Časopis za zgodovino in narodopisje 1924, xix

7/25/2019 ASOPIS ZA ZGODOVINO IN NARODOPISJE 1924, XIX

1/138

asopis

a

zgodovino innarodopisje

i

Izdaj

e -

Zgdovinsko

drutvo

Mariboru

Leto

XIX

Uredil

Prof

Fran

k o v a

=

i

M a r i b o r

1924

Mariborska

iskarna

d d


2/138


3/138

Kazalo.

LETNIKX IX .

924 .

I.Razprave.

Skr

a

bar

Viktor,

erdinand

aisp

1 81 8 1 89 8) .

Kotnik

.,

lovenska

egendav.

baldu

....

Kidri=r

oneski

kofa

Hrena

a

godovino

eforma-

cije

alovenskem 0

Ljuba

Matija,emljepisni

azvoj

edanjihavantinskih

upnij

a

evem

regu

Drave

o'

oefa

1 . ...9

D

ruzov

i

H ..

Zgodvina

slovenskega

petja

v

Mariboru O

Kotnik

Fran,

asionska

grazelezneKaple .101

II.

zvestja.

S

t

m

5

e

kdr.

P..,

Topuz '

in

Buzdovan

......

5

Strmek

r.

.,zorespondence

a gi

-trekelj

.

2 3

Korva

i

Fr.,

Mariborska

metnika

obrt

Varadinu

.

6

Straki

M.,

Kdaj

o

zileGlaserjeve

Zlateukvice?

Kidri=r.

.,

ekajliaccinovih

Pesmih

Kidri

=dr.

F

.,DatumlomkoveEinleitunguen

veiiisclien

orlesungen

Hesi r..FT.,

oi=

na

raznoverja

.Mazurih

K-otnik

Fr.,

Prispevki

lovenskiibliografiji

I

Strmckdr.P-,upnik

oef

Lipoid

.

.

.

Kidri=dr.

F

.,

AntonBrezniknjegovaPratika

PremrouMiroslav,ismo

Mihaela

olia

3 0

sIo-

III.

Slovstvo

3S

39

40

108

110

112

116

G

Ion

ar

dr.

Joa,

Slovenske

narodne

esmi .Iaser

1

Strauss

Konrad,

tudien

ur

mittelalterlichen

eramik

Dr.

.

aria

43

Al'bertChr.,BeitragurKenntnis

der

lawischen

Keramik

Dr.

. ~

Saria

45

Razprave. '

.

Fr.Kova

i

' .-.

.

, .

.

.118.

Kontier

.in

Kompoljs'ki,

arodne

ravljice

z

rek-

murja

J.

Qlascr

. .-..,. . .

.121

Schober

Arnold,

Die

mischen

Grabsteine

on

Norlcum

und Pannonien Dr.

.

Saria

.

122

Zeitschrift

es

Historischen

Vereines

f rSteiermark

X IX .

M.juba

...

., .

.

.124

Nekaj

lovstva^

o

adrugi

r.

M.

ivec

24

IV.

Drutveni

lasnik.

inMuzejskodrutvo.Mariboru

........

4 6


4/138


5/138

1

Ferdinand

Raisp.

(1818-1898.)

ivljenjska

slikazpreteklega

toletja.

Viktor

Skrabar,

Ptuj..

Stara

zkunja

=

i,

a

hitro

pozabijoloveka,

i

gae

pokrila

odeja

rne

emlje,

posebno

sedanjem

asu ,

ko

podi

dogodek.drugega.

Zato

e

dolnost

pietete,

aosebam,,

ki

o

kakrnikoli

stroki.po-

speevale

znanost

lipa

so

si

pridobile

aslug

a

avnilagor,

posvetimo

nekaj

pominskih

istov.,

Ferdinandaisp.

Po

ljnati

likiakademskegalikarjaAlojzijaOsvati

a tujskemmestnemFcrkovem

muzeju

z

.1 8 9 6 .

N a jledi

torej tukaj kratka

ivljenjepisna

rtica

mou,

ki

ie

za

asa

aihdedov

pridobils

vojimiiterarnimieli

na

polju

zgodovine

1


6/138


7/138

Pc

r

A

inand

Raisp.

in

godovini,

edah,i

osemuza

celo

ivljenjeriljubileniihje

veseljemabavo

ojil.

Vojaka

dministrativnaluba

a

lede=

ihirnih

etih

i

udila

prilikeabodo=nost,azmerjeojakihradnikovovojatvaudiibilo

primemo.

Zato

e

oncem

.

1836.

zapustil

isarno

nvalidnega

oma

er

podpiral

matern= ima,an,

Weissenegga,tavbenikanesarskegamoj-

stra tuju,brtnemnospodarskemoslovanju.imo837

38

e

prebil

radcu

isarninanega

tavbenika

n

esarskega

ojstra

Omeyerja.

.1838.

e

otoval

a

Dunaj,

Linz,

Salzburg,

schi,

Admont,

Marijino

Celje,

dtodezEisenerz,

Vordernberg,

LeobenCelovec,ato

pa

drijo,rstn

Ljubljano.

udi

.

1840

e

rijel

a

opotno

alico

ter

potoval

rezLjubljanoTrst,

Benetke,

Padovo,

voje

ojstno

mesto

Vicenzo,

amor

a

e

leklo

so

ilo.

o

e

osegel

voj

opotni

il j

tereauiltalijanskegaeba

na

Monte

Berico

riVicenzi,e

e

rnil

rezTreviso,

Videm,

ontabeljnoKorokemopetomov.Ker

e

il

e

mladosti

zgojen

aisarnikolubo,

e

mu

e

a

priljubila,

ato

je

stopil

otraktikant

luboneza

Dietrichsteina

na

ptujskem

radu

in

e

il

menovan

.januarja848

a

ubalternega

radnika

Herberstein-

Dietrichsteinovih

grofovskih

osestev.

3 .

unija

.

1847.

e

biskal

opet

unaj,

a

i

idel

rocesijo

a

Telovo,ie

e

rila

semijajem

avstrijskega

vora.

V

letih

847

-

48

je

bival

Ptuju

emkiisatelj

Lothar

(Pelzlederer),

s

aterim

e

Raisp

b

=eval.

Ta

a

e

agovarjal,

ajsodeluje

v

periodi=

ni

literaturi.

8.septembra1848

je

objavilv

Grazer

Zeitung"

svoj

rvilanek

zmagoviti

vstrijskiojni

taliji.

Ta

e

akogajal,aa

e

onatisnila

tudifiioznaWienerZeitung"-in

ist

Soldatenfreund".Toga

je

vzpod-

budilo,a

e

bjavljal ehistihmanjadelavojako-statisti=neendence

kakor

ae

hematizem

vSoldatenfreundu"

t,

n

orespondence

o

premikanju

etpodeldcajgmojstrom

rofom

Nugentomletih184849

v

tujski

kolici.

Tudi

ocialne

azmeretujskegamesta

je

=

rtal

dasa

doasa

eelnem

istu

Grazer

Zeitung".

V

anuarju

853

n

eptembra

8 5 4are=amo

opet

na

Dunaju,

kjer

se

e

nformiral

asovnem

apredku

ersi

gledalaadnjem

o-

tovanju

eleznico

rez

Semmering.

.1853.

pa

e

eptembru

ival

elj

asa

a

Korokem

a

o

=

itku.

Odanuarja856aprej

e

zhajala

rakem

istuderAuf-

merksame"

istori

=na

rtica

tujskem

radu

n

jegovih

osestnikih

(SchloOberpettaundseineBesitzer")n

d

5 .aprila856.

.

dalje

istem

istu

lanektujski

tolni

erkvi

Der

Dom

n

ettau").

V

istem

letniku

ajdemo

udi

zgodovinsko-topografi=norticogradovihVurbergu

inBorlu,ateremu

e

ledilrihodnjeelolanekVeliki

Nedelji.


