d i p l o m s k a n a l o g a - dk.fis.unm.sidk.fis.unm.si/dip/vs_2017_jaka_slobodnik.pdf ·...

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

D I P L O M S K A N A L O G A

VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

PRVE STOPNJE

JAKA SLOBODNIK

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

DIPLOMSKA NALOGA

UPORABA PROGRAMSKIH ORODIJ V MIKRO,

MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETJIH V

NOVOMEŠKI REGIJI

Mentor: pred. mag. Janez Kolar

Novo mesto, oktober 2017 Jaka Slobodnik

IV

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Jaka Slobodnik, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v

diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na

spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.

V Novem mestu, dne 27. 10. 2017 Podpis avtorja ______________________

Zahvaljujem se svojemu mentorju pred. mag. Janezu Kolarju za vso pomoč pri izdelavi

diplomske naloge.

Zahvaljujem se svoji družini za vso podporo in finančno pomoč

pri študiju.

Zahvaljujem se Driti za vso moralno in ostalo pomoč pri študiju in izdelavi naloge.

VII

POVZETEK

Dandanes se čedalje več podjetij na trgu sooča z izzivi, ki zahtevajo strokovno, hitro in natančno

delovanje. Takšen način poslovanja je povezan z uporabo naprednejše tehnologije. S to

tematiko bo povezana diplomska naloga, v kateri nas zanima, katera programska orodja

uporabljajo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) v Novomeški regiji.

Praktično vsako podjetje danes uporablja določeno programsko opremo, ki je aktualna od

samega začetka delovanja le-tega, določena podjetja pa so bila prisiljena v zamenjavo in

nadgradnjo programske opreme. V diplomski nalogi smo opisali naslednje vrste programskih

orodij: orodja za urejanje in oblikovanje besedila, orodja za urejanje in oblikovanje preglednic,

orodja za obdelavo bitnih slik, orodja za obdelavo vektorskih slik, orodja za zaščito računalnika

in datotek, orodja za stiskanje datotek, orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek, orodja za

digitalno komuniciranje med posamezniki ter prilagojena programska orodja, med katere spada

SAP. Programska orodja imajo v primeru uporabe veliko vlogo, saj so v pomoč podjetjem pri

izvajanju opravil. Prav tako podjetjem in zaposlenim v posameznem podjetju olajšajo delo in

omogočajo, da je le to bolje organizirano, hitreje opravljeno in načrtovano ter da se delegirane

naloge hitreje opravijo. Na koncu diplomske naloge smo prikazali naše analizirane rezultate in

podprli ali ovrgli hipoteze.

KLJUČNE BESEDE: programska orodja, mikro podjetje, malo podjetje, veliko podjetje,

novomeška regija, prilagojena programska orodja.

ABSTRACT

Nowadays, more and more companies in the market face challenges that require professional,

fast, and accurate operation. This type of business is linked to the use of advanced technology.

This topic will be related to a graduation thesis, in which we are interested in software tools

used by micro, small, and medium-sized enterprises (SME) in the Novomeška region.

Practically, every company today uses certain software that is topical since the very beginning

of its operation, and certain companies have been forced to replace and upgrade the software.

In the graduation thesis, we described the following types of software tools: text editing and

formatting tools, spreadsheet editing and layout tools, bitmap processing tools, vector image

processing tools, computer and file security tools, file compression tools, tools for making

backup copies of files, tools for digital communication between individuals, and custom

software tools, among which SAP belongs. In the case of application, software tools play an

important role in helping businesses to perform tasks. In addition, they simplify work in

companies and for employees in individual companies, they add to better organisation of work,

they help the work to be more quickly carried out in the planned way, and that the delegated

tasks are carried out faster. At the end of our graduation thesis, we presented our analysed

results and supported or discarded the hypotheses.

KEY WORDS: software tools, micro company, small company, large company, Novomeška

region, custom software tools.

IX

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

2 OBLIKE PODJETIJ V SLOVENIJI .................................................................................. 2

2.1 Samostojni podjetnik (s. p.) ......................................................................................... 2

2.2 Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) ................................................................. 3

2.3 Družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.) .............................................................. 3

2.4 Delniška družba (d. d.) ................................................................................................. 4

2.5 Komanditna družba (k. d.) ........................................................................................... 5

3 OPREDELITEV PODJETIJ PO MSP SISTEMU ............................................................. 6

3.1 Opredelitev podjetij po velikosti .................................................................................. 8

3.1.1 Mikro podjetja po ZGD-1 ..................................................................................... 8

3.1.2 Mala podjetja po ZGD-1 ...................................................................................... 9

3.1.3 Srednja podjetja po ZGD-1 .................................................................................. 9

4 INFORMACIJSKA-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA (IKT) ................................ 9

5 VRSTE PROGRAMSKIH ORODIJ ................................................................................ 12

5.1 Orodja za urejanje in oblikovanje besedila ................................................................ 12

5.1.1 Microsoft Word ................................................................................................... 12

5.1.2 LibreOffice Writer .............................................................................................. 14

5.1.3 Google Docs ....................................................................................................... 15

5.2 Orodja za urejanje in oblikovanje preglednic ............................................................ 16

5.2.1 Microsoft Excel ................................................................................................... 16

5.2.2 Google Sheets ..................................................................................................... 17

5.3 Orodja za obdelavo bitnih slik ................................................................................... 17

5.3.1 Adobe Photoshop ................................................................................................ 17

5.3.2 Microsoft Paint ................................................................................................... 19

5.3.3 Google Photo ...................................................................................................... 20

XI

5.4 Orodja za obdelavo vektorskih slik ........................................................................... 21

5.4.1 Adobe Illustrator ................................................................................................ 21

5.4.2 Microsoft Visio ................................................................................................... 22

5.4.3 CorelDRAW ........................................................................................................ 23

5.5 Orodja za zaščito računalnika in datotek ................................................................... 24

5.5.1 Sophos ................................................................................................................. 24

5.5.2 Microsoft Defender ............................................................................................. 25

5.6 Orodja za stiskanje datotek ........................................................................................ 27

5.6.1 WinRAR .............................................................................................................. 27

5.6.2 7-Zip ................................................................................................................... 28

5.7 Orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek ............................................................. 29

5.7.1 Acronis True Image ............................................................................................ 29

5.7.2 Macrium Reflect ................................................................................................. 30

5.8 Orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki ............................................... 31

5.8.1 Skype ................................................................................................................... 31

5.8.2 Viber ................................................................................................................... 32

5.8.3 Google Hangouts ................................................................................................ 33

6 VRSTE PRILAGOJENIH PROGRAMSKIH ORODIJ ................................................... 35

6.1 SAP ............................................................................................................................ 35

6.2 SAOP ......................................................................................................................... 37

7 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 38

7.1 Nameni in cilji raziskave ........................................................................................... 38

7.2 Hipoteze in raziskovalna vprašanja ........................................................................... 39

7.3 Raziskovalna metodologija ........................................................................................ 39

7.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov.................................................................. 39

7.3.2 Opis instrumenta ................................................................................................ 40

7.3.3 Opis vzorca ......................................................................................................... 40

XIII

7.3.4 Opis zbiranja in obdelave podatkov ................................................................... 40

7.4 Rezultati ..................................................................................................................... 41

8 RAZPRAVA ..................................................................................................................... 58

9 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 61

10 LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 63

PRILOGA ................................................................................................................................. 73

Priloga A: Anketni vprašalnik .............................................................................................. 75

XV

KAZALO GRAFOV, SLIK IN TABEL

Graf 5.1: Leto ustanovitve podjetja .......................................................................................... 41

Graf 5.2: Število zaposlenih v podjetju .................................................................................... 41

Graf 5.3: Panoga oz. dejavnost podjetja ................................................................................... 42

Graf 5.4: Katero pravno organizacijsko obliko imate v vašem podjetju? ................................ 43

Graf 5.5.: Katera orodja za urejanje in oblikovanje besedila uporabljate v vašem podjetju? .. 43

Graf 5.6: Katera orodja za urejanje preglednic in tabel uporabljate v vašem podjetju? ........... 44

Graf 5.7: Katera orodja za obdelavo vektorskih slik uporabljate v vašem podjetju? ............... 45

Graf 5.8: Katera orodja za obdelavo bitnih slik uporabljate v vašem podjetju? ...................... 45

Graf 5.9: Katera orodja za zaščito računalnika in datotek uporabljate? ................................... 46

Graf 5.10: Katera orodja za stiskanje datotek uporabljate? ...................................................... 47

Graf 5.11: Katera orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek uporabljate? ........................... 48

Graf 5.12: Katera orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki uporabljate? ............. 49

Graf 5.13: Katera še ostala programska orodja uporabljate v vašem podjetju? ....................... 50

Graf 5.14: Ali v vašem podjetju uporabljate prilagojena programska orodja? ........................ 51

Graf 5.15: Zakaj ne uporabljate prilagojenih programskih orodij? .......................................... 51

Graf 5.16: Katera prilagojena programska orodja uporabljate? ............................................... 52

Graf 5.17: Ali ste v svoj začetni poslovni načrt vključili tudi programska orodja, ki jih bosteAA

uporabljali skozi leta? ............................................................................................ 53

Graf 5.18: Ocenite, kako ste zadovoljni s programsko opremo, ki jo trenutno uporabljate –AA

urejanje besedila .................................................................................................... 54


urejanje tabel .......................................................................................................... 55


zaščita računalnika ................................................................................................. 55


stiskanje datotek..................................................................................................... 56


varnostno kopiranje ............................................................................................... 57


digitalno komuniciranje ......................................................................................... 57

XVII

Slika 3.1: Organizacijska oblika podjetja ................................................................................... 6

Slika 3.2: MSP kategorije po Uredbi Komisije ES .................................................................... 8

Slika 4.1: IKT v posameznih evropskih državah ...................................................................... 10

Slika 5.1: Izgled Microsoft Worda ........................................................................................... 13

Slika 5.2: Izgled Libre Offica ................................................................................................... 14

Slika 5.3: Google Docs izgled .................................................................................................. 15

Slika 5.4: Microsoft Excel izgled ............................................................................................. 16

Slika 5.5: Google Sheet izgled ................................................................................................. 17

Slika 5.6: Adobe Photoshop izgled........................................................................................... 18

Slika 5.7: Microsoft Paint izgled .............................................................................................. 19

Slika 5.8: Google Photos izgled ............................................................................................... 20

Slika 5.9: Adobe Illustrator ...................................................................................................... 21

Slika 5.10: Microsoft Visio izgled ............................................................................................ 22

Slika 5.11: CorelDRAW GS2017 izgled .................................................................................. 24

Slika 5.12: Sophos krmilna plošča ........................................................................................... 25

Slika 5.13: Microsoft Defender izgled ..................................................................................... 26

Slika 5.14: WinRAR izgled ..................................................................................................... 28

Slika 5.15: 7-Zip izgled ............................................................................................................ 29

Slika 5.16: Acronis True Image 2016 izgled zagonskega diska ............................................... 30

Slika 5.17: Macrium Reflect 7 izgled ....................................................................................... 31

Slika 5.18: Skype 7.40 izgled ................................................................................................... 32

Slika 5.19: Viber izgled ............................................................................................................ 33

Slika 5.20: Google Hangouts izgled ......................................................................................... 34

Slika 6.1: SAP Business One izgled ......................................................................................... 35

Slika 6.2: Evolucija SAP programa ......................................................................................... 37

Slika 6.3: SAOP izgled ............................................................................................................. 38

Tabela 5.1: Kako vam prilagojena programska orodja pomagajo pri poslovanju? .................. 53

1

1 UVOD

Dandanes se čedalje več podjetij na trgu sooča z izzivi, ki zahtevajo strokovno, hitro in natančno

delovanje. Takšen način poslovanja je povezan z uporabo naprednejše tehnologije. S to

tematiko bo povezana diplomska naloga, v kateri nas zanima, katera programska orodja

uporabljajo mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju MSP) v novomeški regiji.

V diplomski nalogi želimo raziskati in ugotoviti, katera programska orodja so najbolj

uporabljena v MSP v novomeški regiji ter ali imajo podjetja v poslovnem načrtu predvidena

programska orodja. Prav tako nas je zanimalo, kako podjetniki ocenjujejo vpliv različne vrste

in uporabe programske opreme na uspešnost MSP. Oceniti smo želeli, ali so podjetja zadovoljna

s svojimi IKT kompetencami, ter kolikšen delež le-teh uporablja posebej prilagojena

programska orodja.

Raziskava, ki smo jo izvedli, je temeljila na deskriptivni in kazalno neeksperimentalni metodi

dela. Raziskavo smo izvedli v naključnih podjetjih v novomeški regiji. Vključili smo mikro,

mala in srednja podjetja, saj nas je zanimalo, kakšne so razlike in podobnosti pri uporabi

programskih orodij.

Podjetja so zelo pomembna za rast gospodarstva, saj veliko zaposlujejo, pripomorejo k razvoju

in delovanju države. Pomembno je, da za hitro in natančno delo posamezno podjetje uporablja

napredno tehnologijo. Pri tem so v veliko pomoč programska orodja, ki so različna. Hkrati je

treba za posamezno programsko orodje zaposlene izobraževati, da bi le to znali čim hitreje in

učinkovito uporabljati.

Programska orodja imajo v primeru uporabe veliko vlogo, saj so v pomoč podjetjem pri

izvajanju opravil. Prav tako podjetjem in zaposlenim v posameznem podjetju olajšajo delo in

omogočajo, da je le to bolje organizirano, hitreje opravljeno in načrtovano ter da se delegirane

naloge hitreje opravijo.

Menimo, da je v novomeški regiji nezadostna uporaba programskih orodij, zato želimo to

področje raziskati in prikazati, da je v primeru uporabe le teh delo lažje, hitrejše in natančnejše.

