AKTUALNO

Sistematski zdravstveni pregledi otrok S tovrstnimi pregledi država po-skrbi tudi za tiste otroke, za katere starši morda sami ne bi. Sogovor-niki se strinjajo, da so pregledi še naprej potrebni, a ob tem nekateri ugotavljajo, da niso ustrezno umeščeni v šolski sistem.

3

GORENJSKA

Mala dama z velikim srcemMarta Rojec z Jesenic se je rodila s Turnerjevim sindromom, ki se si-cer pojavlja v povprečju pri eni od 2500 novorojenih deklic. Je mala dama z velikim srcem. Želela je postati manekenka, a so se ji zara-di višine sanje razblinile.

4

EKONOMIJA

Nagrada za novega delavcaPodjetja si pri iskanju novih sode-lavcev pomagajo na različne nači-ne, nekatera ponujajo celo denar-ne nagrade zaposlenim, ki pripe-ljejo nove sodelavce. V skupini Arriva Slovenija, na primer, znaša nagrada 400 evrov bruto.

13

GG+

Med domorodci v AvstralijiBrane T. Červek z Godešiča je in-štruktor preživetja v divjini z med-narodnim certifikatom. Dve leti je preživel tudi pri domorodcih v Av-straliji, kjer so ga štiri tamkajšnja plemena kot edinega Evropejca vzela za svojega.

20

VREME

Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, jutri pa pretežno oblačno. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo.

4/13 °Cjutri: pretežno oblačno

70 let Gorenjski časnik od leta 1947Prvi predhodnik tednika Gorenjec leta 1900

PETEK, 3. novembra 2017

Leto LXX, št. 88, cena 1,85 EUR Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in petkih info@g-glas.si www.gorenjskiglas.si

97

70

35

26

66

02

5Mateja Rant

Kranj – Kadrovske štipen-dije so v povprečju najvišje med vsemi vrstami štipen-dij, kljub temu pa jih vsako leto precej ostane nepodelje-nih, ugotavljajo na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživnin-skem skladu in dodajajo, da je prednost kadrovskih šti-pendij v tem, da zagotavljajo takojšnjo prvo zaposlitev po končanem šolanju. Podjetja pa si prek dolgoročnega ka-drovskega načrtovanja lah-ko zagotovijo razvoj ustre-znih kadrov.

Dijaki in študen-ti se lah ko s kadrovskimi

štipendijami, ki jih podelju-jejo delodajalci, seznanijo prek Izmenjevalnice na sple-tni strani sklada, spletnih

straneh  regionalnih razvoj-nih agencij in objav deloda-jalcev. »Iz podatkov, ki iz-hajajo iz spletne aplikacije

Poročanje, kamor delodajal-ci letno poročajo o podelje-nih štipendijah, je razvidno, da je največji gorenjski šti-penditor podjetje LTH Ca-stings, ulitki iz Škofje Loke, ki je v letu 2016/2017 pode-ljevalo štipendijo 57 štipen-distom, med katerimi je bilo 24 štipendij sofinanciranih s strani sklada,« so pojasni-li na Javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu. Kot so pojasnili v LTH Castings, imajo ta čas aktivnih 48 šti-pendistov, dodatno pa bodo v tem šolskem letu štipen-dijo prvič podelili 23 štipen-distom.

Podjetja s štipendijami do kadrovKadrovski primanjkljaj na trgu delovne sile predvsem na področju tehničnih poklicev je glavni razlog, da spet narašča število kadrovskih štipendij, ki jih razpisujejo delodajalci v želji po pridobitvi ustrezno usposobljenih delavcev.

Med večjimi štipenditorji na Gorenjskem so tudi gorenjske družbe skupine SIJ (fotografija je simbolična). / Foto: Gorazd Kavčič

Priloge: Zgornjesav cjeseniške novicedeželne novice

Ana Šubic

Železniki – Kljub prizadeva-njem Občine Železniki in Krajevne skupnosti Sorica, da bi se rekonstrukcija regi-onalne ceste Sorica–Podrošt nadaljevala v letošnjem letu, je zdaj že jasno, da se to ne

bo zgodilo. Državna direk-cija za infrastrukturo je raz-pis za izvajalca del objavila že spomladi, a so nato po-nudnike pozvali k dopolni-tvam, tako da se je postopek končal šele sredi prejšnjega meseca.

Cesta v Sorico prihodnje letoZa dokončanje rekonstrukcije regionalne ceste v Sorico so izbrali Gorenjsko gradbeno družbo.

Marjana Ahačič

Kranjska Gora – Sanacija do-ber kilometer dolgega od-seka ceste čez Vršič poteka po načrtih, zatrjujejo na Di-rekciji RS za infrastrukturo. Trenutno zaključujejo zasi-pavanje podpornega zidu ter urejanje vidnega dela zidu s kamnito oblogo. Na delu trase rekonstrukcije ceste od zidu do Koče na Gozdu je delno že izvedena nosilna plast asfalta, zdaj pa urejajo še odvodnjavanje. Nad Kočo na Gozdu se ureja spodnji ustroj ceste.

Promet poteka skladno z izdanim dovoljenjem, kar pomeni, da je cesta popolno-ma zaprta od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih pa med 8. in 15. uro. Promet je tako za vsa vozila med delovniki mogoč od 17. ure popoldne do 8. ure zju-traj naslednjega dne ter ob koncih tedna.

Gradbinci v teh dneh ure-jajo tudi pločnik skozi na-selje Belca. Projekt je del obnove ceste skozi Kranj-sko Goro, ki jo izvaja drža-va. Prvi del sanacije vozišča je bil zaključen septembra,

trenutno poteka še sanacija 2,5-kilometrskega odseka na Belci. Skupna vrednost del je nekaj čez milijon evrov, soinvestitor izgradnje ploč-nika na Belci pa je Občina Kranjska Gora.

Kot kaže, pa bodo v krat-kem začeli obnavljati tudi cesto skozi Gozd - Mar-tuljek, kjer zlasti domači-ni težko čakajo na pločnik. Kot je pred časom povedal župan Kranjske Gore Janez Hrovat, je sedemmesečni rok za izvedbo začel teči že septembra.

Cesta skozi dolino dobiva novo podoboVse od začetka poletja že tečejo obnovitvena dela na glavni cesti skozi Zgornjesavsko dolino, trenutno najbolj intenzivno na treh odsekih: v naselju Belca, kjer gradijo pločnik, pri Ratečah, kjer na odcepu za Planico urejajo krožišče, in seveda na cesti čez prelaz Vršič.

Cesta čez prelaz Vršič je ob delavnikih med 8. in 17. uro zaprta. / Foto: Gorazd Kavčič44. stran

45. stran

46. stran

2 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017AKTUALNO info@g-glas.si

Darilo

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

izžrebanemu naročniku časopisa

Knjigo prejme MARJANCA RESMAN iz Kamne Gorice.

VSAK PRVI PETEK V MESECU

Ku pon za brez plačni mali oglasBrez pla čen je mali oglas z be se di lom do 80 zna kov. Ugod­nost ve lja samo za na ročni ke ča so pi sa Go renj ski glas. Ku po ni so ve ljav ni pol leta. Na hrb tni stra ni mo ra jo ime ti od tis njen na slov na ročni ka. Mali oglas, od dan po te le fo nu ali brez ku po na, za ra ču na va mo po ce ni ku, s po pu stom za na roč ni ke (20 %). Ku pon ni ve lja ven za ob ja vo pod šif ro ali z na ved bo: na slov v oglas nem od del ku. Brez­plačne ga ma le ga ogla sa ne mo re jo uve ljav lja ti pra vne ose be (tudi s. p.). Ogla se spre je ma mo na na slov Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj ali po te le fo nu 04/201 42 47; za tor ko vo šte vil ko Go renj ske ga gla sa do pet ka do 14. ure in za pet ko vo šte vil ko do sre de do 14. ure. V ma lo oglas nem od del ku na Ble i we i so vi ce sti 4 v Kra nju pa smo vam na raz po la go v po ne de ljek, to rek, če tr tek in pet ek od 7. do 15. ure, v sre do od 7. do 16. ure.

MALI OGLAS november/17Naročam objavo malega oglasa z naslednjim besedilom:

❑ prodam ❑ kupim ❑ oddam ❑ najamem

❑ podarim ❑ iščem ❑ nudim ❑ zamenjam

✂

RUBRIKA:

Vsebina:

Tel.: _ _ / _ _ ­ _ _ ­ _ _ _

Mobitel: _ _ _ / _ _ _ ­ _ _ _

✂

Nečitljivih kuponov ne objavljamo.

Simon Šubic

Kranj – Z novim zakonom o dimnikarskih storitvah, ki je z letošnjim letom namesto koncesijskega uvedel licenč-ni sistem, dimnikarske sto-ritve in njihove cene pa pre-pustil prostemu trgu, oči-tno ni zadovoljen nihče ra-zen ministrstva za okolje in prostor, ki ga je tudi pripra-vilo. Eden od kamnov spoti-ke je tudi nova urna postav-ka dimnikarskih storitev in normativi. V Civilni inicia-tivi Malečnik tako navajajo, da je vlada oziroma okoljsko ministrstvo v korist približ-no 120 dimnikarskih družb in »na račun 413 tisoč lastni-kov in uporabnikov malih kurilnih naprav oderuško podražila dimnikarsko uro za 31 odstotkov«. Na dru-gi strani stojijo dimnikarji, ki se pod okriljem Obrtno--podjetniške zbornice Slo-venije in Gospodarske zbor-nice Slovenije zavzemajo za odpravo omejitve cen in po-grešajo časovne norme za vse dimnikarske storitve. »Cene storitev se niso pod-ražile. Po novem je določe-na le maksimalna cena, in ne fiksni znesek dimnikar-skih storitev,« pa na te očit-ke odgovarjajo na okoljskem ministrstvu.

Nova cena dimnikarske ure znaša 33 evrov brez DDV ali dobrih 40 evrov z DDV, kar je 31-odstotna podraži-tev, navajanje, da gre le za najvišjo možno ceno dimni-karske ure, pa je zavajanje javnosti, ker gre za dovolje-no podražitev, so prepričani v CI Malečnik. Prepričani so tudi, da so časovni normati-vi za izvedbo dimnikarskih storitev predimenzionira-ni vsaj za polovico, po njiho-vem je tudi povsem nespre-jemljivo in nerazumno, da je vlada določila normativ časa za administrativna dela 20 minut oziroma 13,42 evra z DDV. »Omejitev cen na prostem trgu je zelo proble-matična,« pa meni predse-dnik sekcije dimnikarjev pri obrtni zbornici Simon Dovr-tel in navaja, da so se cene

storitev od leta 2007 do leta 2010 za polovico znižale, cene tudi ne upoštevajo nor-mativov, ki pa so osredoto-čeni na delo pri stranki, za-ledne storitve, kot so admi-nistracija, potni stroški, čas na poti in priprava zapisni-kov, pa niso normirane, po-udarja.

Nova cena je lahko nižja od prejšnje

Na ministrstvu odgovar-jajo, da je bila v starem kon-cesijskem sistemu določe-na fiksna cena storitve, zdaj pa le najvišja možna cena, ki navzdol ni omejena, in so zato nove cene lahko tudi nižje od starih, zato je po nji-hovem težko govoriti o pod-ražitvah. »Res pa je, da so maksimalno možne cene za posamezne dimnikarske storitve višje, kot so bile fi-ksno določene cene za isto-vrstne storitve v koncesij-skem sistemu, vendar to ne velja za vse dimnikarske sto-ritve. Za nekatere dimnikar-ske storitve je celo maksi-malno določena cena nižja, kot je bila v starem koncesij-skem sistemu fiksna cena, ki so jo uporabniki morali plačati,« se branijo.

Znesek za izvedene di-mnikarske storitve se iz-računa tako, da se zmnoži

cena izvajanja dimnikar-skih storitev na časovno eno-to (uro) in normativno števi-lo časovnih enot dela dimni-karskih storitev, izraženo v minutah, razen za tiste di-mnikarske storitve, za ka-tere se porabljeni čas dolo-ča po dejansko porabljenem času in so v pravilniku na-tančno navedene. Znesek za izvedene dimnikarske sto-ritve tudi že vključuje po-tne stroške, kadar je uporab-nik od sedeža dimnikarske družbe oddaljen do 25 kilo-metrov, so razložili na mini-strstvu. Kadar je uporabnik oddaljen več kot 25 kilome-trov od dimnikarske družbe, pa se lahko lahko prištejejo potni stroški za dodaten ki-lometer, ki ne sme presegati 0,25 evra na kilometer.

Normativi določeni na strokovni podlagi

Najvišja dovoljena cena je določena ob upoštevanju informativnih oz. priporo-čenih cen monterjev in ser-viserjev hladilnih naprav za zahtevno delo (30 evrov/uro), kovinarjev za monta-že na terenu (25 evrov/uro), režijske ure gradbenih del za visoko kvalificiranega de-lavca (20,2 evra/uro), stroj-no inštalacijskih del za zah-tevno strokovno delo (55

evrov/uro), režijske ure kle-parskih in krovskih del za kvalificiranega delavca (25 evrov/uro) ter elektroinšta-laterskih del za zahtevno delo (25 evrov/uro). Na pod-lagi navedenih cen je bila iz-računana povprečna cena, ki je 30,03 evra/uro, ki ji je bil prištet še dodatek v viši-ni nekaj manj kot 10 odstot-kov, ker dimnikarska druž-ba uporabnikov, ki so njej najbližji, ne more zavrniti, če ti izberejo njim najbliž-jo družbo. Po izračunih mi-nistrstva lahko znesek za či-ščenje male kurilne napra-ve do 50 kW (dimnik in peč) na tekoča goriva po novem znaša največ 31,54 evra (vse cene so z DDV), po starem pa je uporabnik za enako storitev plačal 39,28 evra. Redno mehansko čišče-nje malih kurilnih naprav do 50 kW po novem stane 16,77 evra, po starem pa za isto storitev 18,54 evra.

Po zagotovilih ministr-stva so bili časovni normati-vi postavljeni na strokovnih podlagah, ki jih je izdelala Fakulteta za strojništvo Uni-verze v Mariboru, vključeni pa so v Pravilnik o časovnih normativih za posamezne storitve in sklope dimnikar-skih storitev in podrobnejši vsebini cenika ter višini po-tnih stroškov.

Dimnikarji dražji ali cenejšiPred novo kurilno sezono se je obudila polemika glede ustreznosti nove dimnikarske zakonodaje, uporabnike dimnikarskih storitev pa predvsem zanima, ali so te zdaj dražje ali cenejše kot prej.

Pogledi na dilemo, ali dimnikarji zdaj za svoje storitve računajo več ali manj kot še eno leto nazaj, so zelo različni. / Foto: arhiv GG

Danica Zavrl Žlebir

Ljubljana – V Muzeju novej-še zgodovine Slovenije je do 3. decembra na ogled razsta-va Prisilna mobilizacija Gore-njcev v nemško vojsko 1943–1945. Uradni dogodek, ki združuje predstavitev razsta-ve in izid nove knjige avtorice

Monike Kokalj Kočevar Mo-biliziranci v nemško vojsko z Gorenjske v letih 1943–1945, bo 23. novembra ob 17. uri v muzeju. Knjiga bo izšla v so-delovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino. Razsta-va prikazuje nove rezultate preučevanja teme, in sicer vermanšaft na Gorenjskem,

služenje v državni delovni službi in nemški vojski ter ugotovljeno število prisil-no mobiliziranih. Posveti pa se tudi prebegom iz nemške vojske in sodelovanju v različ-nih odporniških gibanjih in vojaških formacijah v Evropi in Sloveniji ter poti nekdanjih prisilnih mobilizirancev do

priznanja statusa žrtev vojne-ga nasilja. V času razstave bo več dogodkov, prvi že to ne-deljo, 5. novembra, ko bo ob 16. uri javno vodenje po raz-stavi z avtorico Moniko Ko-kalj Kočevar. Ponovno si bo mogoče razstavo skupaj z av-torico vodeno ogledati na Ta veseli dan kulture.

Razstava in knjiga o prisilni mobilizaciji Gorenjcev

Marjana Ahačič

Radovljica – Člani občinske-ga sveta so na seji razpravlja-li o možnostih za umestitev regijske bolnišnice na jugo-vzhodni rob Radovljice. Sve-tniki so se seznanili s pro-storsko-programsko preve-ritvijo za umestitev bolni-šnice v Radovljici na obmo-čje, ki obsega približno deset hektarov, v neposredno bli-žino avtocestnega priključ-ka na jugovzhodnem robu Radovljice – med avtoces-to na severu, gozdno učno potjo na vzhodu, poslovno cono na zahodu in robom sa-vske terase na jugu. Obmo-čje ima ugodno prometno povezavo v regiji in naveza-vo na prometno infrastruk-turo Radovljice in Lesc ter predstavlja optimalno loka-cijo za izgradnjo bolnišnice.

V prostorskem redu občine je to območje že namenjeno zdravstveni dejavnosti.

Prostorsko-programska preveritev je bila pripravlje-na kot strokovna podlaga v postopku izdelave predvide-nega občinskega podrobne-ga prostorskega načrta. Do-kument obsega analizo sta-nja prostora in variantne re-šitve umestitve bolnišnice. Iz pridobljenih predhodnih smernic nosilcev urejanja prostora izhaja, da je na tem območju mogoče uvrstiti re-gijsko bolnišnico in izpolni-ti pogoje z ustreznim načrto-vanjem objektov, ugotavlja-jo na občinski upravi. Obči-na bo preveritev posredovala ministrstvu za zdravje s pre-dlogom, da preverjeno loka-cijo upošteva pri načrtova-nju mreže in umestitve re-gijskih bolnišnic.

O prostoru za regijsko bolnišnico Radovljiški občinski svet se je na oktobrski seji seznanil s prostorskimi možnostmi za umestitev regijske bolnišnice na jugovzhodni rob Radovljice.

3Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 AKTUALNO info@g-glas.si

ODGOVORNA UREDNICA

Marija Volčjak

NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE

Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir

UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:

Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič, Jasna Paladin, Urša Peternel, Mateja Rant,

Aleš Senožetnik, Vilma Stanovnik, Ana Šubic, Simon Šubic, Ana Volčjak Aleksič, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir;

stalni sodelavci: Jože Košnjek, Milena Miklavčič, Miha Naglič

OBLIKOVNA ZASNOVA

Jernej Stritar, IlovarStritar, d. o. o.

TEHNIČNI UREDNIK

Grega Flajnik

FOTOGRAFIJA

Tina Dokl, Gorazd Kavčič

OGLASNO TRŽENJE

Marjan Potočnik, Mateja Žvižaj

GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, faks: 04/201 42 13, e-pošta: info@g-glas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: TV okno, Letopis, Slovenske počitnice in dvajset lokalnih prilog/ Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,85 EUR, redni plačniki (fizične osebe) imajo 10 % popusta, polletni 20 % popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 9,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/201 42 48.

S sistematskimi zdra-vstvenimi pregledi se nadzorujeta otrokova

rast in razvoj, tako psihična kot fizična. S tem dobimo tudi podatek, kakšne generacije otrok in mladostnikov ima-mo. Vendar pa se je slovenska družba od let, ko so bili ti pre-gledi vpeljani kot organizirana dejavnost, spremenila. V novih okoliščinah skušam razume-ti sporočilo ravnatelja ene od osnovnih šol, da njihova šola učencev ne bo več vozila na sis-tematske preglede. Saj ravna-telj ni rekel, da ti pregledi niso več potrebni, samo opozoril je, morda s svojo izjavo res preveč radikalno, da se je treba o izva-janju, nosilcih in zasledovanih ciljih sistematskih pregledov na novo pogovoriti. Vsebina je zrela za temeljito debato. Kaj menijo o sistematskih pregle-dih starši, ni težko slediti na forumih. Eden zapisov pravi, da imajo tudi otroci na pregle-dih pravico do diskretnosti. Da je treba obravnavati vsakega otroka posebej, kar pomeni, da se otrok sleče do spodnjega perila šele v kabini, tik preden vstopi k zdravniku, brez pri-sotnih sošolcev. Posebno je to kruto, kadar je otrok že po na-ravi sramežljiv ali pa mogoče predebel in lahko izpostavljen kasnejšim provokacijam dru-gih otrok, piše ena od mam.

Šola ostaja edina ustanova, ki doseže vse otroke. Znani so primeri, kot navajajo pri Zvezi

prijateljev mladine Slovenije, ko starši otrok niso vodili na redne sistematske preglede niti v prvih otroških letih. In zna-ni so primeri, ko so otroci za-radi neprimernega ravnanja staršev umrli. Starši morajo prevzeti odgovornost za zdrav-je svojih otrok, toda nekateri starši tega nikoli ne bodo stori-li. To je zadosten argument, ki me prepriča, naj se sistematski pregledi ne prenesejo s šol na starše, kot so tudi pobude. Naj ostanejo v dobro in korist vseh otrok. Se pa strinjam s pobudo nekaterih ravnateljev gorenj-skih šol, naj sistematski pregled ministrstvo umesti v letni kole-dar kot dan dejavnosti (kot so kulturni, športni dnevi na šoli) in ne kot izpad šolskega pouka z obveznimi nadomeščanji. Okoliščine so se spremenile, kot sem že zapisala. Včasih so npr. cepili v šoli, tega se še dobro spominjam, vse je potekalo kar nekako med poukom, danes je ta organizacija s prevozi do zdravstvenih domov, spremstvi drugačna. Bi si pa želela, da so pregledi vsakega otroka za-res temeljiti. Ne želim, da pride otrok domov in reče, da je bil na zobozdravnikovem sto-lu na sistematskem pregledu manj kot minuto, da je z nje-govimi zobmi tako vse v redu, kmalu zatem pa se izbrana zobozdravnica ob kontrolnem pregledu čudi, kako je lahko vse v redu, če pa otrok potrebuje pregled pri ortodontu.

Edino šola s sistematskimi pregledi doseže vse otroke

KO­MEN­TARSuzana P. Kovačič

Suzana P. Kovačič

Ljubljana, Kranj – Pred dne-vi je zaokrožila informaci-ja, da naj Osnovna šola (OŠ) Prebold otrok ne bi več vozi-la na sistematske zdravstve-ne preglede, ker »učitelji niso servis za zdravstvene dejavnosti«, nezadovoljni so tudi z odnosom zdravnikov v zdravstvenih domovih, ki da se učiteljem pritožujejo, da ne znajo umiriti otrok. Poleg tega jim nekateri starši niso dali dovoljenja za cepljenje svojih otrok, nekaterih otrok pa na sistematski pregled sploh ni bilo. To bi morali re-ševati drugače, ne z ukinit-vijo sistematskih pregledov za vse, so prepričani na Zve-zi prijateljev mladine Slo-venije (ZPMS), kjer doda-jajo, da so sistematski pre-gledi učencev primer dobre prakse, s katerim država po-skrbi tudi za tiste otroke, za katere starši sami morda ne bi. »Ne moremo si namreč zatiskati oči pred dejstvom, da so otroci še najbolj ena-kopravni v šoli, saj imajo vsaj tam na voljo enake minimal-ne storitve in standarde, kot jih imajo vsi drugi otroci,« je opozorila Darja Groznik, predsednica ZPMS.

Sistematski pregledi zapisani v zakonu

Sistematski pregledi do končanega šolanja so pla-čani iz sredstev obvezne-ga zdravstvenega zavarova-nja, na leto gre za to približ-no 11,3 milijona evrov. Temu je treba dodati še sredstva za zdravstveno vzgojo, ki je del sistematskih pregledov ot-rok, kar predstavlja na letni ravni še dodatnih 4,5 milijo-na evrov, so pojasnili na mi-nistrstvu za zdravje, kjer ne vidijo razlogov, da bi tradici-jo sistematskih pregledov v Sloveniji in prakso, ki dob-ro deluje, spreminjali. Po-lonca Truden Dobrin z Na-cionalnega inštituta za javno zdravje meni, da bi odklanja-nje sistematskih pregledov privedlo do še nižje precep-ljenosti in da ne bodo zazna-ni tudi drugi zdravstve-ni problemi, ki jih zdravni-ki odkrivajo s preventivnim pregledom. »Na osnovi iz-kušenj menimo, da se pre-ventivnih pregledov v več-ji meri ne bodo udeležili ot-roci iz socialno-ekonomsko ranljivih družin in iz družin, kjer starši niso ozaveščeni in ne bodo izkoristili prilož-nosti, ki jo za zdravje otroka ponudi preventivni pregled. Še posebno smo zaskrbljeni

zaradi tega, ker v Sloveniji še ni bil vzpostavljen informa-cijski sistem za spremljanje izvajanja preventivnega pro-grama za otroke in mlado-stnike, zato ne bomo mog-li spremljati, kateri otroci se preventivnih pregledov niso udeležili, da bi jim poslali vabilo na pregled,« je opo-zorila Truden Dobrinova in dodala, da sodelovanja šole pri preventivnem zdravstve-nem varstvu ne gre oprede-liti kot nadstandard, saj je to predvideno v zakonskih in podzakonskih aktih.

Varovanje osebnih podatkov

»Sistematski pregledi, ve-zani na šolo, morajo osta-ti, ker so strokovno uteme-ljeni, na njih zgodaj odkri-jemo odstopanja in ustre-zno ukrepamo. Soodgovor-nost šolskega in zdravstve-nega sistema ob podpori in sodelovanju staršev je nuj-na. Ob tem, ko gredo otro-ci, mladostniki s svojimi vr-stniki k šolskemu zdravni-ku, pediatru brez spremstva staršev, tudi odraščajo v sa-mostojne osebnosti, nekoč odgovorne za svoje zdrav-je,« je prepričana Mojca Ju-riči, predsednica Sekcije za šolsko, študentsko in ado-lescentno medicino pri Slo-venskem zdravniškem dru-štvu. Glede varovanja oseb-nih podatkov pa meni: »Tu je včasih precej pravniško črkopisno razumljeno čuva-nje osebnih podatkov, saj sta oba – učitelj in šolski zdrav-nik, pediater – zavezana de-lovanju v dobro otroka, mla-dostnika, da ga zdravega in polnega znanja pripeljeta v odraslo dobo. Tu ne izklju-čujemo staršev, priznamo pa, da moramo šolski zdrav-niki, pediatri vzpostaviti sis-tem obveščanja staršev, tudi

ko na sistematskih pregle-dih ugotovimo, da je otrok, mladostnik zdrav.«

Pregledi tudi stvar šole?

Ravnatelj OŠ Franceta Prešerna Kranj Aleš Žitnik pravi, da so ti pregledi pot-rebni, a ne na način, kot po-tekajo sedaj. Vprašanje je po njegovem, ali so to dolžni iz-vajati v šoli na račun pou-ka in na stroške šole – izpad učitelja v šoli, ki spremlja učence ne pregled, je treba nadomestiti z drugim učite-ljem, učenci, ki so na pregle-du, pa morajo snov nadome-stiti. Bolj gre pri tem za raz-merje med otrokom, njego-vim staršem in zdravnikom, kot pojasni Žitnik: »Pred leti sta se razrednik in zdravnik usedla po pregledu, se pogo-vorila o omejitvah, posebno-stih pri posameznem učen-cu. Tu mislim na držo, vid, grafomotoriko, diete in bo-lezni, ki vplivajo na delo v šoli. Sedaj pa te informaci-je ne pridejo do razredni-ka. Mislim, da šola s tem res nima nič, in smo, od-kar ni komunikacije, samo še nepotreben servis zdra-vstvu. Če je to potrebno za zdravje otrok, naj to v celo-ti prevzame zdravstvo v po-poldanskem času. Kakšni so pa pogoji za take skupinske preglede, ko pride naenkrat tudi 28 otrok v čakalnico za nekaj ur, pa si oglejte v zdra-vstvenem domu.«

Ravnateljica OŠ F. S. Fin-žgarja Lesce Emilija Kavčič je pojasnila, da šola poskrbi za prevoze učencev do zdra-vstvenega doma in varstvo oz. druge šolske aktivno-sti v času poteka pregledov v zdravstvenem domu. Po-membno se ji zdi, da se izva-ja preventivna zdravstvena dejavnost v dobro in korist vseh otrok. Je pa Kavčičeva

mnenja, da bi bila udelež-ba na pregledu okrnjena, če ne bi potekala v organizaci-ji šole in bi bila prepuščena staršem: »Verjetno bi manj-kali ravno tisti, ki ta pregled najbolj potrebujejo.« Se pa strinja, da bi bilo prav, da se to uredi sistemsko in poeno-ti na ravni države.

Učenci preveč živahni v čakalnici?

Ravnatelj OŠ Josipa Van-dota Kranjska Gora Milan Rogelj je mnenja, da je šola zainteresirana za sistemat-ske preglede, saj je danes (predvsem v mestih) vse več priseljenih otrok iz drugih držav in prav je, da so stal-no zdravstveno spremlja-ni. Je pa tudi on opozoril na slabšo komunikacijo med zdravniki in učitelji zaradi zavezanosti tajnosti podat-kov o učencih in tudi na to, da čakalnica med drugim s premalo prostora ni enaka šolskemu prostoru in da so včasih pripombe zdravstve-nega osebja, naj učitelj ot-roke umiri. »Je pa še en čis-to organizacijski problem. Če želimo pri posameznih predmetih stoodstotno rea-lizacijo pouka, potem smo na šoli lahko odsotni zgolj zaradi dnevov dejavnosti, npr. kulturnih, naravoslov-nih ... Zdravniškega pregle-da ne moremo šteti za dan dejavnosti, zato bi bilo prav, da ga ministrstvo za izobra-ževanje, znanost in šport vključi v program šole in ga ustrezno umesti,« je predla-gal Rogelj, kar predlaga tudi ravnateljica OŠ Medvode Damjana Šubic: »Tu ne gre zgolj za pravico ali dolžnost, kdo bo peljal oz. ne bo pe-ljal otrok na zdravniški pre-gled, pač pa konec koncev tudi za izpad ur enega šol-skega dne.«

Sistematski pregledi otrok S sistematskimi zdravstvenimi pregledi država poskrbi tudi za tiste otroke, za katere starši sami morda ne bi. Sogovorniki se strinjajo, da so ti še naprej potrebni, se je pa pokazalo pri razmišljanjih nekaterih tudi gorenjskih ravnateljev, da pregledi niso ustrezno umeščeni v šolski sistem, ker so se tudi okoliščine spremenile. Včasih so otroke cepili v šoli, danes nekateri starši ne dovolijo več cepljenja.

Sistematski pregledi otrok in mladostnikov so strokovno utemeljeni. / Foto: Gorazd Kavčič

4 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017

info@g-glas.si

RAZPISUJEPROSTO DELOVNO MESTO UČITELJA STROKOVNO TEORETIČNIH PREDMETOV V STROJNIŠTVU

Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: najmanj visokošolski strokovni program strojništva oz.

najmanj enakovreden ustrezen bolonjski študijski program opravljeno pedagoško andragoško izobrazbo in strokovni

izpit za vzgojo in izobraževanje znanje uradnega jezika, ne smejo biti pravnomočno obsojeni zaradi naklepnega

kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in ne smejo biti obsojeni na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,

zoper njih ne sme biti vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti.

Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za ne-določen delovni čas s polnim delovnim s poskusnim rokom 3 mesecev.

Kandidat vloži prijavo v pisni obliki, ki jo pošlje v zaprti ovojnici na naslov: Srednja šola Jesenice, Ulica bratov Rupar 2, 4270 Je-senice, in sicer v roku 10 delovnih dni po objavi.

Obravnavali bomo samo pravočasne in popolne vloge.

Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni po opravljeni izbiri.

V besedilu objave uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za ženske in moške.

Srednja šola JeseniceUlica bratov Rupar 2, 4270 JeseniceT: 04/581 31 00, www.ssj-jesenice.si

To pomeni, da bi moral biti cestni odsek v dolžini 1200 metrov s pločnikom in vso infrastrukturo vred zgra-jen do začetka prihodnje po-letne sezone. V sklopu del je predvidena rekonstrukci-ja ceste, ureditev enostran-skega pločnika, para avto-busnih postajališč, uredi-tev križišča Jezerci s prome-tnim otokom in pasom za

zavijanje levo, pojasnjuje-jo na direkciji za infrastruk-turo. Urejeni bodo tudi hi-šni priključki, podporna zi-dova in parapetni zidovi, na-meščena prometna signali-zacija in oprema ter zašči-teni komunalni vodi. Vred-nost gradbenih del je nekaj več kot 1,5 milijona evrov, od tega država financira večino projekta, Občina Kranjska Gora kot financer pa 328 ti-soč evrov.

»Kljub temu da so bili na cesti skozi Zgornjesavsko dolino ob zgostitvah prome-ta na avtocesti oziroma za-stojih v karavanškem pre-doru vse poletje in še jeseni prometni zamaški tudi pri nas, smo veseli, da bodo ces-to končno sanirali,« je dejal župan Hrovat in pohvalil po-liciste, ki so v času najgostej-šega prometa takoj reagirali, odšli na cesto in, kot pravi žu-pan, zgledno urejali težavo.

Cesta dobiva novo podobo31. stran

Domačini se že veselijo težko pričakovanega pločnika v naselju Belca. / Foto: Gorazd Kavčič

Država v Ratečah ureja krožišče, Občina Kranjska Gora pa bo od Rateč do Planice uredila kolesarsko stezo.

Urša Peternel

Jesenice – Vlada je pred krat-kim sprejela sklep o sklenitvi pogodbe o brezplačnem pre-nosu lastninske pravice nad delom zemljišč na območju Srednje šole Jesenice s Sta-novanjskega sklada Republi-ke Slovenije na državo. Gre za del zemljišč na južni stra-ni poslopja šole, kjer naj bi po prenovi uredili novi vhod v šolo. S tem so zaokrožili ob-močje šole in tako omogoči-li začetek težko pričakovane prenove, o kateri se pogovar-jajo že skoraj desetletje.

Kot je dejal podžupan Ob-čine Jesenice Miha Rebolj, naj bi se že med krompirje-vimi počitnicami začele raz-iskave konstrukcije stavbe, s čimer naj bi dobili podat-ke o statični in potresni var-nosti objekta. Poročilo bo

osnova za določitev obsega projektiranja in bo sestavni del projektne naloge. Pro-jekt bo sicer vodil direkto-rat za investicije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, kjer so nam pojas-nili, da bodo prihodnje leto začeli z izvedbo arhitektur-nega natečaja za dozidavo, rekonstrukcijo in prenovo šole. Temu bo sledila izdela-va projektne dokumentaci-je in pridobitev gradbenega dovoljenja. »Načrtujemo, da bo investicija izvedena v treh fazah, kjer se kot prva faza načrtuje nadomestna grad-nja delavnic. Višina investi-cije bo znana po izdelavi po-samezne faze projektne do-kumentacije, čas izvedbe in-vesticije pa bo odvisen od vi-šine vrednosti investicije in razpoložljivih proračunskih sredstev,« so pojasnili.

Korak naprej k obnovi šoleVlada je z ureditvijo lastninskih razmerij omogočila začetek obnove stavbe Srednje šole Jesenice. Že v teh dneh naj bi se začele raziskave konstrukcije stavbe.

Cesta čez Vršič je popolnoma zaprta od ponedeljka do četrtka med 8. in 17. uro, ob petkih med 8. in 15. uro. Promet je tako za vsa vozila med delovniki mogoč od 17. ure popoldne do 8. ure zjutraj naslednjega dne ter ob koncih tedna.

Foto

: Gor

azd

Kav

čič

Jesenice – Jeseniški občinski svetniki so dali soglasje k spre-membi cene socialnovarstvene storitve pomoč družini na domu. Cena se bo povišala, za uporabnike s 3,42 evra na uro na 3,69 evra na uro, del povišanja cene pa bo krila Občina Jese-nice, ki že zdaj subvencionira skoraj 81 odstotkov cene storitve. V letu 2018 bo tako za subvencijo morala nameniti dodatnih 28 tisoč evrov. Vzrok za dvig cene je povišanje plač socialnih oskrbovalk. So pa občinski svetniki dali pobudo državi, naj spre-meni zakonodajo tako, da se bo tudi pri storitvi pomoč na domu upošteval socialno-ekonomski status upravičencev.

Višja cena pomoči na domu na Jesenicah

Maša Likosar

Jesenice – Marta Rojec je sta-ra enainpetdeset let in priha-ja z Jesenic. Pri sedemnaj-stih letih je izvedela, da se je rodila s Turnerjevim sindro-mom. Bila je nedonošenček, a je vseeno do srednje šole živela normalno življenje, tedaj pa je zapazila, da njen razvoj ne poteka predvidlji-vo, predvsem se je zaustavi-la rast. Marta je visoka le 140 centimetrov.

Turnerjev sindrom je ge-netska nepravilnost, ki priza-dene ženske. Namesto dveh kromosomov xx, ki sta zna-čilna za ženske, imajo ljud-je s tovrstnim sindromom le en kromosom x. Drugega kromosoma pogosto ni ali pa je poškodovan. Pri žen-skah s Turnerjevim sindro-mom se jajčniki ne razvijejo popolnoma in hitro izgubijo sposobnost delovanja, zato je neplodnost eden izmed najbolj značilnih simpto-mov. Značilno je tudi to, da dobijo menstruacijo in prsi samo po zdravljenju s hor-moni. Druge telesne značil-nosti žensk s Turnerjevim sindromom so otečene roke

in noge, izguba sluha, pri-dobivanje teže, slabo razvite prsi, širok prsni koš, kratek trup, manjši prsti, sladkorna bolezen, visok tlak in pred-vsem majhna rast. Razvije-jo se lahko tudi bolezni srca in jeter. Ker gre za genetsko nepravilnost, zdravljenja ni. Prenašalke Turnerjevega sindroma so ženske, a sin-drom ni deden.

Marta je imela ljubečo ma-ter, zato se nikoli ni počuti-la izobčeno. Sama sebe pa še danes ne more sprejeti. Ne počuti se lepo in privlačno. Pravi, da je posebna v svoji miniaturni inačici. Od nek-daj jo je zanimala moda, že-lela je postati manekenka, a ji je višina prekrižala načrte. Večkrat naleti na negativne opazke okolice, a pravi, da je postala trdna in je to ne gane. V službi, dela v proi-zvodnji hrane, jo obravnava-jo kot invalidko. To je nanjo vplivalo skrajno negativno, predvsem na duševni ravni. Po smrti moža, Marta se je poročila v rosnih letih, je za-padla v alkoholizem. Pripe-ljal jo je do stanja, ko se je morala odločiti za zdravlje-nje odvisnosti od alkohola.

V Sloveniji je skupina šestih žensk, ki jih je priza-del Turnerjev sindrom. Po-gosto se družijo, želele bi ustanoviti društvo žensk s Turnerjevim sindromom.

Cilj jim je izobraževati in ozaveščati družbo o sin-dromu ter predvsem po-magati staršem, ki se jim je rodila deklica s tem sin-dromom.

Mala dama z velikim srcemMarta Rojec z Jesenic se je rodila s Turnerjevim sindromom, ki se sicer pojavlja v povprečju pri eni od 2500 novorojenih deklic. Je mala dama z velikim srcem. Želela je postati manekenka, a so se ji zaradi višine sanje razblinile.

Marta Rojec je visoka le 140 centimetrov. / Foto: Maša Likosar

5Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 info@g-glas.si

»Glavni razlog za podelje-vanje kadrovskih štipendij je vsekakor načrtovano pla-niranje kadrov za prihodnja leta, poleg tega pa je to odlič-no orodje, s katerim se naši štipendisti spoznajo s pod-jetjem, njegovo politiko in načinom dela že med šola-njem ter pridobijo kar nekaj delovnih izkušenj.« Štipen-dije razpisujejo za tehnične poklice, in sicer vse od obli-kovalca kovin-orodjarja in strojnega tehnika do diplo-mantov strojništva, mehat-ronike ali elektrotehnike na višji šoli oziroma na 1. in 2. bolonjski stopnji.

