tonusa. Da bi se kompleksni gibi govornih organov lahko

dobro razvili, se mora predhodno in vzporedno razvijati gibanje celega telesa (Lesjak Skrt,

2008). Tudi Ranko Rajović, avtor pedagoškega pristopa NTC, poudarja, da je pomembno

zgodnje razvijanje motoričnih sposobnosti in spodbujanje razvoja sinaps v možganih, saj te

spodbujajo k večji pozornosti, divergentnemu razmišljanju in pridobivanju funkcionalnega

znanja (Rajović, 2015). Dodaja, da ima 50 % otrok v Sloveniji govorne težave. Čeprav otroci

razumejo, ne govorijo, saj je za to, da otrok spregovori, potrebnih milijarde sinaps, ki pa jih

imajo otroci vse manj (Rajović, 2013). Ključnega pomena pri natančni izgovarjavi in

fonološkem zavedanju glasov je zavedanje sebe v gibanju. Za pridobivanje posameznih glasov

so v pomoč določena gibanja. Za to, da se glas oblikuje, je potrebnih več različnih mišičnih

skupin, pomemben pa je tudi položaj celega telesa (Lesjak Skrt, 2008).

V Vrtcu Galjevica, v katerem sem zaposlena, je eno izmed prednostnih področij tudi razvijanje

pedagoškega pristopa NTC-učenje, zato sem se odločila, da z eksperimentalno in s kontrolno

skupino preverim, v kolikšni meri spodbujanje razvoja sinaps z izvajanjem telesno-gibalnih vaj

in vaj za akomodacijo po načelih NTC-pristopa vpliva na razvoj govora.

Rajović opozarja, da je pri izvajanju teh dejavnosti zelo pomemben metodični pristop, pri

katerem je potrebno upoštevati naslednja načela in metode, ki sem jih v raziskavi upoštevala:

načelo vsakodnevnega treninga, načelo postopne obremenitve, načelo ponavljanja, načelo

19

zavedanja, načelo jasnosti, načelo vsestranskosti ter načelo izobraževalne usmerjenosti ter

sintetična ali celovita metoda (Rajović, 2015, str. 27).

2 CILJ

Cilj diplomskega dela je z ocenjevalno lestvico govora raziskati, v kolikšni meri telesno-gibalne

vaje in vaje za akomodacijo po načelih NTC-pristopa vplivajo na razvoj govora.

3 RAZISKOVALNI VPRAŠANJI

RV1: Ali bodo otroci, ki bodo deležni spodbujanja razvoja sinaps v možganih s telesno-

gibalnimi vajami in vajami za akomodacijo po načinu NTC-učenja, na govornem področju bolje

napredovali, v primerjavi z otroki, ki teh spodbud ne bodo imeli?

RV2: Kakšen bo napredek (če bo) v eksperimentalni skupini na področju govornega

razumevanja v primerjavi z govornim izražanjem?

4 METODOLOGIJA

4.1 RAZISKOVALNA METODA

Raziskovalna metoda, ki sem jo uporabila, je deskriptivna metoda zbiranja podatkov.

Praktični del naloge sem izvedla v vrtcu z dejavnostmi, ki sem jih v ta namen pripravila po

metodi NTC. Skušala sem ugotoviti, v kolikšni meri telesno-gibalne vaje in vaje za

akomodacijo po načelih NTC- pristopa vplivajo na razvoj govora.

4.2 VZOREC

Vzorec je neslučajnostni. V raziskavo je bilo zajetih 10 otrok od tega jih je bilo 5 v

eksperimentalni skupini, s katerimi sem dva meseca vsakodnevno izvajala telesno-gibalne vaje

in vaje za akomodacijo, 5 pa jih je bilo v kontrolni skupini. Pred izvajanjem vaj sem z

ocenjevalno lestvico govora pri vseh desetih otrocih preverila govorno razumevanje in govorno

izražanje ter rezultate primerjala s ponovno oceno govora po dveh mesecih. Pred ocenjevanjem

govora otrok sem za soglasje prosila starše otrok, ki sem jih vključila v raziskavo.

4.3 PRIPOMOČKI

V literaturi obstajajo različne lestvice za ocenjevanje govora otrok, vendar za potrebe tega

diplomskega dela nobena ni popolnoma ustrezna, zato sem s pomočjo izbrane strokovne

20

literature (viri) sestavila priložnostno ocenjevalno lestvico govora za otroka, starega od 2 do 3

let. Lestvica je sestavljena za ocenjevanje govornega razumevanja ter govornega izražanja

otrok. Obe področji (govorno razumevanje in govorno izražanje) sta sestavljeni iz devetih

komponent govora, ki sem jih ocenjevala.

Pri nalogah sem si pomagala z različnimi pripomočki, in sicer s stvarnimi predmeti in s

slikovnimi materiali.

Stvarni predmeti: jabolko, hruška, piškot, korenje, oreh. kocke, kljukice za obešanje perila,

avtomobili, velika in mala žlica, velika in mala kocka, velika in mala žoga, njegov čevelj,

njegov copat, moj čevelj, moj copat, dolga in kratka palica, dolga in kratka barvica, dolg in

kratek trak.

Slikovne predloge: pikapolonica, medved, žaba, krava, kača, omara, stol, miza, okno, vrata,

noge, roke, glava, usta, ušesa, nos, list s štirimi različno obarvanimi krogi: rdeč, zelen, bel,

črn, tri slike dečkov in tri slike deklic, ena roža, več rož, ena žoga, več žog, ena zvezda, več

zvezd, kuhar, zdravnik, gasilec, stol, avto, nož.

4.4 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Tehniki zbiranja podatkov sta bili ocenjevalna lestvica govora ter opazovanje otrok. Pred

izvajanjem dejavnosti sem preverila govorne zmožnosti vseh desetih otrok in ugotovitve vpisala

v preglednico.

Z eksperimentalno skupino smo dva meseca z metodo igre vsakodnevno izvajali vaje po načelih

NTC-pristopa, ki spodbujajo razvoj sinaps v možganih.

Vaje so bile združene v obliki postaj in poligona ter so namenjene spodbujanju telesno-

gibalnega razvoja (vaje rotacije, ravnotežja) in spodbujanju akomodacije (igre z žogo,

opazovanje, preskakovanje …). Vključila sem tudi igro po načelih NTC, ki sem jo poimenovala

Polžek Poldi. Pravila in potek igre sem določila sama, pri tem pa sem upoštevala vse elemente,

ki spodbujajo telesno-gibalni razvoj.

S kontrolno skupino dejavnosti nisem izvajala, ampak samo preverila govorne zmožnosti ter

ugotovitve vpisala v preglednico.

Med izvajanjem dejavnosti sem otroke opazovala ter zapisovala njihove odzive, napredke ter

morebitne težave. Dejavnosti sem izvajala na prostem in v igralnici. Začetne otrokove govorne

sposobnosti sem po končanih dejavnostih primerjala s končnimi in rezultate interpretirala. Med

21

seboj sem primerjala rezultate eksperimentalne in kontrolne skupine in rezultate s področja

govornega izražanja v primerjavi z govornim razumevanjem ter na podlagi tega odgovorila na

raziskovalni vprašanji.

4.5 POSTOPEK OBDELAVE PODATKOV

Podatke, ki sem jih dobila z ocenjevalno lestvico, sem obdelala tako, da sem za vsakega otroka

posebej seštela število doseženih točk, dobljene rezultate pa predstavila z grafi in kratkimi

interpretacijami. Preglednice z rezultati po posameznih ocenjevalnih komponentah sem dodala

kot prilogo k diplomskemu delu.