2

2 OBLIKE PODJETIJ V SLOVENIJI

2.1 Samostojni podjetnik (s. p.)

Samostojni podjetnik je fizična oseba oz. pravnoorganizacijska oblika, v kateri lahko

posameznik na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost. Zakon o gospodarskih družbah

ne predvideva več podjetnikov. Gospodarsko dejavnost mora opravljati trajno, samostojno in s

pridobitnim namenom. Pri poslovanju ravna podjetnik po svojih preudarkih in odločitvah, za

svoje tveganje ter v svojo korist. Ime in priimek podjetja sta nujno vključena v ime podjetja.

(Čer, Čosatović, Ščavničar & Železnikar, 2011)

Samostojni podjetnik lahko opravlja vse gospodarske dejavnosti, razen če je izrecno z zakonom

določeno, da katere izmed njih ne more opravljati (Omejitve veljajo za borznoposredniške hiše,

bančništvo itd.). Pri vpisu v poslovni register mora samostojni podjetnik registrirati vse

dejavnosti, ki jih namerava opravljati v podjetju. (Mercina, 2017).

Prednosti (E-vem, 12. oktober 2017):

- ni potreben denarni vložek v obliki osnovnega kapitala,

- hitra in enostavna ustanovitev,

- nižji administrativni stroški,

- enostavno razpolaganje z denarnimi sredstvi – podjetnik prosto razpolaga z denarjem.

Slabosti (E-vem, 12. oktober 2017):

- samostojni podjetnik in fizična oseba nista ločena,

- podjetnik odgovarja za svoje obveznosti neomejeno z vsem svojim premoženjem,

- ob višjem dobičku so tudi davki večji,

- ni primerno v primeru ustanovitve podjetja s strani več oseb,

- nižja kredibilnost v pravnem prometu v primerjavi z drugimi pravnoorganizacijskimi

oblikami.

Podjetnik lahko začne opravljati dejavnost, ko je pri AJPES vpisan v Poslovni register

Slovenije.


3

2.2 Družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)

Družba z omejeno odgovornostjo je družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki

družbenikov. Vrednost vložkov je različna, minimalni osnovni kapital družbe mora znašati vsaj

7.500 evrov, vsak osnovni vložek pa najmanj 50 evrov. Po podatkih SURS je bilo v letu 2008

v Sloveniji registriranih kar 92,6 % družb z omejeno odgovornostjo. Družbo z omejeno

odgovornostjo lahko ustanovi ena (eno-osebna d. o. o.) ali več (več-osebna d. o. o.) fizičnih

oziroma pravnih oseb, ki postanejo z ustanovitvijo družbe družbeniki. (Čer, Čosatović,

Ščavničar & Železnikar, 2011)

Družbo z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi tudi samo ena oseba, ki sprejme akt o

ustanovitvi. Pri aktu o ustanovitvi za eno osebo ni potreben notarski zapis, lahko je na posebnem

obrazcu v pisni ali elektronski obliki. Pravni posli, ki jih sklene edini družbenik v imenu družbe

s samim seboj kot drugo pogodbeno stranko, morajo biti v pisni obliki, pri čemer kolizijski

zastopnik družbe ni potreben. (Podjetniški portal, 2017)


- družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe,

- možnosti sklepanja pravnih poslov med družbeniki in družbo,

- večji ugled na trgu,

- enostavna in hitra ustanovitev.


- potrebno je vplačati osnovni kapital,

- visoko davčno obremenjeno izplačevanje dobička,

- višji stroški poslovanja.

2.3 Družba z neomejeno odgovornostjo (d. n. o.)

Družba z neomejeno odgovornostjo je družba dveh ali več oseb, ki odgovarjajo za obveznosti

družbe z vsem svojim premoženjem. Družba z neomejeno odgovornostjo je ustanovljena

s pogodbo med družbeniki. Za ustanovitev ni predpisan osnovni kapital. Družbeniki morajo

vplačati enake vložke. Vložek je lahko izražen v denarju, stvareh, storitvah ali pravicah. Zakon

ZGD-1 družbi z neomejeno odgovornostjo priznava lastnost pravne osebe. Njena glavna


4

značilnost je majhno število družbenikov, ki morajo sodelovati in si zaupati, saj za obveznosti

odgovarjajo z vsem svojim premoženjem. (Čer, Čosatović, Ščavničar & Železnikar, 2011)

Posle družbe so upravičeni in dolžni voditi vsi družbeniki. Če je vodenje poslov posebej

preneseno z družbeno pogodbo na enega ali več družbenikov, drugi družbeniki ne smejo voditi

poslov. Za zastopanje družbe pa je upravičen vsak družbenik. Družbena pogodba lahko določa,

da družbo zastopajo vsi ali nekateri družbeniki kot skupina. (Podjetniški portal, 2017)


- minimalni osnovni kapital ni predpisan,

- večja kreditna sposobnost kot v primeru statusa samostojnega podjetnika,

- družbenik lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah.


- družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem,

- močna vezanost družbenikov na družbo in medsebojna odvisnost,

- veliko bolj tvegana oblika pravnoorganizacijske oblike kot pri družbi z omejeno

odgovornostjo.

2.4 Delniška družba (d. d.)

Delniška družba, krajše d. d, je gospodarska družba, katere osnovni kapital se razdeli na delnice.

Najnižji znesek osnovnega kapitala je 25.000 evrov, najnižji nominalni znesek delnice je 1 evro.

Pri tem je treba vsaj tretjino osnovnega kapitala sestavljati iz delnic, ki se vplačajo v denarju.

(Čer, Čosatović, Ščavničar & Železnikar, 2011)

Delniška družba je kapitalska družba, v kateri družbeniki za obveznosti družbe ne odgovarjajo

osebno, temveč zanje odgovarja družba z vsem svojim premoženjem do višine lastnega

premoženja. Enako kot pri ostalih družbah je možna vzpostavitev osebne odgovornosti

družbenikov s t. i. spregledom pravne osebe. (Mercina, 2017)

Delniško družbo lahko ustanovi ena ali več fizičnih oz. pravnih oseb, ki sprejme statut.

Delničarji niso lastniki družbe, temveč iz naslova vplačanega deleža v osnovnem kapitalu le

uresničujejo svoje članske in premoženjske pravice. (Mercina, 2017)


5


- družbeniki ne odgovarjajo za obveznosti družbe,

- obstaja možnost sklepanja pravnih poslov med družbo in njenimi družbeniki,

- lahko delujejo na borzi.


- obstaja dolžnost vplačila osnovnega kapitala,

- izplačevanje dobička je visoko davčno obremenjeno,

- zahtevnejši postopek ustanovitve,

- zanje veljajo višji stroški poslovanja.

2.5 Komanditna družba (k. d.)

Komanditna družba, krajše k. d., je družba dveh ali več oseb. Ustanovita jo lahko najmanj 2

družbenika, pri čemer najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim

premoženjem ter najmanj en družbenik odgovarja za obveznosti družbe le do višine svojega

kapitalskega vložka. (Čer, Čosatović, Ščavničar & Železnikar, 2011)

Komanditna družba se ustanovi z družbeno pogodbo. Za ustanovitev ni predpisan osnovni

kapital. V firmi komanditne družbe mora biti jasno naznačeno, kdo je komplementar, imena

komanditistov pa je prepovedano vnašati. Kritje izgube in razdelitev dobička sta enaka kot v d.

n. o. Posle družbe so dolžni voditi komplementarji. Če jih vodi komanditist, potem enako

odgovarja za obveznosti družbe kot komplementar. (Podjetniški portal, 2017)


- ni predpisan najmanjši osnovni kapital,

- komanditist lahko vplača svoj osnovni vložek tudi v storitvah,

- omogoča oblikovanje družbe, v katero nekateri družbeniki prispevajo samo kapital,

nekateri pa samo delo.


- komplementar odgovarja za obveznosti družbe z vsem svojim premoženjem,

6

- lahko nastane potencialno nasprotje interesov med posameznimi vrstami družbenikov,

- to je bolj tvegana pravnoorganizacijska oblika od družbe z omejeno odgovornostjo.

3 OPREDELITEV PODJETIJ PO MSP SISTEMU

Podjetje je definirano kot objekt, ki se osamosvoji in pravno personificira. To pomeni, da mu

je priznan status samostojne pravne osebe v obliki gospodarske družbe. (Gostiša, 1997)

Podjetje je pravna oseba, ki zaradi pridobivanja prihodka ali nekega dobička opravlja

gospodarsko dejavnost. Sestavljeno je iz lastnika, proizvajalnih sredstev, zaposlenih v podjetju

ter dobička. Javna podjetja lahko ustanovijo fizične in pravne osebe. (Zakon o podjetjih, 1988)

V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je podjetje opisano kot samostojna gospodarska enota,

ki ima naloge na področju proizvodnje, trgovine in storitev.

Slika 3.1: Organizacijska oblika podjetja (Čer, Čosatović, Ščavničar & Železnikar, 2011)


7

V diplomski nalogi se bomo osredotočili na mikro podjetja, mala podjetja in srednje velika

podjetja. Raziskave iz leta 2013 kažejo, da so mikro, mala in srednje velika podjetja gonilo

evropskega gospodarstva, kar dokazuje dejstvo, da zagotavljajo 88,8 milijonov delovnih mest

v Evropi. Mikro, mala in srednje velika podjetja oziroma MSP so različnih velikosti in oblik.

Ponekod se povezujejo tudi z drugimi podjetji in ustvarjajo operativne ali upravljavske odnose.

Velikost MSP opredeljuje število zaposlenih, promet in bilančna vsota. (Evropska komisija,

2015)

MSP je kratica, ki označuje mikro, mala in srednja podjetja. Evropska komisija (2015) definira

MSP kot gonilo evropskega gospodarstva, ki zagotavlja delovna mesta, gospodarsko rast in

omogoča družbeno stabilnost. Poznamo več vrst MSP, različnih oblik in velikosti, v poslovnem

okolju pa imajo lahko tesne finančne, upravljavske in operativne odnose z drugimi podjetji.

Ločitev MSP od podjetja se definira z raziskavo na treh kategorijah. Kategorije so naslednje:

samostojno podjetje,

partnersko podjetje,

povezano podjetje.

O samostojnem podjetju govorimo, če je podjetje v celoti samostojno ali ima enega ali več

manjšinskih partnerjev. Partnersko podjetje je opredeljeno z odnosom dveh podjetij z najmanj

25 % in največ 50 % deležem. Če delež presega 50 % govorimo o povezanem podjetju. Glede

na zgornje kategorije, v katere spada MSP, se naredi izračun, kjer je treba vključiti podatke iz

enega ali več podjetij. Rezultat izračuna podjetju omogoča, da preveri, ali ustreza merilu števila

zaposlenih in vsaj enemu od finančnih pragov. V Sloveniji je bilo leta 2012 120.000 podjetij,

od tega 94,2 % mikro podjetij (do 9 zaposlenih), 4,7 % malih podjetij (od 10 do 49 zaposlenih),

0,9 % srednje velikih podjetij (od 50 do 249 zaposlenih) in 0,2 % velikih podjetij (več kot 250

zaposlenih). Mikro, mala in srednja podjetja predstavljajo 99 % vseh podjetij v Evropski uniji.

(Evropska komisija, 2015)


8

»Uredba Komisije (ES) deli družbe glede na velikost, drugače kot ZGD-1. Temeljna razlika je

pri upoštevanju števila zaposlenih. Ta model je tudi pogosteje uporabljen pri razpisih, kjer so

vključena tudi Evropska sredstva.« (Koda d. o. o., 2015)

Družbe razvrščajo na mikro, majhne, srednje in velike družbe z uporabo navedenih meril na

bilančni presečni dan letne bilance stanja (Koda d. o. o., 2015):

povprečno število delavcev v poslovnem letu,

čisti prihodki od prodaje in

vrednost aktive.

3.1 Opredelitev podjetij po velikosti

3.1.1 Mikro podjetja po ZGD-1

V Sloveniji je mikro podjetje v Zakonu o gospodarskih družbah opredeljeno kot podjetje, v

katerem povprečno število delavcev v poslovnem svetu ne presega 10 zaposlenih, čisti prihodki

pa so nižji od 700.000 evrov, vrednost aktive pa ne višja od 350.000 evrov. (Borko Grimšič,

2015)

Slika 3.2: MSP kategorije po Uredbi Komisije ES (Evropska komisija, 2015)

9

3.1.2 Mala podjetja po ZGD-1

Mala podjetja so podjetja, ki niso mikro družba in izpolnjujejo najmanj dve merili (Koda

d. o. o., 2015):

- povprečno število delavcev je manj kot 50 v poslovnem letu,

- čisti prihodki od prodaje ne presegajo 8 milijonov evrov,

- vrednost aktive ne presega 4 milijone evrov.

3.1.3 Srednja podjetja po ZGD-1

Srednja družba je družba, v kateri povprečno število delavcev v poslovnem letu ne presega 250

zaposlenih, čisti prihodki od prodaje niso višji od 40 milijonov evrov in vrednost aktive ne

presega 20 milijonov evrov. (Zakon o gospodarskih družbah, 2016)

4 INFORMACIJSKA-KOMUNIKACIJSKA TEHNOLOGIJA (IKT)

IKT je kratica, ki označuje informacijsko komunikacijske tehnologije. To je skupen izraz za

računalniške, informacijske, komunikacijske naprave, aplikacije, omrežja in storitve. Vključuje

radio, televizijo, računalnik, mobilni telefon, programsko opremo, strojno opremo itd.