Lažje in ciljno usmerjeno zaposlovanje

Med večjimi štipenditorji na Gorenjskem so tudi go-renjske družbe skupine SIJ, kjer imajo ta čas 25 štipendi-stov. Kot glavni razlog za po-deljevanje štipendij je tudi direktor kadrovske službe skupine SIJ Ivan Papič nave-del primanjkljaj na trgu de-lovne sile na področju teh-ničnih kadrov, kot so stroj-nik, strojni tehnik, elektri-čar, elektrotehnik ter stroj-ni, elektro in metalurški inženir. »To je zgolj eden od načinov zagotavljanja

prihodnjih kadrov,« je po-jasnil in dodal, da se udele-žujejo tudi kadrovskih sej-mov, organizirajo predsta-vitvena srečanja v osnovnih in srednjih šolah ter stro-kovne obiske v njihovih je-klarnah. Za letošnje šolsko leto so razpisali 17 štipen-dij, in sicer največ za sre-dnje poklicno izobraževanje mehatronik operater in sre-dnje tehnično izobraževanje strojni tehnik. Po zaključ-ku šolanja se je od leta 2012 pri njih zaposlilo 67 štipen-distov, kar pomeni skoraj osemdeset odstotkov vseh štipendistov, je še pojasnil Papič. Odziv na letošnji raz-pis je bil po Papičevih bese-dah večji od števila razpisa-nih štipendij, tako da so mo-rali nekatere celo zavrniti.

Tudi vodja kadrovskega oddelka v podjetju Sibo G. Damijan Krajnik se strinja, da je štipendiranje najboljši način za pridobitev in vzgo-jo novih, dobrih kadrov. Ka-drovski štipendisti v njiho-vem podjetju predstavlja-jo približno sedem odstot-kov vseh zaposlenih, kar po-meni več kot dvajset štipen-distov. Ti se tako s podje-tjem srečajo že v času študi-ja prek izvajanja strokovnih praks in počitniškega dela. »Zaposlovanje takega kadra

po končanem šolanju je bi-stveno lažje in ciljno usmer-jeno. Vsako leto na ta način zaposlimo do pet štipendis-tov,« je razložil Krajnik. Vi-šina štipendije je odvisna od učnega uspeha, povprečen znesek pa znaša 210 evrov. Poleg tega vsako leto izbe-rejo najboljšega štipendista v letniku, letos je to študent 3. letnika s povprečjem ocen 9,75, ki bo prejemal štipen-dijo v višini 550 evrov.

Prvi stik s potencialnimi novimi sodelavci

»S podeljevanjem kad-rovskih štipendij želimo že v času šolanja navezati stik s potencialnimi novimi sode-lavci in jih čim bolje spozna-ti ter jih seznaniti z delom v našem podjetju,« poudarja-jo v podjetju Iskra Mehaniz-mi. Na leto imajo v povpre-čju deset štipendistov, vsi se po zaključku izobraževa-nja pri njih tudi zaposlijo. Osnovna štipendija za dija-ke znaša okrog 120 evrov, za študente pa 220 evrov, k temu pa prištejejo še doda-tek za prevoz ali bivanje ter uspeh. »Zadovoljni smo z odzivom na razpis za štipen-dije za študente, medtem ko je pri dijakih odziv slabši, saj jih večina namerava nadalje-vati izobraževanje še na višji

stopnji in jih, zaradi obve-znosti zaposlitve po končani srednji šoli, prejemanje šti-pendije ne zanima,« so ob tem še pojasnili v Iskri Me-hanizmi in dodali, da so po-nujali kar tri štipendije za orodjarje, a niso prejeli niti ene prijave.

V podjetju Polycom prav tako namenjajo velik pou-darek sodelovanju z mladi-mi, je pojasnila vodja kad-rovske službe Barbka Ru-par. »Zavedamo se, da so prav mladi tisti, ki bodo v prihodnje krojili uspešnost podjetja.« Kot eno od mo-žnih oblik sodelovanja z mladimi jemljejo tudi šti-pendiranje, pri čemer gre po besedah Barbke Rupar za dolgoročno kadrovsko načrtovanje, saj se štipen-dist zaveže, da se bo v pod-jetju zaposlil za najmanj toliko časa, kolikor je pre-jemal kadrovsko štipendi-jo. Največ štipendij pode-lijo za deficitarne poklice in kader, ki ga na trgu dela primanjkuje. Štipendistom omogočijo pridobitev izku-šenj in znanj, ki pripomo-rejo k hitrejši vključitvi v sam proces dela ob zaposli-tvi. Ta čas imajo 18 štipen-distov, ki se izobražujejo na področju orodjarstva, stroj-ništva in mehatronike.

S štipendijami do kadrov31. stran

Suzana P. Kovačič

Kranj, Brezje pri Tržiču – Na relaciji Polica–Kranj zahod je republiška direkcija za ces-te obnovila tri križišča, bral-ca pa zanima, zakaj so se od-ločili samo za »kozmetič-ni« popravek ceste, s kate-rim sta se pretočnost in var-nost po njegovem mnenju

celo zmanjšali tudi zaradi novih dvignjenih otokov. Za-kaj se raje niso odločili za tri krožišča, za katera je bralec prepričan, da bi povečala pre-točnost vozil in varnost v ce-stnem prometu. Na direkciji so pojasnili, da so se dela izva-jala kot investicijska vzdrže-valna dela z namenom obno-ve poškodovanega vozišča,

dvignjeni otoki v križiščih pa so po njihovi navedbi nare-jeni z namenom umirjanja prometa. Za izvedbo kroži-šč, kot so še povedali, je pot-rebna celovita rekonstrukcija ceste na podlagi projektne re-šitve, za kar bi bila potrebna uvrstitev investicije v načrt razvojnih programov z ume-stitvijo v državni proračun.

Odsek Polica–Kranj za-hod je prometno precej obremenjen, manj obreme-njena, a nič manj pomemb-na za lokalno prebivalstvo in podjetnike in obrtnike, ki jim je to vsakdanja pot, pa je državna cesta od Bistrice pri Tržiču proti Begunjam, kjer so na Brezjah pri Trži-ču urejali odvodnjavanje in v sklopu tega uredili tudi del ceste. Bralec je opozoril, da je stanje cestišča, kot je s priključki na državno ces-to urejeno sedaj, lahko ne-varno z vidika varnosti v ce-stnem prometu. Na direk-ciji za ceste so pojasnili, da dela še niso v celoti zaklju-čena, zato tudi priključek ni dokončno urejen. Priklju-ček bo urejen predvidoma do sredine novembra.

Je popravljeno tudi varnejše?Zakaj je bila na relaciji Polica–Kranj zahod rešitev popravilo križišč in zakaj ne raje rešitev s krožišči? Je na novo urejeno cestišče na Brezjah pri Tržiču lahko nevarno? Na oboje sta opozorila naša bralca.

Na Brezjah pri Tržiču so uredili odvodnjavanje in v sklopu tega uredili tudi del ceste, ki pa je v trenutnem stanju za varnost v cestnem prometu lahko nevaren, je opozoril bralec.

Aleš Senožetnik

Zgornji Brnik – Gradnja ob-voznice mimo brniškega letališča gre h koncu, dela bodo končana v naslednjih tednih. Zaradi gradnje pli-novoda in priključevanja nove obvozne ceste ter grad-nje krožišč pa občasno po-tekajo delne zapore cest, ki čas potovanja na tej relaciji nekoliko podaljšajo, zaradi

česar tudi pri Fraportu Lju-bljana potnike opozarjajo, naj se na pot odpravijo pra-vočasno. Osemmilijonski projekt, ki ga financirajo Di-rekcija za infrastrukturo, Fraport Slovenija ter Obči-na Cerklje, obsega 2,3-kilo-metrski cestni odsek z loče-no kolesarsko stezo ter tremi krožišči. Prestavitev ceste bo omogočila širitev letališke poslovno-logistične cone.

Gradijo krožišča

Na obvoznici mimo letališča poteka gradnja krožišč.

Naklo – V Biotehniškem centru v Naklem so pred nedavnim organizirali četrti mednarodni festival Ko učim, gradim z na-menom predstavitve dobrih praks. Učitelji so predstavili 174 prispevkov, kolegom iz vse Slovenije so se pridružili učitelji iz Hrvaške, Srbije, Italije, Avstrije, Nizozemske in Velike Bri-tanije. Strokovni prispevki so bili tematsko združeni v več področij, kot so medpredmetno povezovanje, delo z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi, svetovalno delo v šoli, knjižnica kot učno okolje, izmenjava dijakov in mednarodno sodelovanje, komunikacija v šoli ... Sporočilo je bilo tudi, naj si učitelj dovoli in upa biti inovativen, naj pri učencih in dijakih spodbuja lastno mnenje, lastno pot in ideje, naj bo znanje pridobljeno na ustvarjalne načine in naj bo uporabno. Poučevanje in učenje pa je vedno tudi vzgoja za odnose, za življenje, za sobivanje.

Mednarodni festival Ko učim, gradim

Udeležence je nagovoril dr. Radovan Radetić, ki se je dotaknil družinskih in medsebojnih odnosov. / Foto: arhiv BC Naklo

Žirovnica – Žirovniški občinski svetniki so na seji prejšnji te-den sprejeli predlog proračuna v prvi obravnavi. Po predlogu naj bi v letu 2018 načrtovani celotni prihodki znašali 4,1 milijo-na evrov, celotni odhodki pa nekaj manj kot 5 milijonov evrov. Proračunski primanjkljaj naj bi pokrili z ostankom sredstev na računu in zadolžitvijo proračuna v višini 171 tisoč evrov. Investicijski izdatki proračuna naj bi znašali 2,3 milijona evrov oziroma 46 odstotkov celotnih odhodkov. Med največjimi investicijami bodo zaključek gradnje kanalizacije v naselju Breg, obnova ceste in pločnika od Brega do avtoceste, gradnja pločnika in avtobusnih postajališč od Zabreznice do Brezni-ce, priprava dokumentacije in odkup zemljišč za obvoznico mimo Vrbe. V proračunu naj bi zagotovili tudi 400 tisoč evrov za Čebelji park Breznica. Ena večjih investicij bo tudi obnova strehe na večnamenski dvorani, pri čemer pa še poteka sodni spor za odškodnino zaradi napak pri projektiranju in izgradnji.

Skoraj polovica odhodkov za investicije

Po mnenju bralca sta se pretočnost in varnost v križiščih na relaciji Polica - Kranj zahod celo zmanjšali tudi zaradi novih dvignjenih otokov.

6 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017

info@g-glas.si

Maja Bertoncelj

Medvode – Prvi Pogovor med vodami je v Knjižnici Medvode potekal 25. okto-bra, župan, ki ga je pripra-vil in tudi vodil, pa je v me-secu ozaveščanja o raku dojk v goste povabil predstavnice združenja Europa Donna. Vabilu so se odzvale pod-predsednica združenja Rad-ka Tomšič, dr. med., ter čla-nici Mojca Buh in Darja Ur-bančič, slednja je tudi ob-čanka Medvod.

»V meni je že nekaj časa tle-la ideja, da bi se v Medvodah morali več pogovarjati tudi o temah, ki niso nujno vezane samo na delovanje občinske uprave. Zato je prišla želja, da začnemo s Pogovori med vo-dami. Gre za cikel pogovorov z gosti iz lokalnega in širšega okolja o temah, ki se dotikajo nas vseh. Kot gostitelj in mo-derator želim nekajkrat na leto v neformalnem vzdušju predstaviti teme in ljudi, ki s svojim delom, izkušnjami in držo zaznamujejo in so-oblikujejo naš čas in prostor. Mesec oktober je mesec oza-veščanja o raku dojk. Na prvi pogovorni večer sem tako povabil predstavnice združe-nja Europa Donna, s kateri-mi bom spregovoril o temi, ki je aktualna za mlade in stare,

ženske in tudi moške,« je od-ločitev za pogovorne večere in prvo temo pojasnil župan Nejc Smole.

Dr. Tomšičeva je poudari-la, da je ozaveščenost tudi za-radi takšnih pogovorov ved-no boljša: »Vsako leto zboli 1300 žensk, vsak dan tri iz-vedo za raka in vsak dan ena umre, okrog štiristo na leto. Mnoge pa živijo in preživijo vrsto let. Tudi Mojca in Darja

sta zgled, da rak nikakor še ne pomeni smrti, ampak eno izkušnjo v življenju.« Buho-va in Urbančičeva sta obe preboleli raka dojk in zbra-nim iz prve roke predstavi-li svojo zgodbo od takrat, ko sta zatipali spremembe, prek zdravljenja do danes. Urban-čičeva je za diagnozo izvede-la v začetku leta 2016, Buho-va pa leta 2010, le tri mese-ce po porodu, ko je bila stara

24 let. »Ni vse tako črno, kot se zdi najprej,« je dejala Bu-hova. Obe sta poudarili, da je pomembno vlogo imelo tudi združenje Europa Donna, v katerem sta našli upanje, da bosta ozdraveli, da bo vse v redu, pa tudi pozitivno ener-gijo in potrebne informacije.

Prvi pogovorni večer je bil dobro sprejet in obiskan, župan si želi, da bi bilo tako tudi v prihodnje.

Župan vodi pogovorne večereŽupan Medvod Nejc Smole je uvedel novost, ki ni ravno običajna. Začel je s pogovornimi večeri, ki jih je poimenoval Pogovor med vodami. Kot prve so bile v gosteh predstavnice združenja Europa Donna.

Župan Nejc Smole je v goste povabil predstavnice združenja Europa Donna. Vabilu so se odzvale podpredsednica združenja Radka Tomšič, dr. med. (v sredini), ter članici Mojca Buh (levo) in Darja Urbančič. / Foto: Maja Bertoncelj

Za dokončanje ceste so izbrali 3,5 milijona evrov vredno ponudbo Gorenjske gradbene družbe (GGD) in njenega partnerja, podjetja Geoinvest iz Ljubljane.

Direkcija namerava v nas-lednjih dneh z izbranim iz-vajalcem in Občino Železni-ki natančneje uskladiti ter-minski plan poteka gradbe-nih del. Župan Anton Luz-nar je v pogovoru z direktor-jem GGD Brankom Žiberno izvedel, da nameravajo le-tos dokončati sanacijo usa-dov na regionalni cesti Sori-ca–Petrovo Brdo, ki služi kot obvoz ob gradnji ceste v So-rico, prihodnje leto, takoj ko skopni sneg, pa se bodo lotili še slednje in naj bi jo skuša-li še isto leto v celoti dokon-čati. Župan se strinja, da ta čas ni več smiselno začenjati del, saj lahko zelo hitro nas-topi zima. »Zadovoljni smo, da so se vsaj postopki izbire izvajalca zaključili letos, saj

bi se v primeru pritožb lahko zavlekli do pomladi. Izbrani izvajalec se bo tako že lah-ko pripravil na investicijo in upamo, da jo bo prihodnje leto v celoti izvedel,« je de-jal Luznar.

GGD bo sicer moral ces-to dokončati 14 mesecev po podpisu pogodbe. Gre za tri manjkajoče etape – cesto pod vasjo Sorica do krajevne ta-ble, križišče v Podroštu in od-sek od križišča do obnovljene ceste. »Upamo, da bo čim več del opravljenih že do poletja, vsaj pred vasjo Sorica. Poleti namreč nastopi vrhunec tu-ristične sezone, vsi pa vemo, koliko turistov je bilo v naših krajih letos in kakšen prome-tni kaos smo imeli na cestah v vasi in okolici,« pa je dejal predsednik Krajevne skup-nosti Sorica Matej Pintar in dodal, da bodo zelo razočara-ni, če se bo projekt zavlekel – kot že večkrat doslej. Grad-nja slabih štirih kilometrov ceste v Sorico namreč poteka že od leta 2007.

Cesta v Sorico prihodnje leto

31. stran

Rekonstrukcija dotrajane ceste v Sorico bo stala 3,5 milijona evrov.

Maja Bertoncelj

Sora – Pred nedavnim so bila zaključena dela na od-seku struge vodotoka Loč-nica, ki teče skozi del na-selja Sora. V času visokih voda oktobra 2014 je bil ta del med bolj prizadetimi v povodju ter tudi na obmo-čju celotne občine Medvo-de.

Hudourniške poplave ter bočno erodiranje hudour-ne visoke vode sta povzro-čila nastanek zajed in po-škodb obrežnih zavarovanj na obeh brežinah. Visoka voda je delno prelila breži-no in poplavila pribrežna zemljišča, 12 stanovanjskih hiš ter cesto skozi dolino. V prvih dneh po ujmi so bile odpravljene najnevarnejše

poškodbe ter vzpostavljena pretočnost struge, sanacij-ska dela pa so bila glede na zagotovljena razpoložljiva sredstva izvajana v dveh fa-zah – prva v letu 2015 in dru-ga v letu 2017. Kot pojasnju-jejo na Direkciji RS za vode, ki je bila investitor del, je bila na celotnem odseku izvede-na ureditev struge z name-nom povečanja prevodnosti

za pričakovane visoke vode, obojestransko protierozij-sko zavarovanje brežin ter stabiliziranje nivelete. S tem se je močno povečala poplavna varnost tega dela naselja Sora ter protierozij-sko zavarovala priobrežne površine in objekte.

Celotna vrednost izvede-nih del je nekaj manj kot 132 tisoč evrov.

Boljša poplavna varnost

Aleš Senožetnik

Cerklje – Rojstna hiša Igna-cija Borštnika v središču Cerkelj je že pred časom do-živela celostno osvežitev zu-nanje podobe. Družina No-vak se skupaj z Borštniko-vim potomcem Tomažem Novakom že več let trudi z obnovo hiše znamenite-ga slovenskega igralca. Po

nujnih vzdrževalnih delih v notranjosti so pred dvema letoma obnovili južno fasa-do, naslednje leto severno, letos pa še vzhodno in za-hodno stran hiše, zamenjali pa so tudi vseh 36 zunanjih oken, pri čemer so jim na po-moč priskočili lokalni podje-tniki in obrtniki.

Na rojstni hiši Ignaci-ja Borštnika pa v tem času

potekajo obnovitvena dela, ki jih financira Občina Cerklje. Kot je pojasnil skrb-nik hiše Danijel Novak, gre za obnovo vhodnih portalov iz zelenega kamna, t. i. pera-čiškega tufa, ter obnovo spo-minske plošče in pozlatitve napisa na njej.

Po besedah cerkljansega župana Franca Čebulja, pa se poleg portala Borštnikove

rojsnte hiše, lotevajo tudi obnovitve drugih spomeni-kov v občini. Na pokopališču bodo obnovili črke na spo-meniku žrtvam druge sve-tovne vojne in po vojni za-molčanih žrtev, v prihod-njem letu pa načrtujejo ob-novo spomenika Davorinu Jenku in še nekaterih dru-gih pomembnih spomeni-kov in spominskih obeležij.

Obnavljajo portal Borštnikove hišeV občini Cerklje obnavljajo portal rojstne hiše Ignacija Borštnika.

Suzana P. Kovačič

Tržič – Za častno občanko Občine Tržič so imenovali Jožico Koder za njeno dol-goletno delo na področju vzgoje in izobraževanja ter njen prispevek na kultur-nem, umetniškem in znan-stvenem področju ter za ohranjanje bogastva sloven-skega jezika in lokalnih na-rečij. Plaketo Občine Tržič prejmeta Matjaž Potočnik za njegovo dolgoletno pro-stovoljno delo in izjemni prispevek na področju siste-ma zaščite in reševanja ter Društvo Gorska reševalna

služba Tržič ob njegovi osemdesetletnici. Diplomo Občine Tržič prejmeta di-rektor podjetja Intec MKD Milan Zupančič in Turistič-ni krožek Osnovne šole Kri-že. Občinska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je objavila še ponovni poziv za podelitev še dveh občinskih diplom, ene posamične in ene kolek-tivne, zaradi premalo dospe-lih prijav; predlogi se bodo obravnavali na novembrski seji občinskega sveta. Pri-znanja bodo vsi nagrajenci prejeli decembra ob občin-skem prazniku.

Častna občanka Tržiča bo Jožica KoderObčinski svetniki so na zadnji redni seji potrdili letošnje prejemnike občinskih priznanj.

7Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 info@g-glas.si

Aleš Senožetnik

Kranj – V Sloveniji gasilci v povprečju opravijo med se-dem in devet tisoč interven-cij v primeru požarov, od tega se po dostopnih stati-stikah število intervencij v primeru požarov v objektih v zadnjem desetletnem ob-dobju ves čas giblje nekaj nad tri tisoč, z izjemo lan-skega leta, ko je število upa-dlo na 2415.

Gasilci ob tem opozarjajo na pomen preventive, saj za to, da v našem domu ne zago-ri, lahko največ storimo sami z ustrezno izbiro gradbenih materialov ter vzdrževanjem in pravilno uporabo električ-ne napeljave in naprav ter sis-temov ogrevanja in z rednim vzdrževanjem dimnikov.

Ko zagori, nam največkrat lahko pomagajo le gasilci, ki požar pogasijo, nato pa na vrsto pride iskanje vzrokov požara in ocenjevanje ško-de. Po ocenah Slovenskega zavarovalnega združenja je za nevarnost požara zava-rovanih šestdeset odstotkov nepremičnin v zasebni lasti fizičnih oseb. Podobno tudi

na Zavarovalnici Triglav ugotavljajo, da več kot tretji-na nepremičnih v lasti fizič-nih zavarovanj ostaja požar-no nezavarovanih.

Vendarle pa, kot ugota-vljajo zavarovalnice, trend sklenjenih zavarovanj po-časi raste. Tudi lastniki ne-premičnin na Gorenjskem ne odstopajo bistveno od slovenskega povprečja. Kot pravijo na Adriatic Sloveni-ca, je trend naraščanja šte-vila sklenjenih zavarovanj

ves čas podoben. »Škodni dogodki, ki imajo vzroke, povezane z naravnimi ne-srečami (vihar, toča, popla-va, potres), v nekaj nasled-njih tednih malce pospešijo trend naraščanja novih zava-rovanj, ko pa se stanje umi-ri, je slika naraščanja zava-rovanj podobna, kot je bila pred temi dogodki,« še do-dajajo na Adriatic Sloveni-ca, kjer sicer beležijo dokaj majhno število škodnih pri-merov zaradi požarov.

Podobnega mnenja so tudi v Zavarovalnici Sava, kjer ocenjujejo, da ozaveščenost na področju zavarovalništva v zadnjih letih raste, kar se kaže tudi na številu sklenje-nih nepremičninskih zava-rovanj tako na Gorenjskem kot v Sloveniji nasploh.

»Na Gorenjskem v leto-šnjem letu beležimo rahlo povečano število požarov (predvsem večjega obsega) kot v preteklem letu, v ka-terem je bilo manj požarov

od dolgoletnega povprečja. Prav zato, ker je požar ne-varnost, ki lahko povzroči popolno škodo, poleg pri-poročil za sklenitev zavaro-vanja, ki krije škodo za pri-mer požara, ljudi spodbu-jamo, da ravnajo samoza-ščitno. Sami lahko ob grad-nji nepremičnine, z rednim vzdrževanjem dimovodnih naprav in električne inštala-cije ter skrbnim ravnanjem naredijo veliko, da do poža-ra sploh ne pride,« še sve-tujejo na Zavarovalnici Tri-glav, kjer so v ta namen na portalu Vse bo v redu, prip-ravili tudi poglobljeno zgod-bo o požarih. Bralci se tako o pomembnosti preventiv-nega ravnanja lahko poučijo ob pomoči interaktivne gra-fike, skozi katero spoznajo, kaj vse lahko v hiši zgori in zakaj se ogenj hitreje raz-širi. Rešijo lahko tudi test, ki uči o uporabi gasilnega sredstva za različne tipe po-žarov, za prenos pa je na vo-ljo tudi knjižica s praktični-mi nasveti ter plakat s pouč-nimi ilustracijami, ki tudi ot-rokom pomaga pravilno rav-nati v primeru požara.

Preventiva že, kaj pa zavarovanje?Lani so gasilci opravili 2415 posredovanj ob požarih v stavbah, v preteklih letih pa je število presegalo tri tisoč. A kot ugotavljajo zavarovalnice, je več kot tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb požarno nezavarovanih.

Več kot tretjina nepremičnin v lasti fizičnih oseb menda ni zavarovanih. / Foto: Gorazd Kavčič

Ana Šubic

Spodnji Brnik – Spravilu si-lažne koruze s poskusnega polja na obrobju Spodnje-ga Brnika je minuli četrtek sledila še žetev koruznih hi-bridov za zrnje semenarske hiše RWA Slovenija – Agro-saat. Ta je ob tej priložnos-ti v sodelovanju s kranjskim kmetijsko-gozdarskim zavo-dom (KGZ) in kmetijo Fran-cija Fona, ki je skrbel za po-skusno polje, pripravila Dan koruze. Jože Mohar iz seme-narske hiše je kmetovalcem predstavil štirinajst sort ko-ruze za zrnje od razreda 220 do 380. V poskusu so prevla-dovale klasične zobanke, ki so v glavnem za krmo, vmes pa so bile tudi poltrdinke, pri-merne za človeško prehrano.

Koruzo so tudi stehtali. Pridelki suhega zrnja (14 odstotkov vlage) so se gi-bali od 9628 do 15.526 kg/ha. »Povprečen pridelek su-hega zrnja je bil 13.310 kg/ha, kar je dobro za letošnje leto,« je pojasnil Mohar. Ra-stne razmere na brniškem poskusnem polju, ki ga ima Fon v najemu, sicer niso bile najboljše, je dejal Mohar:

»Zaradi neprimernega ko-lobarja je zemlja zelo uniče-na. Gre tudi za primer nepri-merne rabe – za obdelavo in spravilo v premokrem vre-menu, še zlasti jesen je lah-ko zelo delikatna za uničeva-nje strukture zemlje.«

Marija Kalan, specialist-ka za rastlinsko pridelavo na KGZ Kranj, je potegnila črto pod pridelovalno leto in

kmetovalce opozorila na naj-nujnejša jesenska opravila. Najprej je podarila, da bo tre-ba kolobar v prihodnjih letih še izboljševati, predvsem za-radi zatiranja škodljivih or-ganizmov: »Na Gorenjskem imamo v kolobarjih kar 60 odstotkov koruze, sledijo žita. Močno narašča pridela-va tritikale, ker je bolj prilago-dljiva in lažje prenaša slabše

rastne razmere in kislost zemlje. Zanimivo je, da ohra-njamo obseg pridelave krom-pirja, vsako leto se nabere bli-zu 800 hektarov površin.«

S pridelki so gorenjski kmeti letos lahko zadovolj-ni, so pa septembrski dež in nizke temperature povzro-čili nekaj težav strniščnim dosevkom, je dejala Kala-nova in poudarila, da je pri

vseh kulturah izjemno po-membno upoštevanje opti-malnih priporočenih rokov za setev. Spomnila je, da se bo 15. novembra iztekel rok za razvoz gnojevke, ki letos zaradi lepega oktobra ne bo podaljšan, medtem ko bo ra-zvoz gnoja prepovedan s 1. decembrom. »Letos je tudi ugodno vreme za apnenje. Na splošno je na naših ob-močjih precej nizek pH, kar je posledica teksture, sesta-ve tal in morda tudi mineral-nega gnojenja. Zaradi zaki-sovanja tal in uporabe gno-jil s fosforjem se ta čas tudi na Gorenjskem ukvarjamo s presežki kadmija v neka-terih pridelkih. Proces za-kisavanja povzroča tudi zbi-tost tal, čemur bo treba v pri-hodnje posvetiti precej po-zornosti,« je pojasnila Ka-lanova in kmetovalcem sve-tovala sprotno rahljanje tal. Proces razkisanja tal z vre-dnostjo pH pet ali manj naj bi ob rednem apnjenju tra-jal pet do deset let. Mohar je ob tem izpostavil njihov novi strniščni dosevek – meliora-tivno redkev, ki naredi do 70 cm globok koren in skrbi za globinsko rahljanje zemlje.

Dan koruze na Spodnjem BrnikuNa Spodnjem Brniku so tehtali koruzne hibride za zrnje s poskusnega polja in kmetovalce opozorili na jesenska opravila.

Koruzne hibride za zrnje sta predstavila kmet Franci Fon in Jože Mohar. / Foto: Matic Zorman

Škofja Loka – Občinski sve-tniki v Škofji Loki so po skraj-šanem postopku sprejeli odlok, ki razveljavlja odlok o razglasitvi Tavčarjevega dvorca na Visokem kot kul-turnega spomenika lokalne-ga pomena. Lani je namreč ministrstvo za kulturo zače-lo postopek, letos pa dvorec Visoko razglasilo za kulturni spomenik državnega po-mena, zato je občina, ki ga je pred več kot tridesetimi leti razglasila za spomenik lokalnega pomena, sedaj takratni odlok razveljavila. Vpliv na spomenik pa občina še vseeno ohranja, so slišali svetniki ob utemeljitvi pred sprejetjem sklepa.

Razveljavili odlok o spomeniku

Škofja Loka – V začetku le-tošnje pomladi je župan Mestne občine Maribor dr. Andrej Fištravec na posebni slovesnosti ob rezu najsta-rejše vinske trte na svetu na mariborskem Lentu svojemu županskemu kolegu Mihu Je-šetu poklonil cepič te žlahtne vinske trte. Častitljiva vinska trta, ki že več kot 450 let ras-te na mariborskem Lentu ob reki Dravi, je tudi uradno vpisana v Guinnessovo knji-go rekordov kot najstarejša žlahtna trta na svetu. V so-boto, 4. novembra, ob 11. uri bodo sadiko žlahtne maribor-ske trte slovesno zasadili ob mestnem obzidju na novem Trgu pod gradom. V Škofji Loki pravijo, da bo s tem simbolnim dejanjem njiho-vo mesto po stoletjih spet postalo vinorodno.

Zasadili bodo vinsko trto z Lenta

Domžale – Uprava Vrtca Domžale se je v začetku okto-bra preselila v nove, sodobno opremljene prostore v 1. nad-stropju stavbe na Ljubljanski cesti 70, kjer je dolga leta de-loval Center za socialno delo Domžale. Uprava je pred tem svoje prostore imela v enoti Savska Vrtca Domžale, ki pa je konec lanskega šolskega leta svoja vrata zaprla, saj je v vrtcu zadnje leto deloval le še en oddelek. Ravnateljica Vrtca Domžale Jana Julijana Pirman je dejala, da so prišli v prostornejše ter sodobno opremljene prostore, kjer so delovni pogoji veliko bolj prijetni. Stavba na Ljubljan-ski cesti 70 je v večinski lasti Občine Domžale, v njej pa je poleti prostore dobil tudi no-voustanovljeni Turistično in-formacijski center Domžale.

Novi prostori uprave Vrtca Domžale

Jesenice – Občina Jesenice bo v letu 2018 kupila elek-trični oziroma hibridni av-tomobil in uredila električno polnilnico. Skupna vrednost nakupa bo 49 tisoč evrov.

Občina bo kupila električno vozilo

8 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017

info@g-glas.si

Ana Šubic

Selca – Po dolgoletnih priza-devanjih so se v Prostovolj-nem gasilskem društvu Sel-ca lotili gradnje novega gasil-skega doma. Obstoječi je na-mreč premajhen in dotrajan pa tudi brez sanitarij in ogre-vanja. »Nastaja tudi škoda na opremi. Vlage je tako veliko, da pozimi ob odhodu na in-tervencijo oblečeš mokro ob-leko,« je pojasnil predsednik društva Matija Nastran in do-dal, da je tako gradnja nove-ga doma neizogibna. Na par-celi, med domačini znani kot Štefanov vrt, so se pred krat-kim lotili izkopa in izgradnje temeljne plošče. Postavitev lesene konstrukcije doma od temeljev do strehe načrtuje-jo konec tega meseca. Kon-strukcijo bo postavil domači podjetnik Blaž Pohleven, kar naj bi zaradi uporabe tehno-logije križno lepljenega lesa trajalo zgolj teden dni.

V domu dimenzije 14 x 17,5 metra bo 610 kvadra-tnih metrov neto tlorisnih površin. V pritličju bodo tri garaže in drugi prostori za

gasilce, skladišče in koman-dna soba, v medetaži bosta sejna in klubska soba, nad garažami pa bo približno 120 kvadratnih metrov ve-lika dvorana. Gasilci upajo, da bodo prihodnje leto že v novih prostorih. »Za gasil-sko dejavnost ni nujno, da se dom takoj izdela v celoti. Poleg urejene okolice sprva

potrebujemo le še garaže in ogrevanje,« je pojasnil Nastran. Če jim bo zmanj-kalo denarja, bodo dvorano in ostale prostore opremili v naslednjih letih.

Za dom, ki je ocenjen na 370 tisoč evrov, jim bo Obči-na Železniki letos in prihod-nje leto prispevala 200 tisoč evrov, preostalo pa morajo

zagotoviti gasilci. Ker na-meravajo veliko del opravi-ti sami, se bo njihov vložek zmanjšal, a privarčevanih 120 tisoč evrov, ki so jih zbra-li z lastnim delom, veselicami in donacijami, ne bo zadošča-lo. Med domačini bodo letos in prihodnje leto izpeljali na-birko, nadejajo pa se tudi pod-pore sponzorjev.

Selški gasilci gradijo nov domPo dolgoletnih prizadevanjih so se v Prostovoljnem gasilskem društvu Selca lotili gradnje novega gasilskega doma.

Dela na lokaciji novega gasilskega doma že potekajo, postavitev lesene konstrukcije doma pa načrtujejo konec tega meseca. / Foto: Andrej Tarfila

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Na dnevnem redu oktobrske seje občin-skega sveta Škofja Loka je bila tudi točka, ki bi določi-la parametre, na osnovi ka-terih lahko obratujejo podje-tja, ki predelujejo ali skladi-ščijo nevarne odpadke. Sve-tniki so se sicer strinjali, da z obravnavo tako pomembne-ga vprašanja ne gre več odla-šati, a so sklenili, da tokrat o sklepih ne bodo glasovali, o tematiki pa bodo zaradi nuj-nosti vendarle razpravljali. Predlagana točka je tako os-tala na dnevnem redu, gla-sovanje pa so prestavili na naslednjo sejo občinske-ga sveta. Del občinske seje, ki je obravnavala nevarne

odpadke, je vodil podžupan Tine Radinja.

Na osnovi preteklih skle-pov občinskega sveta je ob-činska uprava izdelala se-znam podjetij v občini Ško-fja Loka, ki bi pri svojem po-slovanju lahko imela skla-diščene nevarne kemikali-je in odpadke. Podjetjem so posredovali vprašalnik in na osnovi informacij, ki so jih prejeli, pripravili način raz-vrščanja podjetij, ki ravnajo z nevarnimi kemikalijami, v nevarnostne razrede. Ana-liza in ugotovitve so prika-zane v posebnem registru. Pri ocenjevanju sta izstopa-li dve podjetji, glede vnet-ljivosti podjetje SVP Avio, ki deluje v prostorih nekda-nje Jelovice in se ukvarja s

plovili, glede strupenih sno-vi pa Ekologija v prostorih nekdanje Gorenjske predil-nice. Pripravljavka gradi-va Alenka Markun je pove-dala tudi, da v občini podje-tje Messer gradi kisikarno, ki bo tudi prvi zavezanec po direktivi Seveso. Ugotavlja-jo tudi, da zakonodaja v Slo-veniji posamezni občini ne daje možnosti velikega vpli-vanja na to, kakšna podje-tja ima na svojem območju, lahko določa le namensko rabo prostora. Usklajenost gradnje objektov z določeno namensko rabo in usklaje-nost posameznih objektov s požarno in okoljsko zakono-dajo pa preverja država pre-ko svojih institucij in občina v te postopke ni vključena

oziroma je lahko stranka v postopku le v določenih po-stopkih izdaje gradbenih in uporabnih dovoljenj. Ob-činski svet naj bi se seznanil z analizo prejetih informa-cij o nevarnih snoveh v ob-čini Škofja Loka in odločil, naj Občina Škofja Loka zbi-ra informacije periodično za podjetja, ki imajo glede na izvedeno analizo oceno 3 ali več, in naj redno spremlja stanje nevarnih snovi v ob-čini in register dopolnjuje z novimi podatki. Predlagani sklepi so se zdeli svetnikom preveč benigni, saj že lep čas opozarjajo na okoljsko ogro-ženost prebivalcev zaradi podjetij, ki se ukvarjajo z ne-varnimi snovmi, predvsem podjetja Ekologija, zaradi

katerega so sploh načeli to vprašanje. Požar v vrhni-škem Kemisu je zaskrblje-nost še okrepil, saj so v Ško-fji Loki podvomili, da je v tem podjetju (in morebiti še v katerem) požarna varnost dobro urejena.

Svetniki so na pripravljav-ce gradiva naslovili več vpra-šanj in dvomov, saj jim niso bile docela jasne količine ne-varnih odpadkov, o katerih je govorilo poročilo v zvezi z

Ekologijo. Izrazili so tudi ne-zadovoljstvo, ker naj občina ne bi mogla ničesar ukreni-ti v zvezi z nevarnimi odpad-ki, razen da obvesti inšpek-cije in pristojne državne or-gane. Poudarili so, da so na te stvari pristojne dolžni vsaj opozoriti, saj je občina odgovorna za varnost svojih občanov. Predlaganih treh sklepov niso sprejeli, pač pa bodo problematiko nadalje-vali na prihodnji seji.

Razpravljali, ne pa glasovaliZ obravnavo tako pomembne teme, kot so podjetja, ki predelujejo nevarne odpadke, ne smejo odlašati, so sklenili občinski svetniki v Škofji Loki, vendar pa niso želeli glasovati o sklepih, ki jih je pripravila občinska uprava.

V dneh po seji občinskega sveta je okoljska organizacija Alpe Adria (AA) Green obvestila medije, da je Agencija RS za okolje (ARSO) ustavila postopek za pridobitev okoljevarstvenega soglasja za podjetje Ekologija, in sicer na zahtevno samega podjetja. Vlogo za pridobitev soglasja za napravo za predelovanje nevarnih odpadkov je podjetje vložilo že poleti 2015, 25. oktobra letos pa je ARSO prejelo umik vloge za izdajo okoljevarstvenega soglasja za obratovanje naprave, ki lahko povzroča onesnaževanje okolja večjega obsega. Organizacija AA Green je bila stranka v postopku in je nasprotovala pridobitvi soglasja za obratovanje naprave in zbirališča nevarnih odpadkov.