5 IZVEDBA DEJAVNOSTI

Pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti sem upoštevala metodični pristop, za katerega tudi

Rajović pravi, da je zelo pomemben. Sledila sem naslednjim načelom: načelu vsakodnevnega

treninga, načelu postopne obremenitve, načelu ponavljanja, načelu zavedanja, načelu jasnosti,

načelu vsestranskosti, načelu izobraževalne usmerjenosti ter sintetične ali celovite metode.

Vse dejavnosti so potekale v igri, saj je igra naravna oblika aktivnosti otroka. (Jurišević idr.,

2010). Igra otroka močno pritegne k udeležbi, ga motivira in vspodbudi k ponavljanju, pri tem

pa se v možganih ustvarjajo nove povezave, otrok se uči in s ponavljanjem novo znanje utrdi

in doseže višjo raven miselnih procesov.

Vaje sem združila v obliki vadbe po postajah, vadbe na snegu in poligona. Če so nam vremenske

razmere to omogočale, smo dejavnosti izvajali na prostem, drugače pa v igralnici.

Kot zanimivost sem na koncu tega poglavja opisala še igro po načelih NTC, ki sem jo

poimenovala Lačna muca. Pravila in potek igre sem določila sama. Igro sem večkrat ponudila

med prosto igro. Otroci so se igro večkrat in radi igrali.

VADBA PO POSTAJAH

TEMA: Vrnimo živalim njihove mladičke

Prve tri tedne so otroci vadili po postajah. Cilj vadbe je bilo spoznavanje in utrjevanje

motoričnih dejavnosti, ki vsebujejo vaje, ki se redko izvajajo.

To so vaje ravnotežja, rotacije in vaje za dinamično prilagajanje očesa. Ker je vadba po postajah

za dvoletnike precej zahtevna in je potrebno veliko pomoči in usmerjanja, sem hkrati pripravila

22

le dve postaji (vajo ravnotežja in rotacije). Tretjo postajo oz. vajo za dinamično prilagajanje

očesa smo izvajali posebej. Otroke sem razdelila v dve homogeni skupini. V eni skupini sta bila

dva otroka, v drugi trije Včasih sem v igro vključila tudi druge otroke iz skupine, ki so eno leto

starejši.

To sem naredila predvsem na začetku tedna, kadar sem otrokom kazala nove vaje, saj so na ta

način sposobnejši otroci pomagali manj sposobnim oziroma so jim bili dober zgled. Otroci so

pomagali izgubljene živalske mladiče vrniti k svojim materam. Vsaka postaja je imela svojo

oznako (žival). Pot, po kateri so prenašali živalske mladiče, pa se je iz tedna v teden spreminjala

in nadgrajevala. Otrok je na eni postaji vadil od 2 do 3 minut.

Prvi teden (22. 1–26. 1)

1. postaja: vaja za ravnotežje

Otrok hodi po ravni črti in pri tem ohranja ravnotežje. Glavo ima pokončno oz. gleda naravnost.

Smeri gibanja mora slediti s perifernim vidom.

Slika 1: Hoja po ravni črti

2. postaja: vaja za rotacijo

Otroci v počasnem tempu tečejo po vijugasti črti, ki sem jo narisala s kredo. Enako kot pri

prejšnji vaji je pomembno, da otrok drži glavo pokonci ozirom gleda naravnost.

23

Slika 2: Hoja po vijugasti črti

3. postaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa

Otroci sedijo v paru z razširjenimi nogami in si podajajo žogo s kotaljenjem po tleh.

Slika 3: Kotaljenje žoge v paru

OPAŽANJA

Otrokom sem podala navodila in zelo so se razveselili, saj je bilo to zanje nekaj novega, še ne

poznanega. Čeprav sem na začetku navodila podala jasno in vsako vajo pokazala v celoti od

začetka do konca, otroci navodil niso upoštevali v celoti oziroma jih niso razumeli. Med

izvajanjem je bilo zato potrebno veliko usmerjanja in pomoči, da so bili v gibi v celoti izvedeni

pravilno. Pozornost in koncentracija otrok je bila zelo kratka. To je bilo mogoče opaziti

predvsem pri dečku in deklici, ki sta potrebovala veliko dodatne spodbude, saj sta se dejavnosti

naveličala že po nekaj minutah.

Na prvi postaji, pri vaji za ravnotežje, so otroci pomagali mamici medvedki. Vsi so bili zmožni

hoje po črti, vendar niso hodili natančno po njej. Nihče od otrok med hojo ni uspel držati glave

pokončno oziroma pogleda usmeriti naprej. Pogled je bil pri vseh otrocih usmerjen v tla, kar

pomeni, da je pri njih periferni vid še slabo razvit.

24

Velik izziv jim je predstavljala že sama hoja po ravni črti. Enako je bilo opaziti tudi pri drugi

postaji – vaji za rotacijo. Na tej postaji so pomagali mamici miški. Po vijugasti črti je tekel le

en deček, ostali so tekli naravnost. Pri kotaljenju žoge so potrebovali veliko spodbude, saj so

žogo, ko so jo dobili v roke, želeli tudi obdržati. Drugače jim samo kotaljenje ni predstavljalo

posebnih težav.

Drugi teden (29. 1–2. 2)

1. postaja: vaja za ravnotežje

Otrok hodi po debeli vrvi. Pri tem drži roke v rahlem odročenju in z njimi lovi ravnotežje. Glavo

drži pokonci in s perifernim vidom spremlja smer gibanja.

Slika 4: Hoja po debeli vrvi

2. postaja: vaja za rotacijo

Otroci tečejo cikcak do postavljenih stožcev in se ga dotaknejo.

Slika 5: Tek do stožcev

25

3. postaja: vaja za akomodacijo

Otroci se razporedijo v krog in si podajajo žogo z obema rokama v višini prsi prvemu otroku

na svoji desni.

Slika 6: Podajanje žoge v krogu

OPAŽANJA

Tokrat so otroci na prvi postaji hodili po debeli vrvi, kar je bil za njih seveda še večji izziv. Le

en deček je uspel nekajkrat dvigniti pogled in gledati naravnost, vendar za zelo kratek čas. Na

drugi postaji so vajo izvajali veliko bolje kot predhodni teden.

Sem in tja so kakšen stožec izpustili in se ga pozabili dotakniti, drugače pa so vajo izvajali

pravilno. Dva otroka sta žogo podala izpred prsi, vendar je bil met še zelo nenatančen.

Žogo z izročenimi rokami so ujeli vsi otroci vsaj štirikrat ali manj, razen dveh otrok, ki žoge

sploh nista ujela, kar kaže na nizke sposobnosti na področju akomodacije oči in koordinacije

gibov pri njima.

Tretji teden (5. 3–8. 2)

1. postaja: vaja za ravnotežje

Otroci hodijo po čutni poti, ki je rahlo dvignjena od tal, valovita in vijugasta. Med prečkanjem

otrok drži roke v rahlem odročenju in z njimi lovi ravnotežje. Glavo drži pokonci pogled pa je

usmerjen naprej.

26

Slika 7: Hoja po čutni poti Slika 8: Čutna pot

2. postaja: vaja za rotacijo

Otroci tečejo cikcak okoli postavljenih stožcev. Ko pridejo do desnega ga obtečejo po desni

strani, nadaljujejo s tekom do levega, ki ga obtečejo po levi strani in tako "slalomirajo" do

konca.

Slika 9: Tek okoli stožcev

3. postaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa

Otroci mečejo žogo in poskušajo zadeti obroč v oddaljenosti enega metra.

Slika 10: Met žoge skozi obroč

27

OPAŽANJA

Pogled usmerjen naprej in roke v odročenju med hojo otrokom še vedno predstavljata velik

izziv. Hojo po čutni poti so zmogli vsi, razen enega otroka. Na čutno pot je stopil zelo previdno

z eno nogo, drugo nogo pa je imel na tleh. Velikokrat je potreboval tudi mojo pomoč, pri držanju

za roko. Na drugi postaji so tokrat tekli okoli postavljenih stožcev, kar jim je povzročalo kar

nekaj težav. Stožcev so se še vedno dotikali tako, kot smo to počeli prejšnji teden.