(Evropska komisija, 12. oktober 2017)

IKT je eden izmed ključnih pokazateljev konkurenčnosti Evrope v digitalnem globalnem

gospodarstvu. Znanstveniki napovedujejo, da bi do leta 2020 IKT lahko prinesel do 250 milijard

evrov dodatne gospodarske rasti. (Evropska komisija, 12. oktober 2017)

Z uporabo IKT prihaja do mnogih sprememb z ustvarjanjem novih proizvodov in storitev, novih

načinov poslovanja, novih tržnih in naložbenih priložnosti. Uvajajo se novi družbeni načini

komunikacije ter interakcije med posamezniki, državljani in institucijami. IKT dodaja

inteligenco različnim opravilom in transakcijam v proizvodnji in menjavi, spreminja

organizacijsko strukturo podjetij ter vsebino in dostopnost javnih storitev. (Stare & Bučar,

2005)


10

Hkrati uporaba IKT prinaša tveganja in izzive, saj ima velik vpliv na konkurenčnost podjetij in

držav, na organizacijo delovnega mesta, varovanje in zaščito osebnih podatkov. S

spreminjanjem dejavnikov gospodarskega razvoja in konkurenčnosti ter vplivom na

organizacijo družbe kot celote IKT veča prepad med tistimi, ki so sposobni ustrezno vgraditi

nove tehnologije v nacionalno gospodarstvo oziroma posamezno podjetje, in tistimi, ki nimajo

ustreznih naložbenih možnosti ali pa ustreznih znanj. (Stare & Bučar, 2005)

Slika 4.1: IKT v posameznih evropskih državah (Evropska komisija, 12. oktober 2017)

Kot je razvidno iz Slike 4.1 so Ciper, Francija, Irska, Španija in Švedska v porastu na tem

področju. Skupne ugotovitve številnih analiz na ravni podjetij so, da je bilo v primerih

pozitivnega vpliva IKT na poslovanje še niz drugih komplementarnih sprememb in dodatnih

naložb v nekatera druga področja. Kot ključne komplementarne dejavnike se posebej

izpostavlja (Stare & Bučar, 2005):

Strokovna znanja: uvajanje novih tehnologij zahteva ustrezno usposobljene zaposlene:

v primeru IKT so to zaposleni z višjo stopnjo izobrazbe kot pred uvedbo.

Organizacijske spremembe: IKT je imel največji pozitiven vpliv na poslovanje tam, kjer

so vzporedno z njegovim uvajanjem izvedli ustrezne organizacijske spremembe. To so


11

novi poslovni procesi in prakse, nove organizacijske strukture in strategije, pa tudi

vsebinski premiki, kot je preusmeritev na skupinsko delo, na nove oblike povezovanja

znotraj podjetja in navzven.

Velikost in starost podjetja: IKT je hitrejši v velikih podjetjih kot v manjših. Velikost je

posebno pomembna pri uvajanju bolj kompleksnih rešitev.

Lastništvo, konkurenca ter vodstvo: menjava lastnika (prevzem, tuja naložba) pogosto

prinese tudi spremembe v tehnologiji, ko želi novi lastnik poenotiti tehnološke podlage

v vseh podjetjih.

Inovativnost: povezava med inovativnostjo in uspešnostjo uporabe IKT se je pokazala

tako na mikro kot makro ravni. Na mikro ravni se potrjujeta oba odnosa: uvajanje IKT

pospeši oziroma omogoči inovacijsko dejavnost, hkrati pa bolj inovativna podjetja

hitreje in uspešneje uvajajo IKT.

Čas: čas igra veliko vlogo. Že večkrat izpostavljena kompleksnost uvajanja in uporabe

rešitev, ki jih omogoča IKT, opozarja na to, da je obsežne spremembe mogoče uresničiti

le znotraj ustrezno dolgega časovnega obdobja. Zato je čas zelo pomemben. Čim dlje v

določenem okolju (ali na nacionalni ravni ali na ravni podjetja) uporabljajo IKT, tem

več je možnih razlitij in medsebojnih vplivov. Višja stopnja informatizacije dovoljuje

uporabo zahtevnejših tehnoloških rešitev.

Nacionalne posebnosti: zaradi pomanjkanja primerjalnih analiz med državami je ocena

vpliva tega dejavnika omejena samo na primerjavo evropskega in ameriškega okolja.

Glede na povezanost uvajanja IKT in organizacijskih sprememb je pomembna prednost

tudi prilagodljivost ameriškega trga dela.

Področje IKT obsega veliko znanja, ki je potrebno za prenos, obdelavo, shranjevanje in dostop

do informacij v elektronski obliki. V Sloveniji je sektor IKT v letu 2015 ustvaril 3.609

milijonov evrov prihodka od prodaje in 1.208 milijonov evrov dodane vrednosti. (Stare &

Bučar, 2005)

12

5 VRSTE PROGRAMSKIH ORODIJ

Praktično vsako podjetje danes uporablja določeno programsko opremo, ki je aktualna od

samega začetka delovanja le-tega, določena podjetja pa so bila prisiljena v zamenjavo in

nadgradnjo programske opreme.

Računalniška programska oprema se deli na strojno in programsko opremo. Z izrazom

računalniška programska oprema označujemo vse programe, ki se izvajajo na računalniku in

jih uporabljamo pri konkretnih opravilih ali tiste, ki nadzirajo in upravljajo računalniški sistem.

5.1 Orodja za urejanje in oblikovanje besedila

5.1.1 Microsoft Word

Microsoft Word je programsko orodje družine Microsoft Office. Orodje Microsoft Word je bilo

prvič predstavljeno javnosti leta 1983 pod imenom Multi-Tool Word, ki so ga potem posplošili

kar v Microsoft Word. Začetni razvijalec Worda je bil Charles Simonyi, ki je postavil temelje

današnji funkcionalnosti programa. (Microsoft Word 2013, 2013)

Zaradi velike uporabnosti in lahkotnega dela s tem programskim orodjem je Wordov format

zapisa besedila postal razpoznaven po vsem svetu. Prepoznamo ga po podaljšku .doc, ki so ga

uporabljali vrsto let. Zaradi povečanega števila funkcij in različnih zapisov so končnici dodali

še črko »x«, ki se zdaj uporablja pri novejših verzijah programskega orodja (.docx). (Microsoft

Word 2016, 2016)

Program Microsoft Word v programskem paketu Microsoft Office ponuja zelo zmogljiva

orodja za izdelavo tekstovnih dokumentov, publikacij, seminarskih ter diplomskih nalog.

Beseda Microsoft je zasnovana kot operacijski sistem Windows v stilu WYSIWYG (»kaj vidiš,

to dobiš«), kjer je besedilo, ki je natipkano in obdelano neposredno na strani, istega izgleda, kot

je natisnjeno. Omogoča lažje in hitrejše izdelavo zaključnih del, kot so: samodejno prekinitev

strani, samodejno ustvarjanje posebnih besedil, kot so vsebina dokumenta, slikovna vsebina itd.

(Jurković, 10. oktober 2017)


13

Slika 5.1: Izgled Microsoft Worda (GCF LearnFree.org, 12. oktober 2017)


14

5.1.2 LibreOffice Writer

LibreOffice Writer uporabniku omogoča urejanje in izdelovanje dokumentov z besedilom,

slikami, grafikoni in tabelami. Prav tako omogoča, da se datoteke shranjujejo v številnih

zapisih, kot so: OpenDocument, Microsoft Word .doc ali HTML. Prav tako se lahko dokumente

enostavno izvozi v PDF obliko. (LibreOffice, 2016)

Program vključuje funkcije, kot so preverjanje črkovanja, samopopravke, deljenje besed,

ustvarjanje predlog in slovar sopomenk. (LibreOffice, 2016)

Slika 5.2: Izgled Libre Offica (LibreOffice, 2016)


15

5.1.3 Google Docs

Google Docs je spletno orodje, ki omogoča ustvarjanje dokumentov. Za njegovo uporabo je

potrebno imeti Google uporabniški račun. Njegova največja prednost je ta, da nam omogoča

dostop do dokumenta, kjerkoli imamo dostop do interneta, prav tako pa ima tudi funkcijo, ki

omogoča, da dokumente objavljamo širši javnosti ali z določenimi uporabniki. (Rouse, 2015)

Uporabniki, ki imajo dostop do dokumenta, lahko ta dokument (Rouse, 2015):

urejajo,

komentirajo,

gledajo in berejo.

Dokument lahko uporabniki urejajo brez Googlovega računa. Dokumente Google Docs lahko

na računalnik shranimo v različnih oblikah (Rouse, 2015):

OpenDocument format – .odt,

Microsoft Word – .docx,

PDF dokument – .pdf,

txt.

internetna stran – .html.

Slika 5.3: Google Docs izgled (G Suite, 2016)


16

5.2 Orodja za urejanje in oblikovanje preglednic

5.2.1 Microsoft Excel

Prva različica Excela je bila izdana za MAC leta 1985, za Windows sistem pa 2 leti kasneje.

Svoj napredek in vrhunec je Microsoft Excel dosegel s posodobitvami na vsaki dve leti. Excel

je eden izmed najbolj učinkovitih programov za grafično-analitično in tabularno obdelavo

podatkov. Ima orodja, ki omogočajo hiter in učinkovit prikaz podatkov, ki jih posameznik

potrebuje. Program je bil ustvarjen leta 1987, od takrat pa se je nenehno obnavljal in izboljševal.

(Kenđel, 2011)

Program omogoča (Kenđel, 2011):

podporo za formule, grafikone, tabele, razvrščanje, filtriranje in druge funkcije ter

omogoča razvrščanje, analiziranje in ponazoritev podatkov,

ustvarjanje novih preglednic, ki so samodejno shranjene na mesto, ki ga posameznik

izbere, takoj ko začne vnašati podatke,

izvajanje osnovnih matematičnih operacij, na primer dodajanje posameznih stolpcev in

vrstic,

iskanje povprečne, najvišje ali najmanjše vrednosti v določenem obsegu podatkov.

Slika 5.4: Microsoft Excel izgled (IXD at Pratt Institute, 2016)


17

5.2.2 Google Sheets

Google Sheets omogoča ustvarjanje preglednic, jasno in barvito pa prikaže podatke tudi z

grafikoni. Vgrajene ima tudi formule, vrtilne tabele in še preostale možnosti pogojnega

oblikovanja. Google Sheets omogoča (Mocko, 2013):

uvoz in pretvorbo Excela, .txt in .ods v Google Sheets,

formatiranje datotek .pdf in .html,

uporabo formul pri oblikovanju grafikonov,

klepet z širšo javnostjo, ki ureja tabele,

ustvarjanje tabel z lastnimi podatki,

vstavitev preglednic v spletno mesto.

Slika 5.5: Google Sheet izgled (GCF LearnFree.org, 10. oktober 2017)

5.3 Orodja za obdelavo bitnih slik

5.3.1 Adobe Photoshop

Adobe Photoshop je program za oblikovanje in obdelavo slik. Ponuja orodja za oblikovanje in

fotografijo, hkrati pa povezuje namizne in mobilne programe. Posamezniku omogoča


18

oblikovanje slik za tisk in grafično oblikovanje. Program je razvil Adobe System, ki je eden

izmed vodilnih izdelovalcev grafičnih programov na svetu. Program je plačljiv, sestavljen iz

več menijev (Opisprogramov.blogspot.si, 10. oktober 2017):

meni »File«: omogoča odpiranje in zapiranje datotek, shranjevanje datotek v različne

zapise itd.;

meni »Edit«: omogoča ukaze za premikanje nazaj in naprej, kopiranje, izrez, dodajanje

tonske vrednosti, popravljanje slik …;

meni »Image«: omogoča tonsko korigiranje fotografij, dupliciranje slike, spreminjanje

njene velikosti, rotiranje in zrcaljenje slike …;

meni »Layer«: omogoča delo s plastmi, združevanje fotografij …;

meni »Select«: omogoča označevanje posameznih delov na sliki, spreminjanje

možnosti, učinkov ter dodatno obdelavo fotografije;

meni »Filter«: omogoča dodatne efekte, ostrino slik;

meni »View«: omogoča povečavo oz. pomanjšanje fotografij;

meni »Window«: omogoča okna, ki vsebujejo informacije ali funkcije na zaslonu;

meni »Help«: vsebuje opis in navodila o programu.

Slika 5.6: Adobe Photoshop izgled (Site Of Paradise, 2016)


19

5.3.2 Microsoft Paint

Microsoft Paint je preprosto programsko orodje za urejanje in risanje slik. Lahko ga

uporabljamo v barvnem načinu, črno belem načinu in v načinu brez sivin. Uporablja se za

preprosto in hitro obdelavo slik. V večini primerov za izrez določenega segmenta slike ali pa

tudi za označitev določenega dela na sliki. Windows Paint je vključen v vseh različicah

Windows. Glede na njegovo lahko uporabo in preprostost je postal najbolj uporabljena

aplikacija v začetnih verzijah Windows. Programsko orodje lahko ureja in shranjuje datoteke v

.BMP, .JPEG, .GIF, .PNG in .TIFF formatih. V novih verzijah Paint ponuja risanje s kar tremi

primarno izbranimi barvami, ki jih lahko poljubno shranimo na določene ukaze, npr.: levi

miškin klik ena barva, desni miškin klik druga barva in »ctrl« ter miškin klik tretja barva. V

naboru orodja ima: svinčnik, čopič, sprej, radirko, povečevalno steklo in paleto z barvami.

Lahko pa tudi dodajamo okno s tekstom, črtami ter raznimi oblikami likov. (Digitalunite.com,

10. oktober 2017)

Slika 5.7: Microsoft Paint izgled (Lasten arhiv)


20

5.3.3 Google Photo

Google Photo je fotogalerija, ki fotografije in videoposnetke samodejno varnostno kopira in

razvršča. S tem uporabniku omogoča, da kasneje fotografije hitreje najde, hkrati pa na telefonu

ne zmanjka prostora. (Bader, 2017)

Google Photo omogoča shranjevanje na dva načina, in sicer »high quality« in »original

quality«. Nastal je leta 2015, ko je izstopil iz družbe Google+. Njegove največje prednosti so

(Bader, 2017):

brezplačno shranjevanje fotografij,

neomejeno shranjevanje fotografij,

videoposnetki visoke ločljivosti,

omejen dostop do fotografij,

prepoznava vsebino,

omogoča samodejno ustvarjanje albumov.