Danica Zavrl Žlebir

Škofja Loka – Občinski sve-tniki so na oktobrski seji razpravljali o izvedbi ce-lotnega projekta izgra-dnje novega Vrtca Škofja Loka Kamnitnik, vključno z lastno centralno kuhinjo. Načrti gradnje vrtca so sicer predvidevali, da bi zgradili tudi kuhinjo, vendar naj bi ta ne začela delovati takoj za vsa starostna obdobja, tem-več naj bi bila njena upora-ba predvidena v dveh fazah: v prvi bi bila kuhinja name-njena le pripravi hrane za prvo starostno obdobje, za drugo starostno obdobje pa je začetek delovanja pred-viden najkasneje v dveh le-tih po odprtju vrtca. Razlogi za to naj bi bili dodatni in-vesticijski stroški, energet-ska učinkovitost stavbe, na podlagi katere občina kan-didira za znatna sredstva pri Eko skladu. Zato so menili, da je treba preveriti dosega-nje zahtevanih parametrov najprej zgolj s čistim delo-vanjem vrtca brez dodatnih velikih porabnikov. Finanč-na in organizacijska tvega-nja bi bila večja ob hkrat-nem začetku delovanja vrt-ca in kuhinje. Tveganje naj bi zmanjšali tako, da najprej organizirajo delovanje vrt-ca s kuhinjo za okoli tristo obrokov za prvo starostno obdobje, v drugi fazi pa tudi

delovanje kuhinje za vse ot-roke. Občinski svetniki Mir-jam Jan Blažić, Davor Tav-čar in Tomaž Paulus, ki so tudi člani sveta zavoda vrtec Škofja Loka, pa so dali pobu-do o izvedbi celotnega pro-jekta, podprl jo je tudi odbor za družbene dejavnosti. Na seji občinskega sveta je žu-pan Miha Ješe dejal, da je vrednost projekta, če hkra-ti gradijo kuhinjo, višja za 240 tisočakov, tudi priključ-na moč ni tolikšna, kot so najprej predvidevali, tako da tudi vpliv na energetsko po-rabo ne bo usoden. Še vedno pa ga skrbi, da bi gradnja vrt-ca preveč zamujala.

Trojica svetnikov med svo-jimi argumenti navaja, da je Vrtec Škofja Loka poleg vrt-ca v Krškem edini javni vrtec v državi, ki nima lastne kuhi-nje in ima javno naročilo ter zunanjega ponudnika. Če bi imel svojo kuhinjo, bi lah-ko pripravljali kvalitetnejšo hrano, sedaj se namreč nad njo pogosto pritožujejo. Dva-najst svetnikov je za sklep, naj se kuhinja naredi v prvi fazi vrtca, zahtevala poimen-sko glasovanje. 26 svetnikov se je izreklo za, en sam se je glasovanja vzdržal. V zvezi z vrtci so sprejeli tudi poveča-nje ekonomske cene. Razlogi zanj so odprava plačnih neso-razmerij, napredovanje v pla-čilnih razredih in odobreno povečanje delovnih mest.

Kuhinja hkrati z vrtcemObčinski svetniki v Škofji Loki so izglasovali, naj z novim vrtcem, ki ga bodo gradili na območju nekdanje vojašnice, hkrati zgradijo tudi kuhinjo.

Šenčur – Jutri, 4. novembra, bo kot vsako prvo soboto v me-secu v Šenčurju spet mini tržnica. Pred domom krajanov v Šenčurju bodo na stojnicah od 8. do 14. ure ponujali domače pridelke in izdelke. Da bo dogajanje bolj živahno, bosta so-delovala tudi Turistično društvo Šenčur in Društvo ljubiteljev slovenskih vin, prvo s praženjem krompirja, drugo pa bo ob vinih ponudilo tudi namaze s čilijem.

Jutri mini tržnica v Šenčurju

Mengeš – AIA – Mladinski center Mengeš v sodelovanju z Ur-ško Vahtar, praktikantko psihoterapije transakcijske analize pri dr. Zoranu Milivojeviću, nudi možnost enkratnega razgovora ali vključitev v cikel dvanajstih srečanj mladim, ki se soočajo s težavami v medsebojnih odnosih, tremo pred javnim nasto-panjem, neprijetnimi čustvi, pomanjkanjem samozavesti in drugimi težavami.

Svetovanje za mlade

9Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 info@g-glas.si

Jasna Paladin

Kamnik – Janez Skok iz Su-hadol je pivo pred petimi leti začel variti povsem lju-biteljsko. Kemik po izobraz-bi je sprva delal v Lekovem laboratoriju, a veliko več ve-selja našel v domačem Baru pri Maistru, ki se nahaja tik ob spomeniku generalu

Maistru v središču Kamni-ka, tam pa se je pivu še bolj posvetil – zvariti je želel svo-jega.

»Pivo sem imel rad, sli-šal sem tudi za domače mi-kropivovarne, zato sem tudi sam kupil 50-litrski kotel in pivo začel variti v domači ga-raži. Po pol leta sem se pri-javil na eno tekmovanje in

takoj prejel nagrado za naj-boljše pivo. Takrat sem do-umel, da bi se iz tega hobi-ja dalo razviti tudi posel,« nam razloži štiridesetletnik, ki je tako začel iskati opre-mo za povečanje proizvo-dnje. Naletel je na brata De-nisa in Damirja Imširevića, ki sta imela v Črnomlju svo-jo mikropivovarno, hkrati pa eden od njiju izdeluje pivo-varsko opremo Brewiks. In odločil se je, da bo svoje pivo varil pri njiju kot »gipsy pi-vovar«, kot rečejo proizvajal-cu piva brez lastne pivovar-ne. Kljub uspešnemu sode-lovanju je bilo povpraševa-nja za piva Maister vedno več, prav tako pa tudi logi-stičnih težav, zato se je od-ločil v bližini doma odpreti lastno pivovarno.

Skupaj z dekletom Tino in ob pomoči očeta Staneta in mame Jane so najeli bančno posojilo in marca najeli pro-store v eni od proizvodnih

hal nekdanjega Alprema. Prostore so temeljito preno-vili in opremili z vso potreb-no opremo, v vse to pa vložili okoli pol milijona evrov. Zdaj imajo vse, kar potrebujejo

(osem fermentorjev s kapa-citeto 16 tisoč litrov meseč-no, skladišče, polnilnico, eti-ketirnico in tudi degustacij-sko sobo) in svojo novo pi-vovarno se minuli teden tudi

uradno odprli. V njej nasta-ja šest različnih vrst piv, prav vsa pa imajo posebno zgod-bo – poimenovana so na-mreč po znamenitih Sloven-cih – poleg piva Maister so tu še piva Vega, Rusjan, Noor-dung, Gallus in Linhart.

Več kot 90 odstotkov piva proda trgovcem, lokalom in končnim uporabnikom v osrednji Sloveniji, nekaj tudi na Gorenjskem in Pri-morskem, a ta trg bo v pri-hodnje še razširil. Ne nazad-nje si želi izvažati tudi v tu-jino, a rasli bodo organsko, poudarja. Še do konca leta bodo kupili štiri dodatne fer-mentorje in zaposlili novega sodelavca, njegova želja pa je proizvesti 40 tisoč litrov piva mesečno.

Pivo si želi tudi izvažatiV prostorih nekdanjega Alprema v Kamniku je pred kratkim svoje prostore odprla nova Pivovarna Maister. Njen lastnik Janez Skok je skupaj z družino vanjo vložil pol milijona evrov, saj so njegovi načrti veliki.

Janez Skok, direktor Pivovarne Maister, ki je v Kamniku začela obratovati te dni. / Foto: Tina Dokl

V novi Pivovarni Maister imajo vse, kar potrebujejo, tudi etiketirnico, a ročnega dela je še veliko. / Foto: Tina Dokl

Njihova piva nosijo imena znanih Slovencev. / Foto: Tina Dokl

Aleš Senožetnik

Komenda – V Komendi so letos izvajali več investicij-skih projektov, med kateri-mi sta izstopala predvsem nedavno dokončana nadzi-dava osnovne šole ter grad-nja kanalizacijskega siste-ma, ob kateri so izvedli tudi vzdrževalna dela na vodo-vodnem sistemu, ki so zah-tevala več sredstev od sprva predvidenih.

Največji problem pri iz-vrševanju letošnjega prora-čuna predstavlja zamik čr-panja kohezijskih sredstev.

Kot smo že poročali, se je zaradi tehničnih težav ob prehodu države na nov in-formacijski sistem, precej upočasnilo črpanje evrop-skih sredstev. Od načrto-vanega dobrega poltretjega milijona evrov si do konca leta v Komendi lahko obeta-jo le 1,65 milijona evrov za-gotovljenih sredstev, preos-tanek pa v prihodnjem letu. »Vse te težave vplivajo na li-kvidnostno stanje proraču-na in zato se določene ob-veznosti s predlogom reba-lansa prenašajo v prihod-nje leto,« je v obrazložitvi

pojasnila poročevalka Mar-tina Bajde s komendske ob-činske uprave.

Za vodovod in kanalizaci-jo bodo tako v letošnjem letu 850 tisoč evrov zagotovili z zadolževanjem pri Enotnem zakladniškem sistemu drža-ve. S tem bodo izvedli popla-čilo obveznosti, ki izhaja-jo iz kohezijske pogodbe za izgradnjo kanalizacijskega omrežja, pri čemer se je za-radi težav pri uvajanju nove-ga sistema črpanje sredstev zakasnilo, poleg tega pa nov sistem ne omogoča vlaganja zahtevkov brez potrdila o

plačilu izvedenih del. »Gre za kratkoročno zadolžitev pri državni zakladnici. S tem poplačamo obveznosti, nato pa do konca decembra odda-mo zahtevke na ministrstvo za okolje in prostor – ter za-četek prihodnjega leta, ko dobimo sredstva, kredit v ce-loti poplačamo,« je razložila Martina Bajde.

Ker je občinski svet lani sprejel dvoletni proračun, so bile zaradi rebalansa letoš-njega potrebne tudi ustre-zne spremembe in dopol-nitve proračuna za prihod-nje leto.

Rebalans proračuna v KomendiV Komendi so sprejeli drugi rebalans proračuna, ki je bil v največji meri potreben zaradi zamika črpanja kohezijskih sredstev za izgradnjo kanalizacije in nepredvidenih stroškov pri vzdrževanju vodovodnega sistema.

Mengeš, Komenda – Občinska sveta občin Mengeš in Komen-da sta sprejela spremembe občinskih prostorskih načrtov, s katerimi so na degradiranem področju nekdanje Agroemone spremenili namembnost iz kmetijskega v območje, namenje-no proizvodnim dejavnostim. K projektu sta na predlog seda-njih lastnikov področja že pred leti pristopili obe občini, saj približno osemdeset odstotkov območja leži v Občini Mengeš, preostanek pa v Komendi, obe občini pa sta se strinjali, da gre za zaokroženo enoto urejanja prostora, ki jo je smiselno urejati enako. Po prvi obravnavi predloga jeseni leta 2015 sta občinska sveta pred kratkim predlog sprejela v drugi obravnavi.

Na Drnovem bo možna proizvodna dejavnost

Domžale – Občina Domžale se je lotila rekonstrukcija mostu čez Mlinščico na Podrečju. Stari most bodo podrli in na istem mestu postavili novega. V okviru rekonstrukcije novega mostu je predvidena tudi ureditev navezave na lokalno cesto, treba pa bo zgraditi tudi novo plinovodno omrežje, saj to trenutno poteka pod obstoječim mostom. Prav tako bo izvedena nova povezava vodovodnega omrežja in rekonstrukcija elektro in telekomunikacijskih omrežij. Vrednost del, zaradi katerih bo veljala dvomesečna popolna zapora prometa, je ocenjena na 200 tisoč evrov. Za potrebe varne poti v šolo bo za pešce zgrajena nadomestna brv.

Občina obnavlja most na Podrečju

Mengeš – V Medobčinskem muzeju Kamnik so za učence Osnov-ne šole Mengeš pripravili didaktično igro arheološki spomin, skozi katero bodo učenci lahko spoznavali bogato arheološko preteklost na tem področju. Spomin je že od nekdaj zelo prilju-bljena igra med mladimi, če pa vsebino poučno obarvamo, lahko služi tudi kot učni pripomoček. Prav tega so se v sodelovanju z Osnovno šolo Mengeš in mengeško občino lotili v Medob-činskem muzeju Kamnik. Nastala je igra arheološki spomin, namenjena učencem druge in tretje triade mengeške osnovne šole. Skozi igro bodo učenci lahko razvijali odnos do arheologije in najdenih ostalin na področju, kjer je njihova matična šola. Fotografije najdenih predmetov in risbe so namreč opremljene z razlago, tako da učenci sproti usvajajo podatke o letu, lokaciji najdbe in njeni starosti. »Redki kraji oziroma mesta v Sloveniji imajo toliko podatkov o poselitvi od prazgodovine do danes, kot jih ima Mengeš. To je treba znati ceniti, prepoznati in predvsem varovati. S slikami, najdbami, lokacijami iz davne preteklosti Mengša smo želeli ozavestiti dragocenosti in podatke, ki jih v sebi skriva zemlja pod nami. Če bomo vsak dan gledali slike nevidne dediščine, jo bomo morda v prihodnje prepoznali, se jo zavedali in jo cenili,« je o pomenu igre arheološki spomin za občinski spletni portal povedala kustosinja muzeja Janja Železni-kar, ki se nadeja, da bodo z igro med mladimi vzbudili zavedanje o pomenu arheologije in pomembnosti poznavanja preteklosti.

Didaktična igra arheološki spomin

Skozi zabavno igro bodo mengeški osnovnošolci lahko odkrivali bogato arheološko preteklost Mengša in okolice.

Fot

o: O

bčin

a M

enge

š

10 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017KULTURA igor.kavcic@g-glas.si

Andraž Sodja

Jesenice – Na Jesenice se je po dveh letih vrnil nesmr-tni pesnik Verzionar, ma-skota pesniškega festivala, ki se vsaki dve leti odvija v organizaciji Kulturno-ume-tniškega kluba Artista pod vodstvom domačega mlade-ga pesnika Jerneja Kuster-la. Festival je letos prerasel v dvodnevni dogodek, postre-gel pa je z vrsto pravih lite-rarnih poslastic. Tako sta v petek, 27. oktobra, v sklopu festivala jeseniško Osnovno šolo Prežihovega Voranca obiskala pesnika Bina Štam-pe Žmavc in Feri Lainšček, zvečer so pripravili literar-ni večer z Borisom A. No-vakom, za zaključek prvega dne pa še glasbeno poslasti-co s koncertom Pande, Im-perija in Noctiferie s projek-tom Transnatura. V soboto so pripravili dobro obiska-ne pesniške delavnice s Pe-tro Kolmančič, Mednarodne verze z vrsto pesnikov iz Slo-venije in tujine, za zaključek pa še igrani recital Rodino-vi grehi, ki je povsem navdu-šil obiskovalce in si prislužil stoječe ovacije.

Kot je ob zaključku de-jal idejni oče in glavni orga-nizator Verzionarja Jernej

Kusterle, ki je zelo zadovo-ljen: »Poezija je bila tista, zaradi katere se je slovenski narod vzpostavil. Prešeren je s svojo poezijo dvignil slo-venski jezik na raven drugih evropskih jezikov. Dokazal je, da je slovenščina speven, visok jezik, ki se lahko kosa z vsemi drugimi. Na Medna-rodnih verzih so tudi pred-stavniki narodov, ki živijo v Sloveniji, dobili možnost, da predstavijo svojo poezijo. Vsak posameznik ima pravi-co, da predstavlja tako sebe kot svoj narod – ne glede na to, kje je.«

Igrani recital Rodino-vi grehi je plod sodelovanja med Jernejem Kusterlom in režiserjem Vidom Klemen-cem ter igralci Gledališča Toneta Čufarja: »Nastal je več kot igrani recital. Nastala je prava poetična igra. Igralci so bili fantastični, tako smo imeli vsi solzne oči. Igra bo šla na turnejo, videti pa jo bo mogoče še v okviru abonma-ja v Gledališču Toneta Ču-farja,« zaključuje Kusterle in dodaja, da se bo Verzionar čez dve leti znova vrnil na Je-senice. »Tema se bo spreme-nila, vse pa je odvisno od fi-nančnih sredstev. Teh pot-rebujemo več, saj smo vlo-žili precej lastnih sredstev.

Zahvaljujemo se vsem, ki so nam pri organizaciji priredi-tve pomagali, na čelu z Ob-čino Jesenice, ki je v okviru

razpisa za sofinanciranje mladinskih programov tudi sofinancirala izvedbo festi-vala.«

Aplavz za Rodinove greheFestival Verzionar je postregel s srečanji z literati, mednarodnimi verzi, koncertom in igranim recitalom.

Rodinovi grehi so navdušili. / Foto: Aleš Košir

Na literarnem večeru z Borisom A. Novakom je beseda tekla o epu Vrata nepovrata in o pesnikovih življenjskih zgodbah, zajetih v njem. / Foto: Andraž Sodja

Jasna Paladin

Kamnik – Člani Likovne-ga društva Senožeti so pred dnevi dokazali, da niso zgolj slikarji, ampak se umetni-ško izražajo na več načinov. »V društvu smo se odločili, da v času, posvečenem spo-minu na pokojne, pripravi-mo performans, ki govori o staroslovenskih običajih in navadah ob umirajočih, ob umiranju in nastopu smrti. V sodobnem času ljudje be-žimo od tega dela življenja, soočenja s smrtjo, z odhaja-njem naših najbližjih. Lepe običaje ob dnevih 'vseh ver-nih duš' smo spremeni-li v veseljačenje ob 'noči ča-rovnic', ki so si ga izmislili drugje,« pravi predsednica društva Danica Šraj.

Umetniški dogodek sta na dvorišču galerije izvedli ume-tnici Miša Gams in Jatun Ris-ba, ki sta na svojevrsten način predstavili stare šege, kot so objokovanje umrlega, pranje in obešanje neožetih rjuh, na katerih je umrl pokojnik, da

je iz njih odtekala voda, prika-zali sta tudi bedenje ob pokoj-niku, kropljenje z blagoslov-ljeno vodo in soljo ter še ne-kaj posebnih običajev, ki so značilni za posamezne slo-venske pokrajine. »Iz starih časov, ko so še verovali, da se bo bolnikova duša lažje pos-lovila od tega sveta, če bo čim bližje zemlji, izvira šega, da so bolnika, ki je težko umiral, dvignili iz postelje in ga polo-žili na gola tla, na zemljo, na

slamo. Čeprav je to dejanje na videz nepietetno, pa se je šega zelo dolgo obdržala: ljudje so namreč verovali, da to olajša umiranje, predvsem pa pre-prečuje pokojnemu, da bi se po smrti vračal,« sta eno od starih šeg ob umiranju in na-stopu smrti opisali umetnici, ki sta s svojim nastopom sku-šali ustvariti most med pre-teklostjo in prihodnostjo.

Dogodek so v notranjosti galerije obogatili trije člani

Likovnega društva Senožeti, ki so predstavili svoja razmi-šljanja v obliki instalacij, ki sledijo temi prehodov, obre-dov in ljudskih verovanj. Ve-ronika Židanek je ob vstopu v galerijo predstavila svoje videnje izvora življenja, Jan Bernot z instalacijo preple-tanja skodelic in vode samo življenje, Anja Kokalj pa z laneno srajčko na nevidnih nitkah sredi prostora simbo-liko smrti.

Umetniki o življenju in smrtiV Galeriji Dika so ob dnevu spomina na mrtve pripravili umetniški dogodek z naslovom Ekstaza smrti.

Umetniški performans Ekstaza smrti sta uprizorili Jatun Risba in Miša Gams.

Alenka Brun

Kranjska Gora – KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora med drugim in petim novem-brom v Ljudskem domu or-ganizira že dvajsete Lavti-žarjeve dneve. Včeraj ste lah-ko izvedeli marsikaj zani-mivega o Tomažu Humar-ju, najmlajšem zemljanu, ki je prekolesaril svet; da-nes ob 19.30 pa bo tekla be-seda o prečenju Islandije in Grenlandije, kot ga je doži-vljal Ivica Kostelić oziroma sta ga doživljala z Miho Pod-gornikom. Jutri, v soboto, ob 16. uri v Ljudski dom priha-ja Kulturni zavod Kult z otro-ško igro Tinko Polovinko, ki pripoveduje zgodbo o poseb-nem fantu, ki si zjutraj oble-če samo eno hlačnico, en ro-kav, eno nogavičko in en če-velj. Umije si samo spodnje zobke, popije samo pol ko-zarca mleka in pride samo do pol poti v šolo. Vidi polovico

sveta takega, kot je zares, po-lovico pa takega, kot si ga želi. Mogoče je Tinko celo polo-vični junak? O tem pa odlo-čajo mali gledalci sami. Igra Jernej Čampelj. Ob 19.30 pa bo nastopila štajerska vo-kalna skupina Il Divji. Pete-rica prepeva angleške, dal-matinske in slovenske pe-smi. Nedelja bo namenjena teatru. Ob isti večerni uri si boste lahko ogledali komedi-jo Peep Show, resničnostni šov družine Holzer – bolj re-sničen od resničnosti, in si-cer v izvedbi jeseniškega Gle-dališča Toneta Čufarja. Reži-ja in oblikovanje v komediji sta delo Vida Klemenca, na odru pa spremljamo Boštja-na Skumavca, Lidijo Grilc, Aleksandro Pozvek, Manco Golja, Klemena Klemenca. V igri boste lahko na lastne oči ob gledanju skozi okna gorske kmetije družine Hol-zer doživeli, kaj je to pravo, pristno gorsko življenje.

Lavtižarjevi dnevi

Samo Lesjak

Duplje – Izvrstnemu mlade-mu fotografu Nejcu Balanti-ču iz Zgornjih Dupelj, sicer študentu Fakultete za stroj-ništvo v Ljubljani, potopisne fotografske razstave niso nič tujega, saj je doslej med dru-gim, zelo odmevno tudi izven domačih meja, že predstavil svoja dela iz Maroka, Jordani-je in Kube, tokrat pa je zrcalo objektiva nastavil krogotoku življenja daljne Indije.

Na odlično obiskanem od-prtju sta vse zbrane nago-vorila častni generalni kon-zul Hašemitske kraljevine Jordanije Samir Amarin ter predsednik domačega Kul-turno-turističnega društva Pod Krivo jelko Ivan Meg-lič, avtorja pa je predstavil

akademski slikar Janez Ko-vačič. Nejc Balantič je v Indi-ji odkrival in našel utrip živ-ljenja, ki večini ostane ne-opažen. Na prefinjenih foto-grafijah je jasno izražena av-torjeva specifična govorica, ki ji uspe ujeti trenutke, ki si-cer brzijo skozi vrtinec vsak-dana. Nejc v svojih fotografi-jah zajema vso paleto indij-skega družbenega razpona: od bede in obupa pa do sreče in prestiža. Kadri v objektiv ujetih ljudi tvorijo čudovito kompozicijo in so primerljivi z deli največjih mojstrov do-kumentarne fotografije. Kot sklene Kovačič, Nejc Balantič zelo logično in tekoče kadri-ra motive in izreze osrednjih nosilcev slike, tako da vsake-ga izmed nas nagovori: Pog-lejte, tudi tako je življenje.

Podobe življenja in minevanjaV dupljanski Graščini je na ogled razstava Moksa (minevanje) avtorja Nejca Balantiča, ki iz potovanja po Indiji prinaša presunljive in kreativne fotografske podobe.

Plamen podob, ki ujamejo življenje: Nejc Balantič.

Fot

o: M

atic

Zor

man

11Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017

vilma.stanovnik@g-glas.si

Maja Bertoncelj

Podbrezje – Za športnike, ki nastopajo v paraplava-nju, bi vrhunec letošnje se-zone moralo biti svetovno prvenstvo konec septembra in v začetku oktobra v Mexi-co Cityju. Nanj se je priprav-ljal tudi Darko Đurić, prven-stvo pa so nato zaradi moč-nega potresa preložili. Đurić je ta teden že začel s pripra-vami na novo sezono. V nje-govem življenju je prišlo do velike spremembe, saj se je preselil na Nizozemsko.

Z izjemnim športnikom iz Podbrezij smo se najprej pogovarjali o prestavljenem svetovnem prvenstvu in le-tošnji sezoni. Za večino pa-rašportnikov plavalcev bi bilo to prvo večje tekmovanje po paraolimpijskih igrah v Riu preteklo leto in hkrati zače-tek novega paraolimpijske-ga cikla za Tokio 2020. »Le-tošnje priprave so bile zaradi poškodbe rame nekoliko okr-njene, prišlo je tudi do izpa-da treningov. Morda priprav-ljenost ni bila ravno na ravni preteklega leta, kljub temu pa sem imel na 50 metrov prosto že celo sezono konku-renčen čas za medaljo. Kako bi se razpletlo, ne bomo ve-deli. Za vsakega športnika, tudi zame, je razočaranje, če se celo sezono pripravljaš na tekmovanje, ki poteka te-den dni, pa potem odpade. Z naravo se ne moremo boriti in zaradi varnostnih razlogov

tudi jaz mislim, da so se prav odločili, da so to prvenstvo prestavili,« je povedal. Đurić bi bil eden izmed dveh Slo-vencev na prvenstvu. Pred začetkom so za 14 dni odpo-tovali na višinske priprave v Mehiko, v vrhunski center za treniranje Laloma. Tam so bili tudi v času potresa in objave novice o preložitvi pr-venstva. Tako kot drugi je os-tal brez zadnjega, a največje-ga tekmovanja v sezoni, v ka-teri je sicer nanizal kar ne-kaj dobrih rezultatov. Osvojil je tudi štiri zlate medalje na tekmi svetovne serije v Indi-anapolisu. »Rezultati so bili na nekaterih tekmah dob-ri, na drugih malce slabši.

Načeloma pa sem s sezono kar zadovoljen,« je dejal. Za-veda se, da je bila letošnja se-zona prehodna.

Glavni cilj 28-letnega pla-valca so naslednje olimpij-ske igre. Olimpijsko odlič-je je tisto, ki mu še manjka v zbirki. Lani je bil dvakrat četr-ti, enkrat peti in enkrat osmi. Ima pa medalje s svetovnega prvenstva, saj je bil leta 2013 kar dvakratni svetovni pr-vak in enkrat podprvak, in z evropskega prvenstva, na ka-terem je bil lani drugi in tret-ji. Da bi bil v prihodnje čim bolje pripravljen, se je odlo-čil v svoje življenje vnesti ve-liko spremembo. V torek je odpotoval na Nizozemsko.

»Z novembrom nadalju-jem s treningi. Pripravljal se bom za evropsko prvenstvo, ki bo avgusta prihodnje leto v Dublinu. To je predpripra-va za nastop na olimpijskih igrah v Tokiu. Do evropske-ga prvenstva se bom verjetno udeleževal tekmovanj, ki so običajno v programu. Kako točno bo potekala sezona, se bomo še dogovarjali. Selim se namreč na Nizozemsko in načeloma se bom celo sezo-no pripravljal tam z njihovo reprezentanco. Glede vseh podrobnosti se še usklajuje-mo, tako da več ne morem povedati. Upam, da se bodo usklajevanja uspešno konča-la,« je pojasnil dan pred od-hodom. Na vprašanje, zakaj se je odločil za Nizozemsko, je odgovoril: »Nizozemci imajo močno ekipo. Že prej smo se pogovarjali o sodelo-vanju. Po tej sezoni smo bolj stopili v stik in se dogovori-li glede podrobnosti. Oni so se strinjali, tudi pri nas, tako da bi načeloma to moralo ob-veljati. Življenje tam se bo vr-telo okrog plavanja, trenin-gov. Živel bom v Amersfoor-tu, ki je blizu Utrechta. Nekaj priprav bo tudi v tujini, tako da bo kar pestra sezona.«

Vmes se namerava vračati tudi v Slovenijo, kjer njegov trener ostaja Alen Kramar iz Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica, na Nizo-zemskem pa bo treniral pod vodstvom selektorja tamkaj-šnje reprezentance.

Đurić že na NizozemskemPlavalec Darko Đurić je v torek odpotoval na Nizozemsko, kjer bo treniral s tamkajšnjo reprezentanco. Čim bolje želi biti pripravljen na naslednji veliki cilj: paraolimpijske igre leta 2020 v Tokiu.

Darku Đuriču se bo življenje na Nizozemskem vrtelo predvsem okrog plavanja. / Foto: Maja Bertoncelj

Kranj – V organizaciji Plavalnega kluba Kranj bo jutri, 4. no-vembra, v pokritem olimpijskem bazenu v Kranju potekal tra-dicionalni mednarodni plavalni miting Kranjska čebela 2017. Udeležili se ga bodo mladi plavalci iz Slovenije in tujine. V okviru prireditve obiskovalce ozaveščajo o različnih vsebinah, pripravljajo koristne informacije o pomembnosti ohranitve avtohtone vrste kranjske čebele oziroma kranjske sivke ter promovirajo čebelarstvo in čebelarske izdelke.

Plavalni miting Kranjska čebela

Vilma Stanovnik

Kranj – Naslednji teden bodo imeli hokejisti v klubskih tekmovanjih premor, ki bo tudi tokrat namenjen repre-zentanci. Za slovensko mo-ško člansko izbrano vrsto bo to prvi zbor v sezoni, ko naše čaka tudi nastop na najpo-membnejšem tekmovanju, olimpijskih ig rah.

Strokovni štab na čelu s se-lektorjem Karijem Savolaine-nom in njegovim pomočni-kom Nikom Zupančičem je oblikoval seznam igralcev, ki se bodo udeležili mednaro-dnega turnirja iz niza Euro Ice Hockey Challenge. Ta bo od 9. do 11. novembra potekal v mestu Cergy severozahodno od francoske prestolnice Pa-riz, na njem pa se bodo pome-rile reprezentance Belorusije,

Francije, Latvije in Sloveni-je. Za Slovenijo bodo nasto-pali vratarji Robert Kristan, Gašper Krošelj in Matija Pin-terič, Branilci Blaž Gregorc, Sabahudin Kovačevič, Aleš Kranjc, Aleksandar Magovac, Žiga Pavlin, Matic Podlipnik,

Miha Štebih, Jurij Repe, Anže Ropret in Luka Vidmar ter na-padalci Boštjan Goličič, An-drej Hebar, Žiga Jeglič, Anže Kuralt, Aleš Mušič, Ken Ogra-jenšek, Žiga Pance, Nik Pem, David in Marcel Rodman, Ro-bert Sabolič, Rok Tičar, Jan

Urbas in Miha Verlič. Risi se pred tokratno reprezen-tančno akcijo ne bodo zbra-li v domači pripravljalni bazi na Bledu, temveč bodo v po-nedeljek iz svojih klubov do-potovali neposredno v Franci-jo. Tam je strokovno vodstvo reprezentance do začetka tur-nirja predvidelo vsaj tri tre-ninge na ledu, nato pa jih v četrtek najprej čaka tekma s Francijo, v petek z Latvijo in v soboto z Belorusijo.

Kot je pred odhodom v Francijo povedal pomočnik selektorja Nik Zupančič, je prvotni cilj tokratnega re-prezentančnega zbora in udeležbe na mednarodnem turnirju v Franciji pregleda-ti stanje igralcev ter tudi že poskusiti sestaviti nekatere kombinacije za kasnejši na-stop na olimpijskih igrah.

Risi na preizkus v FrancijoSlovenska hokejska reprezentanca se bo v ponedeljek zbrala v Cergyju v Franciji, kjer bosta selektor Kari Savolainen in njegov pomočnik Nik Zupančič preizkusila olimpijsko ekipo.

Jeseničan Robert Kristan, ki v tej sezoni brani vrata Olimpije, bo znova branil za našo reprezentanco. / Foto: Gorazd Kavčič

Bled – Drsalni klub Labod Bled v letošnjem novembru organi-zira že drugo tekmovanje v umetnostnem drsanju za odrasle tekmovalce, ki se z umetnostnim drsanjem ukvarjajo ljubitelj-sko. Na tekmovanje se je prijavilo več kot 150 tekmovalcev, ki bodo nastopali tako posamično kot tudi v kategoriji parov. Prihajajo iz 19 držav sveta, tako evropskih kot drugih. Tekmo-valni nastopi umetnostnih drsalcev bodo potekali od danes do nedelje v športni dvorani na Bledu. Vstop za ogled tekmovanj je prost. Zadnji dan tekmovanja, v nedeljo, bodo domači člani Drsalnega kluba Labod Bled in udeleženci tekmovanja Swan Challenge 2017 ob 17. uri pripravili posebno drsalno revijo. Re-vijalni nastop bo prikaz dosežkov mladih blejskih drsalcev in bo nedvomno prijetno doživetje za vse gledalce.

Umetnostni drsalci na blejski ledeni ploskvi

Jože Marinček

Jesenice, Kranj – V Alpski hokejski ligi (AHL) so na praznično sredo hokejisti ekip SIJ Acroni Jesenice in Fassa Falcons odigrali tek-mo 13. kroga. V Dvorani Pod-mežakla so bili boljši doma-či hokejisti, ki so nasprotni-ke premagali s 3 : 0 (1 : 0, 1 : 0, 1 : 0), zadetke pa so do-segli Luka Kalan, Urban Sod-ja in Andrej Tavželj. V sredo so tekmo v Ledeni dvorani Hale Tivoli odigrali tudi ho-kejisti SŽ Olimpija. Gosti-li so ekipo Sterzing Broncos Weihenstephan, tekma pa se je po streljanju kazenskih strelov končala s 4 : 3 za Lju-bljančane. Na lestvici vodi Ri-ttner Buam s 36 točkami, ho-kejisti HDD SIJ Acroni Jese-nice so drugi z 32 točkami, HK SŽ Olimpija pa je četrta s 26 točkami. Že jutri pa Je-seničane čaka težak obračun,

saj odhajajo na gostovanje k vodilnemu moštvu na lestvi-ci, ekipi Rittner Buam, kjer bodo tekmo začeli ob 20. uri. Gostovali bodo tudi hokejisti SŽ Olimpija in tekmo v Asia-gu proti Migross Supermer-cati Asiago Hockey začeli ob 20.30.

V mednarodni hokejski ligi IHL bodo jutri odigrali tek-me 11. kroga. Hokejisti kranj-skega Triglava odhajajo v Za-greb. Na gostovanje odhajajo tudi hokejisti MK Bled, in si-cer v Beograd, kjer jih čaka ob-račun s hokejisti Crvene zvez-de. Preostali pari so še Vojvo-dina – Maribor, Medveščak – Team Zagreb in ECE Celje – Playboy Slavija.

Zelo aktivne pa bodo ko-nec tedna tudi mlajše se-lekcije hokejistov Triglava, MK Bled in Mladi Jeseni-ce, ki bodo odigrale tekme v državnem prvenstvu U12, U14, U16 in U18.

Jutri derbi v AHL

Jože Marinček

Kranj – Nogometaši v Prvi slovenski nogometni ligi Te-lekom bodo konec tedna od-igrali tekme 15. kroga. Ekipa Triglava jutri odhaja v Novo Gorico, v boju za obstanek pa bi jim zmaga prišla še kako prav. Domžalčani jutri gostujejo pri Aluminiju.

Drugoligaši bodo jutri in v nedeljo odigrali tekme 14. kroga. Jutri bo Roltek Dob gostoval v Ljubljani, kjer jih čaka obračun z Ilirijo 1911. Zarica Kranj bo v nedeljo na domačem igrišču v športnem parku Zarica gostil Cher-rybox24 Tabor Sežana, no-gometaše Kalcerja Radomlje na domačem igrišču čaka ob-račun z ekipo AŠK Bravo. No-gometaši 3. SNL - center bodo konec tedna odigrali tekme

12. kroga. Šest tekem bodo od-igrali jutri, eno pa še v nedeljo. Tekme Brinje Grosuplje – Bo-hinj, Bled Hirter – Komenda, Kolpa – SIJ Acroni Jesenice in Arne Tabor 69 – Sava Kranj se bodo začele ob 14. uri, tek-ma Tinex Šenčur – Ivančna Gorica pa se bo na nogome-tnem igrišču Športnega par-ka Šenčur začela ob 17. uri. V nedeljo bodo tekmo ob 14. uri začeli še nogometaši Rudarja Trbovlje in ekipe Šobec Lesce.

Tekme 11. kroga pa bodo v soboto odigrali nogome-taši v Gorenjski nogometni ligi. Ob 14. uri se bodo začele tekme Naklo – Škofja Loka, Žiri – Britof, JuRentA Bitnje – Preddvor, Visoko – Kondor Godešič in Velesovo – Royal Sport DLN, ob 16.30 pa se bo začela še tekma Niko Že-lezniki – Zarica Kranj B.

Bogat nogometni konec tedna

12 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017KMETIJSTVO cveto.zaplotnik@g-glas.si

Cveto Zaplotnik

Radovna – Zavod za gozdo-ve Slovenije vsako leto pode-li priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, iz vsa-ke območne enote po ene-mu. V blejski območni eno-ti zavoda so letos za prizna-nje izbrali Katarino Zupan, lastnico Klemenakove kme-tije v Radovni. Na kmetiji ob-delujejo okrog dvajset hek-tarjev kmetijskih zemljišč, pretežno travnikov in paš-nikov, od tega jih imajo šti-ri hektarje v najemu, ob tem pa gospodarijo še z nekaj več kot dvajsetimi hektarji goz-da. Glavna dejavnost je gove-doreja, redijo 37 goved, tako krave mlekarice kot krave dojilje in bike, v okviru do-polnilne dejavnosti pa mle-ko predelujejo v mlečne iz-delke. Molzejo od šest do osem krav, vse njihovo mle-ko predelajo v mlečne izdel-ke, največ v sir, preostalega v skuto in maslo, poleti po-nudijo obiskovalcem tudi ki-slo mleko. »Izdelovanje sira ima na kmetiji že dolgo tra-dicijo, znanje in recept se prenašata iz roda v rod, za-nesljivo ga izdeluje že tre-tja generacija,« pove Katari-na in doda, da večino izdel-kov prodajo doma na kmeti-ji, nekaj pa na Triglavski tr-žnici na Bledu. Odkar je vsa cesta v dolini Radovne asfal-tirana, se je obisk povečal, to se pozna tudi pri prodaji.

»Zlasti tujci so navdušeni, ko vidijo krave na paši, zato cenijo tudi njihovo mle-ko. Krave jedo le svežo tra-vo, travno silažo in seno, pri nas ni pogojev za pridelo-vanje koruze za siliranje,« pove Katarina in poudari, da je njihova kmetija gorska, z ekstenzivno pridelavo in z naravnimi pogoji, ki omogo-čajo le preživetje. Rast je bolj počasna, na leto sta le ena ali dve košnji. »Pri nas je v pov-prečju tri stopinje nižja tem-peratura kot v Gorjah. Vča-sih so rekli, da je razlike za 'en reklc',« pripomni Katari-nina mama Marica, ki je si-cer na invalidskem vozičku,

a hčeri kljub temu veliko po-maga pri gospodinjskih op-ravilih.