Šele proti koncu tedna so pokazali pravilno izvajanje vaje in pravilno »slalomirali« med stožci.

Metanje žoge skozi obroč otrokom ni predstavljalo posebnih težav.

VADBA NA SNEGU IN IGRA POLŽEK POLDI

Četrti in peti teden nas je presenetil sneg, zato smo izkoristili priložnost in vaje izvajali kar na

snegu. Šesti teden pa smo se vsakodnevno igrali igrico Polžek poldi. Vaje tokrat nismo izvajali

po postajah, temveč vsi skupaj.

Četrti teden (12. 21–6. 2)

1. vaja: vaja za ravnotežje

Otroci hodijo ali tečejo po zapadlem snegu oziroma po vijugastih linijah zasnežene poti

Slika 11: Hoja in tek po snegu

2. vaja: vaja za rotacijo

Otroci se na snegu na moj znak začnejo vrteti v desno stran (en dan se vrtijo v eno, drug dan v

nasprotno smer) z odprtimi očmi. Skupaj štejemo do 15. Roke so v odročenju.

28

Na moj znak se otroci ustavijo, zamižijo in zadržujejo ravnotežje. Po kratkem premoru ponovijo

isto vajo. Ta cikel ponavljajo dvakrat do trikrat.

Slika 12: Vrtenje okoli svoje osi na snegu

3. vaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa

Otroci mečejo žogo/sneženo kepo in poskušajo zadeti cilj v oddaljenosti enega metra.

Slika 13: Ciljanje snežne kepe v steber

OPAŽANJA

Čeprav se je hoja po snegu na prvi pogled zdela lahka, se je izkazalo, da to ni tako. Otroci so

bili pri izvajanju prve vaje zelo okorni, predvsem deček, ki predhodni teden ni zmogel hoje po

čutni poti. Večkrat ga je zaneslo in je padel na tla. Le dva otroka sta po snegu lahko tudi tekla,

ostali trije so le hodili. Po končani prvi vaji smo se spremenili v snežinke. Vrteli smo se okoli

svoje osi. Ta vaja je bila predvsem najbolj zabavna vaja. Otroci so se neizmerno zabavali in

komaj so čakali naslednji dan, da vajo ponovimo. Vrteli so se vsi. Nekateri hitreje, drugi

počasneje. Cilj, v katerega so otroci metali žogo ali kepo, smo vsak dan sproti določili skupaj,

npr: kamniti steber, vedro, sneženi mož ipd.

29

Peti teden (19.2 –23. 2)

1. vaja: vaja za ravnotežje

Otroci hodijo po snegu oziroma po vijugastih linijah zasnežene poti.

Slika 14: Hoja in tek po snegu

2. vaja: vaja za rotacijo

Otroci se na snegu na moj znak začnejo vrteti v desno stran (en dan se vrtijo v eno, drug dan v

nasprotno smer) z odprtimi očmi. Skupaj štejemo do 15. Roke so v odročenju. Na moj znak,

se otroci ustavijo, zamižijo in zadržujejo ravnotežje. Po kratkem premoru ponovijo isto vajo.

Ta cikel ponavljajo dvakrat do trikrat.

Slika 15: Vrtenje okoli svoje osi na snegu

3. vaja: vaja za dinamično prilagajanje očesa

Otroci mečejo žogo/sneženo kepo in poskušajo zadeti cilj v oddaljenosti enega metra.

30

Slika 16: Ciljanje žoge v zaboj

OPAŽANJA

V tem tednu so bili otroci na snegu že veliko bolj sproščeni in spretnejši pri hoji po snegu. Vsi

otroci sedaj tudi že tečejo po snegu, razen enega dečka, ki je še vedno previden, vendar tudi pri

njem ni več občutiti toliko strahu. Vsak dan je bolj pogumen in manj okoren. Proti koncu tedna

so otroci že sami vedeli, kaj bo sledilo in se po končani prvi vaji sami od sebe začeli vrteti okoli

svoje osi. Tudi deček in deklica, ki nista zamižala, sedaj to naredita.

Po petih tednih izvajanja vaj je bilo občutiti nekakšno prelomnico oziroma splošen napredek

otrok pri razumevanju in upoštevanju navodil. Otroci so se navadili na rutino vsakodnevnega

izvajanja vaj. S tem se je povečevala tudi njihova koncentracija. Sedaj tudi deček in deklica, ki

sta se v prvih tednih dejavnosti zelo hitro naveličala, vztrajata do konca.

Šesti teden (26. 2–2. 3)

IGRA: POLŽEK POLDI

CILJI:

– razvijanje koordinacije,

– razvijanje ravnotežja,

– rotacija,

– razvijanje vzdržljivosti,

– otrok razvršča (klasificira) po barvi,

– razvijanje prstne spretnosti.

31

POTEK

Debelo vrv oblikujemo v spiralo, tako da oblika spominja na polža s hišico. V škatli je polževa

hrana (plastična zelenjava/sadje). Otrok si izbere poljubno zelenjavo/sadje in jo s hojo po vrvi

nese vse do sredine spirale. Tam jo odloži v pravilno posodo glede na barvo (zelena hrana v

zeleno posodo, rdeča hrana v rdečo posodo) in se vrne nazaj po isti poti. Cilj igre je odnesti vso

hrano do posode in jo pravilno razvrstiti ter tako nahraniti polžka Poldija.

Sprememba težavnosti: razvrščanje treh ali več barv, večja polžja hišica. Namesto hrane lahko

uporabimo žoge ali druge pripomočke, ki jih lahko razvrščajo ne samo po barvi ampak tudi po

velikosti (majhno, veliko), obliki (okroglo, oglato), številu pik (žoga z eno piko v posodo z eno

piko) ipd. Oblikujemo lahko tudi dva ali več polžev. Otroci tekmujejo kdo prvi nahrani svojega

polža.

Slika 17: Razvrščanje po dveh barvah Slika 18: Razvrščanje po treh barvah–natikanka

Slika 19: Razvrščanje po velikosti Slika 20: Razvrščanje po velikosti

in obliki–vstavljanka

OPAŽANJA

Otroke je motivirala že priprava sredstev in napoved igre. Že v uvodnem pogovoru o polžku,

so izrazili zanimanje za sodelovanje. Otroke sem seznanila s pravili igre in nazorno pokazala

potek. Otroci so po vrvi (spirala) hodili individualno. Po vrvi so hodili bosi, kar je pri njih

pritegnilo še dodatno pozornost.

32

Vsak otrok si je sadje ali zelenjavo izbral po želji, povedal kaj si je izbral, kakšne barve je in

kam jo bo odložil. Otroci so bili zelo motivirani in ob dejavnosti izražali veselje, da so lahko

nahranili lačnega Poldija. Otroci so bili še posebno aktivni pri igri na prostem. Med hojo je bilo

otroke potrebno večkrat opomniti na pravilno izvajanje (roke v odročenju, pogled naravnost in

hoja po vrvi).

Prosti koncu tedna smo uporabili tudi druge pripomočke kot so natikanka, žoge in vstavljanka.

Otroci so lahko razvrščali po dveh ali več velikostih, barvah ali oblikah.

POLIGONI

Zadnje tri tedne so bile vaje združene v obliki poligona. Otrokom sem pripravila tri različne

poligone. Vsak poligon je imel svojo temo oziroma ime.

Sedmi teden (5. 3–9. 3)

TEMA: Z avtom na potep

CILJI:

– razvijanje ravnotežja,

– razvijanje akomodacije,

– rotacija.

