St. 34 (1221) Leto XXIV

NOVO MESTO, etrtek,

23. avgusta 1973 aBETI: kar tri nove tovarneBrez blia in hrupa so prve dni

avgusta zaeli delati v novih tovarnikih prostorih v Mirni pei, tri mesece prej pa so prav tako na tiho odprli novi proizvodni obrat v obratu Dobova. V obeh primerih so hkrati uvedli po dva tekoa traka v proizvodnji, obenem pa e zaposlili prvi novi skupini delavcev, medtem ko se drugi skupini e priuujeta in pripravljata na redno delo v proizvodnji.

Tudi v rnomlju poteka rekonstrukcija obrata s polno paro. Temelji in druga zaeta dela so e konani, zdaj podjetje TRIMO iz Trebnjega postavlja montano halo. V metlikem obratu konfekcije pa so med kolektivnim dopustom poskrbeli za precej izboljav. Na novo so uredili elektrino razsvetljavo in vgradili klimatske naprave, tako da so monosti za delo bistveno bolje. Tako moderniziran obrat bo poakal novo gradnjo, ki je v nartu za leto 1974, narti pa so e v izdelavi.

V letonjem letu bo BETI konala predvideno rekonstrukcijo zunanjih obratov. Preko 10 milijonov dinaijev je strokov za vsak obrat, e tejemo tudi osnovna in obratna sredstva. BETI bo zdaj postopoma na novo zaposlila okrog 350 ljudi, kar za nae dolenjske in belokranjske razmere ni malo. *

Razumljivo, da tako obsene investicije vplivajo na ostanek dohodka, zato je ta v prvem polletju letos nekoliko manji, kot so raunali. Sicer pa so z rezultati poslovanja v podjetju zadovoljni glede na splone gospodarske razmere, ki nikjer niso ronate.

R. B.

Nova cesta za KozjanceBrigadirji zgradili 3,2 km ceste - Raj je bilo naro-

I be z dolenjsko brigado?

Akcija KOZJANSKO 73 uspeno poteka, eprav briga- diiji letos ne bodo m o ^ zgra^- ti vseh 7 km ceste. Preteni del pokrajine, kjer cesta poteka, je kamnit in potrebno je veliko

Kako drago je ivljenje v obinddh srediih na Dolenjskem? Koliko stanejo gospodinjo solata, krompir, paradinik, meso, perutnina in e vrsta drugih stvari, ki so vsak dan na kro>iiku? Kje je najceneje in kje najdraje? Na ta vpraanja so skuali najti odgovore novinaiji naega tednika. Reportao preberite na 6 . in 7. strani Branjevke na novomekem trgu (na fotografiji) pa kot da bi se tudi zamislile nad dragim ivljenjem . . .

D B HNOVO MESTOJE UAA BANKA

t ^ '1S ' V javn' pretre

Prve javne razprave o novih ustavnih in statutarnih besedilih na naem obmoju priakujemo e v prvi polovici septembra - V obinah so e imenovali predavatelje in aktive za spremljavo razprav

v prvi polovici tedna je prid dotekati nad nae kraje ndcdiko hladneji zrak, zato so se ponovno pride popoldanske nevihte. V drugi p(4ovici tedna priakujem o ponovno izb

ted en sk im o za ik

Atentat na predsednikaZdruenih drav RichardaNixona? Samo fantazija ali resninost? Tako so se spraevali, in se najbr e vedno spraujejo, bralci, ko so veraj zasledili po roila, da je amerika tajna sluba prepreila poskus atentata na predsednika Nixona. To naj bi se zgodilo v New Orleansu. V zaroto naj bi bil vpleten tudi neki bivi policist.' Toda medtem ko prihajajo v javnost nove podrobnosti o tem, pa so nekateri prepriani, da gre samo za trik ali vsaj poskus, s katerim naj bi Nixon odvmU pozornost od zloglasne afere Watergate. Ta je trenutno na poitnicah^, ker posebna preiskovalna odbora amerikega senata ne zajedata. Minuli teden je predsednik Nixon v televizijskem govoru znova zatrdil, da je nedol-

' en in da n i vedel ne za priprave ne za poskus prikriti posledice vloma v poslopje Watergate v Washingtonu. Prav tako ni ni novega v zvezi z obtobo, da bi podpredsednik Agnew utajil davke in se tudi sicer pregreil zoper amerike zakone. . . tako imajo vsi malo oddiha, esar pa niso vsi tudi veseli - novinarji recimo e niso, k i so jim te afere pomenile v Ameriki kruh dolge mesece tega poletja . . .