Klemenakovi gozdovi so večinoma mešani, dve tretji-ni lesne zaloge predstavlja-jo iglavci, med listavci je naj-bolje zastopana bukev. Več-ji del posesti je v enem kosu v dolini Radovne, posest pre-sekata le javna cesta po doli-ni in reka Radovna, ki jo tudi gospodarsko izkoriščajo za pogon manjše vodne elek-trarne. V zadnjih petnajstih letih so gozdove prizadele različne naravne ujme – ve-ter, sneg, žled ... Po žledolo-mu, ki je pred tremi leti polo-mil predvsem vrhove iglav-cev, se je v poškodovanih in oslabelih sestojih čezmer-no razmnožil lubadar, ki je Zupanovim močno spreme-nil tudi delovni urnik. Vča-sih so se med prvo in dru-go košnjo trave lahko malo oddahnili, zadnja leta se ne morejo, »zaposluje« jih lu-badar. »Ne morem verje-ti, da lahko tako majhne ži-valce povzročajo tako veliko

škodo. Nekdaj smo po goz-du dobesedno iskali luba-darke, da smo z njimi kurili peč, zdaj je – noro,« pove Ka-tarina in doda, da se je luba-dar v njihovih gozdovih za-čel pojavljati po vetrolomu leta 2002, predvsem pa po žledolomu leta 2014. »Koli-čina lubadark se nam pove-čuje iz leta v leto, v treh letih smo zaradi napada lubadar-ja posekali in pospravili že ti-soč kubičnih metrov dreves. Najboljši ukrep zoper luba-darja je takojšen posek in spravilo napadenih dreves, a najhitreje lahko ukrepa-mo, če se dela lotimo sami. Manjša žarišča že lahko sa-niramo sami, a takšnih, v ka-

terih je tristo, štiristo 'kubi-kov' lubadark, ne moremo in moramo poiskati izvajal-ca del. Izvajalca je težko naj-ti, vsi imajo zdaj polne roke dela in je nanje treba počaka-ti, lubadar pa se medtem ne-zadržno širi naprej.«

Kot so zapisali v blejski območni enoti zavoda za gozdove, si Katarina zasluži priznanje za najbolj skrbne-ga lastnika gozda predvsem

zaradi »aktivnega pristopa pri sanaciji s podlubniki na-padenih sestojev«. »Luba-dar me jezi, 'živcira', obre-menjuje ... S strahom ho-dim po gozdu in pregledu-jem sestoje. Kadar ne odkri-jem novih žarišč, sem vese-la,« pove Katarina in doda, da veliko razmišlja o luba-darju in njegovih posledi-cah. V tem razmišljanju se sprašuje, ali lubadar res nima naravnih sovražni-kov, ali je država naredila dovolj, da bi ga zaustavila ... »Poletni vročinski valovi so smrt za gozdove v Radovni. Ker je zemlja plitva, dreve-sa hitro oslabijo, v takšnih razmerah pa so še bolj ob-

čutljiva in dovzetna za na-pad lubadarja. Pri tem na-staja tudi gospodarska ško-da. Les je polovico manj vre-den, stroški poseka ali spra-vila pa so enaki ali še celo večji, kot so pri redni seč-nji,« pove Katarine in doda, da bodo razredčeni sestoji še bolj izpostavljeni narav-nim ujmam in da bo voda na strmih pobočjih dobila še večjo moč.

Katarinina velika bolečina je lubadar»Gozd je bil nekdaj kmetova banka, rezerva za hude čase, a zdaj tudi ta njegova »banka« zaradi širjenja lubadarja postaja vse bolj prazna,« ugotavlja Katarina Zupan iz Radovne, lastnica Klemenakove kmetije, na kateri so v zadnjih treh letih zaradi lubadarja posekali že okrog tisoč kubičnih metrov smreke.

Katarina Zupan, gospodarica na kmetiji Pr' Klemenak v Radovni

Sin Klemen je star petnajst let, a že veliko pomaga pri delu na kmetiji.

Smreko, ki jo je napadel lubadar, so posekali, v sestoju so ostale le še bukve. Krave so od maja do novembra na paši v bližini kmetije.

»Zelo me skrbi, kaj bo z našimi gozdovi v prihodnje. Če širjenja lubadarja ne bomo zaustavili, bodo gozdovi prazni. Ker je pri nas slaba zemlja, gozdovi tudi počasi priraščajo, tako da bo treba čakati šestdeset do osemdeset let, preden bo v njih spet možno sekati.«

Katarina je prejela priznanje za najbolj skrbnega lastnika gozda zato, ker na kmetiji redno pregledujejo gozdove in si zelo prizadevajo, da bi od lubadarja napadeno drevje čim prej posekali in spravili iz gozda. Lubadarja poskušajo nadzorovati tudi s pomočjo lovnih pasti, del prizadetih sestojev so že obnovili s posaditvijo gozdnih drevesc. Vlagajo tudi v urejanje gozdnih prometnic ter v gozdarsko mehanizacijo, med drugim so nabavili gozdarsko prikolico za prevoz lesa.

Kranj – Vlada je pred ne-davnim sprejela poročilo o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva in ribištva v letu 2016. Iz poročila je razvidno, da se tako pri kmetijskih zemljiščih kot v živinoreji nadaljujejo postopki kon-centracije, kar je predvsem posledica zmanjševanja šte-vila kmetijskih gospodarstev. Lani se je v Sloveniji s kmetij-sko dejavnostjo ukvarjalo še 70.063 kmetijskih gospodar-stev, kar je bilo 2314 ali 3,2 odstotka manj kot leta 2013, povprečna velikost kmetij-skih gospodarstev pa se je v tem obdobju zvišala s 6,6 na 6,8 hektarja kmetijskih ze-mljišč v uporabi. Živinorejska gospodarstva so lani v pov-prečju redila 7,5 glave velike živine (GVŽ), v letu 2013 je bilo povprečje manjše, 6,9 GVŽ na gospodarstvo.

Število kmetij se še naprej zmanjšuje

Žiri – Škofjeloška kmetijska svetovalna služba bo v sode-lovanju z Občino Žiri in M Sora, kmetijsko gozdarsko zadrugo Žiri, pripravila v sej-ni sobi M Sore v drugem nad-stropju zadružnega doma v Žireh tri predavanja. V pone-deljek, 13. novembra, ob 15. uri bo Franc Pavlin iz Kme-tijsko-gozdarskega zavoda (KGZ) Kranj predaval o vzreji telet, uro kasneje, ob 16. uri, pa bo Germana Pivk (KGZ Kranj) predstavila razpis za majhne kmetije. V sredo, 15. novembra, ob 15. uri bo še predavanje Germane Pivk o sadnem vrtu, sajenju sadnih dreves in o izboru sort.

O vzreji telet, razpisu in sadnem vrtu

Loka pri Mengšu – Kmetijski inštitut Slovenije in Društvo kmetijske tehnike Slovenije bosta v četrtek, 9. novem-bra, pripravila v Laboratoriju za kmetijsko strojništvo v Jablah seminar z naslovom Zmanjšajmo porabo goriva s traktorji. Seminar je name-njen uporabnikom kmetijske in gozdarske mehanizacije, ki želijo zmanjšati porabo gori-va pri opravljanju različnih del v kmetijstvu in gozdarstvo, pa tudi strokovnjakom, ki se ukvarjajo s kmetijsko oziro-ma gozdarsko mehanizaci-jo. Strokovnjaki s področja kmetijske tehnike ugotavlja-jo, da kar polovico vse pora-bljene energije v kmetijstvu in gozdarstvu predstavlja dizelsko gorivo in da stroški goriva predstavljajo tudi do 40 odstotkov vseh stroškov uporabe traktorja na kmetiji. Na zmanjšanje porabe goriva vplivajo pravilno vzdrževanje traktorjev in strojev, pravilno nastavljanje strojev, tehnika vožnje, precizno kmetovanje, izbira pravilnega tlaka v pnev-matikah ...

Zmanjšajmo porabo goriva s traktorji

13Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 EKONOMIJA, FINANCE info@g-glas.si

Simon Šubic

Kranj – Nekatera gorenjska podjetja se v času visoke go-spodarske rasti, ki je spod-budila tudi povečano zapo-slovanje, pri vedno težavnej-šem iskanju ustrezno uspo-sobljenih kadrov zatekajo k izplačevanju dodatnih de-narnih nagrad vsakemu no-vemu sodelavcu ali že za-poslenim, ki v podjetje pri-peljejo novega sodelavca. T. i. akcijo Pripelji prijatelja so na primer že uvedli v Alpe-tourju, Potovalni agenciji in SIJ Acroniju.

Štiristo evrov za nove sodelavce

V skupini Arriva Sloveni-ja, katere del je tudi kranj-ski Alpetour, vsem novoza-poslenim voznikom avtobu-sov ponujajo nagrado 400 evrov bruto, enako pa nagra-jujejo tudi zaposlene, ki v družbo pripeljejo novega vo-znika. Kot so pojasnili v Ar-rivi Slovenija, prosta delov-na mesta sicer najprej obja-vijo med zaposlenimi, s či-mer jim omogočajo prehaja-nje med različnimi delovni-mi področji, vendar pa kom-pleksnost trga dela zahteva vedno nove pristope pri is-kanju in privabljanju novih sodelavcev. Tako so pripravi-li tudi stimulativni program tako za nove sodelavce kot za zaposlene, ki jim je na-menjen program »Pripelji v Alpetour novega sodelav-ca!«. »Vsak zaposleni tako lahko prispeva k dobremu poslovanju družbe, z dob-rimi priporočili pa si okre-pi tudi ugled v podjetju,« je povedal Aljaž Vuk, direktor za korporativne zadeve sku-pine Arriva v Sloveniji. In še več, Alpetour tistim, ki bi se radi pri njih zaposlili kot vozniki, a nimajo ustrezne kategorije vozniškega izpi-ta, celo sofinancirajo prido-bitev vozniškega dovoljenja kategorije D1 in D ali kate-gorije D vključno s temelj-no kvalifikacijo. Trenutno ponujajo zaposlitev več vo-znikom avtobusa na lokaci-jah Kranj, Škofja Loka, Ra-dovljica, Jesenice.

Tudi v družbah celot-ne Skupine Slovenska in-dustrija jekla (SIJ) se v zad-njem času soočajo s poveča-nimi potrebami po novih so-delavcih, zato so letošnjo je-sen uvedli tudi akcijo »Pri-pelji prijatelja«, s katero za-poslene vabijo, da sodeluje-jo pri iskanju primernih de-ficitarnih kadrov in so za to nagrajeni s 150 evri bruto za vsakega novega sodelavca s

seznama manjkajočih ka-drov. »Nagrada je izplača-na, če prijatelj ustreza raz-pisnim pogojem in če se pri nas tudi zaposli. Prvo polo-vico nagrade prejme delavec ob zaposlitvi prijatelja, dru-go polovico pa ob uspešno zaključeni poskusni dobi. Akcija velja do zapolnitve prostih delovnih mest ozi-roma do preklica in na rav-ni Skupine SIJ iščemo več kot sto novih sodelavcev,« je razložil Ivan Papič, direk-tor kadrovske službe Skupi-ne SIJ. Do konca oktobra so od zaposlenih dobili že šti-rinajst prijav, na ravni ce-lotne skupine pa so zaposli-li sedem novih sodelavcev. V jeseniških družbah sku-pine SIJ ta trenutek najbolj primanjkuje strojnih teh-nikov, električarjev, elekto-tehnikov, ključavničarjev, CNC-operaterjev, talilcev, lužilcev, brusilcev, strugar-jev, previjalcev, žičarjev, va-rilcev, tudi zidarjev.

Daljše iskanje strokovnega kadra

V družbi Goodyear Dun-lop Sava Tires iz Kranja so pojasnili, da so pri iskanju kadrov za zdaj uspešni. Pri-znavajo pa, da zaradi nizke stopnje brezposelnosti na Gorenjskem in splošnega porasta delovnih mest v pro-izvodnih industrijah njiho-vi zaposlitveni postopki do najdbe ustreznega operater-ja ali strokovnega sodelav-ca v proizvodnji včasih tra-jajo dlje časa. »Prilagajamo se spremembam in v svo-je okolje skušamo privabi-ti tudi sodelavce izven Go-renjske. Pred poletjem smo uvedli tudi sistem priporo-čil novih kandidatov s stra-ni že obstoječih sodelavcev. Sistem priporočil zaenkrat

kaže pozitivne učinke, ven-dar bomo takšen način pri-vabljanja kadrov lahko za-nesljivo ocenili in o njem podali več informacij šele po preteku poskusne dobe priporočenih kandidatov,« je razložila vodja komuni-kacij Simona Dijak. Trenu-tno iščejo šest tehnikov me-hatronike, elektrotehnikov in strojnih vzdrževalcev ter okoli deset operaterjev v pro-izvodnji, v prihodnje pa pri-čakujejo, da bodo v prime-ru povečanih potreb iskali predvsem operaterje v pro-izvodnji in strokovne sode-lavce (strugarje, orodjarje, vzdrževalce, tehnike mehat-ronike, inženirje strojništva, elektrotehnike ali kemije), je dodala.

V Domelu iz Železni-kov, kjer so letos zaposlili že več kot 140 novih sodelav-cev, pravijo, da imajo težave predvsem s pridobivanjem strokovnih kadrov s področ-ja strojništva, elektrotehni-ke, mehatronike, orodjar-stva …, proizvodne delavce pa jim za zdaj še uspe pri-dobiti v zadostnem številu. Nove sodelavce iščejo pred-vsem na podlagi aktivnega oglaševanja, kadrovskega marketinga, spletnih druž-benih omrežij, priporočil za-poslenih ... »Novim sodelav-cem ne ponujamo dodatnih ugodnosti, saj imamo v sku-pini Domel za vse zaposlene že tako vpeljanih kar nekaj nadstandardnih ugodnos-ti,« je razložil Aleš Markelj, direktor splošnega področja v Domelu.

V Iskri Mehanizmi tre-nutno težav pri zaposlova-nju nimajo, so jih pa imeli pred meseci, a so jih začeli učinkoviteje reševati, je raz-ložil direktor Marjan Pogač-nik. »Nove sodelavce prido-bivamo na različne načine,

nudimo pa predvsem sta-bilno in stimulativno delov-no okolje in možnost za ra-zvoj. Finančne spodbude so takšne, kot smo jih ime-li že prej in kot jih imajo vsi naši sodelavci – letos smo že dvakrat dvignili plače, kar se je najbolj poznalo tistim z nižjimi dohodki, nagrajuje-mo nove projekte in izbolj-šave in zato namenimo od sto do dvesto tisoč evrov le-tno ...« je povedal. Letos so sicer zaposlili že skoraj dves-to novih sodelavcev.

Subvencije za ranljive skupine

V kranjski območni služ-bi Zavoda RS za zaposlova-nje uradnih informacij o po-sebnem nagrajevanju zapo-slenih, ki v podjetje pripelje-jo novega sodelavca, sicer ni-majo, iz pripovedovanja za-poslenih pa vedo, da takšno nagrajevanje v nekaterih podjetjih obstaja, je pojasni-la Dubravka Furar, pomoč-nica glavnega direktorja. Na zavodu sicer delodajalcem, ki imajo težave z iskanjem novih sodelavcev, svetujejo, naj zaposlujejo tudi brezpo-selne osebe iz ranljivih sku-pin (starejše od 50 let, invali-de in dolgotrajno brezposel-ne osebe), ki so jim name-njeni tudi ukrepi aktivne po-litike zaposlovanja. Deloda-jalcem ob tem odsvetujejo, da bi starejše in izkušenejše delavce pošiljali k njim na t. i. čakanje na upokojitev, za starejše osebe nad 55 let pa lahko delodajalci pri novem zaposlovanju še do konca letošnjega leta uveljavljajo povračilo prispevkov. Furar-jeva delodajalcem svetuje tudi povezovanje s študen-ti in dijaki zaključnih letni-kov, še posebej v tehničnih poklicih.

Nagrada za novega delavcaPodjetja si pri iskanju novih sodelavcev pomagajo na različne načine, nekatera ponujajo celo denarne nagrade zaposlenim, ki pripeljejo nove sodelavce.

Gorenjskim podjetjem nove delavce v proizvodnji za zdaj še uspe najti, več težav pa se pojavlja pri zaposlovanju tehničnega kadra (slika je simbolična). / Foto: Tina Dokl

Cveto Zaplotnik

Kranj – Predstavniki števil-nih držav so se 1924. leta zbrali v Milanu na prvem mednarodnem kongresu hranilnic in zadnji dan kon-gresa, to je 31. oktober, do-ločili za mednarodni dan varčevanja, s katerim naj bi spodbudili prebivalstvo k varčevanju v bankah in hra-nilnicah. Dan varčevanja se je ohranil do danes, v Slove-niji ga obeležujejo na različ-ne načine, tudi z objavami podatkov in razmišljanjih o možnostih varčevanja, var-čevalnih navadah, oblikah varčevanja ...

Tako v državnem statistič-nem uradu ugotavljajo, da je v Sloveniji stopnja varčeva-nja gospodinjstev ena najviš-jih v Evropi. Lani so gospo-dinjstva v Sloveniji privar-čevala 12,8 odstotka ali sko-raj sedmino razpoložljivega prihodka, po zadnjih podat-kih Eurostata se je Slovenija s takšno stopnjo varčevanja uvrstila na peto mesto med 28 državami Evropske uni-je. Najvišjo stopnjo, 18,4-od-stotno, je imela Švedska, višjo od Slovenije še Franci-ja, Nizozemska in Norveška, zelo nizko pa Portugalska (4,3-odstotno). Po podatkih finančnih računov Banke Slovenije se razmerje med finančnimi obveznostmi in finančnimi sredstvi gospo-dinjstev postopno izboljšuje vse od leta 2012, v obdobju 2012–2016 so sredstva na-raščala hitreje kot obvezno-sti. Gospodinjstva v Sloveni-ji so imela lani skoraj polovi-co vseh prihrankov v vlogah

in v gotovini, nekaj več kot četrtino v delnicah in v dru-gem lastniškem kapitalu, preostalo pa v obliki zavaro-vanj in pokojninskih shem in še v nekaterih drugih ob-likah varčevanja. Večina se kljub nizkim obrestnim me-ram za depozite še vedno od-loča za klasične oblike varče-vanja v obliki vlog in gotovi-ne, za druge, nekoliko bolj tvegane oblike, kot so delni-ce ali varčevanje v investicij-skih skladih in pokojninskih shemah, pa se odločajo bolj redko.

V Zvezi potrošnikov Slo-venije ugotavljajo, da vse več ljudi zaradi nizkih prihod-

kov ne more varčevati, ve-liko pa jih zmore varčevati manj, kot bi bilo treba. Pos-ledica tega je visoka finanč-na ranljivost prebivalstva, po zadnjih podatkih statistične-ga urada bi si nepričakovane izdatke v višini šeststo evrov lahko privoščilo le 55 odstot-kov gospodinjstev. Med tis-timi, ki jim prihodki omo-gočajo varčevanje, številni ne varčujejo redno ali odla-šajo z varčevanjem, ker ne vedo, katera oblika varčeva-nja bi bila zanje najprimer-nejša in ker ne zaupajo po-nudnikom. Na splošno ve-lja, da so za izpolnitev krat-koročnih ciljev, ki jih potro-šniki želijo izpolniti v manj kot petih letih, bolj primerna bančna varčevanja, pri bolj dolgoročnih ciljih pa lah-ko vsaj del prihrankov inve-stirajo v bolj tvegane nalož-be. Mlajši si praviloma lah-ko privoščijo malo več tvega-nja, za starejše je priporočlji-va večja previdnost.

Sedmina prihodkov za varčevanjeGospodinjstva v Sloveniji so lani v povprečju sedmino prihodkov namenila za varčevanje. Večinoma varčujejo v depozitih in v gotovini.

V zvezi potrošnikov svetujejo: nizke obrestne mere za depozite naj ne bodo glavni razlog za to, da potrošniki izberejo bolj tvegane oblike varčevanja.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so oktobra, v mesecu varčevanja, opozorili na nekatere slabe prakse na finančnem trgu, ki potrošnike ovirajo pri varčevanju: na nove stroške, ki jih borznoposredniške družbe zaračunavajo lastnikom delnic, na nov val podražitev bančnih storitev in na velika tveganja pri varčevanju v kriptovalutah.

14 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017simon.subic@g-glas.si

Simon Šubic

Kranj – Policijska uprava Kranj je to jesen začela izva-jati predstavitve o medvrstni-škem in spletnem nasilju, na katerih starše in učence višjih razredov osnovnih šol na Go-renjskem seznanjajo s pojav-nimi oblikami nasilja, z opo-zorilnimi znaki pri žrtvah in storilcih medvrstniškega na-silja, s spletno kriminaliteto ter posledicami nasilja in ne-varnostmi, obenem pa jim posredujejo tudi preventiv-ne nasvete za prepoznavanje in ukrepanje v primeru zlo-rab. »Gorenjski policisti pre-davanja o vrstniškem nasilju za osnovnošolce izvajamo že več let, letos pa smo se odlo-čili, da na predavanja pova-bimo tudi starše, ki so eden ključnih dejavnikov, ki lah-ko pozitivno vplivajo na ot-roke. Letos se na predava-njih še bolj osredotočamo na spletno medvrstniško nasi-lje, saj ugotavljamo, da si ot-roci upajo na spletu iti bistve-no dlje kot pri fizičnem nasi-lju, ki je sicer še vedno pri-sotno. Na to vpliva več de-javnikov, najpomembnejša pa sta, da povzročitelji nasi-lja preko spleta ne vidijo svo-jih žrtev in imajo občutek, da so tudi sami skriti. Najpogo-stejši obliki psihičnega nasi-lja na spletu sta sicer zmer-janje in obrekovanje,« je raz-ložila policistka Eva Piskr-nik, ki izvaja omenjena pre-davanja.

Psihično nasilje težko dokazovati

Otroci se vse bolj umika-jo z najbolj razširjenega so-cialnega omrežja Facebo-ok, saj so ugotovili, da ga re-dno uporabljajo tudi njiho-vi starši, in se raje selijo na druge aplikacije, kot je Snap-chat, ugotavlja Piskrnikova, ki zato na svojih predstavi-tvah starše seznanja tudi z uporabo Snapchata, otroke pa skuša ozavestiti, da je pri spletnem verbalnem nasilju

skoraj vsak ali žrtev ali sto-rilec ali pa opazovalec, zato lahko vsak tudi vpliva nanj. »Značilnost spletnega nasi-lja je, da so z njim vsi sezna-njeni, vsi preberejo, kar nek-do zvečer napiše nekaj ško-doželjnega o nekem vrstni-ku. Mladi se sicer kar dobro zavedajo, da je takšno verbal-no nasilje škodljivo, verjetno pa imajo manj zavedanja, kako hude posledice lahko verbalno nasilje povzroči na žrtvi. Ali je to posledica ne-informiranosti ali pa vse več-je indiferentnosti družbe, je že drugo vprašanje,« razmi-šlja Piskrnikova, ki dodaja, da je psihično nasilje vedno najtežje dokazovati, a mor-da ga bo celo najlažje doka-zovati prav na spletu, ko se bo pri uporabnikih toliko dvignila zavest, da bo žrtev takega nasilja ali zgolj opa-zovalec shranil sporno vse-bino. »Otroke želimo nauči-ti, da znajo sami prepozna-ti, da so postali žrtve medvr-stniškega verbalnega nasilja in da morajo to čim prej pri-javiti policiji, šoli. S predava-nji morda lahko pri povzro-čiteljih medvrstniškega na-silja vendarle tudi doseže-mo, da se ustavijo, da nare-dijo korak ali dva nazaj, da se torej začno zavedati pos-ledic svojega ravnanja tako zanj kot za njegovo žrtev.«

Nadzor staršev je nujen

Policija svetuje staršem, naj se čim več pogovarjajo z otroki, kaj je primerno za ob-javo in kaj ne, upoštevajo naj starostne omejitve pri upora-bi spletnih aplikacij ali stra-ni, pravi Piskrnikova. »Star-ši morajo odraščajočega ot-roka nadzirati tudi pri nje-govi uporabi računalnika in mobilnega telefona. Raču-nalniki naj zato ne bodo za-prti v otroški sobi, otrokom naj se ne dovoljuje popolna zasebnost pri uporabi sple-ta. Priporočljiva je naključna kontrola, obstajajo aplikaci-je za starševski nadzor, ki pa

so, ugotavljam, med starši še preslabo poznane. Tudi star-šem svetujemo, da vsak pri-mer verbalnega nasilja, na katerega naletijo, shranijo, saj bo to policiji olajšalo pre-iskovanje tovrstnih kazni-vih dejanj. Vsak prijavo na-silja, fizičnega ali psihične-ga, policija jemlje zelo res-no, ga obravnava, in če ga je možno dokazati, se ga tudi sankcionira, zato na preda-vanjih predstavimo tudi po-licijske postopke in pristoj-nosti na tem področju. Seve-da pa policija ne more ukre-pati, če prijave o nasilju ne prejme.« Kot dodaja, se ot-roci navadno bojijo sprego-voriti o negativnih izkuš-njah na spletu, ker se boji-jo, da bodo zaradi tega izgu-bili telefon, dostop do inter-neta. »Ne glede na to, v kate-ri vlogi se otrok znajde, zara-di strahu pred izgubo neka-kšne virtualne identitete, ki je mladim danes izredno po-membna, ni pripravljen ver-balnega nasilja prijaviti od-raslemu. Zato jim želimo na predavanjih dopovedati, naj nasilje prijavijo vsaj tedaj, ko so presežene vse meje nor-malnega.« Žrtve spletnega nasilja naj se po pomoč obr-nejo kamorkoli – na učitelja, policijo, na drugo odraslo osebo, ki ji zaupajo, tudi na

vrstnika ali prijatelja. Njim je namenjen tudi anonimni telefon Tom, kamor lahko otroci in mladostniki v stiski kadarkoli pokličejo na števil-ko 116 111.

Na spletu tudi druge nevarnosti

Raba družbenih omrežij ima zelo velik vpliv na mla-de, na njihov vsakdan in na dogajanje v njihovem okolju, v primeru nepazljive rabe in-terneta pa so lahko izpostav-ljeni tudi mnogim drugim nevarnostim. Gorenjski po-licisti poleg spletnega bese-dilnega in slikovnega nasilja (t. i. cyberbullying) opozarja-jo še na grooming, tj. navezo-vanje stikov prek interneta z namenom spolne zlorabe ot-roka, in sexting, pri katerem gre za besedilna in slikovna sporočila z nazorno seksual-no vsebino, ki so popularna med mladimi in se pokaže-jo kot zelo težavna ob preki-nitvi razmerja med osebama in posledičnega maščevanja z objavljanjem in deljenjem te vsebine na internetu. Zelo nevarni so tudi različni izzivi (challenge), h katerim se po-ziva prek interneta in so ne-kateri povezani tudi z različ-nimi oblikami samopoško-dovanja in nasilja.

Spletno nasilje med mladimiMladi so na spletu pogumnejši in si z verbalnim nasiljem upajo iti dlje kot na primer pri fizičnem nasilju, ugotavlja Eva Piskrnik s Policijske uprave Kranj, ki po šolah učencem in njihovim staršem predava o spletnem medvrstniškem nasilju.

Eva Piskrnik s Policijske uprave Kranj vodi predstavitve medvrstniškega in spletnega nasilja za otroke in njihove starše. / Foto: Simon Šubic

Simon Šubic

Kranj – Sojenje zakoncema Rajku in Doroteji Sjekloča, zdravniku Matjažu Buncu in cerkljanskemu županu Francu Čebulje zaradi do-mnevnega oškodovanja Ob-čine Cerklje v višini 109 ti-soč evrov pri njenem vsto-pu med družbenike podjetja KNRC, ki je ob domu staro-stnikov Taber v Šmartnem nameravalo zgraditi sodo-ben medicinski center, se bo zaradi zamenjave sodni-ce začelo znova.

Na glavni obravnavi na za-četku oktobra je sprva pos-tavljena sodnica Milena Turuk iz dokaznega spisa iz-ločila zapisnike o zaslišanjih odvetnikov Aleksija Muži-ne in Tanje Vodovnik iz lju-bljanske Odvetniške pisar-ne Mužina, Žvipelj in par-tnerji, ki sta se kot privilegi-rani priči – v obravnavanem obdobju (leta 2011) sta bila tudi pooblaščena zastopnika

Občine Cerklje – odpovedala pričanju na glavni obravnavi. »Takšen sklep sem sprejela, ker privilegirani priči nista bili ustrezno poučeni o svo-jih pravicah v fazi preiskave,« je pojasnila. Odvetnica Jasna Štucin iz kranjske Odvetni-ške pisarne Csipö in Koza-mernik, ki na sojenju zasto-pa Čebulja, je zaradi izločit-ve dokazov takoj predlagala še izločitev sodnice Turuko-ve, ker se je z izločenimi do-kazi predhodno seznanila, kar bi lahko vplivalo na nje-no končno odločitev.

Predsednica Okrožnega sodišča v Kranju Janja Rob-lek je argumentom obrambe pritrdila, za novo sodnico pa je bila postavljena Andrijana Ahačič. Slednja je pred dnevi že sklicala prvi narok novega sojenja, na katerem naj bi se obdolženi vnovič zagovarja-li, a zaradi njihove odsotnosti naroka niso izvedli. Vnovično zaslišanje obdolženih bodo tako izvedli 10. novembra.

Sojenje bo vodila druga sodnica

V članku Žaljive obdolžitve ni bilo, objavljenem v vašem časo-pisu in na portalu 20. oktobra 2017, citirate nekdanjega di-rektorja Onkološkega inštituta gospoda Janeza Remškarja: »Ker sem dal brez kakršnega-koli namena zaničevanja ali maščevanja dr. Eriku Breclju opomin zaradi nestrokovnega dela v primeru enega bolnika, je to sodu izbilo dno in se je vse začelo, končalo pa z mojo raz-rešitvijo.«

PREJELI SMO

Žaljive obdolžitve ni bilo

V primeru zdravljenja, ki ga omenja gospod Janez Rem-škar, ni šlo za nikakršno ne-strokovno zdravljenje, ampak za zdravljenje, ki je bilo v skla-du z doktrino in za bolnika najbolj varno. To, kar navaja gospod Janez Remškar, je na-vadna laž, ki zahteva ustrezen odziv. Prav tako ni res, da je bil sicer za lase privlečen opo-min meni razlog za razrešitev. Razlog za razrešitev gospoda Janeza Remškarja z mesta generalnega direktorja Onko-loškega inštituta je bilo njegovo dolgotrajno nedelo.

Dr. Erik Brecelj, dr. med., specialist

splošne in abdominalne kirurgije

Vilma Stanovnik

Kranj – Alkohol in droge so bili v zadnjem tednu vzrok za številne prometne nes-reče. Tako so gorenjski po-licisti obravnavali več ne-sreč, ki so jih povzročili vo-zniki pod vplivom alkoho-la. V petek je voznik zaradi

nepravilne vožnje v Naklem poškodoval svoj osebni avto-mobil in povzročil prome-tno nesrečo, po kateri mu je bil odrejen tudi preizkus al-koholiziranosti, ki je poka-zal rezultat 0,71 mg/l alko-hola. Drugi voznik je nesre-čo povzročil v Škofji Loki. Pri vožnji po parkirišču je

z 1,24 mg/l alkohola trčil v drugo vozilo. V soboto pa je voznik pod vplivom alko-hola (0,45 mg/l) v Poljanah nad Škofjo Loko zapeljal s ceste in se prevrnil na stre-ho. Vsem trem voznikom je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Še pred morebitni-mi nesrečami so policisti na

območju Kranja iz prometa izločili šest voznikov, ki so vozili pod vplivom alkoho-la. Tri so iz prometa izločili škofjeloški policisti, dvema voznikoma so vožnjo prepo-vedali gorenjski prometni policisti, po enemu pa poli-cisti na območju Bleda, Ra-dovljice in Jesenic. Dva voz-nika sta bila pozitivna na hit-ri test za prepovedane droge, dvema pa je bila manjša ko-ličina droge tudi zasežena.

Na cesti pijani in omamljeni

Tržič – Kranjski policisti so minulo nedeljo obravnavali prijavo o tatvini osebnega avtomobila, tržiški policisti pa o prometni nesreči s telesnimi poškodbami, v kateri je bilo udeleženo prav to vozilo. Obe prijavi sta bili podani v razmiku ene ure. Kot so ugotovili, je bilo vozilo ukradeno v Podbrezjah, kjer je lastnik v vozilu pustil ključe. Nesreča se je nato zgodila v križišču na Mla-ki pri Tržiču, okoliščine pa kažejo na krivdo voznika avtomobila in na odvzem prednosti kolesarju, ki se je po podatkih policije lahko telesno poškodoval. Voznik je po nesreči z avtomobilom s kraja pobegnil in so ga nato izsledili ter ustavili v Kranju. V avtomobilu sta bila dva moška. Enega so policisti prijeli takoj na kraju, drugi pa je pobegnil in so ga izsledili kasneje.

Ukradel avto in povzročil nesrečo

Kranj – Na praznični torek in sredo so bili policisti obveščeni o devetih vlomih. V torek dopoldan je bil prijavljen vlom v stanovanjsko hišo na Bledu, v noči s ponedeljka na torek pa je bilo vlomljeno v hišo v Škofji Loki. V torek so bili prijavljeni trije vlomi v hiše na območju Kranja in vlom v hišo na območju Radovljice. V sredo sta bila na območju Radovljice prijavljena vloma v vrtni lopi in vlom v hišo. Pri vlomih v stanovanjske hiše so storilci iskali zlatnino in denar, ki ju vlomilci tudi sicer najpogosteje odnesejo. Pri vlomih v vrtne lope pa so iskali orodje in so ga nekaj tudi odnesli.

Vlomilci niso praznovali

www.gorenjskiglas.si

AKTUALNO

POGOVOR

ZANIMIVOSTI

NA ROBU

RAZGLED

AktualnoErika Oblak: »V Evropski uniji letno odvržemo 4,5 milijarde plastičnih vrečk.« Stran 18

ZgodbeFranc Petrič iz Pšenične Police je po izgubi sluha svoje življenje posvetil slikanju. Stran 19

MultiKultiBrane T. Červek z Godešiča je dve leti preživel pri domorodcih v Avstraliji. Stran 20

Mateja Rant

Tudi v novi knjigi je pisate-ljica, novinarka in publicist-ka Milena Miklavčič zbra-la zgodbe ljudi, ki so ji zau-pali tudi najintimnejše po-drobnosti iz svojega življe-nja. A če so bili v prvi knjigi njeni sogovorniki vsi starej-ši od 85 let, se je zdaj osre-dotočila na medsebojne od-nose ne samo skozi pripo-ved babic, ampak tudi njiho-vih hčera in vnukinj ter seve-da dedkov, sinov in vnukov. Sogovornikov je zdaj precej manj kot v prvi knjigi, pri kateri se je pogovarjala z ok-rog tri tisoč posamezniki, a so zato zgodbe zapisane bolj detajlno. Še vedno pa pri pi-sanju ohranja pristni novi-narski slog, saj želi biti zgolj

zapisovalka slišanih zgodb, kar počne z velikim spošto-vanjem do vseh sogovorni-kov.

»Če bi mi pred tridesetimi leti kdo rekel, da vam bom danes pripovedovala zgod-be o stvareh, ki smo jih po-zabili vprašati babice in ded-ke, dokler so bili živi, bi za-mahnila z roko in ne bi niti poskušala verjeti,« je v uvo-du v svojo novo knjigo, ki je še sveža prišla iz tiskar-ne pretekli četrtek, prav na dan našega pogovora, zapi-sala Milena Miklavčič in ob tem dodala, da bi se ji zdelo še bolj noro, da bo kdaj pos-lušala tudi zgodbe hčera in vnukinj teh babic. Prizna-va tudi, da se je raziskova-nja intimnega življenja na-ših prednikov lotila polna

predsodkov in zacementira-nih stališč, ki jih je pridobi-la skozi vzgojo doma in v šoli ter »lepo popredalčkan vsak-dan«. A se je to spremenilo že od prve zgodbe dalje, ki ji jo je zaupala Mici – vedno namreč zapiše zgolj ime so-govornika.

Zdaj že trideset let neu-morno popisuje tudi inti-mno zgodovino naših pred-nikov, čeprav ugotavlja, da imamo do tega še vedno pre-cej mačehovski odnos. Obe-nem jo jezi, da v šolah še ved-no vse, kar naj bi bilo slabo v družbi, umeščajo v čas pred drugo svetovno vojno. »Pa to sploh ni res, še do šestde-setih, sedemdesetih let prej-šnjega stoletja se glede od-nosov med ženskami in mo-škimi ni veliko spremeni-lo, tudi higiena ni bila dos-ti boljša,« poudarja Milena Miklavčič in spomni, da so vasi okoli Žirov elektriko do-bile šele sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja, zad-nje perišče pa so uredili še v letu 1975. Tudi po drugi sve-tovni vojni je bilo po njenih besedah veliko spolnega na-silja, že pregovorna naj bi bila razpuščenost, ki je vla-dala na sindikalnih izletih. In tudi takrat se je govorilo, da je marsikatera prišla do dobre zaposlitve prek pos-telje ... Omeni še odnos do homoseksualcev, ki se jim tudi po drugi svetovni voj-ni ni veliko bolje godilo in so se soočali tudi s fizičnim, ne samo psihičnim maltre-tiranjem. »Zato me pojezi, ko danes pričakujejo, da se bo miselnost glede odnosov

spremenila v dvajsetih letih; za take spremembe potrebu-ješ generacije.«

Odnos moški – ženska se tako po njenih besedah sko-zi stoletja ni dosti spreme-nil. »Samo celofan se je za-menjal,« poudarja Milena Miklavčič in dodaja, da so mo-goče moški danes le malce le-pše vzgojeni in ženskam po-magajo pri skrbi za otroke in gospodinjskih opravilih. »A če so se včasih zatekali v go-stilne, se danes v ekstremne športe.« Nič bolj prizanesljiva ni do sodobnih žensk. »Vča-sih je ženska pač malce po-trpela, danes pa vsakič zno-va išče novega partnerja, s ka-terim se spet nekaj časa cedi-ta med in mleko, potem pa je spet vse enako.« Vnukinje,

je skozi pogovore ugotovila Milena Miklavčič, imajo ve-liko psihičnih težav, mnogo je razočaranih in se v poste-ljo namesto z moškimi od-pravljajo s kužki. Zato si želi, da bi bile zgodbe, ki jih tokrat ne pripovedujejo le babice, ampak še hčerke in vnukinje, tudi terapevtske, očiščevalne.

A tudi z drugo knjigo se zbiranje intimnih zgodb ne bo končalo, zagotavlja Mile-na Miklavčič, saj jih še og-romno ostaja nezapisanih. »Za tokratno knjigo sem po objavi na Facebooku, da pot-rebujem tudi zgodbe mlaj-ših generacij, samo v treh dneh zbrala več kot sedem-deset zgodb.« Je pa zdaj pre-cej lažje dokazati verodostoj-nost zgodb, poudarja Milena

Miklavčič, saj so sogovorniki še živi in lahko potrdijo svo-je besede. »Pri prejšnji knji-gi namreč marsikdo ni hotel verjeti, da so zgodbe resnič-ne, ker so bile tako grozlji-ve in se o tem ni govorilo. A moramo doumeti, da se je to res dogajalo.« Zato je po nje-nem zelo pomemben stik z ljudmi, da »nehajo verjeti v pravljice in spoznajo, da nji-hova osebna zgodba ni prav nič unikatna«.

Knjiga je izšla v nakladi ti-soč izvodov, pri njenem na-stanku pa sta poleg Milene Miklavčič, ki je zgodbe za-pisovala, sodelovali še Kata-rina Nadrag, ki je oblikova-la naslovnico, in Marjeta Že-bovec, ki je knjigo uredila in lektorirala.

Zamenjal se je le celofan ...Po več kot enajst tisoč prodanih izvodih knjižne uspešnice Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki že tri leta zapored kraljuje tudi na prvem mestu po branosti v slovenskih knjižnicah, je zdaj na police knjigarn prišlo njeno nadaljevanje, ki ga je avtorica Milena Miklavčič podnaslovila Babice, hčere, vnukinje.

Milena Miklavčič s svojim »novorojenčkom«, kot je ljubkovalno poimenovala drugi del knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače.