POTEK

Otroci vsak s svojim volanom (obročom) v roki odidejo na potep. Na poti pa jih čaka nekaj

ovir. Najprej tečejo okoli postavljenih označevalcev (stožcev), potem morajo prečkati most

(stopalke oz. čutno pot), prestopiti oviro, preskočiti oviro (palico na tleh) ter se v krožnem toku

(v obroču) trikrat zavrteti okoli svoje osi.

Slika 21: Poligon v igralnici Slika 22: Poligon na prostem

33

OPAŽANJA

V sedmem tednu izvajanja vaj sem opazila napredek pri dečku, ki je po čutni poti hodil samo z

eno nogo. Sedaj ne potrebuje več pomoči in po čutni poto hodi tako kot ostali otroci z dvema

nogama. Še vedno pa je pri vseh pogled usmerjen predvsem v tla. Pogled dvignejo le za kratek

čas oziroma le takrat, kadar jih na to opozorim. Na roke so vedno bolj pozorni in jih skušajo

držati v odročenju. Vrtenje okoli svoje osi in vijuganje okoli stožcev pravilno izvajajo vsi otroci.

Oviro sonožno preskočijo in tudi sonožno doskočijo ter obdržijo ravnotežje vsi otroci, razen

enega otroka, ki ovire ne zmore preskočiti. Pri prestopanju ovire potrebujeta pomoč dva otroka.

Obroč vedno odložita na tla, se primeta za stožec ali prosita za pomoč in šele nato oviro

prestopita.

Osmi teden (12. 3–16. 3)

TEMA: Razmetane žogice

CILJI:

– razvijanje ravnotežja,

– razvijanje akomodacije,

– rotacija

– otrok razvršča (klasificira) po velikosti (veliko, majhno)

POTEK

Otrokom pokažem kaj se je zgodilo. Velike in male žoge so se pomešale med seboj. Prosim jih

za pomoč pri pospravljanju in jih opozorim, naj bodo pozorni, v kateri zaboj bodo pospravili

žogo. Velika žoga ima namreč svoje mesto v velikem zaboju, majhna pa v majhnem. Da pa bo

pospravljanje bolj zabavno, morajo žoge kotaliti in jih spraviti čez nekaj ovir. Otrok si izbere

žogo, ki jo želi pospraviti. Najprej jo mora zakotaliti pod most (oviro) in se nato še sam splaziti

pod njo, nadaljuje s kotaljenjem žoge okoli taburejev, potem jo vrže skozi obroč in šele nato

pospravi oziroma razvrsti v pravi zaboj. Pot nadaljuje po čutni poti vse do začetka, torej do

razmetanih žog. Dejavnost traja dokler niso pospravljene vse žoge.

34

Slika 23: Poligon »razmetane žogice«

OPAŽANJA

Otroci so bili pri tem poligonu najbolj razigrani, saj je žoga vedno dobro motivacijsko sredstvo.

Plazenje pod oviro otrokom ni predstavljalo težav, prav tako ne met žoge skozi obroč. Več

težav jim je predstavljajo kotaljenje žoge okoli taburejev. Pri izvajanju te vaje so bili površni in

so hiteli. Sicer pa so žogo kotalili vsi razen enega dečka. Opazila sem velik napredek pri vaji

za ravnotežje–prečkanje čutne poti. Čeprav jih je še vedno potrebno večkrat opomniti na

pravilno izvajanje vaje, so že pokazali pravilno tehniko izvajanja (roke v odročenju, pogled

usmerjen naravnost, hoja po vrvi) in to nekajkrat zapored ponovili.

Deveti teden (19. 3 - 23. 3)

TEMA: Rdeči tulipan in bela lilija

CILJI:

– razvijanje ravnotežja,

– razvijanje akomodacije,

– rotacija,

– otrok utrjuje dele rastline: cvet, steblo, list

– razvijanje prstne spretnosti

POTEK

Otrok si iz določene posodice izbere del rastline (cvet, steblo ali list), ki ga nese po deski,

nadaljuje s tekom okoli označevalcev (stožcev), nato sonožno skače iz obroča v obroč, dvakrat

preskoči oviro, se trikrat zavrti okoli droga, prečka hlode in nadaljuje pot po toboganu.

35

Ob spustu na tla del rastline, ki ga ima v roki, poimenuje in z ježkom pritrdi na slikovno

predlogo. Pri tem si lahko pomaga s fotografijo poleg. Pot nadaljuje s prestopom skozi oviro,

po debeli vrvi, vse do začetka, kjer si ponovno izbere naslednji del rastline. Dejavnosti je konec,

ko sta sestavljeni obe rastlini (rdeči tulipan in bela lilija). Na koncu si obe rastlini skupaj

pogledamo in ju poimenujemo. Za nagrado se igramo rajalno igro »Rdeči tulipan in bela lilija«.

Otrok, ki je izbran (rdeči tulipan oziroma bela lilija), se vrti na sredini, ostali hodijo v krogu po

čutni poti in pojejo pesem.

Slika 24: Poligon

Slika 25: Hoja po deblih

Slika 26: Otrok poimenuje del rastline Slika 27: Slikovna predloga

in ga pritrdi na slikovno predlogo

36

Slika 28: Rajalna igra »Rdeči tulipan in bela lilija« ob hoji po čutni poti

OPAŽANJA

Otroci so tokrat z gibanjem usvajali nova znanja tudi na drugem področju (narava). V

primerjavi s prvim tednom je bilo mogoče opaziti ogromen napredek. Otroci niso več tako

okorni, so veliko bolj gibčni. Opazi se tudi napredek v pozornosti in vzdržljivosti. Ovire, ki so

jim bile že znane, so premagovali pravilno, brez težav, malo težje je bilo pri novih ovirah, kot

je bilo prečkanje hlodov. Dva otroka sta imela pri tem kar nekaj težav in sta vmes stopila na tla.

Najbolj zabaven in hkrati tudi zahteven del je bil na koncu, ko so otroci hodili v krogu po čutni

poti in hkrati prepevali. Na ta način so bili otroci gibalno in hkrati tudi miselno aktivni.

IGRA: LAČNA MUCA

CILJI:

– razvijanje akomodacije,

– otrok prepozna sličico in jo poimenuje.

POTEK

Lačna muca (škatla z odprtino) je pojedla polovico sličic. Sliko, ki jo otrok izvleče, poimenuje

in čim prej „prepozna” ter poišče ustrezno sliko pred seboj na mizi. Sličici, ki sta par, položi v

svojo posodico. Igre je konec, ko ima vsaka sličica svoj par.

Sprememba težavnosti: otroci iščejo pare sličic glede na asociacije.

37

Slika 29: Igra Lačna muca Slika 30: Škatla oziroma lačna muca

Slika 31: Iskanje parov Slika 32: Iskanje parov po asociacijah

38

6 REZULTATI IN INTERPRETACIJA

Graf 1: Primerjava eksperimentalne in kontrolne skupine na govornem področju

Kot je razvidno iz grafov, so otroci, ki so bili deležni spodbujanja razvoja sinaps s telesno-

gibalnimi vajami in z vajami za koordinacijo, na govornem področju bolje napredovali v

primerjavi z otroki, ki teh spodbud niso imeli. Rezultati prvega testiranja kažejo, da so otroci

od 180 možnih točk dosegli skupno 109 točk (60,56 %), medtem ko so na drugem testiranju

dosegli 149 točk (82,78 %) in tako napredovali za 22,22 %. Kontrolna skupina pa je na prvem

testiranju od 180 možnih točk skupno dosegla 124 točk (68,89 %) in na drugem 141 točk (78,33

%). Kontrolna skupina je torej napredovala le za za 9,44 %, kar je za 12,78 % manj kot

eksperimentalna skupina.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Eksperimentalna skupina Kontrolna skupina

Rezultati

Rezultati prvega testiranja Rezultati drugega testiranja

39

Graf 2: Primerjava govornega razumevanja z govornim izražanjem

Otroci, ki so bili deležni spodbujanja razvoja sinaps, so bolje napredovali na področju

govornega izražanja v primerjavi z govornim razumevanjem. Na prvem testiranju so otroci na

področju govornega razumevanja od 90 možnih točk dosegli 65točk (72,22 %), na drugem pa

82 točk (91,11 %), torej so napredovali za 18,89%. Na področju govornega izražanja pa so na

prvem testiranju od 90 možnih točk dosegli 44 točk (48,89 %) in na drugem 67 točk (74,44 %),

kar pomeni da so napredovali za 25,55 %. Razlika v napredku med govornim razumevanjem in

govornim izražanjem ni tako velika. Rezultati na govornem izražanju so za 6,66 % boljši v

primerjavi z govornim razumevanjem.