8/138


9/138

Ferdinand

Knisp.

schichtsforscher

wichtigeMonographie,

mitben

so

vielemFleie

zusammen-

getragen,ls

nziehend

geschriebennd

wird

einedendes

Monumentwohl

Ihrer

lhenden

Vaterlandsliebe

leiben,

enn

ir

beidechonange

u

unseren

Vtern

werden

eimgegangen

ein.

mpfangen

uerWohlgeboren

den

erzlichsten

ank

afr.

eine

orliebe

r

dieuch

nirchlicher

Beziehung

uerst

erkwrdige

Stadt

ettau

uchte

ch

adurch

nen

Tag

zu

egen,

a

ch

ereitsm

ahre848

n

nserem

lovenischen

ahr-

buche

robtinceie

ebensgeschichte

esrstbekanntenischo fesnd

Blutzeugen

St.

Victorinsaufnahm,

und

s

mit

dessen

ilde

amt

iner

An-

sicht

er

StadtPettau

ierte.eitem

ch

unauchischof

ber

iese

merkwrdigetadteworden

in,

stundbleibtmir

ettau

momehr

liebund

wcrth

ahermeinWunsch

dieStadtPettau baldwieder

1

su

besuchen,

um

ngere

Zeit

nerenMauernuweilen.

Genehmigen

arumWohidles

eib

enen

wiederholten

Ausdruckmeines

DankeserchmitAchtungbinEuerWohlgeborenrgebenerDiener

Anton

Slomschek

rstbischof

on

Lavant,"

Marburg,am.Juni861.

Vsledoliti=negarevratavstrijske

lade

.8 6 1 -se

e

za=ela

za

otranjeavstrijske

Slovenceprijaznejapolitika.

RaispeobjavilGrazer

Tagespost

r.

7

n

d

7

elje

n

otrebe

tajerskihlovencev"

(Wnsche

nd

Bedrfnisse

ersteirisehen

Slovenen").

tev.

3 5 .

z .

.

1861.

se

e

jubljanski

opisnik

em

lanku

riznalno

zrekel.

Raisp

e

aloil

se

vojeiskovine

ri

.

Leykama

edi= ih

Gradcu,azenoledarjaza.1862,,i

osi

aslov:

Kalenderr

ie

LavanterDioceseufaseraeine

Jahr

1862",

aterega

e

atisnil

Viljem

Blanketuju.Koledarbsega

udi

vagodovinskarispevka

zpod

Raispovega

eresa

n

icerezgoraj

menjeno

rtico

avantinskikofiji

ter

o

cerkvi

na

Hajdini.

Tema

sledi

statisti=ni,

vojako-mornariki,

trgovsko-

obrtno-poljedelskioledar.

Kon=

no

moramo

emeniti

kroniko

ptujskegamestaetih

857

do

1898,io

e

pisal

Raisp.

Ta

bo

pa

=

stala

zgleden

rimer

zao,ako

se

aj

ronike

iejo.Sakoeliko

jubeznijo

o

e

odil,

aejo

adnji

zapiski,iih

e

arekoval

mrtne

ostelje

e

dni

red

mrtjo.

ro-

nika

e

ast

aispovega

rane

=aka

r.

pl.Fichtenauan

bstoji

z

veh

zvezkov

erelikega

asciklja

rilogami.

ealnaimnazija

v

tujuma

tudiRaispovo

roniko,

io

e

otrajevnironististori

=

negarutva

na

tajerskem

Gradcu

odil

etih

873

o

onca

879

n

i

o

o

poznejerugiadaljevali.

e

riti=

no

reinotrivamo

Raispova

literarna

dela,

moramo

pred

vsem

ob

=udovati

jegovo

eliko

istori=

no

nanje.

koravno

e

ovril

amo

ljudsko

olo

n

e

bilradnoostiaposlen,

e

ael

endar

redstevn

dobil

asa,

a

e

voje

nanje

astnim

tudijem

omnoil

nroduciral

obsene

istori=netudije.

Pri

tem

moramo tudi povdarjati,

daedanjim


10/138

6

asopis

zgodovino

nn

arodopisje.

raziskovalcem

godovineibilo

veliko

iskanihvirov

na

azpolago.

alibog

Raisp

i

m el

riti=nega

duha,

sledesarse

e

vtihotapilo

sledekriti

=

ne

uporabe

irov

mnogo

apakvnjegova

ela.

ajdragoceneje

zmed

je-

govih

pisov

o

iste

artije,

i

ih

e

amoivel.

rihodnji

isatelji

zgodovine

aega

mesta

odo

orejrimorani,a

odo

eh

dstavkih

uporabljali

Starega

Raispa"

ot

edini

ir.

Razen

oefaelsnerja,

ie

bjavilnjigi

Pettau

nd

eine

Umgebung"1895.,

zaloil

W.

Blanke

Ptuju,

nekriti=

en

zvle=

ek

izRaispove

knjige,osedaji

ilo

isatelja,i

i

il

pisal

onografijo

aem

mestu,

lone

=oa

modernem

znanstvenememelju.

tuj

svojonamenito

zgodovinskoreteklostjoi

il

akega

elareden.Njegovslog

e

asen,

v

=asih

likovit,

ravea

aogosto

trudijo

igantsketavkoveeriode,

kioileedajmoderne.Tu

a

amasledimomaletatisti

=

nenravo-

pisne

apake,

i

ih

moramo

a

taviti

a

a

=

un

jegove

redizobrazbe.

Raisp

e

isal

zklju=no

nemkem

eziku,er

vsled

edanjih

olskih

az-

meri

il

ismene

loven

=

ineiti

e=.e

aistori=

no

edo

udii

dosegel

ajosebnega,u

moramo

endar

itivaleni,er

e

apisal

marsikateriogodek

n

a

eil

ozabljenosti.

Sedaj

a

eekaj

esed

jegovem

avnemelovanju,ateremu

jeosvetilajve

=

jo

ozornost.

d

,18701892

e

illantujskega

okrajnegaastopa

n

e

eloval

eriodah870

1873n

8881892

odboru

ot

dbornik,

ed

em

o

e

il

v

etih

880

1884

a

=

elnik.

Raisp

e

pravljalaastnaestazrednodanostjonatan

=

nostjo,

_ akljubemu.soaehetih,osebnoedaj,oe

il

redsednik

okrajnega

astopa,

emciudoapadalinovraili,er

e

ripadal

nasprotni

lovenski

tranki.Toda

Raispa,

eodvisnega

namozavestnega

moa,

asprotniki

iso

mogli

majatinzdral

ea

mestu,

amorga

e

postaviloaupanjejegovih

olivcev.

V

etih

8701875e

illanajnegaolskegavetaatujsko

okolico,

ajprej

rajni

olski

adzornik,

ozneje

a

redsednik.

Na

em

mestuje

deloval

kljubnasprotnim

eko=am

ako

lodovito

nje

vsakem

oziruospeevalapredekkolikeole.

Kotzastopnikveleposestva

e

8701880udilankrajnee-

nitvene

omisijene

=

volivnih

eriodah

je

bil lanb

=

inskihastopov

vKanii

nKr

=

eviniri

tuju,

d.18881892eil

dbornik

brtno-

nadalje valne

oletuju.

S

.

oktobrom862

e

il

Raisp

menovan

za

oskrbnikarofovskega

Herberstein

-

Dietrichsteinovega

osestva

iistenau

ri

tuju,

n

o

o

Herbersteini

.

oktobra

873.1.zopet

upili

tujsko

ra=

ino,

e

revzel

tudi

skrbnitvo

egaposestva.

ilje

ve=

,

ortvovalenin

zvest

skrbnik.

1 .

ulija

887eilpokojenneobilbej

rilikiohvalnori-

znanje. Popokojitvi jerebivalastni podedovani hii

Krempljevi


11/138

FerdinandRaisp.

ulici

t.

,

e

e=

krat

otoval

n

ad

etnihmescih

rebival

ob

slikovitih

korokih

ezerih.adnjihetih

e

a=

el

olehati

aelodcu,obil

e

elod=

nega

raka

in

je

umrlna

osledicahe

bolezni

dne

25.

anuarja

1898.

.

v0.

etuvojetarosti.jegovi

emeljski

stanki

o

=ivajonamestnem

pokopali

=

u

robnici

evernozahodnem

otu.

Raispe

il

d.

1857.

do

voje

mrti

lan

istori=

nega drutva

a

tajersko

Gradcu,

d.

1869.

e

bil

krajni

orespondent

in

18731879

krajevni

tujski

ronist.