Slika 5.8: Google Photos izgled (Google Play, 2014)


21

5.4 Orodja za obdelavo vektorskih slik

5.4.1 Adobe Illustrator

Adobe Illustrator je program, ki se uporablja za kreiranje vektorskih slik. Izdelki iz Adobe

Illustratorja se nato v obliki za tiskanje uporabljajo za izdelavo raznih letakov, logotipov,

plakatov itd. Adobe Illustrator se od Photoshopa razlikuje v formatu same fotografije. V

Photoshopu lahko pride do popačenja slike, medtem ko lahko v Adobe Illustratorju poljubno

večamo fotografije, ne da bi pri tem izgubili kvaliteto. (Računalniške novice, 2017)

Prednosti vektorske grafike pri Adobe Illustratorju so (Vector Diary, 2008):

- izdelek brez izgube ločljivosti,

- ostre linije pri vseh velikostih,

- tiskanje z visoko ločljivostjo,

- primerno za risanje ilustracij itd.

Slabosti vektorske grafike pri Adobe Illustratorju so (Vector Diary, 2008):

- risbe ne izgledajo realistično,

- fotografije navadno izgledajo kot v risankah,

- za razumevanje in tekoče delo je potrebno veliko časa ali izobraževanje.

Slika 5.9: Adobe Illustrator (Adobe Illustrator Blog, 2016)


22

5.4.2 Microsoft Visio

Microsoft je leta 2000 kupil idejo od podjetja Shapeware Corporation, ki so jo dodelali in jo

leta 2003 pridružili družini Office pod imenom Visio. Visio je zelo priljubljen program za

izdelavo grafov, risb in diagramov. Največ se uporablja v podjetjih za izdelavo diagramov

poteka, načrtovanje projektov oz. za boljši pregled in predstavo konstrukcije projekta. Program

uporablja končnico ».VSD«, od leta 2010 naprej pa ima še dodano končnico ».VSDX« po shemi

XML. (Lucidchart, 2016)

Poleg risanja diagramov in grafov Microsoft Visio podjetjem omogoča načrtovanje stavb,

tlorisne sheme, pretok podatkov skozi diagrame, 3D sheme itd. Skozi leta je Visio napredoval

in se posodabljal ter se prodajal v več različicah. V poslovnem svetu se uporablja za modeliranje

poslovnih procesov ter vizualno prikazovanje korakov in procesov v posameznem podjetju. S

tem omogoča bolj natančno in hitrejše izvajanje nalog. (Lucidchart, 2016)

Slika 5.10: Microsoft Visio izgled (File-Extensions.org, 2016)


23

5.4.3 CorelDRAW

CorelDRAW je nastal leta 1989, ko so predstavili barvno vektorsko ilustracijo. Po dveh letih

nastanka je podjetje že predstavilo novo različico, ki je omogočila tudi urejanje fotografij.

(CorelDRAW, 2017)

CorelDRAW omogoča hitro in enostavno oblikovanje, ustvarjanje grafik ter urejanje fotografij.

Največkrat se uporablja za objavljanje izdelkov na spletnih straneh ali tiskanje z ohranitvijo

kvalitete fotografije. (CorelDRAW, 2017)

Prednosti uporabe CorelDRAW so (CorelDRAW, 2017):

- možnost oblikovanja pisav,

- podpora in združljivost sistemov,

- dobre funkcije za iskanje in pregled pisav,

- orodje za rezanje,

- nove funkcije oblikovanja po željah strank,

- omogoča urejanje fotografij,

- prilagojena delovna površina,

- izboljšana možnost izmenjave vsebin,

- omogoča ustvarjanje lastnih avtomatiziranih orodij.


24

Slika 5.11: CorelDRAW GS2017 izgled (ZDNet, 2017)

5.5 Orodja za zaščito računalnika in datotek

5.5.1 Sophos

Sophos sta ustvarila Jan Hruska in Petek Lammer leta 1985. Sophos je britanska varnostna,

programska in strojna oprema, ki razvija programe za komunikacijo, šifriranje, varnost omrežja,

varnost elektronske pošte ter varnost mobilnih naprav. Osredotoča se predvsem na

zagotavljanje brezplačne varnostne programske opreme. Podjetjem omogoča shranjevanje

datotek in zasebnih podatkov v oblaku ter varen in zaščiten dostop do shranjenih datotek,

zaznamkov in internetnih strani. (Sophos, 2010)

Sophos omogoča (Sophos, 2010):

- lokalno shranjevanje,

- shranjevanje datotek v oblaku,

- upravljanje s shranjenimi datotekami,

- zaščito datotek z geslom,

- varno izmenjavo dokumentov med uporabniki in napravami.


25

Sophos Endpoint Protection omogoča varnost računalnikov in namizja. Ščiti operacijske

sisteme, kot so Windows, Mac in Linux pred zlonamernimi programskimi opremami. Prav tako

lahko pravočasno odkrije, prepreči in odpravi grožnje. Glavni cilj Sophosa je zaznati grožnjo,

preden le ta pride v sistem in naredi škodo. Prav tako je treba grožnje ustaviti, preden stečejo

na sistemu, ter odkriti, če so zaobšle preventivne metode. Pomembno je, ne samo očistiti

zlonamerno programsko opremo, temveč jo tudi analizirati in razveljaviti vse procese, ki jih je

opravila na sistemu. (Sophos, Security made simple, 2017)

Slika 5.12: Sophos krmilna plošča (Sophos, 12. oktober 2017)

5.5.2 Microsoft Defender

Microsoft Defender je nova posodobljena verzija, ki je zamenjala Microsoft Security Essentials.

Microsoft Defender, kot že ime pove, ščiti računalnik pred virusi in drugo zlonamerno

programsko opremo. (Microsoft, 2016)

Leta 2004 so v Microsoftu kupili GIANT Anti-Spyware in začeli preoblikovanje v Microsoftov

izdelek. V testni verziji beta je izdelek pridobil ime Microsoft AntiSpyware in šele leta 2006 so


26

izdali končni izdelek pod imenom Windows Defender, ki je deloval na platformah XP in Server

2003. Ob izdaji sistema Windows Vista 2007 je bil Windows Defender priložen operacijskemu

sistemu kot privzeti program. Ker je bil Windows Defender namenjen samo zaščiti

predpomnilnika, je bil potreben še dodaten protivirusni program za zaščito celotnega sistema.

Zato je Microsoft leta 2007 izdal kot ločen program še Microsoft Security Essentials (Windows

7). To programsko orodje je omogočalo večjo zaščito pred vsemi vrstami zlonamerne

programske opreme (malware), računalniškimi virusi, vohunsko programsko opremo, rootkiti

in trojanskimi konji. Leta 2012 pa je bil Microsoft Defender primarni protivirusni program v

operacijskem sistemu Windows 8 z enakimi karakteristikami programskega orodja Microsoft

Security Essentials. Pri operacijskem sistemu Windows 10 (2015) pa je antivirusni program

vključen v nastavitve sistema in ima dodane funkcije za odkrivanje zlonamerne programske

opreme preko analize vedenja. Svojo bazo zlonamerne programske opreme izboljšujejo s

funkcijo zaščite v oblaku, ki Microsoftovemu centru za zaščito pošilja podatke o zlonamerni

programski opremi, jo obdela in uporabi na novo pridobljene podatke pri drugih uporabnikih,

še preden pride do okužbe. (TechRepublic, 2016)

Slika 5.13: Microsoft Defender izgled (ITPro windows, 2016)


27

5.6 Orodja za stiskanje datotek

S stiskanjem datotek dosežemo, da se zmanjšuje prostor, ki ga zavzamejo podatki na disku.

Programi za stiskanje se uporabljajo tudi v namen povezovanja velikega števila datotek in map

v eno samo stisnjeno datoteko. (Čelebić, 2017)

5.6.1 WinRAR

WinRAR je programska oprema za stiskanje podatkov in delo z arhivi. Podpira delo z večjimi

arhivi formatov in zagotavlja visoko stopnjo kompresije. WinRAR je sposoben obnoviti arhive,

ki so poškodovani, omogoča delo z zaščitenimi in šifriranimi arhivi, avtomatično prepozna

formate stisnjenih datotek, določa stopnjo stiskanja ter omogoča 128 bitno pošiljanje datotek

po spletu. Njegove glavne značilnosti so (Čelebić, 2017):

visok nivo stiskanja,

volumen arhivov,

zaščita arhivskega gradiva z geslom,

podpira večje arhivske formate.

WinRAR ne potrebuje dodatne programske opreme, saj prepozna naslednje vrste datotek

(Podpora.sio.si, 2014):

RAR,

ZIP,

CAB,

ARJ,

LZH,

ACE,

TAR,

GZip,

ISO,

7Z,

7-Zip ter druge.


28

Slika 5.14: WinRAR izgled (Chip.de, 2017)

5.6.2 7-Zip

7-Zip je program, ki služi arhiviranju datotek z visokim odstotkom kompresije. Njegove glavne

značilnosti so (Pavlov, 2008):

velik delež kompresije,

podprti datotečni formati,

boljše kompresijsko razmerje kot PKZip ali WINZip,

zelo zmogljiv program Upravitelj datotek,

visoka podpora cmd ukazov,

možnost uporabe programa v 69 različnih jezikih,

brezplačen.

7-Zip omogoča branje ter ustvarjanje arhivov, kot so: 7z, XZ, GZIP, TAR, ZIP ter samo branje

arhivov ARJ, CAB, DEB, ISO in RAR (Mernik, 2017).


29

Slika 5.15: 7-Zip izgled (7-Zip, 2017)

5.7 Orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek

5.7.1 Acronis True Image

Acronis True Image je programska oprema za varovanje podatkov pred izgubo zaradi mehanske

napake ali pa napake uporabnika. Največje naloge te programske opreme so izdelava arhivov

datotek ter varnostnih kopij diskov (Acronis, 2017).

Podjetje Acronis je prvič predstavilo programsko opremo leta 2003. Največje prednosti so bile

izdelava varnostnih kopij na lokalni ravni uporabnika ali pa kar varnostno kopiranje v oblak.

Pri uporabi programa imamo dve možnosti, varnostno kopiranje diskov in varnostno kopiranje

določenih datotek in map, izbranih s strani uporabnika. Prednost je predstavljalo tudi varnostno

kopiranje diska med delovanjem operacijskega sistema ter funkcija Acronisa za izdelavo

zagonskega diska, pri katerem lahko program zaženemo brez zagona našega operacijskega

sistema. Pri tem ima veliko prednost, saj se lahko uporabi na vsakem operacijskem sistemu.

Leta 2015 so trdili, da imajo že več kot 5 milijonov uporabnikov. (Tech Advisor, 2017)


30

Slika 5.16: Acronis True Image 2016 izgled zagonskega diska (Acronis, 12. oktober 2017)

5.7.2 Macrium Reflect

Macrium Reflect je razvilo podjetje Paramount Software leta 2006, uporablja se za varnostno

kopiranje datotek in izdelave slik diskov za sisteme Windows. Deluje preko Microsoft Volume

Shadow Copy Service za izdelavo celotnih slik diskov in za arhiviranje določenih datotek v eno

stisnjeno arhivsko datoteko, ki se potem uporablja za obnovitev podatkov na disku ali pa za

preprosto migracijo podatkov iz ene naprave na drugo. Omogoča tudi namestitev varnostne

kopije kot navidezni pogon v raziskovalcu, kar omogoča uporabniku lahek dostop do datotek

in preprost prenos datotek s kopiranjem v svojo aktualno mapo. (Macrium, 2017)

Za obnovitev podatkov uporablja tudi zagonski disk, pri katerem lahko arhivirane podatke

skupaj z operacijskim sistemom prenesemo nazaj na disk. Pri Macriumu Reflect lahko

ustvarimo polne, diferencialne in inkrementalne slike diskov. Pri polni metodi izdela arhiv po

segmentih diskov oz. vsak sektor diska posamezno, pri diferencialni sliki diska program

arhivira datoteke, ki so bile spremenjene glede na zadnjo celotno kopijo. Pri inkrementalni sliki

diskov pa program naredi arhiv podatkov, ki so bili spremenjeni in jih vloži v celotni arhiv ne

glede na to, ali je celoten arhiv diferencialni ali pa inkrementalni arhiv. Velika prednost


31

Macriuma Reflect je v shranjevanju opredelitev varnostnih kopij v XML formatu, kar omogoča

močno obdelavo podatkov preko VBScripte in PowerShella. Omogoča tudi nadzor nad

varnostnimi cikli in pregled dogodkov pred ter po arhiviranju. (Macrium, 2017)

Slika 5.17: Macrium Reflect 7 izgled (Macrium, 2017)

5.8 Orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki

5.8.1 Skype

Skype je program, ki služi za komunikacijo po spletu. Razvila sta ga Janus Friis in Niklas

Zennstorm leta 2003. Omogoča več funkcij in opravil, kot so video in glasovni pogovori. Veliko

se uporablja pri komuniciranju v posameznem podjetju, saj omogoča uporabnikom konferenčne

klice tudi med 5 uporabniki. Skype daje podjetjem naslednje prednosti (Mernik & Orešnik,

2012):

ohranjanje stika,

omogoča komunikacijo na daljavo,

hiter in enostaven dostop,

cenovno dostopen – brezplačen,

primeren za vse starosti itd.