0

10

20

30

40

50

60

70

80

90

100

Govorno razumevanje Govorno izražanje

Rezultati eksperimentalne skupine

Rezultati prvega testiranja Rezultati drugega testiranja

40

SKLEP

Namen diplomskega dela je bil preizkusiti različne telesno-gibalne vaje in vaje za akomodacijo

po načelih NTC-programa ter z ocenjevalno lestvico govora preveriti, v kolikšni meri te vaje

vplivajo na razvoj govora.

Na podlagi ocenjevalne lestvice govora, za otroke stare od 2 do 3 let, se je v eksperimentalni

skupini po dveh mesecih spodbujanja razvoja sinaps z vsakodnevnim izvajanjem telesno-

gibalnih vaj in vaj za akomodacijo na področju govora pokazal boljši napredek v primerjavi s

kontrolno skupino, v kateri otroci teh spodbud niso bili deležni. Napredek v eksperimentalni

skupini je bil za 12,78 % boljši kot v kontrolni skupini, kar pomeni, da motorične dejavnosti po

metodi NTC pomembno vplivajo na razvoj govora. Zavedam pa se, da so na rezultate lahko

vplivali tudi nekateri drugi notranji ali zunanji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora.

Zanimalo me je tudi, na katerem področju govora (govornem razumevanju ali govornem

izražanju) bo v eksperimentalni skupini viden večji napredek. Otroci so napredovali tako v

govornem izražanju kot v govornem razumevanju s 6 % večjim napredkom na področju

govornega izražanja. Rezultati torej kažejo na večji vpliv motorike na govorno izražanje, sicer

pa razlika v napredku v primerjavi z govornim razumevanjem ni tako velika.

Napredek pa ni opazen samo na govornem področju, ampak tudi na gibalnem. Otroci so na

podlagi opazovanja, v dveh mesecih gibalno zelo napredovali. V primerjavi s prvim tednom je

bilo na koncu opaziti ne samo boljšo gibljivost, ampak tudi večjo pozornost in vztrajnost pri

izvajanju vaj. Čeprav so jim na začetku nekatere vaje povzročale številne težave, jih sedaj v

veliki meri izvajajo brez težav. Opazila sem ogromen napredek pri izvajanju vaje za ravnotežje.

Začeli so s hojo po ravni črti, pri čemer so hodili nenatančno, s pogledom usmerjenim v tla, po

sedmih tednih vsakodnevnega izvajanja pa so hodili po čutni poti, ki so jo prečkali pravilno s

pogledom usmerjenim naprej in z odročenimi rokami, kar kaže na napredek v razvoju

perifernega vida. Menim, da je na napredek v veliki meri vplivalo načelo ponavljanja. Strinjam

se s trditvijo Rajovića (2015), da se na osnovi večkratnega ponavljanja ustvarijo stabilnejše

motorične navade in racionalnejša tehnika izvajanja gibov.

Opazila sem, da so otroci med prosto igro ali na sprehodu postali pozorni na robnike, na črte,

ki so narisane na tleh ipd. Pomembno se mi zdi, da opazimo otrokovo zanimanje in na podlagi

tega poskrbimo za spodbudno učno okolje in materiale.

41

V program sem vključila tudi starše. Seznanila sem jih s pomenom vaj NTC-učenja, nekatere

vaje predstavila in jih tako spodbudila k njihovemu izvajanju, saj menim, da sodelovanje in

pomoč staršev pri izvajanju NTC-učenja zagotovo prinaša še boljše rezultate. Kot sem izvedela

po pogovoru s starši, so otroci nekatere vaje že sami prenašali domov, kar le potrjuje, da so

dejavnosti otroke močno pritegnile in jih motivirale k ponavljanju.

Z raziskovalno temo pričujočega diplomskega dela sem prišla do sklepa, da imajo izbrane

dejavnosti, ki smo jih izvajali po načelih NTC-metode, pomemben vpliv na spodbujanje razvoja

sinaps v možganih, kar v veliki meri vpliva na govorni in gibalni razvoj otroka. Prva faza NTC

učenja, je gotovo dobra osnova za razvijanje funkcionalnega mišljenja ter razvijanje

učinkovitejšega pomnenja, k temu pa lahko poleg staršev močno pripomoremo tudi vzgojitelji,

zato bi vključevanje metode NTC v Kurikulum za vrtce priporočala prav vsem vzgojiteljem,

saj otroci tako v kar največji možni meri razvijajo svoje biološke danosti in potenciale.

Za izboljšanje aktualne situacije, bi bilo po mojem mnenju potrebno ozaveščanje vzgojiteljev

in staršev o pomenu igralnih dejavnosti, ki spodbujajo razvoj sinaps v možganih ter širjenje

primerov dobre prakse. Otroku ponudimo čim bolj kompleksno dejavnost, pri kateri naj bo ne

samo gibalno, temveč tudi miselno aktiven. Na ta način bomo v kar največji možni meri

spodbujali razvoj sinaps v možganih.

Igralne dejavnosti predstavljene v diplomskem delu, je v prihodnje smiselno nadgrajevati.

Vzgojitelj lahko s svojo kreativnostjo in inovativnostjo dejavnost razširi ali jo nadgradi z

novimi idejami, saj program NTC predvideva, fleksibilno stopnjevanje njihove zahtevnosti

glede na znanje in starost otrok.

42

LITERATURA IN VIRI

Banjanac Lubej, S. (2013). Znanost in tehnologija. Reproduktivno učenje je napaka ali kaj

imata skupnega sipa in France Prešeren? Pridobljeno: 24. 2 2018, s

http://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/reproduktivno-ucenje-je-napaka-ali-kaj-imata-

skupnega-sipa-in-france-preseren/305041

Banjanac, P. (2013). Spodbujanje razvoja učnih potencialov v predšolskem obdobju.

Pridobljeno: 25.3 2018, s http://vrtec-ciciban.si/wp-content/uploads/2013/04/rajovic-

spodbujanje-razvoja-učnih-potencialov.pdf

Buckley, B. (2003). Children's Communication Skills. London and New York: Routledge

Grilc, N. (2014). Govorno-jezikovne motnje: priročnik z vajami. Ljubljana: Zavod RS za

šolstvo.

Juriševič, M., Rajović, R. in Drgan, L. (2010). NTC-učenje: spodbujanje razvoja učnih

potencialov otrok v predšolskem obdobju: gradivo za strokovni seminar. Ljubljana: Pedagoška

fakulteta.

Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: MŠŠ, Urad Republike Slovenije za šolstvo.

Lesjak Skrt, Nada, B. (2008). Glasovi v gibanju in igri; Igrice za razvijanje glasov, ozvenjanje

in slušno razlikovanje. Ljubljana: Društvo Bravo.

Marjanovič - Umek, L. (1990). Mišljenje in govor predšolskega otroka. Ljubljana: Državna

založba Slovenije.