Samo Krušnik iz založbe Primus ji je pretekli četrtek osebno dostavil prvih dvesto izvodov nove knjige.

petek, 3. novembra 201716

Od petka do petka

Aleš Senožetnik

Svoboda je v srčiki protestantizma

Reformacije ne moremo omejiti zgolj na eno temo, saj si osrednji pomen deli več teoloških, antropoloških in socialnih tem, je ob dne­vu reformacije v evangeli­čanski cerkvi v Ljubljani de­jal škof Geza Filo. »Vseeno pa lahko z dobrimi razlogi sklepamo tako: ko govori­mo o svobodi, gre za srčiko protestantizma,« je podaril. Dan reformacije letos sovpa­da s petstoletnico protestan­tizma, ko je Martin Luther na vrata wittenberške cerkve obesil 95 tez z zahtevami po prenovi Cerkve in spro­žil proces reformacije. Giba­nje je doseglo tudi naše kra­je in pomembno vplivalo na Slovence, saj je Primož Tru­bar s Katekizmom in kasne­je Abecednikom postavil te­melje slovenskega jezika in naroda. Na predvečer dne­va reformacije je v Cankarje­vem domu potekala državna proslava. Slavnostni govor­nik predsednik državnega zbora Milan Brglez je v govo­ru spomnil, da so prav prote­stantski očetje – Trubar, Dal­matin, Bohorič in Krelj – za­služni, »da smo mogli sta­ti inu obstati ter posledično da smo danes samostojni, suvereni, članica Evropske

unije ter da smemo in mo­ramo sami odločati o tem, kako želimo živeti.

Praznični teden se je na­daljeval s sredinim dnevom spomina na mrtve, ob kate­rem so po vsej državi pote­kale številne komemoraci­je s polaganjem vencev. Na pokopališčih in v cerkvah so potekala bogoslužja. Osre­dnja državna komemoraci­ja pa je bila pri spomeniku žrtvam vseh vojn in z vojna­mi povezanim žrtvam v Lju­bljani, na kateri so se predse­dnik republike Borut Pahor, premier Miro Cerar, predse­dnik državnega zbora Milan Brglez, predsednik državne­ga sveta Mitja Bervar ter na­čelnik generalštaba Sloven­ske vojske Andrej Osterman in generalni direktor policije Marjan Fank poklonili spo­minu na padle.

Kmalu višja socialna pomoč?

Upokojencem z nizkimi pokojninami kljub polni po­kojninski dobi brez doku­pa je bila v skladu s pokoj­ninsko novelo v ponedeljek prvič izplačana zagotovlje­na pokojnina v višini petsto evrov. Zagotovljene pokojni­ne so nakazali 52.662 upra­vičencem, od tega 45.110 sta­rostnim in 7512 invalidskim upokojencem.

Ministrstvo za delo, druži­no, socialne zadeve in enake

možnosti pa je v javno raz­pravo poslalo tudi predlog novele zakona o socialno­varstvenih prejemkih, s ka­tero bi denarno pomoč za eno osebo povišali na 331 evrov, kar predstavlja 34 evrov oziroma 11 odstotkov več kot zdaj. Novela naj bi začela veljati prvega maja. Znesek predstavlja 54 od­stotkov neto minimalne pla­če oziroma 75 odstotkov viši­ne osnovnih minimalnih ži­vljenjskih stroškov, ki so bili pred tem zadnjič ocenjeni leta 2009. Ob tem po poro­čanju STA nevladne organi­zacije pozivajo k takojšnje­mu povišanju osnovnega minimalnega dohodka na najmanj 385,05 evra. Trenu­tni predlagan znesek je na­mreč več kot za polovico niž­ji od izračunanega zneska, ki preprečuje zdrs pod prag revščine.

Ankete kažejo na zmago Pahorja

V drugem krogu predse­dniških volitev se bosta za mesto predsednika republi­ke pomerila Borut Pahor ter kamniški župan Marjan Ša­rec. Ankete dnevnih medi­jev kažejo na zmago Pahor­ja. Po anketi, ki jo je za časni­ka Dnevnik in Večer obliko­vala Ninamedia, bi aktualne­mu predsedniku podporo iz­reklo 54,6 odstotka tistih, ki bodo zagotovo šli na volitve,

medtem ko bi za Šarca glaso­valo 35,4 odstotka vprašanih.

Saši Pavček podelili Borštnikov prstan

V nedeljo se je zaključi­lo 52. Borštnikovo srečanje. Na sklepni prireditvi v Ma­riboru je največje sloven­sko odlikovanje za igralske dosežke Borštnikov prstan prejela Saša Pavček, prvaki­nja SNG Drama Ljubljana, pesnica, esejistka in drama­tičarka ter redna profesori­ca na Akademiji za gledali­šče, radio, film in televizijo v Ljubljani. V svoji doseda­nji karieri je odigrala že več kot 120 različnih vlog v gle­dališču, filmih in na televizi­ji. Najboljša uprizoritev mi­nule sezone je bila Nemoč v režiji Primoža Ekarta in iz­vedbi zavoda Imaginarni in Mini teatra Ljubljana. Na­grado za najboljšo režijo pa je prejel Žiga Divjak za upri­zoritev predstave Človek, ki je gledal svet v izvedbi Slo­venskega mladinskega gle­dališča.

Veter vzel rekord

Najbolj množične tekaške prireditve pri nas, Ljubljan­skega maratona, se je udele­žilo več kot 23 tisoč tekačev. Na 42­kilometrski razdalji je bil najhitrejši Kenijec Ma­rius Kimutai, ki je rekord proge, tudi zaradi močnega vetra, zgrešil za 14 sekund.

V znamenju praznikovTeden so zaznamovale številne proslave in komemoracije, ki so ob dnevu reformacije ter dnevu spomina na mrtve potekale po vsej državi. Upokojenci so prvič prejeli zagotovljeno pokojnino, Saši Pavček pa so v Mariboru podelili Borštnikov prstan.

Ob dnevu spomina na mrtve so se številni odpravili na grobove preminulih svojcev in prijateljev. / Foto: Gorazd Kavčič.

Upokojencem z nizkimi pokojninami je bila v ponedeljek prvič izplačana zagotovljena pokojnina. / Foto: Gorazd Kavčič

Ankete dnevnih medijev zmago na predsedniških volitvah napovedujejo Borutu Pahorju. / Foto: Gorazd Kavčič

Slovenci v zamejstvu (584)

Muzej spomina in učenjaKostanje ali Koestenberg je

prijetna, lepo urejena vas nad severno obalo Vrbskega jeze­ra. Cesta se začne vzpenjati na križišču na koncu Vrbe/Vel­den. Za Slovence zagotovo ne bi bila zanimiva, če ne bi bila rojstni kraj dveh uglednih ko­roških Slovencev: Andreja Šusterja Drabosnjaka in An­dreja Kokota. Vsak od njiju je deloval v svojem času in vsak je pustil v slovenski kulturi viden pečat. Drabosnjak kot nešolan literat – bukovnik, dramatik in pesnik, ki je ko­nec 18. in v začetku 19. stole­tja učil ljudi brati in pisati, in Andrej Kokot (1936–2012), pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik. Njima v čast so v za­četku novembra v Kostanjah uredili postajo Slovenske pi­sateljske poti.

Kostanje niso le postaja Slovenske pisateljske poti,

ampak že od leta 2002 nap­rej tudi kraj z Etnološkim muzejem z okrog 500 ek­sponati, ki so jih darova­li nemško in slovensko go­voreči Kostanjčani in oko­ličani iz vasi nad Vrbskim

jezerom pa tudi iz krajev iz Roža. Začetki muzeja se­gajo v leto 1975. Slovensko prosvetno društvo Drabo­snjak, ki ga je vodil danes že pokojni Janez Lesjak, je s pomočjo takratnega krajev­nega župnika Stanka Tra­pa (ki je sedaj župnik v Bi­strici na Zilji), Slovenske prosvetne zveze in Krščan­ske kulturne zveze, še po­sebej njenega tajnika Nu­žeja Tolmajerja, in s pod­poro Slovenije odkupilo žu­pnijsko gospodarsko poslo­pje in ga obnovilo. Danes že upokojeni Nužej se spo­minja, kako pomembna je bila takrat pomoč Sloveni­je in njenega generalnega konzulata v Celovcu! Leta 1998 se je začela strokovna obnova poslopja, ki stoji na tistem prepišnem območju Koroške, kjer je slovenščino

redkeje slišati. Muzej je bil leta 2002, torej pred petnaj­stimi leti, odprt za javnost. Pomagala je Občina Vrba, za strokovno obnovo pa so skrbeli Slovenski narodopi­sni inštitut Urban Jarnik iz Celovca, Ministrstvo za kul­turo Republike Slovenije in oddelek za etnologijo Uni­verze v Ljubljani, še posebej Polona Sketelj, na koroški strani pa sta bili to ravnate­ljica Inštituta Urban Jarnik

Martina Piko Rustia in nje­na sodelavka Uši Serajnik.

Ob jubileju muzeja je bil izdan katalog, ki poudarja, da je to predvsem kraj spo­mina in učenja. Da muzej živi in sprejema obiskoval­ce, ima največ zaslug predse­dnik Slovenskega prosvetne­ga društva Drabosnjak, do­mačin Ernest Dragaschnig, agronom in priznani stro­kovnjak za sadjarstvo, pred­vsem pa zaveden Slovenec.

Nekdanje župnijsko gospodarsko poslopje je postalo zgledno urejen etnološki muzej in kraj združevanja različno govorečih.

Ernest Dragaschnig, vzoren skrbnik Etnološkega muzeja na Kostanjah. Ob jubileju se je posebej zahvalil vsem darovalcem predmetov.

Jože Košnjek

med sosedi

petek, 3. novembra 2017

Po svetu

17

Jože Košnjek

Bil je junij 1983. Časo-pis, takrat se je imenoval še Glas, se je znašel v tež-kem položaju. Višina po-moči ustanoviteljic občin-skih konferenc Socialistič-ne zveze gorenjskih občin se je zmanjševala, tiskarske storitve so se dnevno draži-le, zmanjkovalo pa je tudi ti-skarskega papirja. Kolektiv Gorenjskega glasa je varče-val tudi z zmanjševanjem obsega časopisa: ob torkih je obsegal 12, ob petkih pa 16 strani. V tiskarni Ljudske pravice, ki je takrat tiskala naš časopis, se je bilo treba za tisk vsake številke dogo-varjati posebej. V petek, 17. junija, pa se je zgodilo naj-hujše. Tiskarna ni mogla zagotoviti papirja, zato Glas

ni bil natisnjen in ni izšel! Tudi za prihodnje številke ni bilo zagotovila, da papir bo. K sreči je bil. Kaj take-ga se ni zgodilo ne prej ne kasneje, do današnjih dni.

Bile so manjše zamude za-radi okvar ali težav pri do-stavi, vendar so bile vse šte-vilke natisnjene in so izšle. Upam, da bo tudi v priho-dnosti tako!

Junij leta 1991 je bil dru-gačen. Gorenjski glas je bil poleg, ko je slovenska skup-ščina sprejemala zakonoda-jo, ki je bila osnova za razgla-sitev ustanovitve države, pol leta po plebiscitu. Odprtje 7864 metrov dolgega pre-dora Karavanke je minilo brez za tak dogodek običaj-nega sijaja, brez udeležbe vi-sokih gostov, kar je odseva-lo razmere, v kakršnih sta se znašli Slovenija oziroma Jugoslavija. V učnih centrih Teritorialne obrambe so na-borniki prvič prisegli zvesto-bo slovenski državi in njeni vojski. Policisti so si names-tili na kape slovenske in nič več jugoslovanskih oznak. V Ljubljano je prišel predse-dnik takratnega jugoslovan-skega izvršnega sveta Ante Marković in vodstvo države

ter poslance skupščine prep-ričeval, naj se odpovedo osa-mosvojitvi, kar bo ta ško-dovala Sloveniji. Gorenjski glas je v petek, 28. junija, na prvi strani zapisal: Na mno-ga leta, moja država! Brani-li bomo njeno samostojnost.

Vojna se je začela. Naši novinarji in fotoreporter-ji so bili na terenu, med pri-padniki policije in teritori-alne obrambe. Pogumni so bili. Gorenjski glas je kljub vojni izšel in bil pravi čas pri naročnikih in bralcih. Šofer

se je v dneh vojne ob pone-deljskih in četrtkih zvečer s tovornjakom, na katerega je v Delovi tiskarni v Ljubljani naložil štiri tone težke izvo-de Gorenjskega glasa, pre-bijal preko barikad in prišel še pravočasno v Kranj. Tudi Gorenjski glas se je s poroča-njem o rojevanju slovenske politične, kulturne, gospo-darske in vojaške samoza-vesti in o poteku prelomnih dogodkov v Sloveniji in na Gorenjskem uvrstil med ju-nake osamosvojitve!

Sedemdeset let Gorenjskega glasa (16)

Preko barikad do bralcev

Zaradi pomanjkanja papirja Glas v petek, 17. junija 1983, ni bil natisnjen in zato ni izšel. Prvič po več kot tridesetih letih izhajanja. Potem je redno izhajal, kljub vojni in drugim oviram.

Prva prisega za Slovenijo in njeno vojsko v začetku junija 1991 v slovenščini in pod slovensko zastavo. Fotografija Gorazda Šinika je z Učnega centra na Igu.

Miha Naglič

Drugačnost v spolnosti

V tem oziru izstopa sfe-ra, ki jo je z javnim prizna-njem svoje istospolnosti izzval poljski duhovnik Kryz-stof Charamsa. Povzemimo njegov »greh«. »Rodil se je leta 1972 v poljskem mestu Gdynia. Študiral je filozofijo, teologijo in bioetiko na Polj-skem, v Švici in Italiji. Dok-toriral je na papeški univerzi Gregoriana in pozneje tam poučeval; teologijo je pre-daval tudi na papeški viso-ki šoli Regina Apostolorum v Rimu. Služboval je kot taj-nik mednarodne teološke ko-misije in prelat Kongregacije za nauk vere. Tretjega okto-bra 2015 je na tiskovni kon-ferenci javno izpovedal svojo istospolno usmerjenost. Ta-koj je bil razrešen duhovniš-ke službe in odpuščen z de-lovnih mest, na katerih je de-lal.« Zdaj potuje po Evropi in promovira svojo knjigo Prvi kamen, ob izidu slovenske-ga prevoda je bil tudi v Lju-bljani. »Prvi kamen« je zanj vogalni kamen, na katerem lahko gradi svojo pot v svo-bodo. Zakaj Cerkev ne dovo-ljuje drugačnosti v spolnos-ti? Zato, ker je zanjo spolnost namenjena zgolj reprodukci-ji. »A pri spolnosti ne gre le za to, ampak za odnose, za komunikacijo, za eksplozijo

energij. V Cerkvi imamo to-liko prepovedi in abstraktnih norm, ki nimajo ničesar sku-pnega z realnostjo, ampak so v nasprotju s človekovimi pravicami, v nasprotju s člo-vekovo potrebo po intimno-sti in ljubezni … To je kon-cept, ki minimalizira in pe-nalizira našo spolnost ter jo zreducira na mesena pože-lenja. Ob omembi 'mesene-ga poželenja' takoj pomislite na greh, kar je del koncepta Cerkve. Ne, naša seksualnost ni odraz mesenih poželenj – imamo pa ljudje željo po lju-bezni, intimnosti, komuni-kaciji, kar je ravno obratno od mesenega poželenja, pri ka-terem gre za živalski nagon. Jasno, imamo tudi željo po užitku. Užitek ni grešen, kot meni Cerkev, ampak ima du-hovno vrednost. Seksualnost je odraz človeka kot spolnega bitja – ne le v telesnem pome-nu, ampak tudi v duhovnem in čutnem. Za Cerkev pa je spolnost izključno med no-gami. Zame je spolnost v gla-vi. Moja identiteta je spolna, ker nisem robot. In to je Bož-ji dar. Zato zahtevam drug, pozitiven način za izraža-nje spolnosti, da bi se izgu-bila stigmatizacija spolnos-ti kot mesenega, grešnega, egoističnega. Užitek ni egoi-stičen, ampak ga jaz nudim drugemu. In to je v bistvu zelo krščansko. Spolnos-ti ne smemo zreducirati na

posteljo …« Sicer pa so tudi med evropskimi katolicizmi velike razlike, denimo med poljskim in katalonskim. V Cerkvi so ljudje, ki razmišlja-jo, in ljudje, ki slepo uboga-jo. »V Vatikanu stalno pote-kajo prepiri glede držav, v ka-terih tudi Cerkve bolj odraža-jo reforme, revolucije in spo-sobnosti soočanja z novo re-alnostjo tamkajšnjega prebi-valstva. V Cerkvi imamo pro-blem s sprejemanjem dru-gačnosti – hočemo uniformi-ranost. Uniformiranost pa je začetek pekla. V človeštvu ni uniformiranosti, ampak je v kreaciji vse unikatno. Ne obstajata dva enaka človeka, zato je težko postaviti defini-cijo človeka, ker je vsak svet zase. In tako tudi narodi – Slovenci so drugačni od Po-ljakov ali od Kataloncev, in prav te razlike so pravi dar. Še papež Frančišek je rekel, da je uniformiranost hudič, Božje pa so razlike. Ampak Cerkev te krščanske in člo-veške resnice ne aplicira. Pa-pež je v Amores Laetitia (pa-pežev dokument po sinodi o družini, 2016) obljubil, da bo rešil vprašanje ločencev, ki jih Cerkev obravnava dru-gače. V Nemčiji ima Cerkev sočutje do njih, kar je morda povezano tudi s težkimi izku-šnjami iz druge svetovne voj-ne. Danes občutim v Nemči-ji precej več empatije kot na Poljskem – poljska Cerkev

je polna sovraštva, pravega, neprikritega sovraštva. Kar 90 odstotkov katolikov sovra-ži priseljence, sovraži sočlo-veka. V poljski Cerkvi so lo-čenci preganjani, v Nemčiji pa lahko živijo dostojanstve-no in so hkrati dobri kristjani …« (Vir: intervju Kaje Sajovic na MMC RTV SLO)

Poljak in Katalonec

Zaročenec Kryzstofa Cha-ramse je Katalonec, živita v Barceloni in se javno izreka-ta za katalonsko neodvisnost. »Boj katalonskega ljudstva za samoodločbo je bil moj navdih za moj boj – vzpore-dnic je veliko. Katalonci se bojujejo za človekove pravi-ce, jaz pa za pravice istospol-no usmerjenega. Pri enem delu mednarodne skupnosti in EU niso razumljeni – kot mene ne razumejo mnogi, ki me obsojajo in bi si želeli, da bi ostal v Cerkvi in bil tiho. Prepričan sem, da bo Katalo-nija dosanjala svoje sanje …«

Transseksualna vojska

Da ima seksualnost moč-no politično dimenzijo, do-kazuje tudi primer iz ZDA. Predsednik Trump je prepo-vedal transseksualcem slu-ženje v vojski, okrožna sod-nica Colleen Kollar-Kotelly pa je njegovo odločitev blo-kirala in vojska ZDA ostaja transseksualna …

Priznanje drugačnostiGlavni dosežek evropskega združevanja je mir, preseganje konfliktov med evropskimi državami. Hkrati pa se porajajo novi konflikti, denimo tisti, ki jih povzročajo razne manjšine z zahtevami po priznanju svoje drugačnosti …

Poljski duhovnik Kryzstof Charamsa s knjigo Prvi kamen (La prima pietra), v kateri je razložil svoje videnje problema istospolnosti. / Foto: www.kcharamsa.com

Sedež katalonske vlade v Barceloni. Kdo bo vladal iz nje – če sploh kdo? / Foto: Wikipedija

Ameriške vojakinje. Kakšne so njihove seksualne preizkušnje na delovnem mestu? / Foto: Wikipedija

Aktualno

petek, 3. novembra 201718

Dr. Jurij Kurillo

Profesor dr. Milko Bed-janič piše v svojih Infekcij-skih boleznih, da je bilo v Evropi leta 1910 več kot mili-jon smrti zaradi ošpic (mor-billi). Tudi pri nas je med preteklo vojno in v prvih le-tih po njej umiralo na leto okrog dvajset tisoč otrok! V Sloveniji smo bili po ob-veznem cepljenju (l. 1968 in revakcinaciji l. 1974) od 2000 do 2009 brez te otro-ške bolezni. V poznejših le-tih se je pojavljalo po nekaj, večinoma »uvoženih« ne-cepljenih bolnikov, kar pa se nikoli ni razširilo v neko epidemijo.

Izstopajo ošpice

Med t. i. otroškimi nalez-ljivimi boleznimi izstopa-jo v zadnjih letih po evrop-skih deželah, kjer cepljenje doslej ni bilo obvezno, prav

ošpice (glej tudi Gorenjski glas 5. 5. 2017 in 12. 5. 2017). Tako se je leta 2017 pojavi-lo denimo v sosednji Ita-liji dvesto tovrstnih bolni-kov, v ne tako oddaljeni Ro-muniji pa kar 3400, od ka-terih jih je 17 umrlo. V bri-tanskem Združenem kra-ljestvu so imeli od 1. januar-ja 2016 do 1. januarja 2017 575 bolnikov z ošpicami. Enako velja za Francijo, kjer je bilo doslej obvezno cep-ljenje otrok samo proti davi-ci, tetanusu in otroški para-lizi. Druga cepljenja – pro-ti oslovskemu kašlju, ošpi-cam, mumpsu, rdečkam, hepatitisu B, hemofilusu influence, pnevmokoku in meningokoku C – so bila sicer priporočena, vendar prostovoljna in odvisna od odločitve staršev. Prav tam pa je bilo od l. 2008 25 ti-soč obolelih zaradi ošpic, med katerimi jih je umrlo

kar deset. Ta otroška bole-zen namreč prva »vzkipi«, če ni pokrita s cepljenjem.

Francija: obvezno proti enajstim boleznim

V letošnjem juniju je zato francoska ministrica za zdravje Agnes Buzyn na-povedala obvezno cepljenje otrok proti enajstim bolez-nim, med drugimi tudi proti ošpicam. Nameri ministri-ce so se pridružili vrhunski medicinski strokovnjaki, kot je denimo mikrobiolog Philippe Sansonetti, profe-sor na Pasteurjevem inšti-tutu in na Collège de Fran-ce, večkrat odlikovan za svo-je znanstveno delo. Je član britanske Royal Society in nosilec francoske Legije časti. Ta ugledni znanstve-nik meni, da je država odgo-vorna za cepljenja v okviru politike za narodno zdrav-je, tako kot je odgovorna za

zakonske ukrepe proti pro-metnim nezgodam. Kar za-deva drugotne učinke cep-ljenj, misli, da se ti sicer lahko pojavijo – kot po vsa-kih zdravilih, vendar so raz-meroma redki, le redkok-daj težji, predvsem pa ne taki, da bi podrli ustaljena načela cepljenja za posa-meznika in kolektiv. O za-pletih po cepljenjih danes močno pretiravajo, kar pa samo povzroča vračanje ne-katerih nevarnih nalezlji-vih bolezni. Profesor tudi meni, da za izdelavo pot-rebnih cepiv vsekakor pot-rebujemo farmacevtsko in-dustrijo, ki ji ne gre pripi-sovati, da želi razširiti cep-ljenja zaradi lastnega dobič-ka. Ta ugledni znanstvenik je napisal tudi knjigo z zgo-vornim naslovom Zakaj so cepljenja nepogrešljiva (Va-ccins, pourquoi ils sont in-dispensables).

Italija: staršem grozi visoka kazen

Tudi v Italiji so ta čas uved-li obvezno cepljenje otrok, ki brez tega ne bodo mogli vsto-piti niti v vrtec niti v predšol-ske razrede. Če starši otrok ne bodo dali cepiti, jim gro-zi kazen do 7500 evrov (!) ali celo odvzem skrbništva (!). Cepljenje bodo uvedli pos-topoma – proti ošpicam, me-ningokokom, tetanusu, otro-ški paralizi, mumpsu, oslo-vskemu kašlju ter noricam.

Kalifornija: cepljenje spodbudile ošpice

Obvezno cepljenje proti omenjenim nalezljivim bo-leznim otrok, ki namerava-jo vstopiti vrtce in prve raz-rede osnovne šole, je v zad-njem času predpisal s poseb-nim zakonom tudi kalifor-nijski guverner Jerry Brown. Ta ukrep je predvsem

spodbudila znana epidemi-ja ošpic, ki je nastala po obi-sku otrok v Disneylandu. Ka-lifornijo je tako pridružil ne-katerim drugim zveznim državam ZDA z enako zako-nodajo, po kateri se starši ne morejo izogniti obveznemu cepljenju otrok niti z zaseb-nimi niti z verskimi razlogi.

Kaže, da gredo tudi »ve-like« države po poti naše »male« Slovenije, ki ima ob-vezna cepljenja otrok pro-ti nalezljivim boleznim za-konsko utečena že vrsto let – to pa so davica, tetanus, oslo-vski kašelj, hemofilus influ-ence tipa B, otroška parali-za, pnevmokok, ošpice, mu-mps, rdečke, hepatitis B, hu-mani papiloma virus, neob-vezno tudi rota virusi. In če bo raven precepljenosti do-volj visoka, se nam tudi v prihodnosti ni treba bati ka-kšnih epidemij za otroke tako nevarnih bolezni ...

Obvezno cepljenje otrok tudi v Franciji, Italiji in Kaliforniji Tudi »velike« države gredo po poti naše »male« Slovenije, ki ima obvezna cepljenja otrok proti nalezljivim boleznim zakonsko utečena že vrsto let.

Mateja Rant

Erika Oblak je izhajala iz vprašanja očeta teorije ka-osa, meteorologa Edwar-da Lorenza, ali zamah me-tuljevih kril v Braziliji lahko povzroči tornado v Teksasu. Na primerih izkoriščanja na-ravnih virov v Kongu in Peru-ju je prikazala, kakšno opus-tošenje povzroča »tornado«, ki se začne z nakupom pla-stične vrečke, plastične sla-mice ali mobilnega telefo-na. Pomembno se ji zdi, da se tega zavedamo in pred-vsem začnemo ukrepati, si-cer se nam bo vrnilo v obliki podnebnih sprememb, izgu-be biotske raznovrstnosti in naraščajočega števila ogrože-nih naravnih virov, opozarja Erika Oblak.

Najprej se je ustavila pri »tornadu« v Kongu, na-tančneje tamkajšnjem na-cionalnem parku Virunga. Pod jezerom se nahajajo ve-like zaloge nafte, ki so jih

želele raziskati in začeti čr-pati tuje naftne družbe, a so domačini to preprečili. Tuje naftne družbe so v želji, da bi odpravili zaščito tega ob-močja, celo načrtno pobija-le gorske gorile, za katere Vi-runga predstavlja dom. Kon-go je obenem največje naha-jališče kobalta, ki se uporab-lja za izdelavo baterij, tudi za električne avtomobile. V rudnikih dela prek 40 tisoč otrok od četrtega leta dalje. »Zato ne bo dovolj zgolj za-menjati bencina za elektri-ko, ampak spremeniti način transporta,« poudarja Erika Oblak. Nadaljevala je s »tor-nadom« v Amazoniji, kjer se staroselci prav tako preganja-jo z njihovega življenjskega prostora z izsekavanjem pra-gozda. Mnogo domačinov potem dela v rudnikih, šte-vilo katerih se je v zadnjem času povečalo za štiristo od-stotkov. Ob tem je Erika Ob-lak postregla s podatkom, da je v eni toni iPhonov 324-krat

več zlata kot v eni toni rude iz rudnika Madre de Dos v Pe-ruju, a se kljub temu recikli-ra manj kot deset odstotkov telefonov. Vsako leto se šte-vilo teh odpadkov poveča za tri do pet odstotkov. Največje žrtve tega so staroselci, ki po besedah Erike Oblak pred-stavljajo pet odstotkov sve-tovnega prebivalstva, med žrtvami pa jih je vsako leto 40 odstotkov. »A to je le vrh ledene gore, za večino žrtev niti ne vemo. Pri tem pred-njači Brazilija, kjer je od leta 2011 umrlo več kot dvesto staroselcev.« Stvari pa se po besedah Erike Oblak počasi vendarle spreminjajo. »Sep-tembra je Evropska komisi-ja objavila seznam 27 mate-rialov, kritičnih za evropsko gospodarstvo, med katerimi sta tudi kolombit in kobalt.«

Obenem so v času, ko je bil evropski komisar za oko-lje Janez Potočnik, spreje-li paket o krožnem gospo-darstvu. »A če želimo, da to

deluje, moramo vsi sodelo-vati, od oblikovalcev do tr-govine in potrošnikov.« Da je to mogoče, je že dokaza-la pionirka življenja brez od-padkov Bea Johnson, kate-re družina na leto proizvede zgolj za pol litrskega kozar-ca za vlaganje smeti. Za pro-izvodnjo plastike, za razgra-dnjo katere je potrebnih od 400 do 450 let, po besedah Erike Oblak danes porabimo osem do deset odstotkov na-črpane nafte. V Evropski uni-ji ta čas odvržemo 4,5 mili-jarde plastičnih vrečk na leto, med desetimi najpogostejši-mi odpadki v oceanu so tudi plastične slamice, ki jih samo v Združenih državah Ame-rike porabijo kar 500 milijo-nov v enem dnevu. Plastično vrečko uporabljamo v pov-prečju petnajst minut, slami-co pa dvajset. Nič bolj spod-budni niso podatki o uporabi plastenk in kavnih lončkov. Plastenk se proda milijon na minuto, do leta 2020 pa naj

bi njihova poraba narasla še za dvajset odstotkov. Ločeno jih zberemo le polovico, reci-kliramo pa zgolj sedem od-stotkov, je navedla Erika Ob-lak. Velik onesnaževalec so še lončki za kavo, ki jo vzamemo s seboj. Globalna poraba zna-ša kar petsto milijard na leto, recikliranja pa praktično ni.

Pri tem pa plastika ni pro-blematična samo kot odpa-dek, ampak tudi zaradi ko-ličine vode, ki jo porabi-mo za njeno proizvodnjo,

je poudarila Erika Oblak. Nič manjši problem po nje-nem ni bioplastika, za katero kmetje proizvajajo ogrom-no koruze in krompirja, na-mesto da bi ju gojili za pre-hrano. »Zato bo treba zame-njati ne samo materiale, am-pak spremeniti tudi način razmišljanja in življenja,« je strnila Erika Oblak in doda-la, da bi se vsak pri sebi mo-ral zamisliti pri uporabi pla-stike, vsaj tiste, ki jo uporab-ljamo zgolj kratek čas.

Za svet brez odpadkovŽirovka Erika Oblak, svetovalka pri Zero Waste Europe ter sodelavka organizacij Ekologi brez meja, Eko krog in GAIA, je pred časom v Krajevni knjižnici Žiri spregovorila o tem, zakaj se je pomembno zavedati, kako vse naše male vsakodnevne odločitve o tem, kakšne izdelke bomo kupili ali uporabili, vplivajo na druge konce sveta. Posledice tega se nam namreč vračajo kot bumerang tudi v obliki podnebnih sprememb.

Erika Oblak na predavanju v žirovski knjižnici

petek, 3. novembra 2017

Zgodbe

19

Aleš Senožetnik

Takoj ko vstopiš v Petriče-vo hišo na robu Pšenične Po-lice, ti postane jasno, da je v njej živel človek, ki je svoje življenje posvetil umetno-sti. Zidov sob in majhnega hodnika skoraj ni moč vide-ti, od vrha do tal jih namreč prekrivajo platna, obroblje-na z umetelno izrezljani-mi lesenimi okvirji. Portre-te, nabožne slike in podo-be iz vsakdanjega kmečkega življenja le sem ter tja preki-ne kaka trofeja, ki so jih la-stniku menda lovci prinaša-li v zameno za sliko. V majh-nem ateljeju še vedno sto-ji »štafelaj« z nekajcenti-metrskim nanosom barv, ki se je plast za plastjo nabiral skozi desetletja vsakodnev-ne uporabe.

Svet Franca Petriča je bil svet tišine. V zgodnji mla-dosti je namreč zaradi hu-dega prehlada oglušel. Ver-jetno je tudi izguba sluha botrovala temu, da je še to-liko bolj izostril vid in se posvetil slikanju. Ustvarjal je od 17. do 77. leta starosti,

v zadnjih letih življenja pa mu je slikanje preprečila bo-lezen. Umrl je avgusta letos v 85. letu starosti.

Poleg nešteto platen, ki jih je ustvaril v šestdesetih letih, je bil znan kot odli-čen freskar, njegova dela

najdemo v mnogih cerkvah, obnovil je številne kapelice in naslikal več kot trideset cerkvenih bander. »Delal je od zgodnjih jutranjih ur pa vse do večera, velikokrat po-zno v noč. Včasih je imel to-liko naročil, da so ljudje stali

v vrsti. V delo pa je bila vpe-ta celotna družina. Vse smo naredili doma. Napenjali smo platna, jih grundirali, pripravljali barve, prebada-li skice, ki jih je z lastno teh-niko nato prenesel na svež omet,« se spominja njegov

sin Franc Petrich, ki skupaj z ženo Nensi, s katero ima-ta šest otrok, živi v hiši poleg očetove. Zaradi sorazmerno pogostega imena v vasi sta spremenila zadnji dve črki priimka.

Slike Franca Petriča kra-sijo številne domove ne le v Sloveniji, temveč tudi na Švedskem, v Nemčiji, Av-striji, Italiji ... Naročniki so prihajali celo iz Severne in Južne Amerike ter Avstra-lije. O tem pričajo številna pisma iz vseh koncev sveta, ki jih še vedno hranita Pe-tricheva – a kot priznavata, vseh še nista uspela prebrati.

Najraje od vsega je delal. Bil je samotar, včasih tudi nekoliko muhast – in najbolj je užival med ustvarjanjem. Slikarstva se je priučil sam, a je z leti ustvarjanja dodob-ra izpopolnil svoje tehnike. »Ves čas je raziskoval barve. Za obstojnost barv na fre-skah je veliko preizkušal raz-lična razmerja materialov ter uporabljal svoje tehni-ke. Na domači fasadi je imel »raziskovalni center«, og-romno različnih odtenkov z

različnimi podlagami, ki jih je izpostavljal različnim vre-menskim vplivom. Tudi ob-stojnost barv je najprej pre-izkušal doma. Njegove fre-ske pa še danes kljubujejo času, kljub soncu in mrazu, ki so jima izpostavljene.«

Kljub temu da je živel od slikanja, pa prav vsakega dela ni hotel prodati. »Mar-sikatero sliko je naslikal le za svoje veselje, in čeprav so ga prosili, je ni hotel proda-ti, ne glede na vsoto, ki so mu jo ponujali,« pripove-dujeta Franc in Nensi, ki se tako kot pokojni ume-tnik preživljata s svojim sli-karskim delom.

Priznanja in nagrade ga niso zanimali, tudi razsta-vljal ni nikoli. A menda je večkrat izrazil željo, da bi po smrti odprli prostor, kjer bi razstavili njegova dela. Že-lja se mu bo kmalu izpolni-la. Sin Franc in njegova žena Nensi namreč že pripravlja-ta eno izmed sob v hiši, ki bo služila kot galerija oz. spo-minska soba, s čimer bosta poskrbela, da bo slikarjeva zapuščina še naprej živela.

Slikarski mojster iz sveta tišineFranc Petrič je po izgubi sluha svoje življenje posvetil slikanju in ustvaril bogat opus del, ki danes krasi številne slovenske cerkve in kapelice ter domove po vsem svetu. V spomin nanj bo njegov sin Franc Petrich uredil spominsko sobo, skozi katero bo njegovo delo živelo še naprej.

Franc Petrich ob portretu svojega očeta

Urša Peternel

Knjiga Ahmeda Pašića Še vedno verjamem je zbirka njegovih kolumn iz Dnevni-ka in Dela, nekaj pa je tudi osebnih zapisov, ki so bili objavljeni predvsem na Fa-cebooku. Kot je na predsta-vitvi v Ljubljani prek vide-oklica iz Singapurja povedal avtor, je rdeča nit vseh bese-dil dokaj enostavna: spod-bujati pozitivno energijo. Kot je dejal, ga je k nastan-ku spodbudila opazka, da je postal »profesionalni zbira-lec všečkov na Facebooku«. »Rad pišem o določenih ži-vljenjskih izkušnjah in rad jih delim, da bi s tem poma-gal tudi drugim. S pisanjem obenem ohranjam stik s slo-venskim in bosanskim jezi-kom, saj je tu, v Singapurju,

zelo malo Slovencev,« je po-vedal o razlogih za nastanek knjige. Kot je pojasnil, želi pisati v pozitivnem stilu in ljudem pokazati, da v vsa-ki situaciji obstaja upanje. Sam se je leta 2013 po šes-tih letih v Singapurju vrnil domov v Slovenijo, z željo, da bi dobil delo in v pros-tem času delal kot prostovo-ljec. A hitro je ugotovil, je de-jal, da je situacija v Sloveniji težka, da se širi začaran krog negativne energije in da ve-liko ljudi ne vidi več smisla. »Zelo hitro sem ugotovil, da mi pomaga, če ostanem po-zitiven, optimističen, čeprav sem neuspešno iskal služ-bo. S knjigo pošiljam spo-ročilo, da tudi v težki situa-ciji lahko najdeš pozitivno,« je dejal. Sam je denimo smi-sel našel v prostovoljstvu,

ki ga je ogromno naučilo in mu na pot pripeljalo čudovi-te ljudi. Ker z ženo kljub iz-obrazbi in mednarodnim iz-kušnjam dela nista dobila, prihranki pa so pošli, so se po dveh letih vrnili v Singa-pur, kjer sta oba službo do-bila takoj. Kot je poudaril Pa-šić, iz Slovenije ni odšel je-zen ali zagrenjen, vsekakor pa se nekoč namerava vrniti

domov. Kdaj, še ne ve. Žena je Singapurka, oba otroka sta bila rojena v Singapur-ju, tako da bodo vrnitev mo-rali izvesti tako, da bodo za-dovoljni vsi, je dejal.

Knjiga – na 242 straneh je zbranih 72 kolumn – je izšla pri založbi Maks Viktor, po besedah urednika Tomaža Čeča je prva naklada petsto izvodov pošla v nekaj dneh, tako da že pripravljajo po-natis. Posebnost knjige je v tem, da bo njen celoten iz-kupiček šel v dobrodelne na-mene, pa tudi celotna ekipa, ki je sodelovala pri njenem nastanku, je delala prosto-voljno. In komu konkretno

bodo pomagali z izkupič-kom? Pašić je povedal, da seznam še pripravljajo, del denarja bodo zagotovo po-darili Ambasadorjem nas-meha, društvu za prostoži-veče živali, šolskim skladom na Gorenjskem, nekaterim športnim in kulturnim dru-štvom.

In kakšni so njegovi načr-ti s pisanjem? Kot je povedal, v zadnjem obdobju čuti, da se mora ustaviti. Zadnja leta piše vsak dan, ob službi, v ka-teri je po dvanajst ur, dveh majhnih otrokih, ženi, ki vsi potrebujejo pozornost. Časa za pisanje mu tako ostane zelo malo. Ima pa že nekaj

let še eno veliko željo: da bi v Aziji zgradil šolo, v kakšni od revnejših držav, denimo na Filipinih, v Kambodži. Za zdaj še išče zanesljivega par-tnerja, potrebna sredstva za gradnjo pa bi zbrali v Singa-purju. Tako bi, je dejal, v Azi-ji ostala neka njegova zapu-ščina.

Popotovanja od Jesenic do SingapurjaŠe vedno verjamem je naslov najnovejše knjige Ahmeda Pašića, Jeseničana, ki z družino živi v Singapurju in ki je širši javnosti postal znan s pobudo Ejga – za lepše Jesenice, s katero je skupaj s prijatelji organiziral več kot šestdeset prostovoljskih ter več humanitarnih akcij.

Na predstavitvi knjige v Ljubljani: urednik Tomaž Čeč, Ahmed Pašić (po izobrazbi doktor socialne antropologije) pa se je javil prek videoklica iz Singapurja. / Foto: Tina Dokl

»Ko smo poleti odhajali na dopust v Bosno, so se nam sorodniki vedno smejali zaradi slovenskega naglasa in slovenskih besed, ki smo jih nevede uporabljali v pogovoru z njimi. Ne glede na to, kako smo se trudili, jim je vedno bilo nekaj smešno.«(odlomek iz knjige)

petek, 3. novembra 201720

Maja Bertoncelj

Ste certificiran inštruktor preživetja v naravi. Kaj za vas pomeni preživetje v naravi?