L.

1862.

eilmenovan

a

orespondenta.kr,

centralne

komisije na

Dunaju

n

a

onservatorja

Pfleger)

ermanskega

muzeja

Niirnbergu.

Raisp

eil

opolnoma

emko

zgojen,

ee

edno

riznaval

kot

Slovenca,

il

a

e

edno

rijatelj

emcev,azenvojiholiti

=

nih

nasprotnikov.

Toda

udi

roti

em

je

nastopal

edno

iteko,

odprto,

brez

zavratnosti

n

ahrbtnost.

Svojoripadnost

lovenskemu

judstvueokumentiral

udi

svo-

jim

estamentom ne.ebruarja896..a

odlagi

ega

evtalen

spomin

asvojo

zvolitev

a

a=elnika

krajnega

astopa"

stanovili-

jako

stanovo

000

oldinarjev,

atere

brestiajiivalladeni=

slovenskega

okolenja,

ojen

v

ptujskemsodnemkraju,

zvzemikrajevno

inoliti

=

nob

=

ino

tuj.

Nadalje

e

olilrutvuCitavnici

tuju000

goldinarjev

n

evskemu

boru

ega

rutva

00

goldinarjev,

a

si

nakupi

muzikalij

bedingtegenem,enn

etztereneinemffenen

Grabe

ein

lovenisches

Abschiedslied

ingt",

n

on

=nolovenskijudskioli

a

ptujskokolico,

atere

rvia=elnikrajnega

olskega

veta

e

il,

00

goldinarjev

a

akup

=

il

evnim

=encem

n

=enkam.

, Svoje

ivljenjsko

ojmovanje,

voj

na

=ajna=

in

miljenja

e

=rtal

v

jubkopisani

ivljenjski

zpovedi,ki

aj

ledi

akoncu

e

rtice

:

Des

Menschen

eben

st

r

ie

Erhabenheit

eines

eistes

iel

zu

urz,

eineBestimmungdel,

ein

Streben

ber

nichtmmervonenen

Umstndennd

Verhltnissen

egleitet,iehnudemrwnschten

Ziele

fhrenwrden.

Dies

sts,

was

meinGemttetsinjener

rnsten

Stimmung

erhlt,

die

ie

eeignet

st,esLebens

urze

reudennd

Herrlichkeitenroh

und

eiter

uenieen,

enn

ur

er

Zufriedene

ann

rhlich

ein,

Frhlichkeit,

wieie

ie

lleer

Natur

em

Menschen

ugedacht,

kenne

ch

icht,

agegen

hlt

mein

Herz

warm

r

alles

Edle

und

Schne

underabscheutita

lles

nedle,

orunter

orzglich

ist

nd

Intrigue,

eichtsinnndHabsucht,eiznderMangeln

Rechtlich-

keitssinn

ehren.

Die

Natur

mit

ll'

hren

eizensteineattin,

ie

chglich

mehr

iebendochschtze,ie

cher

er

Wissenschaftindeine

Kinder, vonenen ich michurch mein ganzes Leben nicht

trennen


12/138

8

asopis

zazgodovino

nnarodopisje.

werde.MusikndGesangbelebenmeinGemth

chnell,

och

urro

lange,ls

ie

errlichenTne

n

meinen

Ohren

orberauschen.

Plastik,MalereindArchitekturuernen,armir

Bedrfnis

nd

dieMimikufenBrettern,ie

ie

eltedeuten,zuewundern,st

einesmeiner

rten

Vergngen,edesSpielst

mir

gleichgltig,weilder

menschliche

Geist

ich

mit

dleren

Dingen

ls

mit

Karten

tc.

vergngen

kann.

DemTanz

onnte

ch

iemals

eneberschwnglichereude

nt-

locken,

welche

sovieleMenschenanihm

finden,

bgleichich

hn

nmeinen

Jnglingsjahren

in

paar

Jahre

nichtverabscheute.Hochmuth

ndEitelkeit

der

Menschen

ezeichnenenGrad

hrer

Geistesarmuth

undJene

bedaure

ich

om

anzen

Herzen,

ie

ameinen,

ie

ind

los

es

Geldes

wegen

auf

dieserErde,

enn

wer

denGelderwerbals

den

Zweckdes

menschlichen

Daseins

alten

u

menermeint,sterabscheuungswrdig.

Sparsamkeit

nd

Migkeit

st

mein

Grundsatz,

och

nie

sollen

diese

TugendenesMenschenoweitusarten,arieeinemGeistend

Krperchuldige

flege

erabsumt,ennasGeldstjanur

ein

Tausch-

mittel

ndurrwenigein

wahres

Kapital.

Der

Ehrgeiz

st

meine

rte

Leidenschaft

ndwarorzglichur

umerWissenschaftwillen.

Meineeligisenndolitischen

nschauungen

timmen

it

en

herrschendennichtberein.

Glcklich

st

erjenige,

er

n

er

Religion

einen

Trost

indet

nd

unter

en

onarchischen

rincipien

esStaatesufriedenst,

enn

ch

kenne

einenonGottes

Gnaden"ingesetzten

ouvern,

a

lle

ur

des

Volkes

nade"uf

hren

tolzenThronen

eren

iemeist

n-

wrdigindrhaltet.

Die

Mnner

nd

rauen

esGeistes

nd

Talentes"

edenStandes

verehre

ch,

Blde

edaurechnden

stolzen"

Adelerabscheue

ch

soehr,

ls

ch

en

istorischen

Ruhm

erselben

chte,

enn

urer

st

adelich,

er

in

dles

Herz

ewahrt.

chstenliebe

st

mein

Motto,

as

ich

stets-

vorAugenabendberllesrhabenalte."

etrt

toletjaskrvavimi

ojnami

e

preteklo,

dkarso

starega

strica

Raispa"dnesli

a

rasno

tujsko

okopali

=

e.

Crnamenlatimirkamiaznanja

jegovo

me

n

raj,

ate-

rega

somateriemlji

rnili,

ar

eiloajem

mrljivega.

sojeno

mueeilo,aeivel

vtistem

zginolem

asu,o

e

potekalo

loveko

ivljenjeepo=asi

noprezno,eoddaljeno

odvihraven

bolne

sedanje

dobe.

Naj

i

e

rste

ripomogle,

a

i

a

li

ni

itatelj

zel

z

svoje

knjine

mare

nerumenele,

tare

ukvice,iam

ako

oma

amostan.

a to

O '

mislilirediotvniki

a

ustanovitev

ove

upnije,

i

b i '

e

zlo

= ila

z

atice.

er

eaakostanovitevil

rudi

upnik

am

(cumonsensuvndramilebani),

eolnograkiadkofEberhardI.

z

listino

1

Brezah

ne

7 .

avgusta

201odelil

eirkvi

sv.uniSa

upnijske

pravice.

upnijae

obilaud i

voje

neje.

Severnanunameja,

i

sta

e

krili

ejami

raupnije,

ista

menovani.

a

a

ap ad n a

i n

zhodna ,

namre=aInviouchen

sque

d

llium

fliwium

Wvdemunde.ucliene

potokSuha,i

pod

prideza l d S a . ,Wvdeimiinlde

paje

ananja

rmcnica,

ki

avira,pod

Sv.

uhomm

e

mato

odv.

baldom

izliva

Dravo.

adkofe'novemuupniku

repustilreltfi

elise

esetine,ie

je emelupobirala."

Pranpnija

Labod

eilaazdeljena

v

ve

opolnoma

eodvisni

upniji;

prve

atron

e bil

olnograki

adkof,rago

o

vzeli opono

skrbo

imc-novani

enediktinci.

2 .

Brezno.

|

Brezno

e

menuje

prvikrat

ekajiprod

majom

J.'1 1 4 7 . "

Okoli

.

162

gaeobild

rofa

BarciliandaHenrikPris

od

pogojem,daodstopiposestvo

Pomrti

crmharda,

in

jegove

oproge

vetopavclskemuamostanu."

o

.ie

.184.

ne1 .

eptembra

ape

Luoij

1 1 .

preael

amostan

ri

v.

avlu

vvoje

varstvo,

menuje

med

amostanskimiposestvi

ud i

eccjesiam

Frczen

cum

ilva

t

allis.suis

ertinentiiis

t

mansis

cerkev

Breznu

ozdom,

kmetijami

n

ragimipritiklinaiiu."

z

(navedenih

listinledi,

da

je

prva

erkev

vBreznu

nastala

tuigi

olovici

2 .toletja.