Marjanovič Umek, L., Kranjc, S. in Fekonja, U. (2006). Otroški govor: razvoj in učenje.

Domžale: Izolit.

Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kranjc, S. in Lešnik Musek, P. (2003). The impact of

reading childrens literature on lenguage development in the preeschool child. European Early

Childhood Education Research Journal, 11 (1), 125–135.

Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana: Znanstveno

raziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

43

Montessori, M. (2011). Srkajoči um. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje,

versko dejavnost in kulturo.

Nemec, B. in Krajnc, M. (2013). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Učbenik za modul

Razvoj in učenje predšolskega otroka v programu Predšolska vzgoja. Ljubljana: Grafenauer

založba.

Omerza, Z. (1972). Govorne napake. Ljubljana: DZS.

Pieterse, M., Treloar, R in Cairns, S. (2000). Majhni koraki, program zgodnje obravnave otrok

z motnjami v razvoju, knjiga 6: razumevanje jezika. Ljubljana: Sožitje – Društvo za pomoč

duševno prizadetim, Sekcija za Downov sindrom.

Pišot, R. in Jelovčan, G. (2006). Vsebine gibalne/športne vzgoje v predšolskem obdobju.

Koper: Založba Annales.

Pišot, R. in Planinšec, J. (2005). Struktura motorike v zgodnjem otroštvu: motorične

sposobnosti v zgodnjem otroštvu v interakciji z ostalimi dimenzijami psihosomatičnega

statusa otroka. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno središče, Inštitut

za kineziološke raziskave, Založba Annales.

Podgornik, T. in Rajović, R. (2015). Tu ga ni, le kje tiči? Ljubljana: MENSA Slovenija.

Rajović, R. (2015). Kako z igro spodbujati miselni razvoj otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga

Rajović, R. (2013). IQ otroka – skrb staršev. Ljubljana: Mensa Slovenija.

Snow, C. (1977). The development of conversation between mothers & babies. Journal of

child language, 4,1-22.

Videmšek, M., Berdajs, P. in Karpljuk, D. (2003). Mali športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport,

Inštitut za šport.

Videmšek, M., Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: institut za šport.

Videmšek, M. in Visinski, M. (2001). Športne dejavnosti predšolskih otrok. Ljubljana: Fakulteta

za šport.

Zajec, J., Videmšek, M., Štihec, J., Pišot, R. in Šimunič, B. (2010). Otrok v gibanju doma in v

vrtcu: povezanost gibalne/športne dejavnosti predšolskih otrok in njihovih staršev z izbranimi

44

dejavniki zdravega načina življenja. Koper : Univerza na Primorskem,

Znanstvenoraziskovalno središče, Inštitut za kineziološke raziskave, Univerzitetna založba

Annales.

Zrimšek, N. (2003). Začetno opismenjevanje: pismenost v predšolski dobi in prvem razredu

devetletne osnovne šole. Ljubljana: Pedagoška fakulteta

Žnidarič, D. (1993). Otrokov govor. Ljubljana: Zavod republike Slovenije za šolstvo in šport.

45

PRILOGE

PRILOGA 1: Ocenjevalni list

SPLOŠNI PODATKI O OTROKU:

Ime in priimek otroka: ________________

Rojstni datum: ______________________

Skupina: eksperimentalna kontrolna

PRVO TESTIRANJE:

Datum: _________________________

DRUGO TESTIRANJE:

Datum: _________________________

46

PRILOŽNOSTNA OCENJEVALNA LESTVICA GOVORA OTROKA

STAREGA OD 2 DO 3 LET

PODROČJE: GOVORNO RAZUMEVANJE

1 PREPOZNAVANJE PREDMETOV

Tri kategorije predmetov: hrana, živali in pohištvo. Iz vsake kategorije po 5 predmetov

oziroma slik.

Pripomočki: stvarni predmeti - jabolko, hruška, mandarina, korenje, oreh. Slikovne predloge:

pikapolonica, medved, žaba, krava, kača, omara, stol, miza, okno, vrata

1. NALOGA (hrana): »S prstom pokaži na …«

2. NALOGA (živali): »S prstom pokaži na …«

3. NALOGA (pohištvo): »S prstom pokaži na …«

če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka

če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka

če prepozna vsaj 3 predmete = 1 točka

2 RAZUMEVANJE BESED, KI OZNAČUJEJO KOLIČINO

Beseda »vse« in beseda »ena«.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - kocke, kljukice za obešanje perila,

avtomobili

1. NALOGA: »Daj mi vse kocke v roko.«

2. NALOGA: »Daj vse kljukice v zaboj.«

3. NALOGA: »Daj mi vse avtomobile v roko.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka

4. NALOGA: »Daj mi eno kocko v roko.«

5. NALOGA: »Daj eno kljukico v zaboj.«

6. NALOGA: »Daj mi en avto v roko.«

47

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti kaj sledi

3 RAZUMEVANJE BESED, KI OZNAČUJEJO PROSTORSKE

POJME

Pojma »na« in »pod«. Skodelico obrnemo navzdol.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna- kocke, kljukice za obešanje perila,

avtomobili, skodelica

1. NALOGA: »Daj kocko na skodelico.«

2. NALOGA: »Daj kljukico na skodelico.«

3. NALOGA: »Daj avtomobil na skodelico.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka

4. NALOGA: »Daj kljukico pod skodelico.«

5. NALOGA: »Daj kocko pod skodelico.«

6. NALOGA: »Daj avtomobil pod skodelico.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1 točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi

4 RAZUMEVANJE BESED, KI POIMENUJEJO DELE TELESA

S prstom pokaže na vsaj 6 delov telesa.

Pripomočki: slikovne predloge: noge, roke, glava, usta, ušesa, nos

vseh 6 delov telesa = 1 točka

5 RAZUMEVANJE BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

S prstom pokaže na vsaj 4 barve.

Pripomočki: slikovna predloga: list s štirimi različno obarvanimi krogi: rdeč, zelen, bel, črn

vse 4 barve = 1 točka

48

6 ODZIVANJE NA NAVODILA, KI VSEBUJEJO PRILASTKE

Pridevnika »velik« in »majhen«.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna–velika in mala žlica, velika in mala kocka,

velika in mala žoga.

1. NALOGA: »Daj mi veliko žlico.«

2. NALOGA: »Daj mi veliko kocko.«

3. NALOGA: »Daj mi veliko žogo.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka

4. NALOGA: »Daj mi malo žlico.«

5. NALOGA: »Daj mi malo kocko.«

6. NALOGA: »Daj mi malo žogo.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka

Pridevnika »dolg« in »kratek«.

Pripomočki: Stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - dolga in kratka palica, dolga in kratka

barvic, dolg in kratek trak

7. NALOGA: »Daj mi dolgo palico.«

8. NALOGA: »Daj mi dolgo barvico.«

9. NALOGA: »Daj mi dolg trak.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka

10. NALOGA: »Daj mi kratko palico.«

11. NALOGA: »Daj mi kratko barvico.«

12. NALOGA: »Daj mi kratek trak.«

vsaj 2 pravilna odziva = 1točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi.

7 PREPOZNAVANJE SPOLA

Pripomočki: tri slike dečkov in tri slike deklic.

49

PRVI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«

DRUGI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«

TRETJI PAR SLIK: »Pokaži dečka. Pokaži deklico.«

vsaj 2 pravilna odziva za deklico = 1 točka

vsaj 2 pravilna odziva za dečka = 1 točka

Položaj deklice in dečka menjamo.

8 RAZLIKOVANJE OBIČAJNE MNOŽINE

Pripomočki: slikovne predloge – ena roža, več rož; ena žoga, več žog; ena zvezda, več zvezd

1. NALOGA: »Pokaži mi rožo. Pokaži mi rože.«

2. NALOGA: »Pokaži mi žogo. Pokaži mi žoge.«

3. NALOGA: »Pokaži mi zvezdo. Pokaži mi zvezde.«

vsaj 5 pravilnih odzivov = 1točka

Menjamo zaporedje ednine in množine.