»Prihaja 28. leto moje-ga profesionalnega življe-nja kot inštruktor prežive-tja v divjini z mednarodnim certifikatom. Mati narava je naša skupna in edinstve-na univerza, ki je in ki bo ka-darkoli obstajala. Vsi lahko črpamo znanje iz njene zak-ladnice. Postavlja pa se vpra-šanje, kako dolgo bo to sploh še mogoče in od koga naj bi se tega naučili, saj smo stik z resnično naravo že popol-noma izgubili. Preživetje v divjini je stik z našimi pred-niki tako v spiritualnem kot fizičnem pomenu. Je real-nost situacije zunaj urbane-ga okolja, ki se začne vedno z nesrečnim izidom sodob-nega načina življenja, kjer to nima nobene prave poveza-ve s prvinskim svetom.«

Z naravo ste povezani od malega. Kako se je začelo?

»Res je. Narava je bila moje igrišče. Skoraj za vse pa je bila ''kriva'' moja mati, ki je imela vedno za vsako bole-zen ali željo odgovor iz nara-ve. To me je vedno impresi-oniralo in me odpeljalo tako daleč, da sedaj živim in sem del tega, kar sem takrat začu-til, da moram raziskati.«

Kot sem nekje zasledila, svo-je življenje v povezavi s pre-živetjem v naravi delite na tri dele, na tri življenja. Po pri-hodu iz JLA ste se želeli pri-ključiti Morisu, a šli za pol leta v osamo v gozdove. Kaj vas je gnalo, kako ste preži-veli teh šest mesecev?

»Šlo je za preizkus same-ga sebe, za ukrotitev mlade-ga ega in za to, da sem bil sam s seboj, da sem izkusil in razumel, ali smo res tako zelo socialna bitja ali lahko živiš povsem sam. Razčisti-ti sem hotel sam s seboj od znotraj. Videti, ali človek lahko zdrži sam s seboj in z naravo ali ne more. Spozna-ti sem želel svoje znanje v krvi in mesu in realnost svo-jega prepričanja v to, kar de-lam še danes. Cela vrsta do-godkov pa mi je takrat to tudi dopuščala, saj s tem nisem obremenjeval nikogar, ho-tel sem biti le sam s seboj in z materjo naravo, ki je in bo najboljši učitelj, ko iščeš od-govore za svoj obstoj in pos-lanstvo. Na preizkušnjo se posebej nisem pripravljal, vedel sem, da to hočem in da

to zmorem, preprosto neka-tere stvari začutiš, vprašanje je le, ali boš občutku sledil.«

Je bila to za vas prva večja preizkušnja?

»Veliko jih je bilo in vrsti-le so se ena za drugo, pred-vsem zato, da sem se prep-ričal, da sem na pravi poti in da sem ravnal pravilno, če želim nekoč res nekoga za svoj lastni kruh poučeva-ti in usposabljati. Vse moraš preizkusiti najprej na sebi, šele potem si lahko upravi-čeno tisto, kar želiš postati in s tem živeti. Šest mesecev sam v divjini je bila zagoto-vo ena mojih največjih pre-izkušenj.«

Težko si predstavljam, da vmes ne bi prišla kriza ...?

»Krize so se vrstile, njihov redosled pa mi je bil sčaso-ma že tako dobro poznan, da sem jih proti koncu pre-izkušnje že z lahkoto preu-smeril drugam. Ko najdeš oz. prejmeš odgovore na is-kana vprašanja, včasih ni treba niti vprašati. Človek se mora z mislimi usmeriti na prihodnost, gre za notra-njo rast, predvsem da se pre-poznaš pred odsevom resni-ce ali svoje sence. Da zaslišiš srce, da zaslišiš, kako ti po ži-lah teče kri in zakaj. Zunaj zaznavnosti je na milijone stvari, odpreti moraš le vra-ta svoje nevednosti in ukro-titi svoj strah in vse skupaj začiniti z radovednostjo živ-ljenja.«

»Drugo življenje« je bilo pri domorodcih v Avstraliji. Za-kaj Avstralija, kakšen je bil cilj vašega odhoda?

»Avstralija je zavita v temo, kar se jasno in z lah-koto zazna, saj lahko gleda-mo razne dokumentarne fil-me s celega sveta, pa vendar zelo malo o avstralskih do-morodcih. Le zakaj? Njiho-va kultura je najstarejša še živeča kultura na svetu. Sle-di njihovega obstoja sega-jo po karbonskem datiranju nekaterih najdb do šestdeset tisoč let nazaj, veliko učenih ljudi pa ve, da obstaja mož-nost, da je vse skupaj mor-da staro vsaj še enkrat toli-ko, se pravi sto dvajset tisoč let! Mar se ne sliši zanimi-vo zdaj tudi vam? Pri domo-rodcih v Avstraliji je bila le še ena nadgradnja tistega, kar sem že vedel, verjel in že pre-izkusil na sebi, vendar tokrat nekje v povsem drugačnem svetu, drugi dimenziji, dru-gem času in prostoru.«

Kako se sedaj spominjate tega obdobja?

»Osebno je bilo to zame potovanje v drug čas, v dru-go dimenzijo življenja – in ta v meni še vedno živi in diha. Trdno verjamem, da je ta ne-skončen. To je bilo res ep-sko in resnično kot zdaj, ko imam svojo lastno družino in svoje otroke lastnega stvar-jenja. Pri domorodcih sem ži-vel dve leti, ne dolgo nazaj pa sem tja odpeljal še svojo dru-žino, da je začutila, kdo od znotraj sem še, razen tistega, kar poznajo doma.«

Domorodci so vas kot edine-ga Evropejca sprejeli medse. Kako živijo, kako ste tam ži-veli vi?

»Bil sem posvojen med štiri plemena, ki so me vze-la za svojega in postal sem del njih. Posvojen sem bil v klan bojevnikov in do-bil ime Gordja, kar pomeni sin strele. Od takrat so ved-no z menoj in me spremlja-jo povsod. Živeti v drugem času, med drugo kulturo je bil balzam za mojo dušo, za moj pogled na svet in smisel vsega. Življenje pri njih ima resničen namen človeštva, spoštovanje do vsega in vseh živih bitij, živeti v harmoni-ji z vsem. Živeli smo ''boga-to'', ničesar nam ni manjka-lo, in v vsakem koraku smo živeli čisto in naravno, etič-no ter brez pohlepa in bolez-ni sodobnega sveta, brez re-klam in podnapisov.«

Katere stvari, ki so tam obi-čajne, se nam tukaj zdijo najbolj nepredstavljive?

»V Avstraliji sem lovil vse mogoče in na jedilniku se

je znašlo prav vse od veli-kih puščavskih črvov, t. i. wi-tchetty grubs, kuščarjev, naj-bolj strupenih kač, velikih slanovodnih krokodilov pa vse do neštetih vrst rib, ken-gurujev, emujev, morskih želv, skatov, morskih psov in morskih krav ... Vse to, kar navadno vidite, da poč-nejo tuji strokovnjaki na programu National Geo-graphic Channel, sem tam počel z enim samim name-nom: da preživimo kot skup-nost. Ko sem iz čiste radove-dnosti vprašal otroke v ple-menih, kaj najraje pijejo od pijač, ki jih poznajo, sem do-bil res zanimiv odgovor. Kdo ne pozna Coca-Cole, tudi ne-kateri domorodci jo, a je bila na lestvici od 1 do 10 na zad-njem mestu. Na prvem je bila vedno kri različnih živa-li, nato voda, na tretjem pa šele napitki iz banksije ...«

Kaj vam je dala Avstralija?»Kaj vse mi je dala Avstra-

lija, še dan danes času pri-merno odkrivam in s tem živim. Tam sem našel dom svoji duši, ki je našla sebi enake. Vrnil sem se bogatej-ši in enak, umirjen in še bolj divji, zagotovo pa na svet gle-dam še širše, kot sem kdaj-koli poprej, z neskončno po-zitivno energijo.«

Katere so njihove vrednote, kaj pri njih šteje?

»Plemena se po Avstraliji razlikujejo, pa vendar imajo veliko skupnih vrednot. Ena izmed najplemenitejših pa je ''wunnan'' – deljenje in enakost z vsemi živimi bit-ji. Ta deluje po zelo prepros-tem principu: če imam jaz,

imaš tudi ti! In drugo, če bog stvaritelj obstaja, nima človeške podobe, stvaritelj je vsepovsod, v kamnih, dre-vesih, živalih, vodi, ognju, oblakih, v vsem, kar nas ob-daja. Domorodci si ne lasti-jo zemlje, zemlja je naš la-stnik, mi smo le njeni otro-ci. Za vrednote se ne ubija, temveč se poučuje, spoštuje in priznava raznolikost vseh živih bitij.«

To je sedaj vaše »tretje živ-ljenje«. Preživetja v naravi učite tako pripadnike speci-alnih enot doma in v drugih državah kot civiliste.

»Še vedno sodelujem s pripadniki tujih vojsk, števil-ni se v mojo šolo SSFN vklju-čujejo tudi prek civilnih pro-gramov. Želel bi si večje-ga sodelovanja s Slovensko vojsko, a pozna se, da ta v tem trenutku nima pravega cilja. Veliko sodelujem z zvezo slovenskih častnikov znot-raj programa samozaščita in preživetje, ki je namenjena izobraževanju mladim lju-dem. Veliko pa je v moji šoli tudi civilistov. Ljudi žene ra-dovednost do spoznanja sa-mega sebe, spoznanja pra-ve vednosti življenja in za-znavanje realnosti življenj-skega okolja, ki ni le urban svet, temveč tudi divjina, ki nas lahko kadarkoli izbriše iz površja, kot da nas niko-li ni bilo. Gre za doživetje, ki je unikatno in osebno ter hkrati adrenalinsko in du-ševno. Nekateri prihajajo iz želje po spoznavanju nešte-tih uporabnosti rastlin, dru-gi po želji spoznavanja pra-davnih veščin naših predni-kov in tretji zaradi iskanja

miru … In prav vsak najde tisto, po kar je prišel. Velik del tistega, kar jim dam, pa pride za njimi, to spoznajo doma. Programi so izjemno primerni tudi za podjetja v obliki t. i. Survival teambuil-dingov, saj se tu pokaže prav vse, kar posameznik ali ko-lektiv premore, doživetje pa je nepopisno, pristno in ne-pozabno.«

Z vami se v našo divjino poda tudi vse več znanih ob-razov.

»To je del mojega projek-ta V divjini s SSFN z name-nom ozaveščanja prebival-stva o pomembnosti ohra-njanja narave in preprečit-ve privatizacije voda – za pri-hodnost naših otrok in pri-hajajočih generacij. Pova-bljeni gost se z menoj preiz-kusi v preživetju v divjini in na usposabljanju spoznava, kako pomembno vlogo igra narava za preživetje človeka. Gostje tako razkrivajo svoj pogled na naravo in današ-njega človeka, predvsem pa, kaj jim pomeni voda, zakaj je nujno, da se borimo za ohra-njanje narave in kako jih je ta izkušnja obogatila oz. kako se bodo zavzemali za boljšo prihodnost vseh nas. Saj o tem, kamor brezglavo drvi-mo, se čim prej vprašajte: kaj boste svojim otrokom lahko pokazali iz svoje mladosti in odraščanja, ko vsega tega, kar imamo za samoumevno, več ne bo, saj bo vse zastruplje-no, zabetonirano, iztreblje-no, izumrlo, požgano, po-rušeno, okuženo in pobito! Kaj? Tudi o tem projektu lah-ko več informacij dobite na moji spletni strani.«

Vaši cilji, vaš še vleče v pra-vo divjino?

»Želim si, da bi ljudje prestopili prag navidezne varnosti in ugodja in spre-menili mišljenje v sedanjo-sti, saj si bomo tako zasluži-ti prihodnost. Moji cilji so, da bi vsaj del svojega zna-nja o preživetju v naravi in naravi sami prenesel na čim več ljudi in da bi moje delo pustilo dolgotrajno dedišči-no. Ali me še kaj vleče v pra-vo divjino? Sliši se kot nekaj eksotičnega, pustolovske-ga, če sem prav razumel na-mig tega vprašanja? Da, za-gotovo še pobegnem, kdaj točno, še ne vem, vem le, da ta klic še pride. Morda, če ne prej, takrat ko bom odšel na preizkus prečkanja Avstra-lije peš od zahoda do vzho-da, popolnoma brez vsega.«

Med domorodci v AvstralijiBrane T. Červek z Godešiča je inštruktor preživetja v divjini z mednarodnim certifikatom. Je vodja in ustanovitelj šole preživetja v naravi SSFN. Ko je prišel s služenja vojaškega roka, je šel za pol leta v osamo v gozdove, kasneje še za dve leti k domorodcem v Avstralijo, kjer so ga štiri plemena kot edinega Evropejca vzela za svojega. Preživetja v divjini uči pripadnike specialnih enot in civiliste. Z njim so bili v divjini tudi že številni znani obrazi.

Brane T. Červek je dve leti preživel med domorodci v Avstraliji, kjer so se na njegovem jedilniku znašli tudi veliki krokodili. / Foto: osebni arhiv

petek, 3. novembra 2017

Na robu

21

Na Gorenjskem v deželi Kranjski

Jožef Venceslav Radetzky – dobrotnik Tržiča

Avstrijski feldmaršal če-škega rodu Jožef Venceslav Radetzky se je rodil 2. no-vembra 1766 v češki plemi-ški družini in že kot otrok kmalu ostal brez staršev. Do svoje smrti ga je vzga-jal ded. Po njegovi smrti je odšel na Dunaj, vstopil leta 1785 v avstrijsko vojsko kot kadet … Zaslovel je z vojaš-ko zmago nad Italijani, tako rekoč za vedno pa je ostal v spominu s svetovno znano koračnico Johanna Strau-ssa Radetzky Marsch. Med drugim je od cesarja Fran-ca Jožefa prejel v dosmrtno uporabo Tivolski grad v Lju-bljani, ki ga je prenovil, ure-dil grajski park in ga odprl za javnost. V Tržiču je ostal v spominu predvsem kot ve-lik dobrotnik.

Leta 1797 se je poročil s  tržiško  grofico Franči-ško Romano von Strassol-do-Grafenberg in od njene matere kupil graščini Neu-haus in Altgutenberg z vse-mi pravicami in posestmi. Dvaindvajset let je živel s presledki v Tržiču. V zako-nu se jima je rodilo osem otrok.

Ker je želel v Tržiču dvig-niti gospodarstvo, je najprej vpeljal švicarske govedi in merino ovce, da bi pomagal tržiškim nogavičarjem. Ker se žal ovce niso prilagodi-le na tamkajšnje podnebne pogoje, je njihovo rejo opus-til. Svojo dejavnost je usme-ril predvsem v železarstvo. Na Blekah je kupil veliko zemlje, tam zgradil moder-no pilarno na Fabriki, poleg

tega pa še skladišče in sta-novanjske hiše za delavce. Tovarna je obratovala celih sedemdeset let. Kmalu je dokupil še fužino Njivo, ki je kasneje postala kosarna Kajetana Ahačiča, po naci-onalizaciji pa Tokos (tovar-na kos in srpov). Med vojno z Napoleonom se je moral umakniti iz Tržiča.

Leta 1811 je pogorel več-ji del Tržiča in z njim tudi številne grofove železarske naprave. Ogenj ni prizane-sel niti staremu gradu Ne-uhaus. Po požaru je fran-coska uprava z Napoleono-vim pristankom pomagala tržiškim pogorelcem s se-demdeset tisoč franki. Ra-detzky je njemu namenje-ni znesek sedem tisoč fran-kov za obnovo gradu podaril

obubožanim pogorelcem, sebi pa je dal na lastne stro-ške postaviti manjši grad. Gospodarska poslopja je dal prenesti pod grajski hrib na Pristavo, kjer je dal tudi iz-kopati ribnik in urediti oko-lico gradu. Do takrat goli Kamnek je dal pogozditi. Pri vseh teh delih je zapos-lil veliko revnih Tržičanov in jim tako dal priložnost, da so zaslužili vsaj za borno

prehrano. Velika draginja in lakota pa sta leta 1815 tako osiromašila že močno nače-to grofovo gospodarstvo, da se je zadolževal in nazadnje doživel finančni zlom. Leta 1819 je Radetzky s kupop-rodajno pogodbo predal tr-žiško zemljiško gospostvo z vsemi pravicami baronu Di-etrichu, ki se je zavezal, da bo poravnal tudi vse grofo-ve dolgove.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske: V Ljubljani se je 30. 10. 1896 rodil metalurg

Herman Klinar. V letih 1938–1845 je bil tehnični direktor Železarne Jesenice, nato svetnik v različnih železarnah po svetu.

V Žireh se je 1. 11. 1748 rodil jezikoslovec in pesnik Martin Naglič. V jezikoslovnem krogu Marka Pohlina, Jurija Japlja in Blaža Kumerdeja se je navzel preroditeljske miselnosti.

V Rupi pri Kranju se je 2. 11. 1850 rodil prevajalec Franc Josip Remec. Služboval je na glavni pošti v Trstu, pozneje v Ljubljani. Kot član, pevec in igralec je nastopal v tržaški čitalnici.

Na Dunaju se je 4. 11. 1834 rodil primarij doktor Karol Bleiweis, vitez Trsteniški, sin slavnega Janeza Bleiweisa. Bil je nestor slovenske psihiatrije.

Peter Colnar

Milena Miklavčič

»Zgodba, ki vam jo bom povedala, je v vasi, kjer sem odraščala, zelo znana. Vča-sih se mi zdi, da jo starejši še malo napihnejo, da de-luje bolj vzgojno, preden jo pripovedujejo svojim po-tomcem. Če življenje ne bi bilo tako komplicirano, kot je, zgodbe sploh bilo ne bi!« pripoveduje Ivana.

Ivana in njena sestra Si-mona sta odraščali v čis-to povprečni družini. Star-ši so zgradili hišo, imeli še kar dobro službo, bili pa so tudi prepričani, da so pri vzgoji hčera pravični. A kot je že običajno, se vrag skri-va v podrobnostih. Ivana je bila bolj plaha, Simona jo je, če je le mogla, rada »nad-mudrila«. In to že takrat, ko sta obiskovali osnovno šolo.

V takšnem obnašanju nista ne oče ne mama videla ni-česar slabega. Še več: vese-la sta bila, da je imela Iva-na »varstvo« svoje starejše sestre pri roki ob vsakem ko-raku, ki ga je naredila. V za-meno je dobila Simona bolj-šo posteljo, lepše obleke, več žepnine. Ker je »morala« pa-ziti na mlajšo sestro, si je iz-borila tudi več svobode.

»Spominjam se, da ne-koč nisem hotela z njo de-liti banane. To se je dogaja-lo tam okoli leta 1971. Bana-ne so bile redkost, v trgovini se jih ni dalo dobiti, vaški go-stilničar pa jih je sem in tja ''prešvercal'' čez mejo. Ker sta bila z očetom bratranca, nam jih je občasno prinesel. Simona jih je imela zelo rada in prisilila me je, da sem ji iz-ročila tudi svojo. Jokala sem in jo lepo prosila, naj mi pus-ti vsaj en grižljaj, pa ni ho-tela. Ponoči sem vstala in ji, medtem ko je spala, izmak-nila svojo banano in jo po-jedla. Kaj hujšega! Strah me je bilo, kaj bo rekla, a mi ni niti z besedico dala vedeti, da je opazila manjkajočo bana-no. Pod večer smo se otroci igrali na vaški poti. Sestra je določila, da bomo tekmova-li, kdo bo prej pritekel do ci-lja. Sezuli smo si čevlje, kaj-ti na vaški, zelo prašni poti z nerodnimi obuvali, kot smo jih imeli, ne bi daleč prišli. Bila sem prva na vrsti. Ko

je zaklicala ''Pozor, zdaj!'', sem stekla, a že po nekaj ko-rakih sem se sesedla v tra-vo. Podplati so mi krvaveli, kajti v kožo se mi je zabodlo na desetine steklenih drob-cev, ki so, nevidni v večerni poltemi, čakali na neposluš-no sestro. Oče je moral celo prositi svojega bratranca, da me je odpeljal v zdravstveni dom k dežurnemu zdravni-ku. Dosti kasneje sem izve-dela, da je sestra zdrobila kos stekla in ga potem še ''pova-ljala'' z maminim valjarjem, ker se mi je želela maščevati za banano. Postala sem pre-vidna in včasih si nisem upa-la niti zaspati, kadar je bila jezna name. Spali sva v isti sobi, bila sem edina v hiši, ki sem vedela, da se moram sestre zelo bati. Vsi ostali so bili prepričani, da je drago-cen zaklad, najboljša med najboljšimi,« nadaljuje svo-jo nenavadno zgodbo Ivana.

Simona je lahko nosila dolge lase, Ivana je mora-la zmeraj imeti kratke. Za-kaj je bila mama tako krivič-na in ji ni bilo za obe hčer-ki enako mar – tega Ivana še danes ne ve.

»Vseeno pa sem imela pred sestro eno veliko pred-nost, ki se je v mladosti ni-sem zavedala: karkoli sem pojedla, sem ostala še naprej suha, ona se je že ob omem-bi hrane zredila. To jo je ne-skončno grizlo in muči-lo. Neštetokrat me je zvečer prisilila, da sem se najed-la krompirja, kruha in sla-nine, ker je bila prepričana, da mi bo od preveč hrane za-čel rasti trebuh. Nič takšne-ga se ni zgodilo in to ji ni šlo v račun. Uspelo pa ji je, da

je pregovorila starše, da mi niso dovolili, da se vpišem na gimnazijo. Drži, da sem bila pri matematiki malo bolj nerodna, toliko pa spet ne, da bi mi ta predmet de-lal težave. A pri petnajstih le-tih sem že bila dovolj pame-tna, da sem vedela, da zgr-da ne bom nič dosegla ne pri sestri ne doma. Vpisala sem se na poklicno šolo, ki sem jo z levo roko in odlič-nim uspehom tudi izdelala. Vmes sem se tudi izobraže-vala, obiskovala sem dva te-čaja tujih jezikov, gospa, ki mi je oddajala sobo, pa me je naučila oblikovati stek-lo in še marsikaj drugega. O tem, kaj sicer počnem, pa doma nisem zinila ene same besedice. Pri šestnajstih le-tih sem bila že odrasla, zrela oseba, ki je vedela, kaj hoče. Ob vsakem nedeljskem kosi-lu smo se pogovarjali zgolj o sestri in njenih uspehih. Ko sem zaključevala prvi letnik, je ona že maturirala. Star-ši so varčevali na vseh kon-cih in krajih za njeno matu-rantsko obleko in, seveda, za odhod v Ljubljano. ''Škoda, da tudi ti niso tako zmožna kot sestra,'' mi je mama neš-tetokrat podrobila. Pogleda-la sem v mizo in se trudila, da sem jezik obdržala za zob-mi. Imela sem srečo, da sem po šolanju našla delo v cvet-ličarni, ki je stala v neposre-dni bližini fakultete, kamor sem se želela vpisati. Žal ni šlo tako zlahka, kot sem upa-la, da bo. Morala sem naredi-ti še diferencialne izpite, tudi učenja za sprejemne izpite je bilo zelo veliko. Potem pa se je zgodilo tisto, kar se ne bi smelo: sestra je pripeljala

domov svojega prvega, res-nega fanta. Samo je bil ar-hitekt, zelo vesel in radoživ fant. Na videz ni bil nič po-sebnega, čemur sem se ču-dila, saj sem bila prepričana, da bo sestrina izbira takšna, kot je tudi sama. Izjemna. Spominjam se, sedeli smo pred hišo in se pogovarjali o nekem stanovanju, ki ga je moral adaptirati. Iskal je re-šitev za predelno steno med kopalnico in dnevno sobo. Kar naenkrat sem zinila, ne da bi dosti razmišljala, da bi na tisto steno namestila ste-kleno mozaično okno, ki bi služilo tako za dekoracijo kot tudi za kopalnico brez zuna-nje svetlobe. Moja ideja ga je navdušila, mene pa tudi. Kar naenkrat se je zgodilo, da je vso svojo pozornost preu-smeril name in na moje ide-je. Prvič sem imela prilož-nost, da sem z nekom, ki ga je zanimalo, delila svoje zna-nje. Barvitost vitražev v kom-binaciji z bakrom, lesom in različnimi kamni sem ime-la v malem prstu! Potem pa sem slučajno dvignila pog-led in moje oči so se ujele s sestrinimi. Če bi pogledi ubijali, bi bila takrat mrtva. V trenutku sem odnehala, zlezla vase, nekaj zajecljala, se opravičila in stekla v notra-njost hiše. Toliko sem še sli-šala, da se je mama začela op-ravičevati za mojo nezrelo za-letavost, češ da sem še mlada in ne vem, kaj kvasim. Samo mi je veliko kasneje, ko sva bila že poročena, priznal, da je takrat nagonsko zaslutil, koliko ''kaže ura pri naši dru-žini''. Sestra me je ves čas, ko sta bila s Samom na obisku, ignorirala. Niti pogledala me

ni. Mama me je pošteno oš-tela in mi očitala, da vtikam nos tja, kamor ga ne bi sme-la. Počutila sem se kot polit cucek. Komaj sem čakala, da se vrnem k Ireni, pri kateri sem še zmeraj imela sobi-co. Če sem ji predtem poma-gala v delavnici le ob koncu tedna, sem se ji od zdaj pri-družila malodane vsak dan, če le nisem imela predavanj. Vpijala sem vase vsak drobec znanja, ki ga je hotela deliti z mano. Imela sem tudi dar za oblikovanje vsega mogo-čega, kar je nastajalo v v na-jinih dolgih, a zelo ustvarjal-nih večerih.

Tista sobota, ko se je Samo nenapovedano prikazal pri vratih, je bila ena tistih, ko z Ireno nisva vedeli, kje se naju glava drži. Vitraž, ki sva ga dokončevali, je bil zelo zahteven. ''A tukaj se skri-vaš ...!'' je vzkliknil, ko je sto-pil na prag. Malo je manjka-lo, pa bi mi kos dragocenega stekla zletel iz rok. Ni se dal odgnati. Bolj kot sem mu go-vorila, da me bo sestra uto-pila v žlici vode, bolj je vztra-jal. ''Jaz sem le navadna de-lavka, ti si pa arhitekt!'' sem mu rekla, ko je še kar naprej silil vame. Od takrat je mi-nilo že več kot štirideset let, imava tri otroke, dva vnu-ka, zelo sva srečna. Žal pa so moji domači z menoj pretr-gali vsakršne stike. Žal mi je zlasti za mamo. Tudi tak-rat, ko je umirala, me ni ho-tela videti. In to zelo boli. Se-stra mi je – ne direktno, am-pak posredno – povzročila še veliko gorja. A sem ji odpus-tila. Takšna, kot je, ne more osrečiti ne sebe ne drugih.«

(Konec)

Ko ni vse zlato, kar se sveti

Sestriusode

petek, 3. novembra 201722

Kranj nekoč in danes

Hotel Jelen je bil zgrajen na mestu, kjer je v preteklosti že stala gostilna Jelen. Kot priča fotografija iz leta 1920, je bila to enonadstropna stavba. Z nadzidavo za eno nadstropje so pridobili nove tujske sobe. Dolga leta je bil edini hotel v Kranju, šele leta 1930 se mu je pridružil hotel Stara pošta in leta 1937 hotel Evropa. Hotel Jelen je imel v pritličju restavracijo z vrtom, v obeh nadstropjih pa so bile turistične sobe. Parkirišče je bilo za hotelsko stavbo. Po drugi svetovni vojni se je v obeh hotelih, tako v Stari pošti kot v Evropi, počasi opuščala hotelska dejavnost in do sedemdesetih let prejšnjega stoletja je bil hotel Jelen zopet edini hotel v mestu. Takrat je bil zgrajen hotel Creina, ki je dopolnil hotelsko dejavnost v Kranju. Po letu 1991 je hotel Jelen dobil novega lastnika, prejšnja dejavnost je bila opuščena in stavba je začela propadati. Novi lastnik se je odločil hotel podreti ter zgraditi stanovanjsko-poslovni objekt. Ta je bil zgrajen v letu 2013. / Avtor: Alojz Premrov

Razgledi

Miha Naglič

»Načrta za stolp se je Ja-kob Aljaž lotil kar sam. Po-zimi je v svoji sobi s kredo na tla narisal načrt in dolo-čil dimenzije – obliko po-končnega valja s premerom 125 cm, okrog dva metra vi-šine, s streho v obliki stož-ca. Iz vrha koničaste strehe naj bi molel drog, okoli ka-terega se bi sukala kositrna zastava z letnico 1895. Kle-parski mojster Anton Be-lec iz Šentvida pri Ljubljani je načrt še izboljšal in nato 'brez dobička in zaslužka' iz kovinskih kosov, težkih od petnajst do dvajset kilo-gramov, izdelal stolp. Dele stolpa so z vlakom prepe-ljali v Mojstrano, nato pa jih je šest krepkih nosačev

v enem tednu znosilo na Triglav. Stolp so postavlja-li Aljaž s svojima pomočni-koma Janezom Klinarjem - Požgancem in Tomažem Koširjem - Kobarjem in mojster Belec s svojim de-lavcem. Prenočili so v De-žmanovi koči. Ker je bila zjutraj gosta megla, je Aljaž ostal v koči in od tam pos-lušal, kako zbijajo in z vi-jaki pritrjujejo skupaj dele stolpa, ki je bil sestavljen v petih urah, dne 7. avgusta 1895. V stolpu je bila spo-minska knjiga, ki je imela na prvem listu napis (v la-tinščini): Pozdravljen, po-potnik! Blagovoli, če Ti je ljubo, zapisati v to knjigo ime svoje in kako misel. – Ta stolpič s panoramo sem postavil po svojem načrtu

in na svoje stroške ter na svojem svetu dne 7. avgusta 1895 v občo korist. – Jakob Aljaž, župnik na Dovjem.« Pa še tale odlomek: »Prvi ženski vzpon na Triglav je leta 1870 opravila takrat dvajsetletna Rozalija Škan-tar iz Srednje vasi, hči Jože-ta Škantarja Šesta, pozna-nega bohinjskega gorske-ga vodnika. Pozneje je bila Rozalija skrbnica Vodniko-vega doma na Velem polju in tudi Triglavske koče na Kredarici. Bila je tudi gor-ska vodnica, precej nenava-dna za naše pojmovanje, saj se je v gore odpravljala še v krilu. Vzpon na Triglav se je zgodil 7. oktobra 1870, ko je Rozalijin oče na vrh vodil dva Ljubljančana, znanega knjigarnarja in založnika

Otomarja Bamberga in Eduarda Kraschovitza. Kot so zapisali v časopisni no-tici Laibacher Tagblatta, sta bila oba meščana osupla zlasti nad pogumnostjo, s katero je Šestova hči, dvaj-setletno kmečko dekle, šla čez najnevarnejša mesta.« (Str. 20 in 36)

Zgornja odlomka pona-zarjata, kako zgodovinar Pe-ter Mikša v tej knjigi kratko in slikovito povzame zgodo-vino Triglava in v ospred-je postavi vlogo Jakoba Alja-ža v tej eminentni narodni zgodbi. Ko bi le imeli tudi danes še kaj takih ljudi, ki bi na svojo pobudo in na svoje stroške naredili kaj večjega v javno dobro. Pa ne le na Tri-glavu, tudi v drugih vrhun-skih zgodbah …

Nove knjige (406)

Triglav in Jakob Aljaž

Peter Mikša, Triglav in Jakob Aljaž, Viharnik, Ljubljana, 2017, 52 strani

Alenka Bole Vrabec

… pravilno Luthro-vo mesto Wittenberg. Iz Rothenburga na Tauberi, kjer sva bila v dveh obdobjih dvakrat dve noči Trubarju soseda, je moj Izbrani pred-lagal, da se potegneva še do Luthrovega Wittenberga. Od mesta prvega Trubarje-vega službovanja do srči-ke reformacije je od 435–514 kilometov, odvisno, ka-tero pot izbereš. V zadnjih dveh desetletjih, ko je toli-ko prenovljenega, si človek ne predstavlja, da je bilo to mesto nekajkrat skoraj po-rušeno, obnovljeno, spet v tolmunu vojnih viher, da so njegovo veličastno univer-zo v Luthrovem času pozne-je preselili in jo preuredili v

kasarno. Da je nekoč močno utrjeno mesto, 70 kilome-trov severovzhodno od Le-ipziga in 100 kilometrov ju-gozahodno od Berlina, dobi-lo mestne pravice leta 1293, mestni svet je zasedal prvič že 1317, dobra in v tedanjem svetu spoštovana univer-za pa ustanovljena 1502 ... Mesto, ki je imelo v Luthro-vem času 4500 in leta 1814 4727 prebivalcev, je začelo propadati v tridesetletni voj-ni, v njem je bila ena od Na-poleonovih garnizij s prib-ližno 60.000 vojaki, ki so jo seveda morali zvečine vzdr-ževati meščani. Luther, ki je leta 1517 v svojih 95 tezah, nabitih na cerkvena vrata, zavrnil kupčije z odpustki in terjal prenovo Cerkve, eden največjih učenjakov svoje-ga časa in njegov prijatelj Melanchthon, slikarja Cra-nacha, oče in sin, so oseb-nosti, ki v zdajšnjem času privabljajo množice. Mes-to je bilo večkrat bombar-dirano v obdobju nacizma, ko so v tovarni letalskih de-lov nečloveško garale tabo-riščnice iz KZ Ravensbrück, je životarilo za časa NDR … Zdaj ima po štetju decem-bra 2015 46.475 zadovoljnih prebivalcev in je ponosno na svojo novo univerzo in fun-dacijo 'Leucorea' – tako se je imenovala univerza nekoč. Luthrova hiša, v kateri je da-nes muzej, se ponaša s kar nekaj Luthrovimi predmeti in veliko količino listin, prav tako Melanchthonova hiša. Na dvoru Cranachove hiše, kjer je bilo 80 sob za učen-ce slikarstva!!!, je tudi gale-rija. Na ogled vabi na novo

posajeni Luthrov hrast, v Luthrovem parku pa je za-sajenih 270 dreves z vsega sveta … Tudi je se izdatno in dobro …

Bogat brokolijev narastek s krompirjem

Za 4–6 oseb potrebujemo: 850 g krompirja, 1 kg brokolija, sol, poper, 150 g kuhane šunke, 400 ml smetane, 200 g sira s plesnijo, 1–2 strta stroka česna, 4 žlice naribanega sira

Kalorijska bomba se pri-leže po dooolgem gozdnem sprehodu.

Krompir operemo in ga, ko zavre, kuhamo 20 minut. Nato ga rahlo ohladimo in olupimo.

Brokoli očistimo, odreže-mo stržen in narežemo na ploščke. Glavico razdelimo na cvetke. V malo vode 5 mi-nut dušimo ploščke stržena in nato dodamo še cvetke ter dušimo še 5 minut. Dobro odcedimo.

Brokoli in krompir, nare-zan na ploščke, zložimo v dobro namaščeno nepregor-no posodo in začinimo. Šun-ko obrežemo, če je mastna, narežemo jo na krpice in opečemo v ponvi. Sir nare-žemo na manjše koščke in ga skupaj s smetano in čes-nom dodamo k šunki, da nastane kremasta omaka, ki jo enakomerno razdelimo po zelenjavi, nato narastek posujemo s sirom. V pečici, ogreti na 200–210°, pečemo približno 25 minut, da se na-rastek zlato rjavo zapeče.

Ponudimo s hrustljavo ze-leno ali zeljnato solato.

Pa dober tek!

Wittenbergmizica,pogrni se

Alenka Brun

Začetki ansambla Trgovci segajo v leto 1962 in od takrat do danes je pri Trgovcih

igralo približno petdeset glasbenikov.

Vinko razloži: »Na začet-ku smo bili trio. Jaz sem igral kitaro, leto dni kasneje pa smo že postali kvintet. Dodali smo trobento, dobili še drugega kitarista in klarinetista. V tej zasedbi smo igrali devet let, leta 1974 pa so se v  ansamblu začele prve opaznejše spre-membe. Klaviature je takrat igral Marjan Pangus, basov-sko kitaro danes že pokojni Darko Ogrin, kitaro Renato Verlič in kasneje Vinko Bene-dik, Tone Novljan je bil na bobnih in klarinetu, jaz sem igral trobento in pel. Ansam-bel je imel sedež v Zalogu in bili smo prvi, ki smo začeli z mladinskimi plesi na doma-čem terenu. Sledilo je Prim-skovo v Kranju, začele so pri-hajati ponudbe tudi za druge glasbene odre.«

Tudi svoj vrhunec so Trgo-vci doživeli leta 1974. Nam-reč, v tistem času je bilo dru-gače in takrat je bil Zalog pra-vzaprav središče kulturne-ga dogajanja v občini Kranj. »Imeli smo mladinske ple-se. Vsako soboto ali nedel-jo, če ni bilo plesov, so upri-zarjali gledališke igre. Moč-na sta bila dva pevska zbora ...,« se spominja Vinko.

Trgovci so potem v svoje vrste okoli leta 1980 dobi-li pevko. Pri njih je začela peti komaj 17-letna Romana Krajnčan, takrat še Romana Ogrin.

Ansambel je na glasbe-nem odru na Primskovem zadnjič nastopil leta 1982. Sledile  so zamenjave. Vin-ko nadaljuje, da so bili to časi, ko sta bila prepozna-vna Modrina in ansam-bel Sibila in so tudi naro-dno-zabavni Trgovci igrali veliko zabavne glasbe: »Bili smo ansambel s precejšnim poudarkom na zabavni glas-bi. Nastopali smo tudi v  loš-kem hotelu Transturist pa v Boru v Preddvoru, a veli-ko je bilo pesmi, ki smo jih

lahko igrali na mladinskem plesu, na omenjenih odrih pa niso prišle v poštev. Veči-na članov je želela nadalje-vati v tej smeri, kar bi nas potem peljalo v popolnoma drug glasbeni žanr – in tako smo se razšli.«

Od leta 1974 do prvih zamenjav so imeli Trgovci od 150 do 160 nastopov let-no. Igrali so na številnih sin-dikalnih zabavah, obletni-cah velikih podjetij, katerih imen se danes le še spomin-jamo – kot je bila na primer Kokra Kranj, pa tudi v tuji-ni. »Življenje z glasbo in ob glasbi je odlično, a tudi zelo naporno; sploh če imaš dru-žino,« doda Vinko in se spo-mni, kako so leta 1974 prvič

nastopili v Švici, kjer so igra-li Hanni Wenzel, ki je takrat postala svetovna prvakinja v slalomu; pa kako so nasto-pili pred prvim predsedni-kom Liechtensteina ... »Veli-ko smo igrali izseljencem v Nemčiji, nastopali v Franci-ji, igrali na Slovenskem ple-su v Celovcu … Udeleževali smo se tudi Ptujskega festi-vala.«

Ko so se razšli, so ustano-vili narodno-zabavni ansam-bel Lipa. Zgodba je šla neka-ko takole: Vinko je pomagal peti pri Krvavškem kvintetu, ko je njihov vodja in harmo-nikar prenehal igrati. Preo-stali pa so se dogovorili, da dobijo novega harmonikar-ja – to je bil Milan Capuder

PRAZNOVALI BODO PRIHODNJE LETONa Krvavcu in Cerkljanska fara, pravzaprav himna Cerkelj, sta zelo priljubljeni pesmi gorenjskega ansambla Trgovci, ki letos praznuje že petinpetdesetletnico delovanja. Vodja ansambla Vinko Janežič ponosno pove, da je minilo že štirinajst let, odkar so posneli Cerkljansko faro, a jo ljudje še vedno prepoznajo in jim je pesem ljuba.