K eree

Dravska

olinaedno

b t o l jb=udovala

n

eilavezamed

samostanom

n

pr.

Sv.

Lovrencema

Pohorju

mogo

a

e

p o

Dravskiolini,

zraven

a

e

ud i

samostan

mel

ukaj

ve

=jasesttva,e

azumljivo,

ia

o

benediktinciukaj

a

crnniknahotnerajeostavili.nekako

biraii=

e

svojih

ohodkov

n

a

sosamostanskibratjetalno

ukaj

adzorovaliazne


68/138

6 2

asopis

a

godovinonarodopisje.

prevoze.

revzelioudi

ueskrbje

b

obu

emnike

ujmijen

em

pomagali

vojimobraiom

aemnifcu.Tako

e

astaJ

ukaj

oseben

i-

karijat

a

rajerezno,avncknv.baldi

i

icer

iegala le

gorovje,

pa

v

dolinid

mamberke

upnije

d o

."Kd'aj

e

e

vika-

rijat

ustanovil,

.ne

emo,

otovo

a

e

v

3 .

stoletju.

Neka

listina

dne

.

julija

1312

govorio

'U

'

i

k

u

Breznu,

30

isto

.313;

01

323

pa

se

navaja

rezniki

upnik

Ernest.

31

Remnika

upnija

ee

orej

azdelila

emniko

n

rezensko.

3.

Kapta .

Noveii

as

e

dpadel

d

staile

cmnike

upnije

e

zhodni

el.

o

sc'jenaKapili

stanovila

osebnauracija ,

korarvno

eedonca4 .sto-

letja

ukajnje

ueskrbje

odil

koirap

zklju

=no

emniki

apelan.

31

Kdaj

e

astala

rva

kapela

uknj

odicdemora

zvajal i

me

e

vemo;

olikor

dgovarja

taro

me

hape-lia"aemuraju,,

tukaj

e

az-

nrotrivamo.

ss

Sv.KatarinonaKadiasledimoprvi=

istini

ne

2 .ep-

tembra

389,

koopat

samostana

Sv.

Pavla,

Konrad

otrjuje,a

e

cnscl

f-r

Poldi

menovane

metije

n

rtohofstaatelarijo')

al

apali 'Sv.Katairhe

za

asno

ustanovo.

3 1 1

Bircas

e

enscl

der

Poldi,

a k

amostanski

skrbnik

na

Remniku,ezidali

ud i

akratnoerlkev.Cerkevo

Turki

I .532.azdjali ,

a

.

535e

ila

nanovo

osve=ena.

87

Leta

813e

cerkev

z

upni

em

nolo

pogorela,

makair

so

upljaiii

sezidali

-sedanjo

cerkev.

-Mana

stwoiva

z

.

389e

r

asrenehala

protestantovski

obi.

Slubo

ojo

ao

tudi

oznejepravijaliina

Kairu

urievki'kapeJani,

io

kone=no

etalnorebivali

a

Kapli,

pr.702,725

td .

702.

.

an.

oro

na

knjiga:Gregor

ereb

oop.

Capi.

725 ,

1.

vg.Krstna

njiga:

ernhard

Kris-

nigg

o i c i p .

oc i

eCapel .

Arh-

emniku.)

73 1 1 73 7

talno

fkaj

kaplan

Filip

A'nik.

Kapci

=

ani

ooneno

rosili

zaastnoikuracijo,katero

e

laibod-

skikof

Vigili]

istino

ne0.ecembra

7 52

kot

d

Remnikae

precej

:

odvisiito

lokalno

kapetanijo

ustanovil

z

gotovimidohodki,

katere

je

kuratimel

,

prej

kot

emniki

kapelann

z

tuoio=enimi

dohodki

vojih

upljanov.

.

Meja

nove

kuracijc

e

ita

na

severu,

zhodiui

in

ugfl,

akor

d o

eta

752 .

remnika:

rbet

remiiikega

hribovja,Crmonica

in

upnija

Brezno; n a

zapadu"

pa

e

lo ila

uiracijo

od

upnije

maticeBukovnica,

avadno

menovana'kot

Pupbach,

ki

meji

med

ob

inaima

Kapta

n

Remnik

b

ivi

oliti

ni

meji

Slov.

Gradec

n

Upnica.

Z

malo

rariikona

jugu

je

upnijo.

Kapla

e

anes

stega'

obsega.

L .858

e

ilaupnija

Kapla

z lo

ena

z.

.marnbcrkega'dekanatanri-

klopl'jena

u amskemu,

aterim

e

risila

.859od

ekovsko

kofijo

n

e-le

.

.decembrom

923

opet

skrbo

abodskekofije,

amor,je

ri-

padata

prej

d

o=etkavojega

postanka.


69/138

Zodov.

azvoj

edanjih

avantmskih

upnijna

lev.

regu

Drave

o

oefa

I .

6 3

4.

ravograd.

Nekajez

ridesetet

o

elitvi

iraupnijeabod

abodsko

n

remniko

upnijo,

c

orala

iraupnija

voje

ravice

dstopitiovousta-

novljeni

upniji

Dravogradu.

Dravperk

e

menuje

rv i=rugi

olovici

2.toletja/''azen

benediktincev

oam

meii

voa

osestvaud iruenjskiospodje;olastili

pao

eud i

menikeemlje

n

a

amostanskih

leli

ezidali

ra d

castrimi

.Traliburok)

n

od

radom

cerkev.Bil

e

oKolon

z

Truenj

li

Dravperki

. ( 1

1180) .

Ko

j eotel

Kolonvojoerkev

posvetiti,

o

muevedaene-

diktincibranili,nKolonnapraviad itogaprizivRim.

Pape

Aleksander

pa

olo

i

ne

.vgusta

br

as).

177. ,

a

eme

raviperka

erkev

posvetiti

e

menu

ve.to.pa

vel

kcpa

samostana.

40

olon

Dravperki

n

je-

gov

bratHenrik

manjsWi

ta

emed.

180

n

192

pobota'.a

o|ratmn."

Cerkevravpefgu:

eeorej

idata

br=askoJ;.170. ,

osve

=

ena

a

jebilakolietaalikmalu

o.

180.

O'tan

Dravperki

e

stanovil

rivoji

erkvi

olegijatniaipiteles t

klerikov,ina jDravperguopravljajo

lubobojo.ObenemprositaOtonn

njegov

in

enrik

raeaijski

riobiograkemadkofu

berhardu

.,

a

bi

renesle

se

uipnijskc

pravice

z

aboda

v

Draviperg.

Nadkof

e

pronji

godil,

kar

zpri=ufe

istamaBrezah

ne

.

marea237 .

Imeiiovaa

O i t c v in

eirfi

jej

zpri=

ujeta,ae

nadtlk'of

ecclosiam.

barrocliiailcm

i n

auientmunde

n

ostrum

orum

Trabereli

dyoeesanarans-

tulit

ucioiritate

ta ,ut

olum

us

atrrocMale

uoque

omine

euseatur,S l i e

sirnul

et

piebami

esdenlia

equiratur."

Ob

nem

e

e

krbelo:,a

eeud i

v

La b o du

edno

pravljala

lubaoja

oanonikih.V

Labodu

e.biledaj ,

naprej

vikarijat

ravperki.

Meja

m ed

a b o j d i s l k i - m

ikarijatom,

i

j e

stal

b

esarja

oefa

I.

b-

segu

espremenjen,

inmed

raviporfko

iapnijo

.potekalab

edanju

meji

med

vstrijonuigosilarviso

b

erblskemotoku'mirooi

okoinjeka

o

bive

eeJnemeje.