9 RAZLIKOVANJE SVOJILNE OBLIKE »MOJ, TVOJ«

Pripomočki: stvarni predmeti - njegov čevelj in njegov copat in moj čevelj in moj copat.

1. NALOGA »Kateri copat je moj?«

2. NALOGA »Kateri čevelj je moj?«

vsaj en pravilen odgovor = 1 točka

3. NALOGA »Kateri copat je tvoj?«

4. NALOGA »Kateri čevelj je tvoj?«

vsaj en pravilen odgovor = 1 točka

Vrstni red svojilne oblike moj in tvoj menjamo.

50

PODROČJE: GOVORNO IZRAŽANJE

1 POIMENOVANJE PREDMETOV

Tri kategorije predmetov: hrana, živali in pohištvo. Iz vsake kategorije po 5 predmetov

oziroma slik.

Pripomočki: stvarni predmeti–jabolko, hruška, mandarina, korenje, oreh. Slikovne predloge:

pikapolonica, medved, žaba, krava, kača, omara, stol, miza, okno, vrata

1. NALOGA (hrana): »Katera hrana je na sliki?«

2. NALOGA (živali): »Katera žival je na sliki?«

3. NALOGA (pohištvo): »Katero pohištvo je na sliki?«

če poimenuje vsaj 3 predmete = 1 točka

če poimenuje vsaj 3 predmete = 1 točka

če poimenuje vsaj 3 predmete = 1 točka

2 RABA BESED, KI POIMENUJEJO PROSTORSKE POJME

Pojem »na« in »pod«. Skodelico obrnemo navzdol.

Pripomočki: stvarni predmeti, ki jih otrok pozna - kocka, kljukica za obešanje perila,

avtomobil

1. NALOGA: »Kam sem postavila kocko?« (na skodelico)

2. NALOGA: »Kam sem postavila kljukico?« (na skodelico)

3. NALOGA: »Kam sem postavila avtomobil?« (na skodelico)

2 pravilna odgovora = 1 točka

4. NALOGA: »Kam sem postavila kljukico?« (pod skodelico)

5. NALOGA: »Kam sem postavila kocko?« (pod skodelico)

6. NALOGA: »Kam sem postavila avtomobil?« (pod skodelico)

2 pravilna odgovora = 1 točka

Navodila dajemo v naključnem vrstnem redu, tako da otrok nemore predvideti, kaj sledi.

51

3 RABA BESED, KI POIMENUJEJO DELE TELESA

Ob slikah poimenuje vsaj šest delov telesa.

Pripomočki: slikovne predloge: noge, roke, glava, usta, ušesa, nos

vseh 6 delov telesa = 1 točka

4 RABA BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

Ob slikah imenuje vsaj pet barv

Pripomočki: slikovna predloga: list s štirimi različno obarvanimi krogi: rdeč, zelen, bel, črn

vse 4 barve = 1 točka

5 RABA MNOŽINE

Pripomočki: slikovne predloge – ena roža, več rož; ena žoga, več žog; ena zvezda, več zvezd

1. NALOGA: »Kaj vidiš na sliki? (rožo) Kaj vidiš na sliki? (rože)«

2. NALOGA: »Kaj vidiš na sliki? (žogo) Kaj vidiš na sliki? (žoge)«

3. NALOGA: »Kaj vidiš na sliki? (zvezdo) Kaj vidiš na sliki? (zvezde)«

vsaj 5 pravilnih odgovorov = 1točka

6 POIMENOVANJE SVOJILNE OBLIKE »MOJ, TVOJ«

Pripomočki: stvarni predmeti - njegov čevelj in copat in moj čevelj in moj copat.

1. NALOGA: »Čigav je ta čevelj?« (moj)

2. NALOGA: (čigav je ta copat? (moj)

vsaj eno pravilno poimenovanje = 1 točka

3. NALOGA: »Čigav je ta čevelj?« (tvoj)

4. NALOGA: »Čigav je ta copat?« (tvoj)

vsaj eno pravilno poimenovanje = 1 točka

52

7 TVORJENJE ENOSTAVNIH (DVO ALI TRO BESEDNIH)

STAVKOV

Pripomočki: slikovna predloga

Navodilo: Dobro si oglej to sliko in povej kaj se dogaja

otrok tvori vsaj en dve ali tri besedni stavek = 1 točka

8 IZGOVARJAVA DOLOČENIH BESED

Pripomočki: slikovne predloge – kača, okno, zvezda, noga, roža, pikapolonica

Navodilo: Poimenuj predmete, ki jih vidiš na sliki. Če predmeta ne pozna, ga poimenujemo

mi in prosimo, naj ponovi za nami.

otrok pravilno in razločno izgovori vsaj tri besede = 1 točka

9 POJASNJEVANJE BESED

Pripomočki: slikovna predloga – kuhar, zdravnik, gasilec, stol, avto, nož

Navodilo: Povej mi, kaj dela:

1. kuhar,

2. zdravnik,

3. gasilec.

Navodilo: Povej mi, zakaj uporabljamo:

4. stol,

5. avto,

6. nož.

za vsako pravilno pojasnitev = 1 točka

53

PRILOGA 2: Preglednice z rezultati

Preglednica 1: Rezultati prvega testiranja eksperimentalne skupine

OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ

GOVORNO

RAZUMEVANJE

PREPOZNAVANJE

PREDMETOV

2 3 3 3 3

RAZUMEVANJE BESED, KI

OZNAČUJEJO

KOLIČINO

2 1 2 1 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI

OZNAČUJEJO PROSTORSKE POJME

2 0 1 1 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI

POIMENUJEJO DELE

TELESA

1 0 1 1 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

0 1 1 0 1

ODZIVANJE NA

NAVODILA, KI VSEBUJEJO

PRILASTKE

4 0 2 4 3

PREPOZNAVANJE

SPOLA

1 2 2 0 2

RAZLIKOVANJE

OBIČAJNE MNOŽINE

1 0 1 0 0

RAZLIKOVANJE

SVOJILNE OBLIKE »MOJ«, »TVOJ«

2 2 2 2 2

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE GOVORNEGA

RAZUMEVANJA

15 9 15 12 14 65/90

GOVORNO

IZRAŽANJE

POIMENOVANJE

PREDMETOV

3 1 3 2 3

RABA BESED, KI

ONAČUJEJO PROSTORSKE POJME

0 0 1 0 1

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO DELE TELESA

1 0 0 0 1

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO BARVE

0 0 1 0 1

RABA MNOŽINE 1 0 1 0 0

POIMENOVANJE

SVOJILNE OBLIKE

»MOJ«, »TVOJ«

2 0 0 2 1

TVORJENJE ENOSTAVNIH (DOV

ALI TRO BESEDNIH)