Ansambel Trgovci

– in si nadeli novo ime: Lipa. Vodenje je prevzel Vinko. Ansambel je v letih med 1977 in 1982 posnel dvajset pesmi za arhiv Radia Lju-bljana, dobil zlatega orfeja na Ptujskem festivalu, v Šte-verjanu so leta 1979 zmaga-li. V tej zasedbi so razmiš-ljali, da bi kaj posneli, zabe-ležili na tonski trak, med-tem ko Trgovci do leta 2003 niso posneli nič, saj so v tis-tem času imeli toliko nasto-pov, da o snemanjih in stu-diu sploh niso imeli časa razmišljati. »Čeprav se dob-ro spominjam: bila je vese-lica v Stražišču, ko je do mene pristopil možakar in me povprašal, čigave so pes-mi, ki jih igramo. Odgovo-ril sem mu, da moje oziro-ma od Trgovcev. Vprašal me je, ali bi kaj posneli, pa sem odgovoril, da trenutno za to nimamo časa,« pripovedu-je Vinko in se nasmehne. »Sploh se nisem niti poza-nimal, kdo je bil človek, ki me je ogovoril. Kasneje se je izkazalo, da je bil to Tomaž Tozon, ki je bil potem direk-tor kasetne produkcije RTV Ljubljana, pel pa je tudi pri Slovenskem oktetu.«

Potem je prišel čas, ko so se Trgovci ponovno zbrali v stari zasedbi in se odločili, da bi vseeno kaj premakni-li na tem področju.

Vinko je prvo pesem Vrni-tev napisal, ko se je vrnil s služenja vojaškega roka leta 1966. Zelo popularna je bila tudi Prevarana v lju-bezni. »Fantje so jo peli kot

podoknico dekletom.« Kas-neje so nastale še  Cerkljan-ska fara in Na Krvavcu, Borš-tnikova vrnitev, Pod Jenkovo lipo ... Slednje tri pa že naj-dete na njihovi zadnji, dru-gi zgoščenki, na kateri je 13 pesmi, zgoščenka pa nosi naslov Pod Krvavcem sem doma.

»Verjetno do tretje zgoš-čenke ne bo prišlo,« meni Janežič, saj letos mineva 55 let, odkar je ansambel Trgo-vci začel s svojim delovan-jem. S sedanjo zasedbo, v kateri igra harmoniko Dar-ko Kovač, kitaro Iztok Pro-senc, poje Bernarda Pro-senc, bariton in bas kitaro so zaupali Bojanu Batiču, kla-rinet igra Tone Novljan, tro-benta in petje pa sta še ved-no domena Vinka Janežiča, tudi vodje ansambla, so si nekako naredili načrt nasto-panj, a od večjih odrov mor-da le v kombinaciji z drugi-mi nastopajočimi. Se pa fan-tje in dekle radi odzovejo na povabilo, ko zaigrajo upoko-jencem, na kakšni obletnici pesem ali dve.

Pravzaprav pa se bodo hkrati s praznovanjem 55-letnice delovanja ansam-bla poslovili od aktivnega glasbenega delovanja. Praz-novanj načrtujejo več: med drugim želijo nastopiti v Borštnikovi hiši v Cerkljah, saj se jim prostor zdi zelo primeren za koncert; zaba-vo za rojstni dan pa upajo, da bodo izpeljali v domačem Zalogu, in sicer prihodnje leto prvega maja.

Mladinski kulturni center Pri Rdeči ostrigi v Škofji Loki danes zvečer od 19. ure dalje pripravlja tako imenovani Novembeerfest, dogodek za pivske sladokusce. Zlasti je dogodek namenjen vsem, ki radi okušajo različne vrste piva in so starejši od šestnajst let. Vsak radovedni pivec bo namreč imel možnost preizkusiti širok nabor piv, izdel-ke neodvisnih domačih pivovarn. V nasprotnem primeru – da vam ni ravno do piva – alternativ ne bo manjkalo. Pripravljajo tudi pivske igre, kjer bodo pa lahko sodelovali starejši od osemnajst let. Z dogajanja ne boste odšli lačni, saj bodo za polne želodčke poskrbeli s hamburgerji in prigrizki. Zvok pa bosta ustvarjala DJ-a Ivanhoe in Feentz.

Novembrski »oktoberfest« v loški Ostrigi

V radovljiški Linhartovi dvorani bodo 6. novembra nasto-pili Jahači revolucije. Njihov začetek sega v prvo polovico letošnjega leta. V začetku leta 2017 sta namreč Boštjan Soklič in Andrej Kokot začela snovati novo glasbeno scensko zgodbo Pesmi nove pravde; pritegnila pa sta še Vida Sarka. Po melodijah je njihov program pretežno zasnovan na znanih napevih slavne narodnoosvobodilne zgodovine, besedila so primerna pretežno današnjemu času, nekaj pesmi je ostalo originalnih, nekaj pa je pov-sem avtorskih, ki so jih napisali člani omenjene zasedbe. Standardni napevi so največkrat predelani v sodobnejše glasbene oblike. Kako zvenijo v živo, pa lahko sami preve-rite v ponedeljek zvečer, ob 20. uri.

Koncert Jahačev revolucije

Janez Kuhar

Osmi a in b raz-red je konča-lo 42 uče nk in učencev; jubi-lejnega sreča-

nja, ki je bilo sredi oktobra na Domačiji Vodnik v Ader-gasu, pa se je udeležilo 30 sošolk in sošolcev. Veseli so bili, da se je praznovanja ude-ležil tudi Milan Ažman, uči-telj zgodovine. Do sedaj so imeli dve srečanji: za dvaj-seto in trideseto obletnico. Bili so srečna generacija, ki so se sredi šolskega leta pre-selili v novo šolo in so poma-gali pri prenosu dokumentov in arhiva iz stare v novo šolo. Prisotne je tokrat nagovori-la ena od soorganizatorjev srečanja Anica Stare: » Pet-deset let je od takrat, ko šol-ski zvonec v Cerkljah za nas pozvonil je zadnjikrat. Saj smo komaj čakali, da smo se lahko razbežali in stopili vsak na svojo pot, novo življenje in srečo iskat! Na vse strani smo se razkropili in skoraj nikoli več vsi skupaj dobili!«

Najdlje se je pripeljala na srečanje Marica Knafel

Nardin iz Kresnic pri Litiji. Srečanja se je udeležil tudi Marko Bolka, Koroščev, ki je že 40 let na invalidskem vozičku. Kljub hudi življenj-ski usodi je ostal optimisti-čen. Rad ima tudi dobro dru-žbo. Pozdrave pa so poslali sošolcu Janku Močniku, ki se zaradi bolezni ni mogel udeležiti srečanja. Sedaj živi v Domu starejših v Radljah

ob Dravi. Slavljence je poz-dravil tudi cerkljanski župan Franc Čebulj. Zelo zadovolj-na, da so se zbrali skoraj vsi, je bila že omenjena Anica Stare, pri organizaciji pa sta ji aktivno pomagala Filip Fran-tar in Lojzka Mrgole. Sošol-ke in sošolci so prinesli spo-minska darila in jih izmenja-li z žrebanjem, sošolki Albi-na Kuralt in Vera Kopitar pa

sta presenetili še s spomin-skim darilom za vse udele-žence srečanja. To je poteka-lo v sproščenem vzdušju in ob prijetni glasbi, za kar sta poskrbela Franci Osterman in Vinko Vertnik z igranjem na diatonično harmoniko. Oživeli so spomini iz šolskih dni, ki so polepšali družen-je. Sklenili so, da se ponov no srečajo čez pet let.

PRISRČNO SREČANJE Letos je minilo petdeset let, odkar so učenci v šolskem letu 1966/67 polni upanja, želja in radovednosti prvi zapustili osnovnošolske klopi nove osnovne šole v Cerkljah. Po šoli so šli vsak po svoji poti v življenje.

24

HOROSKOP, PRAZNOVANJA

PETEK_03. 11. 2017

HOROSKOPTANJA IN MARICA

Lahko se udeležite tečaja vedeževanja. Naročniki Gorenjskega glasa izkoristite popust v višini 10 %. Za več informacij čim prej pokličite Tanjo na tel. št.: 040 514 975

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilo ne v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravila P. F.

TEŽJI SUDOKU

Rešitev:

sudoku_LAZJI_17_88NALOGA

1 8 2 4 39 6 2

7 8 3 14 1 3 6

2 9 4 55 1 2 8

3 9 7 48 3 5

6 7 2 5 9

sudoku_LAZJI_17_88

REŠITEV

1 6 5 8 7 2 4 9 33 9 4 6 5 1 8 2 77 2 8 4 3 9 1 6 54 7 9 5 1 8 2 3 68 3 2 9 6 4 5 7 15 1 6 3 2 7 9 4 82 5 3 1 9 6 7 8 49 8 1 7 4 3 6 5 26 4 7 2 8 5 3 1 9

sudoku_LAZJI_17_88NALOGA

18243962

78314136

29455128

3974835

67259

sudoku_LAZJI_17_88

REŠITEV

165872493394651827728439165479518236832964571516327948253196784981743652647285319

sudoku_TEŽJI_17_88NALOGA

5 2 89 5 3 26 9 4

5 7 6 29 8

8 5 9 62 8 7

1 3 6 82 1

sudoku_TEŽJI_17_88

REŠITEV

5 3 2 4 8 7 9 1 69 4 1 6 5 3 8 7 26 8 7 9 1 2 3 4 54 5 3 8 7 6 2 9 17 9 6 2 3 1 5 8 42 1 8 5 9 4 7 6 33 2 9 1 4 8 6 5 71 7 5 3 6 9 4 2 88 6 4 7 2 5 1 3 9

sudoku_TEŽJI_17_88NALOGA

5289532694

576298

8596287

136821

sudoku_TEŽJI_17_88

REŠITEV

532487916941653872687912345453876291796231584218594763329148657175369428864725139

Rešitev:

LAŽJI SUDOKUTA JE DOBRA

Pokopal jih jeAvtobus, v njem sedi vlada in še nekaj politikov, pelje po podeželski cesti in v nesrečnem trenutku zapelje v jarek. Kmet Lojze vse to opazuje, in ko se vozilo končno ustavi, hiti pogledat, kaj se je zgodilo.Čez dva dni mimo pripelje policaj, zagleda prevrnjen avtobus in vpraša kmeta: »To je avtobus z našo vlado. Kje pa so vsi?«»Pokopal sem jih.«»Kaj so vsi mrtvi?«»Eni so bili, drugi so trdili, da niso, ampak saj veste, kako je. Kdo pa danes še verjame politikom?«

Striženje ali britje? Gre Gorenjec k frizerju in vpraša:»Mojster, kolk' je striženje?«»Deset evrov.« »Kaj pa britje?«»Pet evrov.«»Dobr', potem mi pa obrij glavo!«

Tudi na ženo je mislil V znan portoroški hotel pride moški z lepo mlado žensko, naroči sobo in steklenico šampanjca, ki naj ga dostavijo v njuno sobo.Receptor ga vpraša: »Želite še kaj za soprogo?«»Oh, ja ... Še eno razglednico z znamko, prosim.«

Čez dve leti Moški sedi v dnevni sobi in gleda televizijo, ko na tleh opazi polža. Pobere ga in ga vrže skozi okno dnevne sobe. Čez dve leti in pol zazvoni hišni zvonec. Možakar odpre vrata in na tleh zagleda polža. Ta ga vpraša: »In zakaj si me vrgel ven?«

Jubilejnega srečanja se je udeležilo trideset sošolk in sošolcev, med njimi tudi profesor zgodovine Milan Ažman (v prvi vrsti tretji z leve). / Foto: Janez Kuhar

Oven (21. 3.–21. 4.) Za vami so težki dnevi, zato si boste privoščili odmor in prav nikomur ne boste dovolili, da vas zmoti. Naredili si boste nove načrte, ki so potrebni, če hočete spremeni-ti vse tisto, kar si želite. Glede ljubezni pričakujte dobre spremembe.

Bik (22. 4.–20. 5.)Vse premalo pozornosti ste posvečali temu, kaj resnično pomeni prijateljstvo. Tista prava opora ali samo iskrene besede in preprost objem nekoga, ki mu je dejansko mar. Postavljeni boste pred odločitev, glejte le, da poslušate srce.

Dvojčka (21. 5.–21. 6.)Ni ga dvojčkov, ki bi ohranili ravnovesje dalj časa. Je dan, ko čisto vse poteka po pravi tirnici in ste tako veseli, da ne veste, kam bi z energijo. In je drugi dan, ko ni večjega reveža od vas in ni človeka, ki bi vam lahko pomagal. Nikar!

Rak (22. 6.–22. 7.)Na različne načine boste poskušali drugim, predvsem pa sami sebi dokazati, da ste sam svoj človek. Da se sami odločate in spreminjate smer poti, kakor se vam zdi naj-bolje. Poguma ne bo zmanjkalo, kar je najvažnejše. Denar pride.

Lev (23. 7.–23. 8.)Imeli boste občutek, da se nikamor ne premaknete, ne glede na to, koliko truda vložite. To je le posledica vaše utrujenosti, saj ste se izčrpali in si to težko priznate. Nekaj dni oddiha in nekaj časa samo zase vse spremeni.

Devica (24. 8.–23. 9.)Pred vami je obdobje, ko boste večino prostega časa posvetili sebi in se ukvarjali s stvarmi, ki vas veselijo in notranje napolnijo. Strah vas je, da ne boste zmogli pre-magati ovir, in veliko je povezano s financami, a vse bo v redu.

Tehtnica (24. 9.–23. 10.) Zelo previdni boste pri nasvetih. Ne morete pozabiti, da ste bili zaradi tega že večkrat opečeni. Osamljeno se boste počutili toliko časa, dokler boste to sami hoteli. Vedno ni dovolj samo stik z naravo, potrebni so tudi ljudje okoli nas.

Škorpijon (24. 10.–22. 11.)Vse stvari se vam bodo odvile tako, da boste zadovolj-ni. Res ne čez noč, a v pravem trenutku – in nič ne bo zamujenega. V domačem okolju ne bi bilo slabo, če se včasih umaknete, saj bodo tako drugi spoznali vašo pravo vrednost.

Strelec (23. 11.–21. 12.)Razni virusi so vas zadnje čase dobesedno prisilili k počit-ku. Veliko ste in še premišljujte, zakaj vam je vsega tega treba. Je že tako, da kadar sami ne prepoznamo znakov in se umirimo, nas ustavi vesolje in poskrbi za počitek.

Kozorog (22. 12.–20. 1.)Ko že globoko zadihate in ste prepričani, da prav nič ne more iti narobe, se pojavi zid. Zid, ki vas spravi v dvome in v trenutku vse, kar je bilo prej svetlo, postane temno. Vsak dan prinese kaj novega in samo od vas je odvisno, kako se odločite.

Vodnar (21. 1.–19. 2.) Že večkrat ste morali preložiti potovanje, tokrat pa bo končno šlo vse po načrtu. Drugo okolje vam prinese lepe spremembe, ki jih niti v sanjah ne morete pričakovati. Odstranijo se vse stare blokade, ki so vas ovirale pri sreči.

Ribi (20. 2.–20. 3.)Prav kmalu se bodo začeli uresničevati vaši upi in stare želje. Ravno takrat, ko boste že skoraj dvignili roke, se vam nasmehne sreča. Neravnovesje boste občutili tako poslovno kot v domačem okolju, vendar to kmalu mine. Pojdite v družbo.

25

NAGRADNA KRIŽANKA

PETEK_03. 11. 2017

• 080 23 64

• www.modrijan.si

• prodaja@modrijan.si

• Modrijanova knjigarna Škofja Loka

• od 22. do 26. 11. na Slovenskem knjižnem sejmu

Videti taborišče je strašno, in noben človek na svetu ne bi smel poznati taborišč. Taboriščne izkušnje so

v celoti negativne, do zadnje minute. Človek se samo poslabša. In ne more biti drugače. V taborišču je

veliko takega, česar človek ne bi smel videti. Ampak videti dno življenja še ni najstrašnejše. Najstrašnejše

je, ko človek začne – za zmeraj – čutiti to dno v lastnem življenju, ko si etična merila izposoja

iz taboriščnih izkušenj./…/

»Jaz,« in njegov glas je bil miren in počasen, »bi bil rad okleščenec. Človeški okleščenec, razumete, brez

rok, brez nog. Tedaj bi našel v sebi moči, da bi jim pljunil v ksiht za vse, kar počnejo z nami.«

ISBN 978-961-241-503-7

9 7 8 9 6 1 2 4 1 5 0 3 7

Prevod Lijana Dejak in Drago Bajt Spremna beseda Drago Bajt

Ni mi do tega, da bi se ljudje spominjali mojih baletov: od njih ne obstaja nič, če niso plesani. Njihovo morebitno

preživetje pri nekaterih gledalcih je tako naključno kot preživetje predinkovskih razvalin v Machu Picchuju.

Raje vidim, da se spominjajo emocij‚ ki so jih baleti zbudili v njih, in jim ostanejo zvesti.

Nas

lovn

ica:

Mau

rice B

éjar

t pon

azar

ja p

ozo

za b

alet

Naš

Fau

st (1

7. d

ecem

bra 1

975

v bru

seljs

kem

Théâ

tru

Roy

al d

e la M

onna

ie).

Foto

: LID

O/S

IPA

.O

vite

k: P

osve

titev

pom

ladi

v iz

vedb

i Béj

art B

alle

ta L

ausa

nne.

Foto

: Fra

ncett

e Lev

ieux

.

ISBN 978-961-241-697-3

9 7 8 9 6 1 2 4 1 6 9 7 3

N E I Z P R O S N A M O Č S L I K

Prevod in spremna besedaAnuša Trunkelj

Steven Bach

L E N IR I E F E N S T A H L

In Herodot z otroško vnemo in navdušenjem spoznava svoje svetove. Njegovo najpomembnejše odkritje je, da je svetov več. In da je vsak drugačen.

In da je vsak pomemben.

In da jih je treba spoznati, kajti ti drugi svetovi, druge kulture so zrcala, v katerih uzremo sami sebe in svojo kulturo. Po njihovi zaslugi bolje razumemo

sami sebe, ker bržčas ne moremo opredeliti svoje identitete, če je ne soočimo z drugimi.

Zato se bo Herodot, ko bo odkril kulturo drugih kot ogledalo, v katerem lahko vidimo sami sebe,

da bi mogli sami sebe bolje razumeti, vsako jutro, neugnano, znova in znova odpravil na svoje

potovanje.

ISBN 978-961-241-390-3

9 7 8 9 6 1 2 4 1 3 9 0 3

Prevod in spremna beseda Nikolaj Jež

herodot scitni 6indd.indd 1 12/17/09 3:31:16 PM

Priznam, da ne verjamem v čas. Ko letečo preprogo odrabim, jo rad zvijem, tako da del vzorca prekrije

drugega. Obiskovalci naj se kar spotaknejo. In v brezčasnosti – v naključno izbrani pokrajini – še najbolj uživam, ko stojim med redkimi metulji in rastlinami, na katerih se hranijo. To je ekstaza,

in za ekstazo je nekaj, kar je težko pojasniti. Podobno je hipnemu vakuumu, v katerega drvi vse, kar ljubim.

Občutek enosti s soncem in kamnom. Vztrepet hvaležnosti do tistih, ki so za to zaslužni –

do kontrapunktičnega duha človeške usode ali do prijaznih prikazni, ki ustrežejo

srečnemu smrtniku.

ISBN 978-961-241-470-2

9 7 8 9 6 1 2 4 1 4 7 0 2

Prevod in spremna beseda Breda Biščak

Vladimir Nabokov

Vladimir

Nabokov

GOVORI, SPOMIN

GO

VORI, SPO

MIN

Barvasta spirala v stekleni kroglici, tako vidim svoje življenje.

Premlajena avtobiografija

Slovo zbirke Poteze in velika razprodaja

izbranih knjig

Ponudba velja do odprodaje zalog oziroma najpozneje do 31. januarja 2018.

Vse od 3 do 16 €

1. nagrada: Andrej Inkret: In stoletje bo zardelo. Kocbek, življenje in delo

2. nagrada: Nikolaus Harnoncourt: Toni so vzvišene besede: Pogovori o romantični glasbi

3. nagrada: Ernest Renan: Jezusovo življenje

Re šit ve kri žan ke (ges lo, se stav lje no iz črk z ošte vil če­nih polj in vpi sa no v ku pon iz kri žan ke) po šlji te do srede, 15. novembra 2017, na Go renj ski glas, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj. Rešitve lah ko od da te tudi v na bi ral nik Go renj­ske ga gla sa pred po slov no stav bo na Ble i we i so vi ce sti 4.

MO

DR

IJA

N Z

ALO

ŽB

A D

.O.O

., P

OLJ

AN

SK

A C

ES

TA 1

5, L

JUB

LJA

NA

26

DRUŽABNA KRONIKA

PETEK_03. 11. 2017

Po desetih mesecih zveze sta se razšla pevca Selena Gomez (25) in The Weeknd (27). To menda nima nobene zveze z njenim obnovljenim prijatelj-stvom z Justinom Bieberjem.

Že nekaj mesecev imata vzpone in padce v zvezi. On je odšel na turnejo, ona pa je zaradi lastnega dela ostala v New Yorku. Ni jima bilo lahko, kljub temu da se je Sele-na vedno udeležila njegovih šovov. Zaenkrat sta končala, vendar ostajata v stikih, je za People povedal vir blizu nek-danjemu paru.

Razšla sta se Selena Gomez in The Weeknd

Dvakrat z oskarjem nagrajeni igralec Kevin Spacey (58) je po obtožbah spol-nega nadlegovanja igralca Anthonyja Rappa obžaloval dejanje, ki se ga, kot pravi, sicer ne spomni, in oznanil, da je homoseksualec. Spacey naj bi Rappa pri

komaj štirinajstih letih skušal zapeljati v hotelski sobi. Neprimernega vedenja sta ga obtožila še igralec Roberto Cavazo in filmski ustvarjalec Tony Montana. Spacey se je že prijavil na zdravljenje ter se javno opravičil.

Kevin Spacey priznal, da je gej

Ob petindvajseti obletnici nastanka bodo posneli nada-ljevanje enega najbolj dobič-konosnih animiranih filmov, Levjega kralja. Znana je igral-ska zasedba, v kateri bo tudi

Beyonce (35), ki bo posodila svoj glas Nali. Pridružila se bo glavni zasedbi Donaldu Gloverju, Chiwetelu Ejioforju in Jamesu Earlu Jonesu. Težko pričakovani animirani film bo izšel poleti 2019. Levji kralj je državno blagajno obogatil za 987 milijonov dolarjev. Bo tudi drugi del tako uspešen?

Tudi Beyonce v novem Levjem kralju

Britanski igralec Eddie Redmayne (35) in njegova soproga  Hannah Bagshawe pričakujeta drugega otroka. Par, ki se je poročil leta 2014, ima skupaj že enoletno Iris Mary, ki se je rodila junija lani. Na to vlogo te ne more pripraviti nihče. Poslu-

šaš starševske nasvete, ko pa to doživiš sam, se ti zdi, kot da o tem še nisi slišal besede, je po rojstvu hčerke povedal Eddie.

Oskarjevec Eddie Redmayne bo spet očka

VRTIMO GLOBUS

Jože Košnjek

Jože Milčinovič, ki je bil več kot deset let župnik na Jesenicah, sedaj pa že dvajset let vodi Župnijo Kočev-

ska Reka in je v letošnjem velikonočnem pogovoru za Gorenjski glas tako dožive-to pripovedoval o kočevski pokrajini in njenih ljudeh, je glavni »krivec« za četrt-kov izlet Gorenjskega glasa v te kraje. Naša prva postaja je bila Ribnica, središče kro-šnjarstva in domače obrti, skratka suhe robe. V Roko-delskem centru, ki je urejen v nekdanji grajski pristavi nasproti spominskega parka znanih Ribničanov, so Bar-bara Koblar, Tina Zajc-Zver,

Jože Belaj in Dušanka Češa-rek pripovedovali o mojstrih izdelovanja lesenega kme-čkega orodja, ret in rešet, žlic in zobotrebcev ter lon-čenih izdelkov. Ribničanom je celo dunajska oblast dovo-lila, da so smeli krošnjariti po deželi in prodajati svoje izdelke.

Skozi kočevske gozdove, ki so se v zadnjih petdesetih letih hudo zajedli v obdelo-valno zemljo in dali zavetje vedno bolj nadležni divjadi, zlasti medvedom in volko-vom, smo se mimo Grčaric in Gotenice peljali do Kočev-ske Reke. To so kraji, ki jih je v petdesetih letih pretekle-ga stoletja tedanja slovenska oblast zaprla in jih prikrajša-la za gmotni in duhovni raz-voj.

V cerkvi Janeza Krstni-ka, v kombinirani leseni in kamniti mojstrovini arhitek-ta Janeza Gomboca in kipar-ja Staneta Jarma, ki je bila posvečena junija leta 1999, nam je župnik Jože pred-stavil zgodovino Kočevske-ga, njenih prebivalcev, tako redkih domačinov kot pri-seljencev iz Koroške, Nem-čije in Tirolske v sredini 14. stoletja. To so bili Kočevski Nemci, ki so v težkih razme-rah živeli v 177 vaseh. Po raz-padu habsburške monarhije so se zanje začeli težki časi. Še posebno po letu 1941, ko jih je Hitler skupaj nekaj več kot 11 tisoč pregnal v Posa-vje na domove trideset tisoč Slovencev, ki so bili izgna-ni v nemška taborišča, Ita-lijani pa so njihove domove

na Kočevskem požgali. Na Kočevskem so ostali le red-ki. Nova slovenska oblast tudi do Cerkve ni bila pri-zanesljiva. Od 128 cerkva so jih 95 porušili. Zadnjo leta 1956. Nekatere so bile zgra-jene na novo.

Po kosilu ob Kočevskem jezeru, ki je nastalo po zali-tju dnevnega kopa tamkajš-njega rudnika, smo si ogle-dali še veliko v nemškem slogu zgrajeno župnijsko cerkev v Kočevju, postavlje-no ob reki Rinži, in Šeškov dom, kjer je bil med drugo svetovno vojno Zbor odpos-lancev slovenskega naroda, sedaj pa je v njem muzej. Po njem nas je vodila Moj-ca Slapar, rojakinja iz Loma pod Storžičem. Kako maj-hen je svet!

NA RIBNIŠKO IN KOČEVSKOTopel sončen dan je še polepšal naše potepanje po Ribnici, Kočevski Reki in Kočevju, po krajih z burno preteklostjo. Izvedeli smo ogromno zanimivega in srečali rojakinjo iz Loma pod Storžičem.

Na izletu sta se srečala nekdanja igralca namiznega tenisa Marijan Ahačič in Vinko Marušič. Med drugim sta igrala tudi v dvorani Šeškovega doma v Kočevju. / Foto: Grega Flajnik

Župnik Jože Milčinovič, po rodu Belokranjec, župnikoval je tudi na Jesenicah, želi biti enak med enakimi in deliti usodo in radosti tamkajšnjih ljudi. / Foto: Grega Flajnik

Ani in Marjan Perčič, Leon Suhadolnik, Stane Novak in Dragica ter Jože Krek v senci stoletnega oreha v Kočevski Reki

Nasmejani Ana Frlic in Julijana Stržinar pred cerkvijo v Kočevski Reki za mogočno mizo, izdelano leta 1996

Med ogledom Rokodelskega centra v Ribnici / Foto: Grega Flajnik Po kočevskem muzeju je izletnike vodila Mojca Slapar.

Noč čarovnic je priljubljena tudi v Sloveniji. A zadnja leta na takšnih in drugačnih čarovniških zabavah vse redkeje srečamo like čarovnic iz pravljic ali pa tiste malce bolj grozljive. Večino najbolj navdušujejo živi mrtveci ter drugi podobni liki iz priljubljenih ameriških televizijskih serij in nadaljevank. Med njimi najdemo tudi gorenjska dekleta. / Foto: Primož Pičulin

Foto

: Gre

ga F

lajn

ik

Foto

: Gre

ga F

lajn

ik

Fot

o: G

rega

Fla

jnik

27Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

Janez Kuhar

Dvorje – Triintrideset let je že, odkar je Lado Rupar po­sadil tri sadike kivija, ki so prvič obrodile čez štiri leta. »Če vam kivi še četrto leto ne obrodi, ga odstranite ali ce­pite. Pravilno je treba delati z njim, še najpomembnejše je pravilno obrezovanje. Ko bo odpadlo listje, ga bom pore­zal, čez zimo bo drevo poči­valo, nizke temperature lepo prenese. Rodni so samo prvi štirje zalistniki, ostali naprej samo podivjajo, te pa obre­žem večkrat letno,« je dejal iz izkušenj in dodal: »Kivi je odporen in nima naravnega sovražnika, o kakršnemko­li škropljenju ni govora. Na splošno ima rad bolj mokra tla, morda je tudi zaradi tega letos tako dobro obrodil. Od­ločili smo se, da bomo del le­tošnjega pridelka razdelili sorodnikom in prijateljem.«

»V času obiranja morajo biti plodovi kivija še trdi, v hladni, zračni, a ne presuhi

kleti bodo počasi dozorevali, tako da jih lahko uživamo čez vso zimo. Ne smemo jih skla­diščiti v bližini jabolk, lahko pa jih po nekaj položimo med jabolka, ko jih želimo jesti, da

se zmehčajo,« pavi Lado Ru­par in poudarja, da kosmati sadeži niso samo lepi na po­gled, ko se zmehčajo, ampak so tudi okusno sladki in pol­ni vitaminov.

Ugodna lega njihove hiše pod Dvorjanskim hribom omogoča rast tudi drugim rastlinam, poleg kivija uspe­vajo tudi kaki, fige in man­darine.

Kivi jim je bogato obrodilRuparjevi iz Dvorij pri Cerkljah so letos nabrali več kot šestdeset kilogramov kivija.

Marinka in Lado Rupar iz Dvorij sta zadovoljna ob letošnji letini kivija.

Ana Šubic

Železniki – V Galeriji Mu­zeja Železniki se s svojimi izdelki predstavljajo upo­rabniki škofjeloške enote Varstveno delovnega cen­tra (VDC) Kranj. Razstava z naslovom Varstveno de­lovni center se predstavi, ki so jo odprli minuli petek, prikazuje predvsem gline­ne izdelke, ki so jih ustva­rili pod mentorstvom Du­šana Mohoriča. Na ogled je tako okrasna kot tudi upo­rabna keramika: krožniki,

posode, figurice ... Odpr­tje sta z nastopom oboga­tila uporabnika Stanka Ku­har, ki je zaigrala na elek­trične klaviature, in Primož Štibelj z opisom postop­ka izdelave glinenih izdel­kov. Razstava, ki bo odpr­ta do 27. novembra, ni pro­dajna, so pa nekateri izdel­ki uporabnikov škofjeloške enote VDC na voljo v Turi­stično informacijskem cen­tru v Muzeju Železniki, kjer naj bi po koncu razstave po­nudbo dopolnili tudi z raz­stavnim programom.

Varstveno delovni center se predstavi

Foto

: Sim

on B

ened

ičič

28 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

KINOSPORED

Srčno napisana zgodba iz domačih krajev Literarni prvenec Marijana Peternelja

244 strani, mehka vezava, cena 15 evrov.Knjigo prodajamo na Gorenjskem glasu, Bleiweisova 4 v Kranju. Za dostavo po pošti jo naročite po telefonu: 04/201 42 41 ali na elektronski naslov: narocnine@g-glas.si; poštnina se zaračunava po ceniku Pošte Slovenije.

Želimo vam prijetno branje

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ

Petek, 3. novembra19.30 Matjaž Zupančič: PESMI ŽIVIH MRTVECEV (v dvorani PGK)20.00 Asher Kravitz: JUDOVSKI PES (v Stolpu Škrlovec)

Sobota, 4. novembra10.00 Lea Menard: TROBLA IN KLJUČ (matineja)19.30 Matjaž Zupančič: PESMI ŽIVIH MRTVECEV (v dvorani PGK)20.00 Asher Kravitz: JUDOVSKI PES (v Stolpu Škrlovec)

GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE

Nedelja, 5. novembra19.30 Alenka Bole Vrabec: PR HOLZER (gostovanje v Kranjski Gori)

GLEDALIŠKI SPORED

KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)

Sobota, 4. 11.20.45 POREDNE MAME 2: BOŽIČ18.50, 21.10 THOR: RAGNAROK17.30, 19.35, 21.15 ŽAGA 819.10 PREBUJANJA15.50 MILICE 213.30, 15.15, 17.00 VESELA POŠASTNA DRUŽINA, sinhro.14.00 MOJ MALI PONI: FILM, sinhro.13.15, 14.50, 16.25, 18.00 KOŠARKAR NAJ BO

CINEPLEXX, TUŠ, KRANJ

Sobota, 4. 11.13.45, 15.50, 18.00, 20.10, 22.20 POREDNE MAME 2: BOŽIČ16.20, 18.10 THOR: RAGNAROK20.00 THOR: RAGNAROK, 3D18.50, 20.40, 22.35 ŽAGA 8

18.15 PREBUJANJA13.30, 15.30, 17.30 VESELA POŠASTNA DRUŽINA, sinhro.16.05, 22.30 GEOVIHAR19.30, 21.30 SREČEN SMRTNI DAN20.50 SNEŽAK14.10, 16.10 MOJ MALI PONI: FILM, sinhro.14.15 TRD OREH 2, sinhro.14.30 JAZ, BARABA 3, sinhro.

KINO SORA, ŠKOFJA LOKA

Petek, 3. 11.20.00 DRUŽINICA

Sobota, 4. 11., in nedelja, 5. 11.18.00 VESELA POŠASTNA DRUŽINA, sinhro.20.00 DRUŽINICA

Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.

Maša Likosar

Tržič – Agencija Casting sis-ters, ki jo vodita Katja Golob in Alenka Krč, sta na avdicijo povabili ljudi vseh starostnih profilov. Z avdicijo so na-mreč iskali ljudi, ki bodo v fil-mu igrali poštarja, policista, varnostnika, mlade, ki se za-bavajo. Ker za film potrebuje-jo veliko statistov, so bili vese-li vsakega, ki se je odzval po-vabilu, med njimi je bilo tudi kar nekaj amaterskih igral-cev. Pred kamero so se mora-li predstaviti, pokazati jezen, zasanjan in vesel obraz, ove-kovečila jih je tudi fotografi-nja. Delo za statiste ni volun-tersko, temveč bodo za sode-lovanje pri filmu prejeli pla-čilo. Producent filma je Da-nijel Hočevar, režira ga Me-tod Pevec, ki je poznan po celovečernih filmih Hit po-letja, Pod njenim oknom, Carmen in drugih. Tokrat bo pod njegovo taktirko nas-tal film, ki združuje socialno dramo, ljubezensko zgodbo in kriminalko. Režiserja je ta tematika pritegnila, ko je snemal dokumentarni film Dom, v katerem je sprem-ljal življenje imigrantskih

delavcev, ponižanje proleta-riata ter bizarne razmere de-lavstva. Tedaj je začutil potre-bo, da o tem spregovori tudi v filmskem žanru. Metod Pe-vec pravi, da je zanimivost fil-ma v tem, da vse, kar je za-pisano v scenariju, obsta-ja tudi v realnem življenju. Film pripoveduje o bratih, ki sta bila nekoč prijatelja. Na neki točki sta se razšla zaradi

sprememb v družbi. Mlajši brat se je uspešno prilagodil in začel stremeti po denarju in uspehu, starejši pa je pod-legel socialističnim vredno-tam in odšel v tujino. Po oče-tovi smrti pride med njima do izrazitega spora, ki je po-doben slovenski politični in moralni bipolarnosti. Fre-nk se po dolgem času vrne domov, da bi zgladil spor z

bratom in si uredil življenje, a pri tem trči ob kup težav, ki odražajo splošno stanje duha v družbi. V glavni vlogi Fren-ka je Janez Škof, v vlogi nje-govega brata Valter Dragan, bratovo ženo pa igra Katari-na Čas. Nastopajo tudi Sil-va Čušin, Anja Novak, Moj-ca Ribič, Primož Pirnat in še mnogi drugi znani slovenski igralci.

Avdicija za film Jaz sem FrenkV Tržiču je pred kratkim potekala avdicija za igranje statistov v filmu Jaz sem Frenk, ki ga bodo v mestu snemali med 8. novembrom in 22. decembrom. Avdicije se je udeležilo veliko ljudi.

Fotografinja je ovekovečila vse amaterske igralce.

Urša Peternel

Jesenice – Na Zavodu za šport Jesenice so se leta 2014 odločili, da na vrhu Španovega vrha postavijo vpisno knjigo. Akcijo vpi-sovanja v knjigo so poime-novali Osvajalec Španovega vrha, vsako leto pa ob tradi-cionalnem nočnem poho-du podelijo priznanja poho-dnikom, ki vrh osvojijo vsaj dvajsetkrat.

»Nad uspehom akci-je smo bili že prva leta za-dovoljni, vsako leto znova pa smo presenečeni, kako

priljubljen je omenjeni vrh,« so povedali na Zavo-du za šport Jesenice, kjer so

leta 2014 podelili petnajst priznanj pohodnikom, ki so opravili 1238 vzponov.

Zatem se je število pohod-nikov vztrajno povečevalo, lani so podelili že 84 pri-znanj za skupaj 6939 vzpo-nov. Letos pa so (do 13. ok-tobra) našteli že 7700 vzpo-nov, kar pomeni 27 vsak dan. Pohodniki so tako že povsem napolnili vpisno knjigo in pred dnevi so mo-rali namestiti novo.

V Zavodu za šport Jese-nice pa ob tem pohodnike obveščajo, da bo prva polna luna v letu 2018 v torek, 2. januarja, na ta dan pa bodo podelili tudi priznanja vsem osvajalcem Španovega vrha.

Osvajalci Španovega vrhaDo sredine oktobra so našteli že sedem tisoč sedemsto vzponov, pohodniki so že povsem napolnili vpisno knjigo.

Vpisna knjiga Osvajalci Španovega vrha / Foto: zavod za šport Jesenice

Žirovnica – V sklopu priprav na proglasitev svetovnega dneva čebel je nedavno zaživela tudi posebna spletna stran www.beeourguest.eu, s katero želijo predstaviti čebelarski turizem na Zgornjem Gorenjskem. Spletna stran je nastala pod okri-ljem Zavoda za turizem in kulturo Žirovnica, sodelujejo pa občine Žirovnica, Radovljica, Bled, Bohinj, Gorje in Kranjska Gora. Predstavljeno je slovensko čebelarstvo v zgodovini in danes, kranjska sivka, slovenski med, čebelarski muzej, ne-kateri čebelarji, restavracije s ponudbo medenih jedi .... Stran (v angleščini) je namenjena tujim turistom, ki spoznavajo Slovenijo, pripravili pa so tudi posebne zloženke.

Spletna stran o čebelarskem turizmu

Kranj – Balassijev inštitut bo naslednji konec tedna, 11. in 12. novembra, pripravil mednarodno tekmovanje v hitrostnem reševanju Rubikove kocke Ljubljana Open. Na dvodnevnem dogodku na Balassijevem inštitutu v Ljubljani se bodo ude-leženci ter učenci osnovnih in srednjih šol lahko učili mojstr-skih trikov od najboljših, saj dogodek organizirajo skupaj z madžarskimi prvaki in delegati. Trenutni rekorder v reševanju Rubikove kocke je 15-letni Američan Patrick Ponce, ki je za reševanje Rubikove kocke porabil 4,96 sekunde, lanski zma-govalec Ljubljane Open pa je Staš Zupan, ki je za dešifriranje Rubikove kocke porabil 6,90 sekunde.