Medtem pa sta uredna londonska asopisa znova odkrila e eno zverstvo portugalskih vojakov v Mozambiku: v bliini mesta Pete so pobili ve ko t 50 ljudi in pogali ve hi. Sedaj menijo, da so portugalski kolonialni vojaki pobili v Mozambiku lani ve ko t 400 Afrianov, podrobnosti o teh zloinih (ki jih je vlada v Lisboni odlono zanikala) pa prihajajo na d e ele sedaj. . . kdaj bo konec zloinov in kolonializma sp lo h ? ,...

Za razliko od teh ni kaj vzpodbudnih in dobrih novic iz vzhodne Afrike pa so prile ne-

, koliko bolje iz vesolja, kjer imajo sicer ameriki vesoljci iz skylaba e vedno manje teave, pa kljub temu kar dobro prestajajo rekordno dolgo bivanje v svojem vesoljskem laboratoriju. In tudi pajek Arabella, ki so ga vzeli s seboj, mirno in vztrajno prede mree.

Devize za hranoV zadnjih petih letih smo za uvoz ivil plaali 21

milijard in pol dinarjev

Prva vidneja intervencija letonjih d

Kija^ja v naravni vdikosti je iz ploevine naredil s e v n i^ kipar-samorastnik Rudi Stopar na 6 . Taboru likovnih samorastnikov, ki se je konol v soboto. Stopaijevo skulpturo bodo postavili pred gderijo v Trebnjem. Na diki; kipar z nedokonanim Kijavljem. {Foto: I. Zoran)

(kad ija ceste od rnomlja do Ruetne vasi zadnje ase hitreje napreduje. Do Lokev je cesta e modernizirana, hkrati pa so uredili tudi Ulico 21. dctobra v rnomlju (na sliki), ki je bila prej najbolj jamasta dale naokrog.

(Foto: R. Baer)

Kaken uden avto pa je to? se spraujejo radovednei ob parkiranem bugeyju na Glavnem trgu. Pri nas so ti avtomobili e redkost, v zahodn i dravah pa so zelo priljubljeni, e posebno med mladimi, eravno niso poceni. (Foto: Sandi Mikulan)

Teko je narediti nek^ korakov pe, zato voznfld raje ustavljajo avtomobfle tudi tam, kjer je to neprimerno, prepovedano in ovira promet. Cesta komandanta Staneta je ozka in prometna, tako da u sta \ij^ je ni na mestu.

(Foto: S. Mikulan)

NOVOLES: USTAVITE DELA NA LETALIU!

Delavski svet Novolesa zahteva od novomeke obinske skupine, naj takoj ustavi gradnjo letalia v Preni, e da le-to posega v ivljenjski prostor lesnega kombinata pod Srebotnikom. Ustavitev del na letaliu zahtevajo v Novolesu zategadelj, ker je obinska skupina v urbanistini nart Novega mesta sprejela ta objekt kljub ugoyoru iz Strae. Novolesov odbor za proizvodnjo in razvoj je poleg teg'a predlagal, bi v zvezi s krfe- njem pravic tega s tra teg a podjetja zastavili vpraanje obinski skupini.

tirje moni novomeki izvoznikiestmeseno poroilo oddel

ka za statistiko novomeke obinske skupine znova dokazuje, da se je v industriji novomeke obine letos povealo tevilo zaposlenih, vred-

m V' V-

SejmiaBREICE: Na sejem v Breicah

so pripeljali 429 praiev, starih do3 mesece, in 17 starih nad 3 mesece, skupjg 446 praiev. Prodali so 330 ivali. Cene za mlade praie so bile 23 do 24 din, za stareje pa 16 do 18 din kilogram ive tee.