32

Slika 5.18: Skype 7.40 izgled (Skype, 12. oktober 2017)

5.8.2 Viber

Viber je aplikacija, ki uporabnikom omogoča takojšnje komuniciranje, pošiljanje slik, video in

besedilna sporočila. V podjetjih ga uporabljajo, ker omogoča skupinske klepete, javne

pogovore ter brezplačno čezmejno komuniciranje. (Viber, 8. oktober 2017)

Program Viber je razvilo izraelsko podjetje »Viber media«, nato pa ga je kupilo japonsko

mednarodno podjetje »Rakuten«. Viber ima več kot 100 milijonov uporabnikov. Za razliko od

ostalih komunikacijskih aplikacij ima Viber, prav tako kot Skype, svojo namizno aplikacijo za

OS in Windows. (heavy.com, 2015)


33

Slika 5.19: Viber izgled (Pixel-push.com, 2013)

5.8.3 Google Hangouts

Google Hangouts se uporablja za klepet, video klice, pošiljanje besedilnih sporočil ter za

telefonske klice. Za uporabo potrebujemo internetno povezavo, kamero, mikrofon ter Google

račun. Program je nastal leta 2013, vendar ga je Google po prekinitvi Google Talka uradno

objavil leta 2015. Google Hangouts se deli v dva produkta, in sicer Hangouts Meet in Hangout

Chat. Podjetja uporabljajo Hangouts Meet predvsem za video konference, slednjo pa za hitro

sporočanje in komuniciranje. (support.google, 2017)

Hangouts omogoča pogovor med dvema ali več uporabniki. Dostopen je preko Gmaila,

Google+ ali preko mobilnih aplikacij. Omogoča shranjevanje klepetov ter sinhronizacijo med

napravami. Video klepet lahko poteka z desetimi uporabniki hkrati, kar je velika prednost za

uporabo v podjetjih. Uporaba je brezplačna, pomembna funkcija, ki pripomore v podjetjih, pa

so prenosi dogodkov v živo. (gsuitse.google, 2017)


34

Slika 5.20: Google Hangouts izgled (Chrome Web Store, 2017)

35

6 VRSTE PRILAGOJENIH PROGRAMSKIH ORODIJ

6.1 SAP

Podjetje SAP je bilo ustanovljeno leta 1972. Kratica SAP opisuje (SAP, 2017):

- Systems,

- Applications.

- Products.

SAP danes zaposluje 36.600 ljudi, ima več kot 33.200 strank ter dela s 1.500 partnerji. SAP je

najpogosteje uporabljen program za poslovni informacijski sistem. Program je sestavljen iz

različnih modulov, ki v čim boljši meri izkoristijo zmogljivost organizacije. Moduli programov

oblikujejo in povezujejo korake v nekem procesu, hkrati pa imajo nadzor nad pretokom

podatkov med oddelki in združujejo organizacije z njihovimi dobavitelji in kupci. Program SAP

povezuje procese ter omogoča, da ima vsak zaposleni hiter in preprost dostop do podatkov, ki

jih potrebuje pri delu. Ti podatki so zelo natančni in v toku s časom. (Podlogar & Gričar, 2003)

Slika 6.1: SAP Business One izgled (SAP, 2017)


36

SAP omogoča funkcionalnost, vzdrževanje, nadgradnjo in podporo v naslednjih procesih

(Podlogar & Gričar, 2003):

- finance, analize, kadrovska evidenca, računovodstvo, obračun plač,

- materialno poslovanje, servis in vzdrževanje, prodaja, delovni nalogi,

- shranjevanje podatkov, nalaganje podatkov, transformacija podatkov,

- upravljanje s kupci, izdaje soglasja do prodaje s sklenitvijo pogodbe,

- upravljanje omrežja in naprav skupaj z mobilno podporo za terensko delo,

- servis za podporo strank (klicni center, reklamacije),

- povezava z drugimi sistemi.

Podjetja, ki se odločijo za nakup SAP sistema, imajo zato več razlogov (Podlogar & Gričar,

2003):

- dvig uspešnosti poslovanja,

- zmanjšati stroške,

- izboljšati učinkovitost poslovnih procesov,

- izboljšati kakovost informacij,

- boljša komunikacija in povezovanje z okoljem,

- povečanje znanja in motivacije v kadru.

Podjetje SAP so ustanovili uslužbenci podjetja IBM v Nemčiji. Pri tem je bila njihova vizija

razvijati standardne programske aplikacije za poslovno procesiranje v realnem času. Iz tega se

je leta 1973 razvil sistem »R-1«, kjer z R označujemo procesiranje v realnem času. Do konca

sedemdesetih se je razvil tudi SAP »R-2«. Nov napredek se je pojavil na začetku devetdesetih,

ko ustanovijo sistem SAP »R-3«. Koncept tega sistema je »klient–strežnik«. S tem sistemom

se uvede nova generacija poslovne programske opreme za podjetja z visoko zmogljivim

računalništvom, ki podpira veliko število uporabnikov. Z letom 2000 se v SAP-u začne razvijati

nov koncept, imenovan »mySAP.com«, ki temelji na internetni tehnologiji in se povezuje z

obstoječimi ERP aplikacijami. Leta 2004 »SAP Web Application« nadomesti »SAP

NetWeaver«. Leta 2007 SAP izda »ERP Central Components«, ki omogoča uporabo več

programskih jezikov ter lažjo integracijo z drugimi sistemi (SAP, 2017).


37

Slika 6.2: Evolucija SAP programa (SAP, 2017)

6.2 SAOP

Podjetje SAOP je bilo ustanovljeno leta 1987 kot Servis za avtomatsko obdelavo podatkov.

Ustanovljeno je bilo kot pogodbena organizacija, saj takrat drugih pravnih oblik še ni bilo. Med

prvimi v Sloveniji so ponujali poslovne programske rešitve. Ker je leta 1999 v uveljavitev stopil

Zakon na dodano vrednost, je le ta zahteval prilagoditev programskih modulov in zato se je

zelo povečalo število zaposlenih v podjetju. Leta 2004 so izdali programsko orodje Minimax,

ki je bilo namenjeno računovodskim servisom, malim podjetjem, samostojnim podjetnikom in

društvom. Leta 2016 je podjetje postalo del mednarodne skupine Solitea, ki zaposluje več kot

600 ljudi in ima več kot 235.000 uporabnikov v 11 državah. Leta 2017 pa so ob 30-letnici

spremenili zunanjo oblikovno podobo. (SAOP, 2017)

Podjetje SAOP je razvilo dva zelo uspešna programska orodja, to sta Minimax in iCenter.

iCenter je zmogljiv ERP sistem za učinkovito upravljanje podjetja ali javnega zavoda.

Vključuje tudi vrhunski dokumentni sistem eRegistrator, ki omogoča izmenjavo eRačunov.

iCenter se z vrsto prilagojenih programskih rešitev prilagodi poslovnim procesom posameznega

podjetja ali zavoda. S pomočjo samodejnih analiz, ki jih opravi v delovnih procesih podjetja,

hitro zagotovi kakovostne informacije za odločanje na ravni vodstva, s čimer zniža stroške

poslovanja. (SAOP, 2017)

38

Slika 6.3: SAOP izgled (iCenter, 2017)

Iz raziskave TNS Global leta 2012 so ugotovili, da imajo njihovi uporabniki iCentra 94 % večjo

konkurenčno prednost od ostalih programskih rešitev. Zagotavljajo tudi, da so, kljub pogostim

zakonodajnim spremembam, njihova programska orodja vedno v skladu z zakoni v

gospodarstvu in javnem sektorju. V podjetju imajo preko 40 redno zaposlenih in toliko tudi pri

zunanjih izvajalcih, ki nudijo podporo uporabnikom za hitro in zanesljivo pomoč pri delu.

(SAOP, 2017)

7 EMPIRIČNI DEL

7.1 Nameni in cilji raziskave

Namen:

Namen raziskave je bil ugotoviti, katera programska orodja uporabljajo mikro, mala in srednja

podjetja v novomeški regiji.

Cilji:

- Ugotoviti, katera programska orodja so najbolj uporabljana v MSP v NM.

7 EMPIRIČNI DEL

39

- Ugotoviti, ali imajo podjetja v začetnem poslovnem načrtu predvidena programska

orodja.

- Ugotoviti, kako podjetniki ocenjujejo vpliv vrste in uporabe programske opreme na

uspešnost MSP in kako.

- Raziskati, ali velikost podjetja vpliva na uporabo prilagojenih programskih orodij.

- Ugotoviti, kolikšen delež podjetij uporablja posebej prilagojena programska orodja.

- Ugotoviti, ali so zadovoljni z IKT kompetencami v svojih podjetjih.

7.2 Hipoteze in raziskovalna vprašanja

Hipoteze:

- Hipoteza 1: manj kot polovica MSP uporablja prilagojena programska orodja.

- Hipoteza 2: podjetniki večinoma ocenjujejo, da uporaba prilagojenih programskih

orodij pozitivno vpliva na razvoj podjetij.

- Hipoteza 3: večje kot je podjetje, večji je delež uporabe prilagojenih programskih orodij.

- Hipoteza 4: podjetniki nimajo zadostnih IKT kompetenc, zato večinoma pomanjkljivo

in z zamikom uvajajo novosti in spremembe na tem področju.

Raziskovalna vprašanja:

- Kako programska oprema vpliva na uspešnost posameznega podjetja?

- Kakšen je vpliv velikosti podjetja pri uporabi prilagojenih programskih orodij?

- Ali imajo podjetja predvideno, katera programska orodja bodo uporabljala v začetnem

poslovnem načrtu?

- Koliko podjetij uporablja posebej prilagojena programska orodja?

- Kako kompetence na IKT področju vplivajo na rast podjetja?

7.3 Raziskovalna metodologija

7.3.1 Metode in tehnike zbiranja podatkov

Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi dela. Uporabljena

je bila kvantitativna tehnika pridobivanja podatkov. Podatki so bili pridobljeni z anketiranjem.

7 EMPIRIČNI DEL

40

7.3.2 Opis instrumenta

Na podlagi pregleda literature in drugih virov smo izdelali anketni vprašalnik (Priloga 1), ki

vsebuje 3 vprašanja zaprtega tipa, 12 vprašanj kombiniranega tipa in 1 lestvico stališč.

7.3.3 Opis vzorca

Vzorec v raziskavi so predstavljala mikro, mala in srednja podjetja v novomeški regiji. Poslali

smo 107 anket, vrnjenih je bilo 79 anket, ustrezno rešenih je bilo 56 anket.

V raziskavi je sodelovalo 56 anketirancev, od tega je bilo 56 ustrezno rešenih anket, kar

predstavlja 52 % anket.

7.3.4 Opis zbiranja in obdelave podatkov

Vprašalnike smo osebno poslali v naključna mikro, mala in srednja podjetja v novomeški regiji.

Anketiranje je potekalo od 2. 10. 2017 do 20. 10. 2017. Vsem sodelujočim v raziskavi smo

zagotovili anonimnost. Sodelovali so prostovoljno.

Za analizo in prikaz rezultatov smo uporabili Microsoft Excel. Podatke smo obdelali z opisno

statistiko ter jih vsebinsko in grafično prikazali.

7 EMPIRIČNI DEL

41

7.4 Rezultati

Graf 7.1: Leto ustanovitve podjetja

1,78 % anketiranih (1 anketiranec) je odgovorilo, da je podjetje, v katerem so zaposleni, bilo

ustanovljeno pred letom 1960; 12,46 % anketiranih (7 anketirancev) je odgovorilo, da je

podjetje, v katerem so zaposleni, bilo ustanovljeno med letoma 1971 in 1980; 19,58 %

anketiranih (11 anketirancev) je trdilo, da je njihovo podjetje bilo ustanovljeno med letoma

1981 in 1990; 28,48 % anketiranih (16 anketirancev) je odgovorilo, da je podjetje, v katerem

so zaposleni, bilo ustanovljeno med letoma 1991 in 2000; da je podjetje, v katerem so zaposleni,

nastalo od leta 2011 dalje je odgovorilo 10,68 % anketiranih (6 anketirancev).

Graf 7.2: Število zaposlenih v podjetju

3

13

18

22

0 5 10 15 20 25

več kot 250 zaposlenih v tekočem letu

več kot 50 zaposlenih in manj kot 250

zaposlenih v tekočem letu

več kot 10 zaposlenih in manj kot 50

zaposlenih v tekočem letu

ne presega 10 zaposlenih v tekočem letu

Število anketirancev

7 EMPIRIČNI DEL

42

Da število zaposlenih v podjetju ne presega 10 zaposlenih v tekočem letu, je odgovorilo 39,16

% anketiranih (22 anketirancev); da je v podjetju več kot 10 in manj kot 50 zaposlenih v

tekočem letu, je odgovorilo 32,4 % anketiranih (18 anketirancev); da je v podjetju zaposlenih

več kot 50 in manj kot 250 ljudi v tekočem letu, je odgovorilo 23,14 % anketiranih (13

anketirancev); v podjetju je v tekočem letu zaposlenih več kot 250 delavcev, je odgovorilo 5,34

% anketiranih (3 anketiranci).

Graf 7.3: Panoga oz. dejavnost podjetja

14,24 % anketiranih (8 anketirancev) je zaposlenih v gradbeništvu, isto število anketiranih pa

v IT sektorju. V finančnih storitvah je zaposlenih 5,34 % anketiranih (3 anketiranci); v energiji

dela 7,12 % anketiranih (4 anketiranci); 8,9 % anketiranih je odgovorilo, da so zaposleni v

logistiki in transportu, isto število anketirancev je zastopanih v potrošniških izdelkih in

storitvah. 10,68 % anketiranih (6 anketirancev) je odgovorilo, da delajo na področju

podjetniških izdelkov in storitev, isto število anketirancev je zastopanih v zdravstvu. Da so

zaposleni v kmetijstvu, lesarstvu, trgovini ali v turizmu, je odgovorilo 1,78 % anketiranih ( za

1

1

1

1

2

2

3

3

4

5

5

6

6

8

8

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9

kmetijstvo

lesarstvo

trgovina

turizem

upravljanje s človeškimi viri

vzgoja otrok

telekomunikacije

finančne storitve

energija

potrošniški izdelki in storitve

logistika in transport

zdravstvo

podjetniški izdelki in storitve

IT sektor

gradbeni sektor


7 EMPIRIČNI DEL

43

vsako panogo 1 anketiranec). V vzgoji otrok, torej v vrtcu, je zaposlenih 3,56 % anketiranih (2

anketirancev).