Ves-

stali'd

d

avno

manjone

ej ebravi

dolio .

uheno

glavnega,

rebena

fer

am

d.Kapunskegariba,gorio

Ochsemvalda

n

doli

b bivi

deelni

ieSi

m ed

Koroko

n tajersko

a

er ipadalupniji

Dravperk.Potrebnoe

ilo,dae,je

a

nekdanji

tajerskielstanovilanova

Draviperg;

Potrebno

e

ilo,

da

se

e

za

ekdanji

tajerski

del.ustanovila

nova

upnijan

a

e

ila

Marnberg,o

e

ostali

oiroki,del

ostal

ri

upniji

Dravpergdoi 784. '

5 ;

Marnberg.

' M ed

ajstarejiminaselbinami

Dravskemesu*o

ik;Radie

Red-,

lach,

ie.

258menujejo

forum.'=> r g;ineadnji

=

manja

ome

1 ,

290.

arf.Redladi."

Leta

1 6 1vemo,

.da.

si'jeKolonz

Truenjv

asi'

'Radiein

illa

.Raidtla)svojilekoamostanskoosestvom.jerdil,a


70/138

6 4 asopisagodovinonarodopisje.

mu

e

a l

opat

afcin

e

vbojiciekaj'dngh

posestev."

Taimi

e

e-

zidaltudi

'

.grad,

i

^e

menoval

casfcrum

d

apdeme

a

Karmu."Eden

njegovihaslednikov,

nalni

eifrd

Mairribe/rSki.

i

e

.272

ilragi

umorjen,

c

ezidal

pod

radom

s

vojo

materjo

u d j

raj,

rg,mosto

Radle

Mambcrg,villa

Ma-errniberch

.271 .

rvikrat,

Redlach

.

290.

zadnjikrat.**

L.

251 .

e

i

ilo

v

Mambergu.

V

istini,

zdan i

Marnbergu

d ne

.

unija

2 5 1 . * *e

nahaja

m edri

=aimi

fudi

dominus

Lilbairds

lebanus*

brez

kakegarisitavka;i'slimo

a ,

daea

stoveten

Ltbhardus

ilius

domini;Reimperti

e

cldenhouen,i

ri

=al

dine

2.

anuarja

245

a

1

Fali.

80

Pa

=

ao.

meleune

vojega

apejanaiakor.

291 .am..

ri

a:

Hcr-

twicus

apelamrs

soraruirri

i n

M-amperch."

upnijo

ee

asledimo

rvikrat

1 .

349. ,

ko

e.

marca

upnik

la s

vonMaereribarcli

pri

aj

a

soopat

Henrich

n

onvmt

v.

avila

arovaJi

d ko

posestvo

istrici

a

e

=no

lu

=

v

Muto

aoif

der

happelen

e

aut

a ez

der

Maeut)

n

a

obletnico

vMaejenoerch."

Iz

avedene

istine

sicermeisledi,

a

bi

e

ilo

upnijee

vsaj

nekajet

pred349 ,

pa

aidiimo,

d a .

eoga

leta-miMoupnije

v

Muti,

ampak

Se

e

Mutaripadala-vupniljto

Majmbemg,

ker

fugace

ustanove

a

e=no

u

vMuti

ne

mogel

ri

ati mamberkiupnik.

Sicer

patotrdi

e

Janisoh

(

52) .

Marnberkaupnija

e

ilastanovljena

z

ravperga.ri

a

namo

dejstvo,a

e

ilpatrnmamberskdiravperki

;

Se-Ieie

ravperSki

kapitel

arn

riel

od

patronat

abodlskega

kofa,

e

rila

ud i

maimberka

upnija

fpod

istikofov

patronat

(d o3 .802.).

Tako

obirna

n

gorata

upnijae

easommoralaeliti.

astali

ta

d verugiupniji:MutanPernice.

6.Muta.

Mutoasledimo

ajpreS

ot

irad,

castrumMuitenbeirchs

.

255." ,pod

katerim

e

nastala

ve

ja

naselbina,

ki

e

j e

menovala

o

mitnici

a

bmejni

prometmed

Korokim

ntajerskim,katar

grad:Muta.L.441 .e

menuje

erg"

3

nmaloozneje..456. ,e

govor

mutskein

upniku."

Mutska

upnija

ie

ila

zlo

=

ena

1

zmarnberke

a

Ustanovljena

z

Dravo-

grada;&tronatke

razmere

o'

popolnomaiste,

kakor

pri'Mambergu.

Prvotna

upnijae

br asod

a=

etka

mejenanargn

podravske

dele

do

koroke

meje-

ee

o

ustanovitviikarijata*

v

ernicahorili

e

Sv.

Primo,istrica

n

RadvaniMuti.

ko.

i

iraii

e

da=etka


71/138

Zgodo v.azvojedanjih

lavantinskih

upnij

naev,

bregu

Draveo

Joefa

. 6 5

bili

ri

Muti,

i

obstalatnarnberka

upnijaz

Avehopolnoma

lo

enih

elov,

v

zgornji

el

bidohodmogo=

leskozi

mutsleo

upnijo.Za

.690.cemenu-

jejoeli

a e

upnije:TrgMula ,

ischcriJiK,

istrica,

ortina,

Sv.

rimo,

K ad v an j

in

Vrata.

Meja

upnije

e

orej

Sa

d'

koroke

meje

prati

vzhodu

ez

N a p e

nik

i

Bistriko

dolino,

otem

a

na

server

ob

Bistriciio

njenemritoku

Krambachu

o

severne

iaupniiske

meje,

bej '

protiugovzhodu

korajo

cerkve

Sv.

Lovrenca,

a

oe

ebrnila

na

ugnprilazap ad n o

d

Goirnje

Viinge

d o

Drave.Vcm

bsegue

ostala

upnijad o

eisari

oefaI.

7 .

Pernice.

T a

vikarijat

je

bsegal

severozapadhi

el

prvotne

malrnberke

upnije

n

jemejil

nazapadna

Dfarvogra

A

,

naiugu

in

vzhodunaMuto,na

severu

pa

a

Iviiik

Lipnica),

bsegala

e

b= iniPernice

n

Soboto.Cerkev

v.

Simona

Pernicahemenuje

e.

368.

5 5

Gotovo

o.e

recejzarano

ukajopravljali

slubo

ojomarnberkikaplaniexcurrentib.

Po.Sim.Povodnue .postal

ukaj

maimbarki

vikarijat.

636.

Pa

e

pred,

630,

ajdemotukai

posebne

vikar-

je."

Patron

je

abodski

kof.

K er

eikarju

'ajna

otna

severclaJa

eave,

eikarPavelRaiuner

prosil,

da

e

ri

ilijalki

Sv.

Jakoba

Soboti

stanovi

osebna

lokali

ja .

Lokalia

se

e

ustanovila

26.

ebruarja

778 ,

aprvi

kurat

je

b i menovan

e

.

1 7 7 7 .

ne

2 .

januarja."

Kraj

e

menuje

e

.

311. ,a

'

cerkvieuimovsrednjem

eku

i

.

Oroen

5 8

o

navaja

prvi .

6 1 5 -

II .

Kamilica

ali:

Maribor

n

Jarenina?

N a

zhodni

trani

ravogradske

upnijee

azprostira

mariborskar-

votna

upnija.N jedeam

kaeupnijski

eznamod

tev.

II.

Pa

kar

z a

etku

nae

pra.-2uprojeadenemona

vpraanie:

1 .li

e

mariborska

stara

upnija

d

za

etkae

samostojno

obstojala?

n

2 .katera

je

upna

matica

wmariborski

praupniji ,ko

jo

tako

imenujemo?

1 .

ko

i

ariemo

a

emljevidu

a e

raupnije,

am

ae

lika,

a

sta

isto

otovo

rvotno

mariborska

n

areninskaupnijabsegali

no

skupino.areninska

upnija' o

nastala

.

.

160.,

za

mariborsko

upnijo

imamo

rv ipodatek

e

e

z

.

189 .

Ustanovneistineimamo

e

za

no

ne

adrago

upnijo;

ako

tudi

e

vemo

otovo,za

prvotno,upnijo,

z

katere

sta

bi

as

menovanizoceni.Pa

pa

nam

e

nano,

da

e

ustanovitelj

beh

upnij

obograki

adkof,

i

e

i

rvotno,

patron

mariborske

upnije

n

ie

odaril

.

139

drnontskemii

samostanurazsena

posestva

v.

ozneji

are-


72/138

asopisagodovino

n

arodopisje.