SEJEM NA VESELI GORI

Na Veseli gorr pri entrupertu bo f w boto, 1. septembra, prvi jesenski sejem. Na njem bodo prodajni gove- o ivino, konje, kramarsko blago, :ovake izdelke ter izdelke suhe obe in domae obrti.

Prikolice izdelek za izvoz

nost proizvodnje in izvoza.Spodbudne so tevilke o iz

vozu novomeke industrije. Tako kot prejnja leta je tudi po prvem polletju letos najmoneja izvoznica IMV, ki je na tuje prodala za ve kot 11 milijonov dolarjev svojih izdelkov. Krka je izvozila za 3,7 milijona dolarjev, Novoles za skoraj 3 milijone in Novoteks za 1,7 milijona dolarjev izdelkov.

Kmetijski nasveti

Krompir prav v kletSlabo skladienje in neprimerno ravnanje s pridelkom pov

zroa naemu kmetijstvu e vedno veliko kodo, ki pa je natanneje pravzaprav ni mogoe doloiti. Zlasti poljine, ki vsebujmo obilo vode in so zato bolj pokvarljive, so izpostavljene mnogim nevarnostim. Med njimi je krompir gotovo najvaneji, koda pri njem najveja.

Prav je treba ravnati e na njivi, pa e ni m ogoe prepreiti nadlog. Nitavost, gomoljkasto kaljenje, pom elost in ijasta notranja gniloba, Id zmanjujejo vrednost pridelka, imajo podobne vzroke. Pretopla, s ^ a zemlja povzroa niti^vost. Nitav krompir ni primeren za seme. Isti vzrok ima tudi pom elost. Za ijasto notranjo pegavost so ugotovili, da jo izzove menjavanje hude sue in ^age.

To smo nateli, ker je dobro, e poljedelec lahko vnaprej priakuje, kaj se utegne s pridelkom dogajati, ko ga ima e v kleti. Vendar lahko marsikaj sam preprei, e zna prav uskladiiti gomolje.

. Krompir potrebuje zrano, suho okolje, zavarovano pred vlago, preveliko toplot in zlasti pred mrazom. Najprimerneja temperatura je blizu est stopinj Celzija. e je v kleti hladneje, postane krompir sladek, ker je dihanje poasneje kot delovanje encimov. e pa je temperatura vi^a, nastanejo ugodneje monosti za razvoj bolezni. Krompir zane zmrzovati pri dveh stopinjah pod nilo.

Menda je odve posebej naglaevati, da mora biti krompir, ki je namenjen za skladie, odbran, brez obtolenih, nagnitih in drobnih gomoljev. Klet je treba prebeliti z apnenim beleem, koristno mu je dodati tudi nekaj galice, ki prepreuje razrast glivic. Preden krompir uskladiimo, naj se ohladi. Tudi sic^r ga ne smemo v klet nasuti ve kot meter na debelo. Za semenski krompir je priporoljivo, da ga hranimo v zabojih, posebno e, e ga nameravamo spomladi nakaliti, kar je zelo koristen in poceni ukrep.

In. M. L.

IIS

Industrijska podjetja v obini so v tem asu izvozila za dobrih 20 milijonov dolarjev izdelkov, kar je za estino ve kot lani v enakem obdobju.

Industrija je zapovlovala 10 tiso delavcev, kar je za 5 odstotkov ve kot lani, vrednost proizvodnje pa je ocenjena na skoraj 195 milijonov dinarjev ali za tri desetine ve kot lani ob koncu junija. Tudi po vrednosti proizvodnje 'so podjetja, ki vodijo v izvozu in predstavljajo skoraj vso njegovo vrednost, na prvih mestih. Ob tako nagli rasti proizvodnje in izvoza je priakovati, da bodo letos spet preseene lanske proizvodne in izvozne tevilke, prav tako pa je razveseljiv podatek, da industrija sorazmerno precej zaposluje.

Spet dra