Graf 7.4: Katero pravno organizacijsko obliko imate v vašem podjetju?

44,5 % anketiranih (25 anketirancev) je odgovorilo, da so zaposleni v samostojnem podjetju,

isto število anketiranih je zaposlenih v družbi z omejeno odgovornostjo. V javnem zavodu je

zaposlenih 3,56 % anketiranih (2 anketiranca), v delniški družbi pa 7,12 % anketiranih (4

anketiranci).

Graf 7.5.: Katera orodja za urejanje in oblikovanje besedila uporabljate v vašem podjetju?

0

0

0

2

4

25

25

0 5 10 15 20 25 30

d.n.o.

k.d.

so.d.

javni zavod

d.d.

s.p.

d.o.o.


7 EMPIRIČNI DEL

44

V podjetju za urejanje in oblikovanje besedila uporabljamo Microsoft Word, je odgovorilo

89 % anketiranih (50 anketirancev); Libre Office uporablja 7,12 % anketiranih (4 anketiranci);

Google Docs uporablja 7,12 % anketiranih (4 anketiranci); OpenOffice Writer uporablja 3,56

% anketiranih (2 anketiranca).

Graf 7.6: Katera orodja za urejanje preglednic in tabel uporabljate v vašem podjetju?

V podjetju za urejanje preglednic in tabel uporabljamo Microsoft Excel, je odgovorilo 89 %

anketiranih (50 anketirancev); Google Sheets uporablja 12,46 % anketiranih (7 anketirancev);

za Corel Quatto in Numbers se ni odločil nihče od anketiranih. Dva anketiranca sta pod drugo

navedla LibreOffice Calc.

7 EMPIRIČNI DEL

45

Graf 7.7: Katera orodja za obdelavo vektorskih slik uporabljate v vašem podjetju?

V podjetju za obdelavo vektorskih slik uporabljamo Inkscape, je odgovorilo 1,8 % anketiranih

(1 anketiranec); CorelDRAW uporablja 18 % anketiranih (10 anketirancev); Adobe Illustrator

uporablja 21,6 % anketiranih (12 anketirancev); Microsoft Visio uporablja 36 % anketiranih

(20 anketirancev). Dva anketiranca sta pod drugo navedla AutoCAD in yEd. Za odgovor »ne

uporabljamo«, se je odločilo 41,4 % anketiranih (23 anketirancev).

Graf 7.8: Katera orodja za obdelavo bitnih slik uporabljate v vašem podjetju?

23

20

12

10

21

0

5

10

15

20

25

ne

uporabljamo

Microsoft

Visio

Adobe

Illustrator

CorelDRAW drugo: Inkscape

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

1918

13

10

8

5

3

00

2

4

6

8

10

12

14

16

18

20

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

7 EMPIRIČNI DEL

46

V podjetju za obdelavo bitnih slik uporabljamo Adobe Photoshop, je odgovorilo 23,4 %

anketiranih (13 anketirancev); Microsoft Publisher uporablja 5,4 % anketiranih (3 anketiranci);

Google Photos uporablja 14,4 % anketiranih (8 anketirancev); Microsoft Paint uporablja 34,2

% anketiranih (19 anketirancev); Corel Painter uporablja 9 % anketiranih (5 anketirancev);

PhotoShape uporablja 18 % anketiranih (10 anketirancev). Za odgovor »ne uporabljamo« pa se

je odločilo 32,4 % anketiranih (18 anketirancev).

Graf 7.9: Katera orodja za zaščito računalnika in datotek uporabljate?

V podjetju za zaščito računalnika in datotek uporabljamo Sophos, je odgovorilo 34,2 %

anketiranih (19 anketirancev); Malwarebytes uporablja 5,4 % anketiranih (3 anketiranci); ESET

NOD32 uporablja 1,8 % anketiranih (1 anketiranec); Microsoft Essentials uporablja 37,8 %

anketiranih (21 anketirancev); Avast uporablja 25,2 % anketiranih (14 anketirancev). Za

odgovor »ne uporabljamo« pa se je odločilo 3,6 % anketiranih (2 anketiranca).

2119

14

3 2 1 00

5

10

15

20

25

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

7 EMPIRIČNI DEL

47

Graf 7.10: Katera orodja za stiskanje datotek uporabljate?

V podjetju za stiskanje datotek uporabljamo WinRAR je odgovorilo 59,4 % anketiranih (33

anketirancev); 7-Zip uporablja 25,2 % anketiranih (14 anketirancev); GZIP uporablja 3,6 %

anketiranih (2 anketiranca); PeaZip uporablja 5,4 % anketiranih (3 anketiranci). Za odgovor

»ne uporabljamo« pa se je odločilo 12,6 % anketiranih (7 anketirancev).

33

14

7

32

00

5

10

15

20

25

30

35

WinRAR 7-zip ne

uporabljamo

PeaZip GZIP drugo:

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

7 EMPIRIČNI DEL

48

Graf 7.11: Katera orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek uporabljate?

V podjetju za izdelavo varnostnih kopij datotek uporabljamo Acronis True Image, je odgovorilo

18 % anketiranih (10 anketirancev); BackUp Maker uporablja 3,6 % anketiranih (2

anketiranca); HDClone uporablja 3,6 % anketiranih (2 anketiranca); HP Data Protector

uporablja 7,2 % anketiranih (4 anketiranci); Windows Backup and Restore uporablja 9 %

anketiranih (5 anketirancev). Za odgovor drugo se je odločilo 10,8 % anketiranih (6

anketirancev), od tega je 6 anketirancev izbralo programsko orodje Macrium Reflect in en

anketiranec Veeam. Za odgovor »ne uporabljamo« pa se je odločilo 37,8 % anketiranih (21

anketirancev).

21

10

6 5 42 2

0

5

10

15

20

25

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

7 EMPIRIČNI DEL

49

Graf 7.12: Katera orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki uporabljate?

V podjetju za digitalno komuniciranje med posamezniki uporabljamo Google Hangouts, je

odgovorilo 21,6 % anketiranih (12 anketirancev); Skype uporablja 70,2 % anketiranih (39

anketirancev); Viber uporablja 23,4 % anketiranih (13 anketirancev); WhatsApp uporablja 9 %

anketiranih (5 anketirancev). Za odgovor drugo se je odločilo 3,6 % anketiranih (2 anketiranca),

od tega je en anketiranec navedel Facebook in en anketiranec Slack. Za odgovor »ne

uporabljamo« pa se je odločilo 14,4 % anketiranih (8 anketirancev).

39

13 12

85

2

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

Skype Viber Google

Hangouts

ne

uporabljamo

WhatsApp drugo:

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

7 EMPIRIČNI DEL

50

Graf 7.13: Katera še ostala programska orodja uporabljate v vašem podjetju?

Podjetja v večini uporabljajo tudi ostala programska orodja, kot so Adobe PDF, AutoCas,

Birpis, Catia, Chrome, dotBusiness, Firmar, MegaCAD, MasterCAmM, Microsoft Intune,

Minimax, Outlook, Saop, Pantheon, Phoenix, Teamviewer, ThereFore ter Hipokrat. Najbolj

zastopana sta bila z 10,68 % Saop in Teamviewer. Teamviewer je program, ki omogoča

povezovanje računalnikov preko interneta in nadzor zaslona na daljavo. Prav tako ponuja tudi

prenos govora in video klicev. Podjetja ga uporabljajo predvsem za reševanje težav na daljavo,

komuniciranje in nadzor. Saop je program, ki omogoča gotovinsko poslovanje. Uporabljajo ga

predvsem mala podjetja. Kar 22,22 % anketiranih (24 anketirancev) je odgovorilo, da ne

uporabljajo nobena dodatna programska orodja.

1

1

1

1

1

1

1

1

1

1

1

1

1

2

2

3

6

6

24

0 5 10 15 20 25 30

Adobe PDF

AutoCad

Birpis

Catia

Chrome

Firmar

MegaCAD

MasterCAM

Microsoft Intune

Pantheon

Phoenix

ThereFore

Hipokrat

dotBusiness

Minimax

Outlook

Saop

Teamviewer

nobena


7 EMPIRIČNI DEL

51

Graf 7.14: Ali v vašem podjetju uporabljate prilagojena programska orodja?

Da v podjetju uporabljajo prilagojena programska orodja, je odgovorilo 42,72 % anketiranih

(24 anketirancev); 56,96 % anketiranih (32 anketirancev) trdi, da v njihovem podjetju ne

uporabljajo prilagojenih programskih orodij.

Graf 7.15: Zakaj ne uporabljate prilagojenih programskih orodij?

24

32

DA

NE

24

16

10

5

1

0

5

10

15

20

25

30

Odgovorili z

DA

Ne

potrebujemo

Brez odgovora Finančno

nedostopno

Ker so plačljiva

Šte

vil

o a

nket

iran

cev

7 EMPIRIČNI DEL

52

Razlogi, zakaj posamezna podjetja ne uporabljajo prilagojena programska orodja, so finančna

nedostopnost prilagojenih programskih orodij. 28,48 % anketiranih (16 anketirancev) je

odgovorilo, da prilagojenih programskih orodij ne potrebujejo; 17,8 % anketiranih (10

anketirancev) odgovora na vprašanje ni podalo. 42,72 % anketiranih (24 anketirancev) je

odgovorilo, da v podjetju, kjer so zaposleni, uporabljajo prilagojena programska orodja.

Graf 7.16: Katera prilagojena programska orodja uporabljate?

Najpogosteje uporabljeni programski orodji sta dotBusiness (11 anketirancev) in SAP (4

anketiranci). Poleg dotBusiness in SAP so anketiranci omenili tudi GRAD, Hipokrata,

Minimax, Pantheon, PAS, Phoenix ter UPRO. Kar 56,96 % anketiranih (32 anketirancev) je

odgovorilo, da prilagojenih programskih orodij ne uporabljajo. Razlogi za to so našteti v

prejšnjem grafu.

1

1

1

1

1

1

1

2

4

11

32

0 5 10 15 20 25 30 35

GRAD

Minimax

Pantheon

PAS

Phoenix

Saop

UPRO

Hipokrat

SAP

dotBusiness

Odgovorili z NE


7 EMPIRIČNI DEL

53

Tabela 7.1: Kako vam prilagojena programska orodja pomagajo pri poslovanju?

Kako vam prilagojena programska orodja pomagajo pri

poslovanju?

Število

anketirancev

Delo je bolj organizirano, hitreje se naredijo delegirane naloge 6

Hitreje naredimo opravila 3

Sledenje dokumentov 3

Olajša delo 2

Organizacija dela 2

Prej dokončamo naloge, vodenje evidence 2

Pri izdajanju blaga 1

Pri računovodstvu 1

Pri zdravstvenem zavarovanju 1

Lažje koordiniranje 1

UPRO 1

Brez odgovora 1

Odgovorili z NE 32

Prilagojena programska oprema mnogim podjetjem pomaga pri delu. Anketiranci so navedli,

da je delo s prilagojeno programsko opremo olajšano, bolj organizirano, lažje koordinirano,

bolje se sledi dokumentom, omogočeno je vodenje evidence, v veliko pomoč pa so pri izdajanju

blaga in pri računovodstvu.

Graf 7.17: Ali ste v svoj začetni poslovni načrt vključili tudi programska orodja, ki jih boste

uporabljali skozi leta?

2828DA

NE

7 EMPIRIČNI DEL

54

Polovica anketiranih (28 anketirancev), torej 49,84 % anketiranih, je odgovorilo, da so v svoj

začetni poslovni načrt vključili tudi programska orodja; isto število anketirancev, torej 49,84 %

anketiranih, je mnenja, da teh podatkov v začetni poslovni načrt niso vključili.

Graf 7.18: Ocenite, kako ste zadovoljni s programsko opremo, ki jo trenutno uporabljate –

urejanje besedila

S programsko opremo za urejanje besedila je zelo zadovoljnih 49,84 % anketiranih (28

anketirancev); zadovoljnih je 40,94 % anketiranih (23 anketirancev); neopredeljenih je 1,78 %

anketiranih ( 1 anketiranec); nezadovoljnih je 7,12 % anketiranih (4 anketiranci) ter nihče od

anketirancev sploh ni zadovoljen s programsko opremo za urejanje besedila.

0

4

1

23

28

0 5 10 15 20 25 30

Sploh nismo zadovoljni

Nismo zadovoljni

Smo neopredeljeni

Smo zadovoljni

Smo zelo zadovoljni


Urejanje besedila

7 EMPIRIČNI DEL

55


urejanje tabel

S programsko opremo za urejanje tabel je zelo zadovoljnih 51,62 % anketiranih (29


anketiranih (4 anketiranci); nezadovoljnih je 7,12 % anketiranih (4 anketiranci) ter nihče od

anketirancev sploh ni zadovoljen s programsko opremo za urejanje tabel.


zaščita računalnika

0

4

4

19

29

0 5 10 15 20 25 30 35


Nismo zadovoljni

Smo neopredeljeni

Smo zadovoljni

Smo zelo zadovoljni


Urejanje tabel

3

8

8

15

22

0 5 10 15 20 25


Nismo zadovoljni

Smo neopredeljeni

Smo zadovoljni

Smo zelo zadovoljni


Zaščita računalnika

7 EMPIRIČNI DEL

56

S programsko opremo za zaščito računalnika je zelo zadovoljnih 39,16 % anketiranih (22


anketiranih (8 anketirancev); nezadovoljnih je 12,24 % anketiranih (8 anketirancev); sploh ni

zadovoljnih pa 5,34 % anketiranih (3 anketiranci).


stiskanje datotek

S programsko opremo za stiskanje datotek je zelo zadovoljnih 35,6 % anketiranih (20


anketiranih (14 anketirancev); nezadovoljnih je 7,12 % anketiranih (4 anketiranci); sploh ni

zadovoljnih pa 10,68 % anketiranih (6 anketirancev).