STAVKOV

1 0 0 0 1

IZGOVORJAVA

DOLOČENIH BESED

1 0 1 0 1

POJASNJEVANJE

BESED

5 1 2 0 6

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE

GOVORNEGA IZRAŽANJA

14 2 9 4 15 44/90

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

29 11 24 16 29 109/180

NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18

NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18

54

SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36

Preglednica 2: Rezultati prvega testiranja kontrolne skupine

OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ

GOVORNO

RAZUMEVANJE

PREPOZNAVANJE

PREDMETOV

3

3 3 3 3

RAZUMEVANJE

BESED, KI

OZNAČUJEJO KOLIČINO

2 2 2 2 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI

OZNAČUJEJO PROSTORSKE POJME

1 1 1 2 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI POIMENUJEJO DELE

TELESA

1 1 1 1 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

0 0 0 0 0

ODZIVANJE NA

NAVODILA, KI VSEBUJEJO

PRILASTKE

2 2 3 3 2

PREPOZNAVANJE

SPOLA

2 2 0 2 0

RAZLIKOVANJE

OBIČAJNE MNOŽINE

1 1 0 1 0

RAZLIKOVANJE SVOJILNE OBLIKE

»MOJ«, »TVOJ«

2 2 2 2 2

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE GOVORNEGA

RAZUMEVANJA

14 14 12 16 10 66/90

GOVORNO

IZRAŽANJE

POIMENOVANJE

PREDMETOV

3 3 3 3 3

RABA BESED, KI ONAČUJEJO

PROSTORSKE POJME

2 0 0 0 0

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO DELE TELESA

0 1 0 1 0

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO BARVE

0 0 0 0 0

RABA MNOŽINE 1 1 0 1 0

POIMENOVANJE

SVOJILNE OBLIKE

»MOJ«, »TVOJ«

2 2 2 2 1

TVORJENJE ENOSTAVNIH (DOV

ALI TRO BESEDNIH) STAVKOV

1 1 1 1 1

IZGOVORJAVA

DOLOČENIH BESED

1 1 1 1 0

POJASNJEVANJE BESED

6 6 0 6 0

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE

GOVORNEGA IZRAŽANJA

16 15 7 15 5 58/90

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

30/36 29/36 19/36 31/36 15/36 124/180

NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18

NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18

SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36

55

Preglednica 3: Rezultati drugega testiranja eksperimentalne skupine

OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ

GOVORNO

RAZUMEVANJE

PREPOZNAVANJE PREDMETOV

3 3 3 3 3

RAZUMEVANJE BESED,

KI OZNAČUJEJO

KOLIČINO

2 2 2 2 2

RAZUMEVANJE BESED,

KI OZNAČUJEJO PROSTORSKE POJME

2 1 1 2 2

RAZUMEVANJE BESED,

KI POIMENUJEJO DELE

TELESA

1 1 1 1 1

RAZUMEVANJE BESED,

KI POIMENUJEJO BARVE

1 1 1 1 1

ODZIVANJE NA

NAVODILA, KI

VSEBUJEJO PRILASTKE

3 3 4 2 4

PREPOZNAVANJE

SPOLA

2 2 2 2 2

RAZLIKOVANJE OBIČAJNE MNOŽINE

0 1 1 1 0

RAZLIKOVANJE SVOJILNE OBLIKE

»MOJ«, »TVOJ«

2 2 2 2 2

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE

GOVORNEGA RAZUMEVANJA

16 16 17 16 17 82/90

GOVORNO

IZRAŽANJE

POIMENOVANJE PREDMETOV

3 2 3 3 3

RABA BESED, KI ONAČUJEJO

PROSTORSKE POJME

1 0 2 0 1

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO DELE

TELESA

0 0 1 1 1

RABA BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

0 0 1 0 1

RABA MNOŽINE 1 0 1 1 1

POIMENOVANJE SVOJILNE OBLIKE

»MOJ«, »TVOJ«

2 1 2 1 1

TVORJENJE

ENOSTAVNIH (DOV ALI TRO BESEDNIH)

STAVKOV

1 0 1 1 1

IZGOVORJAVA

DOLOČENIH BESED

1 0 1 0 1

POJASNJEVANJE BESED

5 5 4 6 6

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE

GOVORNEGA IZRAŽANJA

14 8 16 13 16 67/90

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

30/36 24/36 33 29 33 149/180

NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18

NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18

56

SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36

Preglednica 4: Rezultati drugega testiranja kontrolne skupine

OTROK 1 OTROK2 OTROK3 OTROK4 OTROK5 VSI SKUPAJ

GOVORNO

RAZUMEVANJE

PREPOZNAVANJE

PREDMETOV

3

3 3 3 3

RAZUMEVANJE BESED, KI

OZNAČUJEJO

KOLIČINO

2 2 2 2 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI

OZNAČUJEJO PROSTORSKE POJME

2 2 1 1 0

RAZUMEVANJE

BESED, KI POIMENUJEJO DELE

TELESA

1 1 1 1 1

RAZUMEVANJE

BESED, KI POIMENUJEJO BARVE

0 0 0 0 0

ODZIVANJE NA

NAVODILA, KI VSEBUJEJO

PRILASTKE

4 4 4 4 4

PREPOZNAVANJE

SPOLA

0 2 2 2 2

RAZLIKOVANJE

OBIČAJNE MNOŽINE

0 1 1 1 0

RAZLIKOVANJE

SVOJILNE OBLIKE »MOJ«, »TVOJ«

2 2 2 2 2

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE GOVORNEGA

RAZUMEVANJA

14 17 16 16 13 76/90

GOVORNO

IZRAŽANJE

POIMENOVANJE

PREDMETOV

3 3 2 3 1

RABA BESED, KI ONAČUJEJO

PROSTORSKE POJME

1 1 0 1 1

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO DELE TELESA

1 1 1 1 0

RABA BESED, KI

POIMENUJEJO BARVE

0 0 0 1 0

RABA MNOŽINE 1 1 1 1 0

POIMENOVANJE

SVOJILNE OBLIKE

»MOJ«, »TVOJ«

2 2 2 0 1

TVORJENJE ENOSTAVNIH (DOV

ALI TRO BESEDNIH)

STAVKOV

1 1 1 1 1

IZGOVORJAVA

DOLOČENIH BESED

1 1 1 1 0

POJASNJEVANJE

BESED

6 5 5 6 2

ŠTEVILO DOSEŽENIH

TOČK ZA PODROČJE

GOVORNEGA IZRAŽANJA

16 15 13 15 6 65/90

SKUPNO ŠTEVILO

DOSEŽENIH TOČK

30 32 29 31 19 141/180

NAJVEČJE ŠTEVILNO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA RAZUMEVANJA: 18

NAJVEČJE ŠTEVILO MOŽNIH TOČK IZ PODROČJA GOVORNEGA IZRAŽANJA: 18

SKUPNO ŠTEVILO TOČK: 36

57

PRILOGA 3: soglasje za starše

Spoštovani starši,

sem Daša Lampič in sem delavka vrtca Dolenjska cesta, delam v skupini Sončki kot pomočnica

vzgojiteljice. Na Pedagoški fakulteti v Ljubljani zaključujem študij predšolske vzgoje v

Ljubljani. Za temo diplomskega dela sem si izbrala razvoj govora s spodbujanjem razvoja

sinaps v možganih po načelih NTC. V sklopu tega, bom z otroki izvajala nekatere telesno-

gibalne vaje in vaje za akomodacijo, ki jih predlaga NTC-učenje. Naloga bo vsebovala tudi

raziskovalni del s pomočjo ocenjevalne lestvice govora otroka starega od 2 do 3 let, ki sem jo

pripravila sama. Raziskati želim predvsem v kolikšni meri omenjene vaje po načelih NTC

vplivajo na razvoj govora. Ocenjevanje bo potekalo individualno. Naloga ne bo vsebovala

nikakršnih podatkov o vaših otrocih, razen starosti.

Prosim Vas za soglasje oz. strinjanje, da ste z ocenjevanjem seznanjeni.

Vsi dobljeni podatki bodo varovani v skladu s pravilnikom o varovanju osebnih podatkov in

bodo namenjeni izključno za raziskavo pri moji diplomski nalogi.

Za sodelovanje se Vam najlepše zahvaljujem,

Daša Lampič

Spodaj podpisani/-a_________________________soglašam, da se odgovori na ocenjevalno

lestvico govora mojega otroka_________________________rojenega__________________,

vključenega v skupino_________________, uporabijo izključno za raziskavo diplomske

naloge.

O raziskavi sem seznanjen/-a in se z njo strinjam.

Podpis staršev:___________________________________