__

__

_ _ __ _ _

_

ninski

upniji.L.

139.

e

pa

govor

oareninski

cerkvi,

e.

pa

oup-

niji.

Lahko

in

celoverjetno

je

torej

obsegala

obe

upniij

ena

praupnija.

2 .Ali

je

iia

rvotnaupnacerkev

za

Maribornarenino?ai-

pot

zaodgovor

dobimo,

ako

dolo

imo,

d a j

o

priiki

je

nastal

Maribor.

Zgodvinsko

a jam

eno

asledimo

Maribor

n

icer

ot

rad

.

164.

D ne

0.

oktobra

.

.

e

il

menirof

Otokar

in

astroMarchburcline

tukaj

dstopil

vetop&velskcmu

amostanu

ekatera

osestva

abodski

dolini,

a in

ae

obil

d

amostanaitek

dosestev

amnici'z

ostalimi

vinogradin

podioniki,

otem

uitek

d

jiv,vinogradovn

posestev

v

elj

td .

n

e

opoflnoi

ast

ve

inetii

od

ariborskim

gradom.

H

e

ilmodri a mimenovani

Leo

antor*Mariboru,

e

ne

uore

dolo

iti*

0

ansenEnenkeilsFrstcnbucli ,z

onca

3 .

toletja,

i

sicer

nima

mnogo

godovinske

vraanrnti,"

am

oro

a

k

etu

c.

145,

a

jerof

Bernard

vonMarpurch,orokiojvoda,kiene6.

ovembra

1147ri

aodiceji

vriarski

oni

padelnmel

eto

orimenovanega

Otokarja,

Kunigundo,

za

eno,kereil

brez

ed i

=

ev,tajerskemu

mejnemu

grofu

poro

=

ild azus

grad)

eMarpurchnten

marchi

ntdaea r

zu

ehrt...en

elben

raven

einnhart

gehrten

niese

ionstman:...

d ie

on

Mairpurch..

2

Koroki

ro fBernard,

avadno

menovan

Truenjski,

e

ukajaziva

von

Marpurch*

ot

stanovitelj

mariborskega

radu.

akor

O '

rugi

ra-

doviDravski,

dojini

si

nastali

2 .

stoletju,

ako'

je

nastal

podBernardom

tudi

aradna

ribu

severnod

mesta-

60

.skrbnikioilir=as

ud i

Trunjani,

kakorihajdemo

o

eli

Dravskiolini.

T i

soe

menovali

ukaj

vonMarburg*,z

jih

e

ilud iprvia mnani

mariborski

upnikKonrad.

A kopr.eopoldon'Beck-Widmanstetter*

ise,

a

e

il

Maribore

10.

toletju

lavni

kraj

amostojne

rofije,

i

e

e

malu

ako,maluruga=

e

imenovala

n

e

azprostiralaodRadila

nKozjaka

ez

Slovenske

orice

o

ogrske

meje,

a

ug

a

o

onatija

n

Pohorja ,

e

o

isto

rosta

odmena

brez

vsake

godovinske

podlagen

zamenjavas(ptujsko

marko.

KrajMaribor,iee.209.

forum,

ea=

nastal,kakore-

ina

ehrgovn

mest

lizu

radov.

brtniki,i

soili

iri

zgradbi

gradu

zaposleni,

e

inomaujci,

so

siekolikoddaljeno

dradupostaviii

voje

hie,

ziroma

o

novonaselbocepilinastarejo.

Njim

soeridruilirugI

obrtniki

n

rgovci,

obiliod

ospoda

radu

rne

ravicen

i

rai

ogradili idom.BiHa

o

o.

ve

= inoma

Nemci,

ospodaa m acrila

ud i

-

iz

severa

am,

zgoja

e

ila

emka,

n

ako

e

e

memo

uditi,

a

ta

gradn

kraj,

.mestoobilaemko,rafilski

(legirimerilo

me

Mardi

pinrcli,

grad

b

meji.

Br

a s

o

raditeSji

mariborskegaradu

udi

ukaj

prvo

erkev

ezidali,

nekoliko

pro

dvojeinekupine,

da

eerkviostalaprimernapotrebna

zemlja.Cerkeve-bila

r=asnakrajusedanje

tolnice

ne

menuje.

243

cerkev'sv.Tomaa,"*

I .

2 54 ,

ecclesiaanciiohannas

baptiste

et

eati


73/138

Zgodov.

azvoj

edanjih

lav

an

tin

s

k i

li

.upnij

a

e v . '

breen

Drave

o

ocia

I .

67

Thomepostoli

u

d

ivitatemMarpurg.

1

?

0

omnevamo,

d a

orvotno

kapelo

v.Tomaia

malu

ove

=ali,

rizidani

ei

osvetili

v.

anezu,

ie

s

asoma

prvotni

naslovistona

branotisnil.

Oroen

07

pravi,

da

e

erkev

v.

Ulrik'a

re d

rakimi

vratmi

navaja

e

3 .

toletju

n

a

e

ila

jpo

judski

raivliici

prvotna

'upnijska

cerkev.

Ponalogiji

-drugih

starihmestnih

upniji

oejstvu

dgovarjalo.

Ali

mari-

borskaerkev

v.

Ulrika

ekota kamenuje.440.

o,

T u d i

Tugc

cerkve

ast

v.

lrikumajo

koraj

sevojo

=etek

5.

toletju;atere

a

e

prej

menujejo,

omele

r=as

re j

rug

nadov.zroka,akaj

e

riel

ravno5 .toletjuaslovv.ika

iri

erkvah

osebnoeljavo,

e

nismo

asledili.

Mariboru

icer

asedimo

rakerft

predmestju

e

koli

1 .

300

WlrechsdOiri,

kar

i

vendar

kanato

na

mogo

=

i

obstanek

menovane

cerkve,

iko

e

kraj

i

menoval

o

akem

rvotnem

osestnikulriku

n

tudi

dr.

Zahn

misli,

daeojmuje

od

zrazom

Zwaichirohcn

1

330.

udi

cerkev

v.lrika-"

3

V

adnjemasu

predOefkisko

eformo

e

ila

erkev

sv.lrika

vikarijat

mestne

upnijeajenbseg

zven

mesta.Mogo

eee

ta

vikarijat

vedel

e

6 .

toletju,agotovih

podatkov

za4o

nimamo.

Aliod

Orona

navedena

ljudskapravljica,a

mestna

upnijska

cerkev

i

bilaprvotnaupnijskaerkev

mariborske

raupnije,nasnarvajana

omnevo,

d a

je

prvotno

praupnijsko

cerkev

skati

Kamni

=

i.

Ime

Kamnice.zasledimoe

.093/z

neke

istine,

atero

atira

os

:

'

nnedetom096

m

105,

vemo,

aepamheimovec

Hartwik,

in'grofa

Engclberta,

d.

105

d

126

kof

etienski,

ekot

solnograki

stolniprost"

svetoipavelskemu

amostanu

odarila dogojemitkaomrtivorn

cerkevMarki,nicer amiliciposestvi,odloniki,

jivami,

vinogradi

n

rugimitvairmi,atereeodedovalasti

severni)

trani

reke

Drave."z

avedenega

pa'skepmo,

da

e

menovani

Hartwik

.cerkev

.

v

Kamilici

ezidal,

ko

e

i

e

o

mrti

jvojega

=

eta'

EngeJberta

it

.

ipr.

1096)ebstoje e

odedoval.Verjetno

e,

ae

ud i

Hartwikpreskrbe]

voji

cerkviupnijskeravice,undira aupnijei'on,mp akolnc-grarki

nadkof

em ,

a

i

e

dk a z a l

partem

onsniaim,otrebne

ohodke

n

e-

,

setine.oeegodilomnogo

rej,

akor

liimo

a

Mariboru. '

ud i

prej,

kakor

liimo

areninski

upniji,

e

=

kakor

0

et

eazlike.

a to

a

smo

e

prejmenili.mae

prepri=

anje,

a

'

je

prvotna,

ulklajsnja

raiupnija

obsegala

ud i

oz'iiejoarerrindkoupnijo,kar

na s

ud i

prepri a,ko

si'ogle-

damo

emljevid

aih

rauipnij'

in

rimerjamo

elikost

rugih

raupnij

.,

obzirnostjo

mariborske

n

arenjhske.