6

4

14

12

20

0 5 10 15 20 25


Nismo zadovoljni

Smo neopredeljeni

Smo zadovoljni

Smo zelo zadovoljni


Stiskanje datotek

7 EMPIRIČNI DEL

57


varnostno kopiranje

S programsko opremo za varnostno kopiranje je zelo zadovoljnih 35,6 % anketiranih (20


anketiranih (15 anketirancev); nezadovoljnih je 5,34 % anketiranih (3 anketiranci); sploh ni

zadovoljnih pa 14,24 % anketiranih (8 anketirancev).


digitalno komuniciranje

8

3

15

10

20

0 5 10 15 20 25


Nismo zadovoljni

Smo neopredeljeni

Smo zadovoljni

Smo zelo zadovoljni


Varnostno kopiranje

1

5

8

12

30

0 5 10 15 20 25 30 35


Nismo zadovoljni

Smo neopredeljeni

Smo zadovoljni

Smo zelo zadovoljni


Digitalno komuniciranje

58

S programsko opremo za digitalno komuniciranje je zelo zadovoljnih 53,4 % anketiranih (30


anketiranih (8 anketirancev); nezadovoljnih je 8,9 % anketiranih (5 anketirancev); sploh ni

zadovoljnih pa 1,78 % anketiranih (1 anketiranec).

8 RAZPRAVA

Namen raziskave je bil ugotoviti, katera programska orodja uporabljajo mikro, mala in srednja

podjetja v novomeški regiji. Vzorec naše raziskave so predstavljala naključna mikro, mala in

srednja podjetja v novomeški regiji. Vzorec zajema 56 anketirancev, zaposlenih v posameznem

podjetju.

Podjetje je definirano kot objekt, ki se osamosvoji in pravno personificira. To pomeni, da mu

je priznan status samostojne pravne osebe v obliki gospodarske družbe. (Gostiša, 1997) MSP

je kratica, ki označuje mikro, mala in srednja podjetja. Evropska komisija (2015) definira MSP

kot gonilo evropskega gospodarstva, ki zagotavlja delovna mesta, gospodarsko rast in omogoča

družbeno stabilnost. Poznamo več vrst MSP, različnih oblik in velikosti.

Raziskovalno vprašanje 1: Kako programska oprema vpliva na uspešnost posameznega

podjetja?

Več kot polovica anketiranih je mnenja, da programska oprema ne vpliva na uspešnost

posameznega podjetja, medtem ko je nekaj anketirancev odgovorilo, da le ta omogoča, da je

delo bolj organizirano, hitreje opravljeno, lažje koordinirano, olajšano itd.

S tem smo ovrgli našo drugo hipotezo, da podjetniki večinoma ocenjujejo, da uporaba

prilagojenih programskih orodij pozitivno vpliva na razvoj podjetij. Menimo, da je rezultat

takšen, ker ljudje še tega področja ne uporabljajo dovolj dobro, se na tem področju ne

izobražujejo dovolj, finančno niso dovolj podprti in na tem področju ne kažejo dovolj

zanimanja, interesa za razvoj.

8 RAZPRAVA

59

V večini so anketiranci zelo zadovoljni s programsko opremo, ki jo uporabljajo za urejanje

besedila. Več kot 50 % anketirancev je zadovoljnih s programsko opremo za urejanje tabel,

prav tako je visoko zastopano tudi zadovoljstvo na področju zaščite računalnika, stiskanja

datotek in varnostnega kopiranja. Veliko zadovoljstvo je pokazalo digitalno komuniciranje s

strinjanjem več kot 53 % anketirancev.

Anketiranci so zadovoljni z vso programsko opremo, ki jo uporabljajo, vendar kljub temu

menijo, da le ta ne vpliva na uspešnost posameznega podjetja. Razlog za to je lahko neznanje

na tem področju, ne poznavanje področja, nezmožnost učenja in spoznavanja področja.

Raziskovalno vprašanje 2: Kakšen je vpliv velikosti podjetja pri uporabi prilagojenih

programskih orodij?

V raziskavi je sodelovalo 32,4 % anketirancev, ki so zaposleni v malem podjetju, 23,14 %

anketirancev je zaposlenih v srednjem podjetju ter 39,16 % anketirancev, ki delajo v mikro

podjetju. Rezultati so pokazali, da uporabljajo mala in srednja podjetja v večjem deležu

programska orodja ali prilagojena programska orodja.

Razlogi, zakaj se prilagojena programska orodja v podjetju ne uporabljajo, so bili finančna

nedostopnost ali ker podjetja prilagojenih programskih orodij ne potrebujejo. S pridobljenimi

podatki smo delno potrdili našo hipotezo, da večje, kot je podjetje, večji je delež uporabe

prilagojenih programskih orodij, saj je bil naš vzorec raziskave premajhen, hkrati pa je delež

malih in srednjih podjetij manjši kot delež mikro podjetij.

Raziskovalno vprašanje 3: Ali imajo podjetja predvideno, katera programska orodja bodo

uporabljala v začetnem poslovnem načrtu?

49,84 % anketiranih je odgovorilo, da imajo v začetnem poslovnem načrtu vključena

programska orodja, ki jih bodo uporabljali skozi leta, medtem ko je isto število anketirancev

odgovorilo nasprotno.

Vključevanje programskih orodij v začetni poslovni načrt je pomembno, da se zaposleni lahko

predhodno pripravijo na uporabo le teh, obiščejo kakšno izobraževanje na tem področju in lahko

proces dela poteka tekoče, brez zapletov in nejasnosti.

8 RAZPRAVA

60

Raziskovalno vprašanje 4: Koliko podjetij uporablja posebej prilagojena programska orodja?

Več kot polovica anketirancev je odgovorila, da v podjetju, kjer so zaposleni, ne uporabljajo

prilagojenih programskih orodij. Razlogi za to so finančna nedostopnost in neuporabnost le teh.

S tem smo potrdili našo hipotezo, da manj kot polovica MSP uporablja prilagojena programska

orodja. To smo predvideli iz podobnih razlogov, kot so jih navajali anketiranci.

Podjetja, ki uporabljajo prilagojena programska orodja, v večini uporabljajo dotBusiness,

GRAD, Hipokrat-a, Minimax, Pantheon, PAS, Phoenix, Saop, SAP ter UPRO. Vzroki, zakaj

posamezna podjetja uporabljajo prilagojena programska orodja, so bolj organizirano delo, lažje

koordiniranje, hitrejše reševanje delegiranih nalog.

Raziskovalno vprašanje 5: Kako kompetence na IKT področju vplivajo na rast podjetja?

Pridobivanje kompetenc je ključnega pomena za dober razvoj v podjetju. Naša zadnja hipoteza

se je glasila, podjetniki nimajo zadostnih IKT kompetenc, zato večinoma pomanjkljivo in z

zamikom uvajajo novosti in spremembe na tem področju. Zaradi subjektivnih razlogov je tudi

ta hipoteza ovržena, ker menimo, da so rezultati pokazali nezadostno znanje na tem področju.

Največ znanja in zadovoljstva so anketiranci pokazali na področju digitalnega komuniciranja,

ki poteka nenehno, na delu in doma. Na preostalih področjih so nekoliko šibkejši, razlogi za to

pa so po našem mnenju neizobraževanja delovnega kadra, nezanimanje za nova znanja,

pomanjkanje finančnih sredstev idr.

61

9 ZAKLJUČEK

Podjetja so zelo pomembna za gospodarstvo in razvoj le tega. Na uspeh posameznega podjetja

vpliva več dejavnikov, tako zunanjih kot notranjih. Dandanes je tehnologija zelo napredovala,

zato je tudi to eden izmed ključnih dejavnikov uspeha in napredovanja posameznega podjetja.

Obstaja več načinov za olajšanje in pospeševanje razvoja in opravljanje nalog v podjetju. V

veliko pomoč pri tem je uporaba programskih orodij, ki so pri opravljanju nalog v veliko

pomoč, če imamo vso potrebno znanje na tem področju.

Kot smo predvideli na začetku raziskave, podjetja v novomeški regiji v večini ne uporabljajo

prilagojenih programskih orodij, največji vzrok temu so finančna sredstva. Menimo, da bi v

primeru uporabe prilagojenih programskih orodij to pripomoglo k višanju finančnih sredstev,

saj bi podjetje s tem rastlo, napredovalo, hitreje opravljalo delegirane naloge, razbremenilo

zaposlene in dosegli bi večje zadovoljstvo v podjetju.

V diplomski nalogi smo predstavili različna programska orodja, njihove naloge in uporabo v

poslovnem svetu ter teoretična izhodišča podkrepili s praktičnimi primeri. S tem smo pridobili

želene podatke, ki so nam pokazali prednosti in pomanjkljivosti pri uporabi programskih orodij

v podjetjih v novomeški regiji.

63

10 LITERATURA IN VIRI

7-Zip. (2017). 7-zip. Pridobljeno iz http://www.7-zip.si/index.shtml (12. 10. 2017).

Acronis. (2017). Never Lose Another File. Pridobljeno iz https://www.acronis.com/en-

us/personal/computer-backup/ (8. 10. 2017).

Acronis. Pridobljeno iz https://kb.acronis.com/content/56652 (12. 10. 2017).

Adobe Illustrator Blog. (2016). Adobe Illustrator. Pridobljeno iz

http://blogs.adobe.com/adobeillustrator/ (12. 10. 2017).

Bader, D. (2017). Google Photos: Everything you need to know!. Pridobljeno iz

https://www.androidcentral.com/google-photos (10. 10. 2017).

Beynon-Davies, P. (2013). Business information systems. (2. izd.) New York, NY: Palgrave

Macmillan, cop.

Borko, Grimšič M. (2015). Merila za velikost podjetja spremenjena z novim letom.

Pridobljeno iz https://data.si/blog/2015/12/29/velikost-podjetja-2016/ (6. 10. 2017).

Bučar, M. & Stare, M. (2005). Učinki informacijsko komunikacijskih tehnologij. Ljubljana:

FDV.

Chaffey, D. & Wood, S. (2005). Business information management: Improving performance

using information systems. Harlow, England: Pearson Education Limited.

Chip.de. (2017). WinRAR (64 Bit). Pridobljeno iz http://www.chip.de/downloads/WinRAR-

64-Bit_37693666.html (12. 10. 2017).

Chrome Web Store. (2017). Google Hangouts. Pridobljeno iz

https://chrome.google.com/webstore/detail/google-

hangouts/nckgahadagoaajjgafhacjanaoiihapd/support (12. 10. 2017).

CorelDRAW. (2017). CorelDRAW Graphics Suite 2017. Pridobljeno iz

http://www.corel.si/coreldraw_graphics_suite_2017_opis.asp (10. 10. 2017).

Čelebić, G. (2011). Osnovna uporaba računalnikov in upravljanje datotek, priročnik. Zagreb:

Otvoreno društvo za razmjenu ideja (ODRAZI).

Čer, J., Čosatović, E., Ščavničar, S. & Železnikar, U. (2011). Vzpostavitev poslovanja in

registracija podjetij v Sloveniji. Pridobljeno iz http://www.ra-

kozjansko.si/f/docs/Regiolab/Brosura-Vzpostavitev-poslovanja-in-registracija-

podjetij-v-Sloveniji.pdf (5. 10. 2017).


65

Digitalunite.com. What is Microsoft Paint?. Pridobljeno iz

https://www.digitalunite.com/guides/microsoft-programs/what-microsoft-paint (10.

10. 2017).

E-vem. Poslovne oblike podjetij. Pridobljeno iz http://evem.gov.si/info/zacenjam/zelim-

ustanoviti-podjetje/poslovne-oblike-podjetij/ (12. 10. 2017)

Evropska komisija. Informacijske in komunikacijske tehnologije. Pridobljeno iz

http://ec.europa.eu/regional_policy/sl/policy/themes/ict/ (12. 10. 2017).

Evropska komisija. (2015). Smernice za opredelitev MSP. Pridobljeno iz

http://ec.europa.eu/DocsRoom/documents/15582/attachments/1/translations/sl/renditio

ns/native (5. 10. 2017).

File-Extensions.org. (2016). Microsoft Visio. Pridobljeno iz https://www.file-

extensions.org/imgs/app-picture/1227/microsoft-visio.jpg (12. 10. 2017).

G Suite. (2016). Navigate documents quickly and easily with the outline tool in Google Docs.

Pridobljeno iz https://gsuiteupdates.googleblog.com/2016/03/navigate-documents-

quickly-and-easily.html (12. 10. 2017).

GCF LearnFree.org. Getting Started with Google Sheets. Pridobljeno iz

https://www.gcflearnfree.org/googlespreadsheets/getting-started-with-google-sheets/1/

(10. 10. 2017).

GCF LearnFree.org. Getting Started with Word. Pridobljeno iz

https://www.gcflearnfree.org/word2016/getting-started-with-word/1/ (12. 10. 2017).

Google Play. (2014). Google Foto. Pridobljeno iz

https://play.google.com/store/apps/details?id=com.google.android.apps.photos&hl=sl

(12. 10. 2017).

Gostiša, M. (1997). Opredelitev vsebine pojmov podjetje in gospodarska družba. Pridobljeno

iz www.delavska-participacija.com/priloge/ID970121.doc (18. 10. 2017).