Sestavljali bodo Rubikovo kocko

29Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017 ZANIMIVOSTI info@g-glas.si

PETKOVA PRIREDITEV

Izvaja: LG Tri in LS Bobek O DVEH KOZAH

Petek, 3. november 2017, ob 17.30 uri OKC Krice krace, Tomšičeva 14

SOBOTNA MATINEJA

Izvaja: Lea Menard in Gorka Berden TROBLA IN KLJUČ

Sobota, 4. november 2017, ob 10. uri Prešernovo gledališče Kranj

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

www.pgk.si

Rezultati 88. kroga – 1. novembra 20172, 7, 12, 13, 30, 37, 38 in 16

Loto PLUS: 4, 7, 11, 15, 18, 28, 34 in 36Lotko: 8 3 3 8 9 0

Sklad 89. kroga za Sedmico: 1.260.000 EURSklad 89. kroga za PLUS: 280.000 EURSklad 89. kroga za Lotka: 430.000 EUR

LOTO

Jasna Paladin

Domžale – Cikel domoznan-skih večerov nosi naslov Še pomnite, Domžalci?, za-nimivih zgodb iz zgodo-vine Domžal pa naj ne bi zmanjkalo. »Domžale so bile v prvi polovici 20. sto-letja še vas, v kateri pa se je kljub relativni majhnos-ti in nepomembnosti doga-jalo veliko omembe in spo-minjanja vrednega,« pravi-jo na domžalskem TIC-u, ki so na prvem večeru gos-tili verjetno najbolj vestne-ga in vsestranskega popiso-valca domžalske zgodovine Matjaža Brojana. Z njim se je pogovarjala Andreja Čokl.

Brojan je v uvodu pojas-nil, kakšna je razlika med

Domžalci in Domžalčani. Slovenski krajevni leksikon kot pravilni izraz sicer šte-je sledjega, a Brojan zago-varja naziv Domžalci, saj so

prebivalcem Domžal tako rekli nekoč. »Gre za lepo ar-haično in starosvetno bese-do, tudi naš časopis se je nek-daj imenoval Domžalec. Ne

nazadnje pa tudi krajanom Butal ne rečemo Butalčani, ampak so Butalci.« Prvi do-moznanski večer je bil pos-večen znanim domžalskim družinam. Matjaž Brojan je predstavil zgodbe in uso-de družin Habjan, Senica in Müller.

O zgodovini Domžal in pozabljenih zgodbah mesta bodo na domoznanskih ve-čerih v Knjižnici Domžale z različnimi gosti govorili vsak četrti četrtek v mesecu, pro-gram pa je znan že do aprila. Naslednje srečanje bo 23. no-vembra ob 19. uri, ko bo Ka-tarina Rus Krušelj odkrila ne-kaj zanimivih zgodb iz življe-nja ustvarjalcev, ki so v prete-klosti krojili kulturno podo-bo Domžal in okolice.

Domoznanski večeri Še pomnite, Domžalci?Turistično informacijski center Domžale in Knjižnica Domžale sta začela s ciklom domoznanskih večerov, s katerim želijo ohranjati dediščino mesta.

Andreja Čokl je na prvem domoznanskem večeru gostila Matjaža Brojana.

Suzana P. Kovačič

Kranj – Društvo Srce za bulle sta Andraž Muljavec in Na-taša Varmaz ustanovila leta 2015 z namenom, da rešita čim več psov pasme pitbul, preden jih vzreditelji pro-dajo naprej za pasje borbe. Ni ostalo samo pri tem, saj so v društvo začeli spreje-mati brezdomne, zapušče-ne in trpinčene pse vseh pa-sem. Andraž je poudaril, da gre pogosto za zares tragič-ne zgodbe trpinčenih živa-li. V društvu jih veterinarsko oskrbijo, kastrirajo, sterili-zirajo, cepijo, potem pa za-nje začnejo iskati ustrezen nov dom. Za zelo uspešen način pri iskanju novih la-stnikov se je izkazala profe-sionalna fotografija. Andraž v svojem kranjskem studiu vsakega psa fotografira, in kot v smehu doda, je še vsak pes za fotografiranje lepo sedel pri miru, saj ga »pod-kupi« s priboljški ... »Ime-li smo psa, ki je dom iskal sedem mesecev. Fotogra-fijo smo objavili in dom je dobil v desetih dneh. Vsem zdaj najdemo dom v največ

enem tednu, nekaterim že isti dan po objavi fotografi-je na Facebooku, na spletni strani društva Srce za bulle in na mojem profilu,« je po-jasnil. Številka je res never-jetna, saj so samo letos do-move poiskali že 540 psom.

Mreža prostovoljcev po vsej Sloveniji

Društvo Srce za bulle ne deluje po principu zaveti-šča, psi imajo do oddaje no-vim lastnikom dom pri čla-nih društva. Samo Andraž je imel letos začasno pri sebi se-dem pasjih mladičev. Dve nji-hovi članici imata opravljen tečaj za vaditeljici, kar je dra-goceno znanje, ko je potrebna

socializacija psa pred oddajo v sodelovanju z bodočim la-stnikom. Kako množično je postalo prostovoljsko giba-nje reševanja zanemarjenih, tr p inčenih, brezdomnih ps ov, govori podatek, da ima društvo Srce za bulle več kot 12 tisoč sledilcev na družab-nem omrežju. Obenem je to mreža prostovoljcev po vsej državi, ki reagira tudi na zane-marjene lastniške pse s prija-vami inšpekcijskim službam. »Trenutno je velik problem tudi to, da nam ljudje odda-jo svoje lastniške pse z izgo-vori, da si psa ne morejo več privoščiti ali pa ga ne more-jo več imeti, ker imajo novo-rojenčka v družini,« je opo-zoril Andraž Muljavec in do-dal, da si želijo v društvu ne-kega prostora v Kranju, ki bi bil dovolj velik za skladiščenje hrane za pse in za društvene aktivnosti. Ko bo tak prostor na voljo, Andraž upa tudi na posluh kranjske občine, bo tudi ta prostor postal del vir-tualnega sprehoda po Kranju, ki je prav tako Andraževo av-torsko delo, nastalo na njego-vo pobudo in v sodelovanju s kranjsko občino.

Nagrajeni virtualni sprehod po Kranju

»Virtualni sprehod za mobilne uporabnike, pred-vsem turiste, sem naredil za

mestno jedro Kranja pred približno dvema letoma, t. i. 360-stopinjsko panoramo. Vanj so zajeti muzeji, trgo-vine, gostilne ... prav zdaj de-lam osvežitve, ker so se neka-teri trgovci zamenjali. Pro-jekt dobil nagrado svetovne organizacije za 360-stopinj-sko fotografijo, letos sem ga na njihovo povabilo predsta-vil na konferenci na Duna-ju,« je povzel Andraž, ki je kot uradni fotograf, skrbnik

spletnih strani in član uprav-nega odbora aktiven tudi pri Društvu paraplegikov Go-renjske.

Njihov član je osem let, tudi Andraž je na inva-lidskem vozičku. »Člani društva so mi pomagali, ko sem se vrnil z dolgotrajne re-habilitacije po poškodbi. Le oni so me lahko v celoti ra-zumeli, ker imajo sami to iz-kušnjo. S fotografiranjem lahko društvu nekako to vsaj

malo povrnem,« je pojasnil Andraž. Fotografija je bila njegov hobi že pred invali-dnostjo, le da jo je z dodatni-mi izobraževanji v zadnjih letih spremenil v poklic. Za-čel je s fotografiranjem izdel-kov prijateljev, ki se ukvarja-jo z domačo obrtjo, zatem s fotografiranjem hrane, por-tretov ... Kot fotograf danes sodeluje s tako znanimi ime-ni, kot sta Anže Kopitar in Peter Slatnar.

Zaradi njegovih fotografij psi dobijo nov domFotograf Andraž Muljavec brezdomne pse rešuje tudi s pomočjo fotografij. Učinek fotografij je izjemen, samo letos so prek društva Srce za bulle dom našli za več kot petsto psov. Andraž je aktiven še v drugih projektih, je avtor virtualnega sprehoda po Kranju in član Društva paraplegikov Gorenjske.

Kranjčan Andraž Muljavec je konec oktobra v svojem studiu fotografiral še enega zapuščenega psa z namenom, da mu najdejo nov dom. / Foto: Tina Dokl

»Imeli smo psa, ki je dom iskal sedem mesecev. Fotografijo smo objavili in dom je dobil v desetih dneh. Vsem zdaj najdemo dom v največ enem tednu, nekaterim že isti dan po objavi fotografije.«

Fotografija je bila njegov hobi že pred invalidnostjo, le da jo je z dodatnimi izobraževanji v zadnjih letih spremenil v poklic. Kot fotograf danes sodeluje s tako znanimi imeni, kot sta Anže Kopitar in Peter Slatnar.

30 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017KAŽIPOT, MALI OGLASI kazipot@g-glas.si

MALI OGLASIT: 201 42 47, F: 201 42 13 E: malioglasi@g-glas.si

Male ogla se spre je ma mo: za ob ja vo v petek do srede do 14. ure in za ob ja vo v to rek do petka do 14. ure!

De lo vni čas: ponedeljek, to rek, čet rtek, petek nep rekinjeno od 7. do 15. ure, sreda od 7. do 16. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto.

Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če jo naročite po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije.

Uspešnica Ogenj, rit in kače niso za igrače je zabeležila več kot enajst tisoč prodanih izvodov, tri leta zapored kraljuje na prvem mestu po branosti v slovenskih knjižnicah, predstavljena pa je bila na več kot osemstotih literarno-pogovornih dogodkih. Sedaj je izšel drugi del knjige Ogenj, rit in kače niso za igrače – Babice, hčere, vnukinje. Tako kot prvo tudi to odlikujejo objektivnost, primeren besedni zaklad in spoštljiv odnos do pripovedovalca. Avtorica želi biti le zapisovalka slišanih zgodb in nič drugega.

30EUR

461 strani155 x 220 mmmehka vezava

+ poštnina

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

NEPREMIČNINEPOSESTIPRODAM

ZAZIDLJIVO parcelo, komunalno opremljeno, 693 m2, Blejska Dobrava, tel.: 040/532-560 17003609

Oldhamska cesta 12, 4000 KranjTel.: 04/202 13 53, Fax: 04/202 17 85

GSM 051/320 700, E-pošta: info@k3-kern.si

d.o.

o.

FESST, d. o. o., nepremičninska družba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Faks: 236 73 70E-pošta: info@fesst.siInternet: www.fesst.si

Domplan, d. d., Bleiweisova 14, 4000 KranjT: 04/20 68 773, F: 04/20 68 701M: 030 641 621, I: www.domplan.siE: domplan@domplan.si

t MM

T F

V zadovoljstvo naših strank upravljamo zanesljive in varne storitve posredovanja v prometu z nepremičninami. Obiščite nas na naši spletni strani: www.domplan.si

HALO-HALO GORENJSKI GLAStelefon: 04 201 42 00

Na ro či la za ob ja vo spre je ma mo po te le fo nu 04/201-42-00, fak su 04/201-42-13 ali oseb no na Bleiweisovi cesti 4 v Kra nju oz. po poš ti – od po ne delj ka do če tr tka do 11. ure! Cene ogla sov in po nudb v ru bri ki so iz red no ugod ne.

ROZMAN BUS, T: 04/531 52 49, 041/855 630 TRST: 1. 12.; KOPALNI BIOTERME: 6. 11.; MARTINOVANJE: 11. 11.; STRUNJAN: 3.–6. 12.; BANJA VRUĆICA S PIRAMIDAMI: 24.- 26.11., SILVESTROVANJE: 30. 12.–2. 1. 2018. www.rozmanbus.si.

Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat, pošljete jih lahko na e-poštni na-slov kazipot@g-glas.si.

PRIREDITVEBlaznikov večerŠkofja Loka – Muzejsko društvo Škofja Loka vabi na Bla-znikov večer z naslovom Denar andechs-meranskih grofov, ki bo v torek, 7. novembra, ob 19. uri v Miheličevi galeri-ji v Kašči na Spodnjem trgu. Novi častni član Muzejskega društva Škofja Loka, upokojeni zobozdravnik Andrej Rant bo predstavil plemiško družino Andechs-Merano, ki so bili predstavniki visokega evropskega plemstva z obširnimi po-sestvi na Slovenskem v 12. in 13. stoletju. Kovali so svoj de-nar, srebrne breške pfenige v Kamniku, Slovenj Gradcu in na Otoku na Dolenjskem.

Ljudsko petje v Hiši čez cestoMilje – V Hiši čez cesto Pr' Franč na Miljah 11 bodo danes, v petek, 3. novembra, spet prepevali. Ker smo prešli na zimski čas, bodo peti začeli ob 18. uri.

Krvodajalska proslavaNaklo – RKS OZ Kranj bo tudi letos pripravil krvodajalsko prosla-vo, in sicer danes, v petek, 3. novembra, ob 17. uri v Osnovni šoli Naklo. Krvodajalcem jubilantom in zaslužnim prostovolj-cem bodo podelili priznanja in zahvale za minulo delo.

Dan poklicevStrahinj – Dijaki Biotehniškega centra Naklo vabijo osnov-nošolce in njihove starše na Dan poklicev, kjer vam bodo skupaj z mentorji predstavili poklice s področij kmetij-stva, naravovarstva, hortikulture ter živilstva in prehrane. Predstavili se bodo tudi študenti VSŠ ter oddelek izobra-ževanja odraslih. Prireditev bo v četrtek, 9. novembra, ob 17. uri.

Razstava malih živali in superpokal za kunceJesenice – Društvo rejcev malih živali vabi na tretjo najeli-tnejšo razstavo pasemskih kuncev v Sloveniji – Slovenski superpokal za kunce. Gre za ekipno tekmovanje slovenskih društev ter povabljenih društev iz tujine, ki se potegujejo za veliki prehodni pokal, ki ga osvoji najuspešnejše društvo, ter za naziv najlepšega kunca Slovenije. Na razstavi, ki bo na Osnovni šoli Prežihovega Voranca potekala v soboto, 4. novembra, od 9. do 19. ure in v nedeljo, 5. novembra, od 8. do 17. ure, bodo poleg predvidenih dvesto kuncev predstavljene tudi druge vrste živali: perutnina, golobi in morski prašički.

Večer ljudske besede in pesmiNaklo – Ob izidu knjige Pod gorami vabi Turistično društvo Naklo v torek, 7. novembra, ob 18. uri v Pavlinovo galerijo Doma Janeza Filipiča na večer ljudske besede in pesmi.

Krst mošta na JezerskemJezersko – Društvo ljubiteljev vina Šenčur vabi na krst mošta v nedeljo, 12. novembra, ob 15. uri v vinski kleti na Jezer-skem.

IZLETINa kopanje v Portorož in po nakupih kakijaKranj – Društvo bolnikov z osteoporozo Kranj vabi na ko-panje v Bernardin v Portorož in na nakup kakija v Strunjan v torek, 7. novembra. Odhod avtobusa: 6.30 Škofja Loka, 6.45 Stražišče, 7.00 Globus, 7.10 Mercator Primskovo, 7.20 Šenčur, 7.30 Cerklje. Vabljeni tudi nečlani društva. Prijave in informacije po telefonu 040 496 698.

Pohod od Litije do ČatežaKranj – Planinsko društvo Kranj vabi na 31. spominski tra-dicionalni pohod od Litije do Čateža, ki bo v soboto, 11. novembra. Planinci se bodo zbrali pred trgovino Mercator na Primskovem ob 7. uri. Hoje je približno za 5 ur. Prijave ob predplačilu sprejemajo do srede, 8. novembra, v pisarni društva v času uradnih ur (ponedeljek od 10. do 15. ure in sreda od 14. do 18. ure).

Pohod po Vertovčevih potehKranj – Planinsko društvo Kranj vabi na 17. pohod po Vertov-čevih poteh, ki bo v nedeljo, 19. novembra. Planinci se bodo zbrali pred trgovino Mercator ob 6. uri. Hoje je približno za 5 ur. Prijave s predplačilom sprejemajo do srede, 15. novem-bra, v času uradnih ur v pisarni društva, kjer boste dobili tudi dodatne informacije.

Po nekdanjih trških mejah LaškegaKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 9. novem-bra, na pohodniški izlet po nekdanjih trških mejah Laškega. Odhod s posebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred Globusa. Hoje z višinsko razliko 360 m bo tri ure in pol, v Kranj se boste vrnili med 18. in 19. uro. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 6. novembra.

Na KumKranj – Društvo upokojencev Kranj vabi v četrtek, 16. no-vembra, na planinski izlet na Kum (1220 m). Odhod s po-sebnim avtobusom bo ob 8. uri izpred Globusa. Srednje zahtevne poti bo od tri do štiri ure, pot je primerna tudi za pohodnike. Prijave z vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 13. novembra.

Pohod po dolini VrataPreddvor – Pohodniška skupina Društva upokojencev Preddvor vabi na pohod v torek, 7. novembra. Podali se boste po dolini Vrata. Izhodišče bo pri slapu Peričnik. Zbor bo ob 8. uri na grajskem dvorišču v Preddvoru. Prevoz bo z osebnimi avtomobili.

PREDAVANJA

Proučevanje Svetega pisma Kranj – Krščanska adventistična cerkev Kranj vabi v sobo-to, 4. novembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo na proučevanje Svetega pisma s temo Enotnost. Pogovor bo povezoval Izidor Pokrivač.

OBVESTILA

Veličina Ignacija BorštnikaCerklje – Kulturno društvo Ignacija Borštnika Cerklje v nede-ljo, 5. novembra, od 10. do 18. ure vabi v Cerklje na Borštni-kovo domačijo, kjer se lahko povrnete stoletje nazaj, obču-tite veličino Ignacija Borštnika in moč kovača, ki je oblikoval železo na nakovalu.

PREDSTAVE

GovoriceVisoko – KUD Visoko vabi na ogled abonmajske predstave Govorice – za abonma in izven. Komedijo v izvedbi KD Ja-nez Jalen Notranje Gorice si lahko ogledate jutri, v soboto, 4. novembra, ob 19.30 v Domu krajanov Visoko.

Ugrabljeni zajčekVisoko – KUD Visoko vabi na ogled otroške gledališke pred-stave v izvedbi KD Jožef Virk Dob z naslovom Ugrabljeni zaj-ček. Predstavo si otroci lahko jutri, v soboto, 4. novembra, ob 10. uri ogledajo v Domu krajanov Visoko.

Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, 4270 Jesenice

RADIO SORA, D.O.O., KAPUCINSKI TRG 4, ŠKOFJA LOKA

MOTORNA VOZILAAVTOMOBILIPRODAM

HYUNDAI H1, l. 05, 126.000 km, klima, el. paket, nove pnevmatike, odličen, 6 sedežev, 3.300 EUR, tel.: 031/374-706 17003603

www.gorenjskiglas.si

AVTODELI IN OPREMAPRODAM

PLATIŠČA za Renault Laguno z ventili 16 col in R Clio 14 col, rabljena, tel.: 041/758-924 17003602

KARAMBOLIRANA VOZILAKUPIM

KARAMBOLIRANO vozilo ali vozilo v okvari, od let. 2000 dalje. Ugrica Blaž, s.p., Drulovka 38, Kranj, tel.: 041/349-857 17003173

GRADBENI MATERIALKURIVOPRODAM

DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, tel.: 041/718-019 17003628

BUKOVA in mešana drva, razžagana, možna dostava, tel.: 031/282-734 17003598

SUHA borovčeva drva, tel.: 031/826-621 17003557

UMETNINE, NAKITPRODAM

TAPISERIJE unikati, izjemne tehnične, umetniške, sporočilne in energijske vrednosti, tel.: 040/567-544 17003611

STARINEKUPIM

STARINE: mizarski ponk, skrinje, razglednice, kovance in drobnarije, tel.: 051/258-936 17003633

ŽIVALI IN RASTLINEPODARIM

KORITA za rože, balkonska in okenska, tel.: 031/292-060 17003616

KMETIJSKI STROJIPRODAM

CIRKULAR za žaganje drv, z mizo in koritom, tel.: 031/812-210 17003607

MULTIKULTIVATOR Subaru Heba, nov, s priključki, freza in plug za sneg, sedež s prikolico, rotacijska kosilnica, osni kopač za zemljo, dvo- in enobraz-dni plug, plug za oranje krompirja, tel.: 041/878-544 17003612

KUPIM

OHRANJEN trosilec hlevskega gnoja in prodam kravo simentalko, po izbiri, tel.: 041/608-765 17003600

PREBIRALEC za krompir in silažne bale, prva košnja, tel.: 051/673-752 17003606

PRIDELKIPRODAM

PESO za krmo, krmni ter jedilni krom-pir, tel.: 041/416-241 17003617

VZREJNE ŽIVALIPRODAM

2 TELIČKI simentalki, stari 14 dni, tel.: 051/200-651 17003625

BIKCA ČB, tel.: 041/356-292 17003613

BIKCA ČB, starega 14 dni, tel.: 031/489-666 17003615

ČB bikca, starega 10 dni in hladilni ba-zen za mleko, 1400 l, tel.: 041/378-771 17003604

ČB bikca, dva, stara 14 dni, tel.: 041/335-966 17003608

ČB telice, breje 8 mesecev, tel.: 041/942-015 17003622

DVA bikca simentalca, stara 6 mese-cev in 2 m3 suhega macesna 50-25, tel.: 041/450-680 17003597

KOKOŠI – nesnice, jarkice, rjave, pred nesnostjo, pripeljemo na dom, Matej Bulovec, s.p., Mlakarjeva ul. 45, Šen-čur, tel.: 041/710-113 17003626

KOZLIČKE, stare 4 mesece, tel.: 041/968-775 17003605

OVCE in ovna, tel.: 041/356-292 17003614

OVCE z jagenjčki ali brez in jagnjeta za meso, tel.: 04/255-19-08, 031/389-123 17003620

PAŠNO kravo ciko s teličkom, starim 2 meseca, tel.: 031/220-367 17003601

TELICO ČB, brejo 5 mesecev, cena po dogovoru, tel.: 041/831-238 17003618

TELIČKO, staro teden dni, križana ČB/LS in ČB, tel.: 041/515-867 17003610

ZARADI ukinitve reje prodam visoko breje krave simentalke in cike, tel.: 031/243-964 17003619

KUPIM

NAJVEČJI ODKUPOVALEC živine za Avstrijo - Kogler. Plačano v nekaj dneh - nove višje cene, eko plus. Kogler Franz A., d.o.o., Parmova 53, Ljubljana,, tel.: 064/130-081 17003257

OSTALOPRODAM

ULEŽAN hlevski gnoj, možna dostava, tel.: 031/676-235 17003441

KUPIM

VAKUUMSKO posodo za molzni stroj, Westfeilija, tel.: 031/360-178 17003599

ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM

ZAPOSLIMO dekle za strežbo pijač v baru, lahko tudi študentka, Bar GG, Cesta Staneta Žagarja 53, 4000 Kranj, tel.: 031/662-437 17003621

ZAPOSLIMO voznika tovornega vozi-la z dvigalom (C, E kategorije). Prijave pošljite na: zaposlitev@komteks.si. Kompekts, d.o.o., Loka 119, Tržič 17003582

K SODELOVANJU vabimo 2 terenska komercialista (m/ž) za prodajo me-dicinsko-terapevstkih pripomočkov končnim kupcem. Nudimo uveljavljen prodajni program in odličen zaslužek.Španovina, d.o.o., Savska Loka 21, Kranj, tel.: 041/697-415 17003592

IŠČEM

DUO Rolo išče delo na zabavah, oble-tnicah z domačo in zabavno glasbo, tel.: 041/741-355 17003320

STORITVENUDIM

SENČILA ASTERIKS, d.o.o., Cesta na Loko 2, 4290 Tržič, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki, markize, www.asteriks.net 17003629

31Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017

ZAHVALA

V 96. letu življenja nas je zapustila draga mama, stara mama, prababica, sestra, tašča in teta

Ana Gašpircroj. Belehar, p. d. Mihova Ana iz Voklega

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovane sv. maše, cvetje, sveče ter besede tolažbe. Hvala duhovniku g. Matiju Selanu ter kanoniku g. Vinku Prestorju za opravljeno sveto mašo ter pogrebni obred ter patru g. Andre-ju Piršu za duhovno oskrbo v Preddvoru. Zahvaljujemo se osebju DSO Preddvor za skrb in nego v času tamkajšnjega bivanja. Zahva-la velja tudi sosedom, nosačem, ge. Mariji in ge. Ivanki za vodenje molitve, Slavi in Cvetki za strežbo v kuhinji, CeMePZ Vse za jurja za zapete pesmi pri mrliški vežici, pevcem iz Predoselj ter pogrebni službi Navček. Hvala vsem, ki ste našo mamo poznali, jo spoštovali ter v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku.

Vsi njeniVoklo, 24. oktobra 2017

V nebesih sem doma,od tega ne sveta.Nebes se veselim,tja priti si želim.(A. M. Slomšek)

ZAHVALA

V 82. letu starosti se je od nas tiho poslovil naš dragi

Darko Trelcz Ilovke

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter darova-ne svete maše. Hvala gospodu župniku in pevcem za lepo opravljen obred. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči vsi njegovi

Kadar bom vandral, vandral poslednjič,ko bom zatisnil trudne oči,takrat prijat’lji zadnjič zapojte,pesem domača naj zadoni.(S. Avsenik)

OSMRTNICA

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 75. letu starosti za vedno zapustila draga žena, mami

prof. Marija Volčičrojena Kušar, iz Gorenje vasi pri Retečah

Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 5. novembra 2017, ob 15. uri na pokopališču v Retečah.Žara bo na dan pogreba od 10.30 ure dalje v farni cerkvi v Retečah.

Žalujoči vsi njeni

OSMRTNICA

V 91. letu je za vedno zaspal naš tati

Jože Terčonprofesor geografije

Zadnje slovo bo v petek, dne 3. novembra 2017, ob 15. uri na pokopališču v Kranju. Žara bo v poslovilni vežici od 11. ure dalje.

Od njega se v žalosti poslavljamo: žena Ljuba, sin Tomaž z Bogda-no, hčerka Selma z Andrejem, vnuki Manca, Klemen in Anže ter ostalo sorodstvo.Kranj, Nabrežina, Sesljan, LjubljanaV Kranju, dne 1. novembra 2017

MALI OGLASI, ZAHVALE malioglasi@g-glas.si

ZAHVALA

V 69. letu starosti se je za vedno poslovila

Ivana Čadežp. d. Kumrova Ivanka s Hotavelj

Najlepše se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, darovane sveče, cvetje ter vso pomoč na njeni zadnji poti. Hvala g. župnikom v UKC Ljubljana in g. Ferkolju za molitve in tolažilne besede. Hvala g. župniku Luštreku in pevcem za lep cerkveni obred. Hvala tudi pogrebni službi Hipnos za vso pomoč pri urejanju poslednjega slovesa pokojnice.Hvala vsem, ki se na Ivanko spomnite v molitvi, ob obisku groba in jo ohranjate v spominu.

Vsi njeni

Pojdem, ko pride moj maj,pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včerajin kdo ve od kdaj.Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v majvseh majev ...Ne kličite me nazaj!(T. Kuntner)

ADAPTACIJE vsa gradbena dela, no-tranje omete, strojne omete, fasade, adaptacije, tlakovanje dvorišča, ograje, kamnite škarpe in dimnike, kvalitetno, hitro in poceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo 7, Kranj, tel.: 041/561-838 17003226

ADAPTACIJE od temelja do strehe, omete, fasade, kamnite škarpe, tlako-vanje dvorišč, tudi manjša gradbena dela – z vašim ali našim materialom, Gradton, d.o.o., Valjavčeva ulica 8, Kranj, tel.: 041/222-741 17003632

TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvožena tesnila, do 30 % prihranka pri ogreva-nju. Prepiha in prahu ni več! Zmanjšan hrup, 10 let garancije. Samo Kališnik, s.p., Velika Lašna 45, Kamnik, tel.: 031/720-141 17003627

BELJENJE, glajenje sten in ostala slikopleskarska dela vam nudi Pavec Ivan, s. p., Podbrezje 179, Naklo, tel.: 031/392-909 17003403

EKOCLEAN, d.o.o., Podljubelj 259, Tržič nudi čiščenje in razrez cistern ter filtracijo olja! Pleskanje stanovanj in stopnišč, tel.: 041/989-987 17003631

FLORJANI, d.o.o., C. na Brdo 33, Kranj izvaja vsa gradbena dela od te-meljev do strehe, adaptacije, omete, omete fasad, kamnite škarpe, tlakova-nje dvorišč, tel.: 041/557-871 17003630

POLAGANJE vseh vrst keramike, kom-pletna adaptacija kopalnic, Pečarstvo Železnik, Stanislav Železnik, s.p., Vin-harje 14, Poljane nad Šk. Loko, tel.: 031/505-468 17003357

ZASEBNI STIKIŽENITNE raznovrstne, zanimive po-nudbe, z vse države, različnih starosti. Mnogo je samskih fantov, gospodov ... Hitra spoznavanja, 031/836-378, www.zau.si 17003634

RAZNOPRODAM

COLARICE, plohe, smreka, sušeno več let in akumulatorjev Topla 200 ah, nov, tel.: 041/722-625 17003623

KOVINSKA vrata 200 x 130 cm in beli jedilni krompir, tel.: 041/229-159 17003624

OSMRTNICA

Sporočamo žalostno vest, da je v 44. letu starosti svojo življenjsko pot sklenil naš

Roman Plestenjakiz Virmaš pri Škofji Loki

Pogreb dragega pokojnika bo opravljen v družinskem krogu.

Žalujoči vsi njegovi

Če lučko na grobubo upihnil vihar,v naših srcihne bo je nikdar.

SPOROČILO O SMRTI

Sporočamo žalostno vest, da nas je v 81. letu zapustila draga žena, mama, babica in prababica

Marija Vidicroj. Dolinar, s Kokrice pri Kranju

Ohranili jo bomo v lepem spominu. Datum pogreba bo sporočen naknadno.

Vsi njeni domači

ZAPOSLIMO DELAVCA ZA POMOČ PRI

ELEKTROINSTALACIJAH.

Mlajši, z vozniškim izpi-tom B kategorije, lahko pripravnik. Nudimo ure-jeno delovno okolje, ra-znoliko delo in stimula-

tivno plačilo.EGRO Zorman d.o.o.,

Pod lipami 17, Komenda, T: 041 683 216, E: blaz@egro.si.

32 Gorenjski glaspetek, 3. novembra 2017

Anketa

Marjan Bizjak, Medvode:

»Ob vseh drugih stroških za varčevanje na koncu meseca ne ostane kaj dosti. Varčuje-mo po navadi za dopust, ali pa če je treba doma kaj zame-njati ali popraviti.«

Nadja Celec, Škofja Loka:

»Ob nizkih plačah danes mladi težko varčujemo. Na-jemnine za stanovanja so vi-soke, po drugi strani pa težko dobimo kredit, da bi si stano-vanje kupili. Dajem na stran, a bolj za sprotne zadeve.«

Marcela Petrevčič, Kranj:

»Poskusim vsak mesec kaj privarčevati, kolikor se pač da. S fantom varčujeva za stanovanje, to je najin dolgo-ročni načrt. Če se znaš kakšni stvari odpovedati, se kaj ma-lega vendarle da prihraniti.«

Tatjana Eržen, Kropa:

»Mislim, da je mladim danes težje, kot je bilo včasih. Mo-raš biti pogumen, iznajdljiv in imeti dobro službo, da si lahko privoščiš stanovanje. Sicer pa mislim, da smo Slo-venci kar varčen narod.«

Aleš Senožetnik

Slovenci spadamo med varčne, kar potrjujejo stati-stike, ki so jih ob torkovem svetovnem dnevu varčevanja pripravili na Statističnem uradu. Po njih se slovenska gospodinjstva uvrščajo na peto mesto v Evropi. Kako pa varčujejo naši anketiranci?Foto: Gorazd Kavčič

Znamo varčevati?

Erik Škrlec, Kranj:

»Vse večje dohodke, ki jih do-bim, dam na stran za kasne-je. Manjše pa porabim spro-ti. Pomembno je, da mladi znamo varčevati, saj nikoli ne veš, kdaj ti bodo prihranki prav prišli.«

info@g-glas.si

vre men ska na po ved

PETEK SOBOTA NEDELJA

3/13 oC

2/11 oC

8/18 oC

10/16 oC

5/14 oC

3/13 oC

6/13 oC

12/17 oC

5/15 oC

7/15 oC

4/14 oC

3/11 oC5/13 oC

6/13 oC

1/13 °C 3/14 °C4/17 °C

Agen ci ja RS za oko lje, Urad za me te oro lo gi jo

Danes bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, jutri pa pretežno oblačno. V nedeljo bo oblačno, občasno bo deževalo. V soboto in nedeljo bo pihal jugozahodni veter.

Urša Peternel

Žirovnica – Naziv častni ob-čan občine Žirovnica bo le-tos prejel Edvard Kavčič iz Zabreznice, dolgoletni in danes častni predsednik Društva upokojencev Žirov-nica in eden ob pobudnikov projekta Starejši za starej-še. Prav žirovniško društvo upokojencev se je leta 2004 prvo vključilo v projekt, ka-terega pokrajinski koordi-nator je postal Edvard Kav-čič. Kot eden zaslužnih so-ustvarjalcev programa je le-tos prejel nagrado Državljan Evrope za leto 2017 Evrop-skega parlamenta.

Plaketo občine bo preje-la Polonca Kus iz Zabrez-nice za poklicno in prosto-voljno delo kot knjižničarka, učiteljica angleškega jezika, za sodelovanje v kulturnem življenju občine, pri Planin-skem društvu Žirovnica, Ko-lesarskem klubu Završnica in pri urejanju Novic občine Žirovnica.

Nagrado občine pa bo pre-jel Franci Jamar z Breznice za dolgoletno, 64-letno de-lovanje na fotografskem po-dročju ter vestno skrb za ga-lerijo Jaka Čopa.

Priznanja bo podelil župan Leopold Pogačar ob občin-skem prazniku 3. decembra.

Častni občan bo Edvard KavčičPlaketo Občine Žirovnica bo prejela Polonca Kus, nagrado pa Franci Jamar.

Cveto Zaplotnik

Kranj – Zveza potrošnikov Slovenije se je preko Evrop-ske potrošniške organiza-cije BEUC povezala z nem-ško podružnico ameriške odvetniške pisarne Haus-feld, da bi v imenu sloven-skih potrošnikov vložila tož-bo proti koncernu Volkswa-gen, ki jim je prodal avto-mobile z dizelskimi motor-ji z vgrajeno programsko opremo za zavajanje na tes-tih izpustov. Zveza potrošni-kov je sredi septembra zače-la zbirati prijave oškodova-nih lastnikov avtomobilov. Kampanja, imenovali so jo PreVWara, je bila že doslej uspešna, predvidoma pa bo trajala še vsaj do sredine

decembra. Doslej so preje-li več kot tisoč prijav, ki za-dostijo najbolj strogim po-gojem (nakup vozila med 31. marcem 2013 in 18. septem-brom 2015), poleg njih je pri-javo zaključilo še skoraj dva tisoč lastnikov avtomobilov, približno toliko lastnikov pa je tudi že začelo izpolnjeva-ti obrazec, a prijave še niso oddali. Kot zatrjujejo v zve-zi potrošnikov, kupci s prija-vo ne prevzemajo nobenega tveganja zase ali za svoje vo-zilo. Če bodo s tožbo uspeli, bo vsak oškodovanec prispe-val 35 odstotkov dosojene od-škodnine za pokrivanje stro-škov akcije, v nasprotnem primeru pa bo stroške kril poseben sklad, ki je v zahod-nem svetu običajna praksa.

Pripravljajo tožbo zoper koncern VolkswagenKupci avtomobilov s prijavo ne prevzemajo nobenega tveganja zase ali za svoje vozilo.

Urša Peternel

Breg pri Žirovnici – V sobo-to, 28. oktobra, je 95. roj-stni dan praznoval Leopold Toman z Brega pri Žirovni-ci. Polda, kot mu pravijo so-rodniki in prijatelji, je eden najstarejših slovenskih če-belarjev, saj čebelari že šest desetletij. Ob rojstnem dne-vu so ga obiskali tako žu-pan Žirovnice Leopold Po-gačar kot tudi predstavniki Čebelarske zveze Slovenije s predsednikom Boštjanom Nočem na čelu in predstav-niki Čebelarskega društva Anton Janša Breznica.

Še vedno čili čebelar se je s čebelami prvič pobližje sre-čal pred šestdesetimi leti na Taležu, kamor so šli v lov na srnjaka. Srnjaka ni bilo, je pa v lovski koči slišal šume-nje čebel. Za opažem so bile čebele in belo satje, polno medu ... Od takrat mu čebe-le pomenijo vse. Prvo zimo jih je imel kar v oknu v kleti, zatem pa je ob domači hiši na Bregu postavil čebelnjak. V najboljših letih je v njem imel več kot dvajset panjev, polnih čebeljih družin, ved-no pa se je pohvalil z lepimi, zdravimi čebelami, boga-to letino in dobrim medom.

Lani se je odločil, da ne bo več čebelaril in je vse druži-ne podaril, a ni dolgo zdržal brez čebel. Letos zgodaj spo-mladi, na Jožefa, je šel kupit novih osem družin. »Mama je zmeraj rekla: Na Jožefa, če je lepo vreme, moraš sukno prodat' in čebele kupit',« je povedal. In čebele so ga tudi letos nagradile z bogato le-tino. »Da bi bila vsako leto taka!« se pohvali Polda in doda, da je med tudi okusen, ker je mešan, letos je vmes tudi malo smreke.

Zadnja leta mu pri točenju pomagajo družinski člani, zlasti obe hčerki in tudi že vnuk. »Kar se z drugimi pri-dela, se z drugimi poje!« pra-vi in doda, da z ženo ves med razdata sorodnikom in prija-teljem. Rada pa ga jesta tudi sama, Polda ga vsaj kakšno žlico poje prav vsako jutro, nekoč si je z medom pozdra-vil celo boleč komolec ... Pol-da še zdaj vse dopoldneve preživi v čebelnjaku. Žena Jelka, s katero mirno preživ-ljata jesen življenja, pravi, da

je bilo vedno tako, da je Pol-da najprej šel čebelnjak, naj-si je prišel iz službe (delal je v jeseniški železarni) ali so prišli z morja. Njegova prva pot je bila vselej – čebelnjak. Polda, ki pri petindevetdese-tih še vedno vozi avto, pra-vi, da bo čebelaril do stote-ga leta. Ker je še vedno za hece, to razloži na šegav na-čin. Pravi, da se je z »matil-do« pač zmenil, da ga bo do takrat pustila pri miru. Če ga le zdravniki ne bodo »za-šuštrali« ...

Čebelarska »korenina«Leopold Toman z Brega pri Žirovnici, ki je pred dnevi praznoval petindevetdeseti rojstni dan, je eden najstarejših slovenskih čebelarjev. Čebelari že šest desetletij.

Leopolda Tomana - Poldo so ob 95. rojstnem dnevu obiskali predstavniki Čebelarske zveze Slovenije in domačega, brezniškega čebelarskega društva. / Foto: Čebelarska zveza Slovenije