:

Tudi

aslov

amnikecerkve

a s

arvaja

isoki

starostijeni.

Cerkve,

ki

oposve=enev.Martinu,

pada jok'najstarejim

aimcerkvam seveda

so

ud i

zjeme.

Okolieta160.

eilaustanovljenaarenirnskaupnija.

Grad

Mariborin

tudi

mesto

Ji

rg

pa

e

ilakrate

osestitajerskegamejnega

.

'-'Velikaio

pa

adiimeli

voji

liini

tudi

uhovnike.N e

odemoemogo=

e


74/138

68

sopisagodovino

in

arodopisje.

mnogomotili,ko

trdimo,

da

je

nadkof

ob

priliki

ustanovitveareninskeup-

nije-praviceamnikeraiipnijereneselMaribor,orilonosti,ko

e

ila

ok. .160iz

kamnike

praupnijeizlo ana

iaraniiniska

inmaiticajebiLaponiana

navikarijat

ove

upnijemairiborske.Manjkajo

a m

a

a o

rditwicer

gotovi

godovinski

okazi,

istine;

ato

o

nae

rditve

icer

a me

omneve,

paomneve,

ie

pirajo,

na

mologije.

N eoigo

ozneje

o .Mi

stanovljeni

stali

ikarijati

elnica

z

a m -

nikegaikarijata

n

v.

eter

e

mariborskeupnije.er

.

mariborski

upnik

z

osestevndmestnegarebivalstva-imel

ovolj

ohodkov,

e

prepustil

vojim

ikarjemohodke

z

jihovega

zemlja

n

e

ako

ot

un-

dator

vojih

ikarjev

ostalj ihov

atrom.

T o

e

pravi:mariborski

upnike

poiljal

voje

apelane

ot

ikarjeaikarijate,a

ud i

drugeuhovnike.

T e

e

moral

svojemu

kofu,

a

=

etku

samo

aznaniti ,

ozneje

eveda,

pre-

zentirati,

ih

potrdiloimenovanjepredlagati.

Kakor

e

e

ilo

menjeno,

so

meli

ikarji

do

vojih

upnikov

otoiveolnosti.

Obseg

mariborske

upnije

a m

odaja

retji

navedeniupnijskizkaz

z

15.

toletja.T a mmamo:

Ecclesian

Marchpurg.oilator

rchiepiscopus

alczeburgensis.

Ecclesian

Zellnitz.

Collator

Plebanus

n

Marchpurg.

Ecclesia

n

Gambs.

Collator

Plebanus

n

Marchpurg.

Ecclesia

Sancii

Petri

prope

Mairchpurg.

Collator

Plebanus

n

Marchpurg.

(Jareninsko

upnijotukaizpustimo^kerO 'njej

na

drugem

mestu

ovorimo.)

K ernam

manjkajo

eznami

vasi,iz

.

445aMaribor

n

kolike

upnije,

se

moramoukajosluiti

seznamov,

ki

so

e

estavili

za

joefinskoupnijsko

razdelitev .

1.

Nadupnija

Maribor.

Taupnijaebsegala.

7 8 2 :

.

mesW

Mariborjemomenu

(2117

u);

.

rako

predmestje

n

aztresene

iea

eeli

1055

u)

podrunico

sv.

Ulrika;

.

Koroko

redmestje

n

aztresene

ie

5 9 8

u,

kapefo-sv.Barbare;4 .V as

Greje

(Melje)

in

raztresenel i l i l e(744

du).

Celaup-

nija

je

tela4 5 4 4

"du.

Iz

tegaseznama

bi

semoglomisliti,' d a .seje

mestna

up-

nija

asprostiralanekako

sano

p o >

edanjem

omeirju.

oefinskiire'dlogi

za

raizpredcbo

novihupnijanasod u

= i j o ^

da

sta

sedanji

oliti

ni

b

=

iniK r

e-

vina

n

ajtcrsbcsrgud iili

rideljeni

mariborskiupniji,

ako,

databe

sedanji

mariborski

upniji,tolna

n

ra n ikanska

vorilimariborskoup-

nijo;ori

menovane

raztreseneie

bsegajo

avnoi

veb

ini.

azen

mesta

amega

e

skrboval

stalo

deelo

ikar

ri

v.

Ulriku.

upnijska

meja

eorej

ila:

nauguDravaodpritokaVinarskegaritokao

ztoka

Male=nika'

v

Dravo,

na

zhodu

rotiSv.

etru

edanjazhoclnjameja

a j-

tersberga

o

Pesnice;

na

severovzhodu

Pesnica

proti

Jarenini),in

na

zapadu

sedanja

zahodnameja

K r=

evineez

Kugelberg

Vinarskiarek

no

Drave,

tukaj

ratiamnikiupniji.oirmeHnonaupnija

e

mela

ejanski

vojo

kuracijo

pri

Sv.Ulriku.


75/138

Zgodov.

azvoj

edanjihla

va

t i t

m

ski l iupnijalev,

regu

rave

o

oZcfa

I .

69

2 .Kamilica.

Oerkvivamilici

mo

e

ovorili.me

e

ekdaj

razlagalr.

Maj-

ciger

Kresu.

Tudi

aKamilico

imamo

starejegarajevnega

eznama,kakor

za

M a -

ribor.Poemzkazu ,

kateregaavedeimo

rugem

elu

a e

azprave,e

mejila

kamnika

upnija

a

vzhodumariborsko,

na

ugu

bDravo,na

za-

padu

a

Ssclniko

b

b=inski

m e j a

Semema

a

ni

strani,

na

rugielovca,

dalje

Sv.

Kri

n

g.

Sv.

Kungoia amnikiupniji.Prestopila

e

Pesmico*

ss

bjela

Cajzi

=

hrib,

Blimitovec

in

kriljak

nzopet

dosega

Pesnico

er

ob

njej

vjunovzhodnismeridtscgla

mejo

mariborske

upnije

O b

Pasnici

ta

astali

e

recej

.\ic

erkvi,

k i

mata

aislov

v.

Kunigunde,

a=

o

plivu

enediktinskega

eda .ahn"

avaja

od

Kulm-

bergg.Sv.Kungotoez.

391

n

zopet

416.adnja

etnicaelja

br

asza

Zg.

v.

Kungoto.

7 0

roen

avaja

g.

v - .

ungoti

ajstarejo

letnico585 ,

o

e

eapravi ov

vhod

m

pokopali

e.

e

ega

iedi,

da

e

eakratam

a

sak

a in

ealie

asa

bstojalo

pokojpali

e,

b

nem

paredina

lubaboja,

zanjenokroje.

"Mogo

=

e

je,

kakor

a

nekaterih

drugih

krajih,ud iukaj

1

rotestantieemuratadstranil

n

anovo

s e

e

a

=ela

exouirrcfldo

luba

oja

z

amilice.

e-le

c i t a

761

o.

osegli

ukajnji

prebivalci,

d ae

il

nastavljen

stalen

kurat,

kateremu

o

ui

prideljeniedeci

krajiz

amnike.

upniSe:v.ungota,a j,

ozjak,

odela,

olgiol.

Landstra,

idem

nambaki

rli,

kupaj

73

ruin

9 2

uami.

Ta-

krulna

kuracija

ebsegalaorej

1

elo

edanjo

oliti

=nob=in o

Zg.

v.

un-

goto,

severno

obo

=

je

amnike

upnije.

Po

oefinski

reformieilaupnija '

Zg.

Sv.

Kungotapove

am.

T u d i

amnika

upnija

eobila

oreje

red

esarjemoefom

voj

vikarijat

li

uraeijo.

3 .

Selnica.

Cerkveninaslovn

starost

einike

erkveae,da

e

nastala

od

pli-

vom

enediktinskega

eda.

z

Sv.

avla.

eikvcrii

atron

e

v.

Marjeta.

Napis'nadlavnim

oltarjem

pa

prava,

da

je

ila

postavijenanakame-

Tiitjiem

odstavu

Tako

azgrnemo,

saxisnnixa...'xsitruiota).Kralju

seh

kraljev

.