Gričar, P. & Podlogar, M. (2003). Uporaba programa SAP v celovitem poslovnem

informacijskem sistemu. Pridobljeno iz http://ecenter.fov.uni-

mb.si/Studenti/Predmeti/Gradiva/SAP_prirocnik_oskrbovanje.pdf (12. 10. 2017).

Gsuite.google. (2017). What can you do with Hangouts?. Pridobljeno iz

https://gsuite.google.com/learning-center/products/hangouts/get-started/ (12. 10.

2017).

Heavy.com. (2015). What Is Viber?: 5 Fast Facts You Need to Know. Pridobljeno iz

http://heavy.com/tech/2014/06/what-is-viber/ (8. 10. 2017).

iCenter. (2017). Pridobljeno iz http://www.icenter.si/ (12. 10. 2017).


67

ITPro windows. (2016). Can Windows Defender Really be an Enterprise Security Solution?.

Pridobljeno iz http://windowsitpro.com/security/can-windows-defender-really-be-

enterprise-security-solution (12. 10. 2017).

IXD at Pratt Institute. (2016). Design Critique: Microsoft Excel 2016. Pridobljeno iz

http://ixd.prattsi.org/2016/02/design-critique-microsoft-excel-2016/ (12. 10. 2017).

Jurković, G. Microsoft Word. Pridobljeno iz

http://www.fpz.unizg.hr/eivanjko/files/rac/v2msword.pdf (10. 10. 2017).

Kenđel, A. (2011). Što je Microsoft Excel?. Pridobljeno iz

http://www.oblakznanja.com/2011/12/sto-je-microsoft-excel/ (10. 10. 2017).

Koda d.o.o. (2015). Klasifikacija velikosti podjetja. Pridobljeno iz http://www.koda-

svetovanje.si/obvestilaa/62-velikost-podjetja (6. 10. 2016).

LibreOffice. (2016). Kaj ponuja LibreOffice Writer. Pridobljeno iz

https://help.libreoffice.org/Writer/Writer_Features/sl (10. 10. 2017).

Lucidchart. (2016). All About Microsoft Visio® for Diagrams. Pridobljeno iz

https://www.lucidchart.com/pages/what-is-microsoft-visio (10. 10. 2017).

Macrium. (2017). Introduction to Macrium Reflect. Pridobljeno iz

https://knowledgebase.macrium.com/display/KNOW7/Introduction (8. 10. 2017)

Macrium. (2017). Introduction to Macrium Reflect. Pridobljeno iz

https://knowledgebase.macrium.com/display/KNOW7/Introduction (12. 10. 2017).

Mercina, J. (2017). Katero obliko podjetja izbrati?. Pridobljeno iz

https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/katero-obliko-

podjetja-izbrati (15. 10. 2017).

Mercina, J. (2017). Samostojni podjetnik (s.p.). Pridobljeno iz

https://mladipodjetnik.si/podjetniski-koticek/ustanovitev-podjetja/katero-obliko-

podjetja-izbrati/samostojni-podjetnik-s-p (15. 10. 2017)

Mernik, A. (2017). Seznam nepogrešljivih brezplačnih programov za Windows. Pridobljeno

iz

https://andrej.mernik.eu/clanki/windows/seznam_nepogresljivih_brezplacnih_program

ov/ (8. 10. 2017).

Mernik, M. & Orešnik, N. (2012). Uporaba videokonferenčnih sistemov za poučevanje.

Pridobljeno iz https://www.knjiznica-celje.si/raziskovalne/4201303656.pdf (8. 10.

2017).


69

Microsoft. (2016). Zaščitite svoj računalnik s programom Windows Defender. Pridobljeno iz

https://support.microsoft.com/sl-si/help/17464/windows-defender-help-protect-

computer (10. 10. 2017).

Microsoft Word 2013. (2013). Opravite najboljše delo s programom Word 2013. Pridobljeno

iz https://products.office.com/sl-si/microsoft-word-2013 (10. 10. 2017).

Microsoft Word 2016. (2016). Word 2016. Pridobljeno iz https://products.office.com/sl-

si/word (10. 10. 2017).

Mocko, A. (2013). What are Google Docs, Sheets, and Slides?. Pridobljeno iz

https://wiki.umbc.edu/pages/viewpage.action?pageId=35423406 (10. 10. 2017).

Opisprogramov.blogspot.si. Adobe Photoshop. Pridobljeno iz

http://opisprogramov.blogspot.si/p/adobe-photoshop.html (10. 10. 2017).

Pavlov, I. (2008). Dobrodošli na spletno stran brezplačnega zip in rar programa 7-Zip!.

Pridobljeno iz http://www.7-zip.si/index.shtml (8. 10. 2017).

Pixel-push.com. (2013). A Look Into: Viber Desktop For Windows And Mac. Pridobljeno iz

http://www.pixel-push.com/2013/05/08/a-look-into-viber-desktop-for-windows-and-

mac/ (12. 10. 2017).

Podjetniški portal. (2017). Osnovne značilnosti podjetij. Pridobljeno iz

https://www.podjetniski-portal.si/ustanavljam-podjetje/oblika-podjetja/ (12. 10. 2017).

Podpora.sio.si. (2014). WinRAR. Pridobljeno iz http://podpora.sio.si/winrar/ (8. 10. 2017).

Računalniške novice. (2017). Zakaj se uporablja Adobe Illustrator?. Pridobljeno iz

https://www.racunalniske-novice.com/novice/sporocila-za-javnost/zakaj-se-uporablja-

adobe-illustrator.html (10. 10. 2017).

Rouse, M. (2015). Google Docs. Pridobljeno iz

http://whatis.techtarget.com/definition/Google-Docs (10. 10. 2017).

SAOP. (2017). Pridobljeno iz http://www.saop.si/o-nas/ (12. 10. 2017).

SAP. (2017). Pridobljeno iz https://www.sap.com/slovenia/index.html (12. 10. 2017).

Site Of Paradise. (2016). Adobe Photoshop CS6 Extended. Pridobljeno iz

https://siteofparadise.blogspot.si/2016/05/adobe-photoshop-cs6-extended.html (12. 10.

2017).

Skype. Pridobljeno iz https://www.skype.com/en/ (12. 10. 2017).

Sophos. (2010). Sophos: the early years. Pridobljeno iz

https://nakedsecurity.sophos.com/2010/11/04/sophos-early-years/ (10. 10. 2017)

Sophos. (2017). Security made simple. Brošura.


71

Sophos Sophos Dashboard. Pridobljeno iz

https://home.sophos.com/track/static/im/product/MainDashboard.jpg (12. 10. 2017).

Support.google. (2017). Get started with Hangouts. Pridobljeno iz

https://support.google.com/hangouts/answer/2944865?co=GENIE.Platform%3DDeskt

op&hl=en (12. 10. 2017).

Tech Advisor. (2017). Acronis True Image 2016 v19.0.6595. Pridobljeno iz

http://www.techadvisor.co.uk/download/backup-recovery/acronis-true-image-2016-

v1906595-3330458/ (8. 10. 2017).

TechRepublic. (2016) . Windows Defender: Past, present, and future. Dostopno pred:

https://www.techrepublic.com/article/windows-defender-past-present-and-future/ (10.

10. 2017).

Vector Diary. (2008). Day 1: What is Illustrator?. Pridobljeno iz

http://www.vectordiary.com/illustrator/what-is-illustrator/ (10. 10. 2017).

Viber. About. Pridobljeno iz https://www.viber.com/about/ (8. 10. 2017).

Werber, B. & Zupančič, J. (2003). Adoption of information technology in small companies.

Florjančič, J. & Paape, B. (ur.) Organisation and management : selected topics (str.

151 – 162). Frankfurt am Main.

Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1-NPB14); čistopis, Ur. l. 55/2012. Pridobljeno iz

https://zakonodaja.com/zakon/zgd-1/55-clen-mikro-majhne-srednje-in-velike-druzbe

(1. 7. 2017).

ZDNet. (2017). CorelDRAW Graphics Suite 2017, First Take: AI-assisted sketching is the big

draw. Pridobljeno iz http://www.zdnet.com/product/coreldraw-graphics-suite-2017/

(12. 10. 2017).

73

PRILOGA

Priloga A: Anketni vprašalnik

75

Priloga A: Anketni vprašalnik

Spoštovani!

Sem Jaka Slobodnik, študent Fakultete za informacijske študije v Novem mestu. V okviru

diplomske naloge z naslovom »Uporaba programskih orodij v mikro, malih in srednje velikih

podjetjih v novomeški regiji« opravljam raziskavo. Dobljeni podatki bodo uporabljeni za

izdelavo diplomske naloge in morebitne publicistične objave. Sodelovanje v anketi je

prostovoljno in anonimno.

Za Vaše sodelovanje se Vam vnaprej zahvaljujemo!

Jaka Slobodnik

ANKETNI VPRAŠALNIK

Vljudno vas prosimo, da natančno preberete vprašanja in obkrožite oziroma označite odgovor,

ki velja za vas.

1) Leto ustanovitve podjetja:

a) manj kot 1960

b) od leta 1961 do leta 1970

c) od leta 1971 do leta 1980

d) od leta 1981 do leta 1990

e) od leta 1991 do leta 2000

f) od leta 2001 do leta 2010

g) nad 2011

2) Število zaposlenih v podjetju:

a) ne presega 10 zaposlenih v tekočem letu

b) več kot 10 zaposlenih in manj kot 50 zaposlenih v tekočem letu

c) več kot 50 zaposlenih in manj kot 250 zaposlenih v tekočem letu

d) več kot 250 zaposlenih v tekočem letu

3) Panoga oz. dejavnost podjetja:

a) energija

b) finančne storitve

c) gradbeni sektor

d) IT sektor

e) logistika in transport

f) podjetniški izdelki in storitve

g) potrošniški izdelki in storitve

h) telekomunikacije

i) upravljanje s človeškimi viri

j) zdravstvo

k) drugo: _____________________________________________

77

4) Katero pravno organizacijsko obliko imate v vašem podjetju?

a) s. p.

b) d. o. o.

c) d. n. o.

d) d. d.

e) k. d.

f) so. d.

g) drugo: _______________________________________________________________

5) Katera orodja za urejanje in oblikovanje besedila uporabljate v vašem podjetju?

(možnih je več odgovorov)

a) Microsoft Word

b) LibreOffice Writer

c) Google Docs

d) OpenOffice Writer

e) drugo: ____________________________________________________________

f) ne uporabljamo

6) Katera orodja za urejanje preglednic in tabel uporabljate v vašem podjetju? (možnih

je več odgovorov)

a) Microsoft Excel

b) Google Sheets

c) Corel Quatto Pro

d) Numbers (iWork)

e) drugo: ___________________________________________________________

f) ne uporabljamo

7) Katera orodja za obdelavo vektorskih slik uporabljate v vašem podjetju? (možnih je

več odgovorov)

a) Inkscape

b) CorelDRAW

c) Adobe Illustrator

d) Microsoft Visio

e) drugo: ____________________________________________________________

f) ne uporabljamo

8) Katera orodja za obdelavo bitnih slik uporabljate v vašem podjetju? (možnih je več

odgovorov)

a) Adobe Photoshop

b) Microsoft Publisher

c) Google Photos

d) Microsoft Paint

e) Corel Painter

f) PhotoShape

g) drugo: ______________________________________________________________

h) ne uporabljamo

79

9) Katera orodja za zaščito računalnika in datotek uporabljate? (možnih je več

odgovorov)

a) Sophos

b) Malwarebytes

c) ESET NOD32

d) Microsoft Defender

e) Avast

f) drugo: ______________________________________________________________

g) ne uporabljamo

10) Katera orodja za stiskanje datotek uporabljate? (možnih je več odgovorov)

a) WinRAR

b) 7-Zip

c) GZIP

d) PeaZip

e) drugo: _______________________________________________________________

f) ne uporabljamo

11) Katera orodja za izdelavo varnostnih kopij datotek uporabljate? (možnih je več

odgovorov)

a) Acronis True Image

b) BackUp Maker

c) HDClone

d) HP Data Protector

e) Windows Backup and Restore

f) drugo: _______________________________________________________________

g) ne uporabljamo

12) Katera orodja za digitalno komuniciranje med posamezniki uporabljate? (možnih je

več odgovorov)

a) Google Hangouts

b) Skype

c) Viber

d) WhatsApp

e) drugo: _______________________________________________________________

f) ne uporabljamo

13) Katera še ostala programska orodja uporabljate v vašem podjetju?

___________________________________________________________________________

___________________________________________________________________________

14) Ali v vašem podjetju uporabljate prilagojena programska orodja?

a) DA

b) NE

14.1 Zakaj ne uporabljate prilagojenih programskih orodij? (če je odgovor na

vprašanje 14: »NE«)

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

81

14.2 Katera prilagojena programska orodja uporabljate? (če je odgovor na vprašanje

14: »DA«)

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

14.3 Kako vam prilagojena programska orodja pomagajo pri poslovanju? (če je

odgovor na vprašanje 14: »DA«)

________________________________________________________________________

________________________________________________________________________

15) Ali ste v svoj začetni poslovni načrt vključili tudi programska orodja, ki jih boste

uporabljali skozi leta?

a) DA

b) NE

16) Ocenite, kako ste zadovoljni s programsko opremo, ki jo trenutno uporabljate:

Sploh nismo

zadovoljni

Nismo

zadovoljni

Smo

neopredeljeni

Smo

zadovoljni

Smo zelo

zadovoljni

Urejanje besedila

Urejanje tabel

Zaščita računalnika

Stiskanje datotek

Varnostno kopiranje

Digitalno komuniciranje

d i p l o m s k a n a l o g a - dk.fis.unm.sidk.fis.unm.si/dip/vs_2017_jaka_slobodnik.pdf ·...

Documents