198.

judska

pnwljica

taivi

sicer

prvotno

upno

.cerkev

alje

a

jugozapad

k

ravi,

jere

sostareji

judjered

etiotoliideti

adnje

ostanke

ekdanjegaida ,

li

oben

isaniir

am

e

a ja

najmanjega

o-

trdila

za

noravljico.Mogo

e

ees

edaj

ilo

v

onem

"gozdi

u

kaknoo-

slopje.i

a

izklju

eno,

a .

ma

ud i

ravljica

eko

godovinsko

odlago,-

namre= ,

a

elnika

erkev

i

Maprvotna

upna;

cerkevzaamonjere-

bivalce,

mp akeeo

pravico

oznejeoisegla.Tedaj

a

i

ila

elnisfca

cerkev

podrunica

kamnike

upnije.n

o.

se

opolnoma

laga


76/138

7 0

asopis

'z a

.zgodovinon

arodopisje.

borskookroje,

da

jeostaa

.. .

0

otom

vikarijat

mariborske

upnije.;

da

e

mariborski

upnik

a to

zlo il

amnikegaikarijata

ov

ikarijat;

Selniko

u^nijo.

-

Selnika

upnija

e

o

e

menovanem

eznamu

mejia

a

ugu

b

Dravo

cd

elovcaormenikega

otoka,kjer

e

osegla

ekdanjo

mejo

raupnije

Labod ,

ziroma

z

je

o

encemSniSke

in

reizniJce)

upnije,

b

ej

meji

obrmenicie

evigala

roti

sever

o

prejnjeiolifi nem e j ' e

m edmari-

borskim

n

pnikim

lavarstvom,

jer

eosegla'

upnijoucane

praup-

m'ja

Lipnica.)S

oliti=no

mejoe

e

obrnilatudi

upnijska,

meja

roti

zhodu

mimoananjeerkvev.Dubana

strem

rh u

naljekoraj

vpofaogu

dokler

ji i

dasegfe

zahodnekamnikeupnijskemeje.

Tukaj

iczapustilalu=

ansko

upnijo

r i

e

mejila

s

amniko

o

Drave.

ako

ejo

e

bdrala

elniSka

upnijadocesarjaoefaI.

nn i

imela

obene

uracije.

i

4.Sv.Peter

pod

Mariborom.

Cerkev

v.etraod Mariborom

e

menuje

rvikrateki

istini. .

1

1236.

n

o

o

osejerjetnosti

gradili

iteziv.

anezamailtezarji),

i

sonaMelju

n

TrEovi

intuokoii'imeli

recej

posestev.Vikarijat'mariborske

upnije

e

ukaj

nastal

e

br

as

e

reiti

3.

toletju.

Po

krajevnem

zkazu

e

obsegaiaupnijav.

Petra

.

letu

-1782.

2

irajev,

i

oe

azprostirali

med

Dravo

n

Pesnico

er

ipreBna=eno'mejomed

Mariborom

n .Sy.

Peti'cm

na

zapadui'strani.N tzrradtteapuetia

meja

Dravo,pri/v.

Martinu

nekla

n:,prej

o

edanjipoliti=nimeji

med

Mariboromn

Ptujemdb

Grmade,otem

paroti

severu.

P O 'edanji

eliki

esti-5z

PltuarotiHrastovcu;d

edanje

cerkve

v.


77/138

Zgodov.

o j ,

sedanjih

la

v

ant

i t i

skillupnijnalev,bregDrav

o

oefa

. 7 1

Dvorjane,Vesica,

Steinberg,

,

Kosomora,Pe

ica ,"Vines,Strai

c, .

Cigience,

upljeki

rh ,

uinpaSkiri,

p.

orenskirh,.872 .kupaj

426

ruin

s

620duami.

Meja

medstaroupnigon

ovio

kuraeijoela

d

Drave

ez

Kamen

=

ak

(Steinberg)d

Metavskega

otoka,

d

tam

a

naravnost

na

sever

db

Vinike

Vasi,

od

a rnpa

rotivzhodu

ez

veliko

esto

n

ma

a

ug,

akor

mo

gori

pri

Sv.

Petru

prej

dolo

=

ili

zhodno

meijo.

Po

oefinski

eforai

e

upnija

Sv.

eter

Egubila

e

e=

zemlija,

u-

racija

Sv.

Martin

pa

jeobilanopononia

novemeje.

III.arenina.

Leta139 ,

ne0 .oktobraBrezah

odeli

olnograkiadkof

Konrad

admontskemu-samostanu

med

drugimposestvori

Dojenji

areninis

erfc\'ijo

in

^emi

pritiklinamiimediJa/rctijnskiimotokom

nPesnico.

7

"

L-

160paii-,

irnorvikratupnierkviv.

Marije

Magdalene

,

airenini,atero

potrdi

adkof

Eberhard.

dniontskimuamostanu."

0

Posestvo

in

mogo

e,

e

ud i

cerkev

v

Jarenini

je

obil

olnograki

nadkof

od

udolfa

n

Werigandade

WtenswaftJvnik?;'

adnjieilosestnik

tudi

rilov.radcu) .

0 1

Br

as

sta

emenovana,

brata

li

elo

iunistari

sezidali

arenini.prvo

erkev.

Jareninskacerkevedobilaupnijskeravicekolieta160.arugem'

mestuizraamo

svojemnenje,

dan e

arenin&ka

upnijarvotnoilav

kvirju

kamnikeraupniie

r i

a

eoemolnograkiadkof

everno

d

esnice

lee

=i

el

z lo

il

z

raupnije

n

ustanovil

areninsko

upnijo.

1

Meja

rvotne

jareninske

upnije

se

e

drala

ob

zapadl i

in

everu

ozneje

mejeed

pnikimn

mariborskim

lavarstvomo

Mure,

eorej1 a

ob

Klavnem

rebenu

gornjih

lovenskihorico'Mure.notem

b

Muri:d o

to

=

ke,

kjer

mejamariborskega,

okraja

sto

zajpustL

DoMuree

mejila

arcnin-

ska

upnija

apniko

razumjo

b

b

Muri,

pa

na

ranpnijov.id aa

Vogalu.

N a

zhodni

traniJediupnijskamejaoliti

=

nieji.

o

zviraotoka

Ro

=

ic e

pravilno

e

=

ica).

Ta

otok

otem

upnijska

meja.

o

vojega

z -

toka

Drvanjo,

nato

Drvanjado.svojega

1

iztokav

Pesnico.Celi

as

od

Mure

doDrvanje

Jarenina.na

praupnifo

adgonsko.

unoeapadno

palo

=

i

Pesnica

nao.

upnijo

d

tujske

n

mariborske

raupnije-

Prvaizjareninskeupnije

zlo

ena

upnijae

bila

Sve

=

ina.

Solnograki.

nadkof

.Adalbert

1 1 6 8 1 1 7 7 ,

1 83 1 2 00)

pri ufc

197 , . dne

9.

marca ,

a

e

posvetilv

Sve

in i

kapelo-sv.

Andreja'in

ovori

b

nem

upnikih,

i

a j

imajo

voje

upnijske

ohodke

nravice.

'tegaklepamo.,-dae

dalbert


78/138

7 2

asopisazgodovino

n

arodopisje.

admoritsKi

atron

ve inskeupnijenb-enemarochusroprius

arenine,

sklepamo,

da

e

bila

ve

=

inska-upnijazlo enaz

areniiiske,

koravno

e

ta -

krat

imel

tukajsvoje

pravice

inposestva

sekovski

samostanaZg.

tajerskem.

Iz

aega

ragega

upnijskega,

eznama

z

redine

5.

toletja,

obimo

slede

e

dele

prvotne

areninsike

upnije:

EcclesianWitschein,CoMator

Abbas

Admoiitensis.

Ecclesia

in

aring.Collator

Abbas

Adhiontenss.

EcclesiaSancti

Leonardi.

Collatorplebanusn

aring.

Iz

zadn jeopazke

spoznamo,

dajeupnijo

Sv.

LenartvSlov.

or-

ustanovil

upnikareninskn

n

amonjemu

vojemuikarjudkaza lohodke.otd

Jarenine

dvisnivikarijatjebil

Sv.

Lenart

d o

.

580 , "nato

pa

e

admontski

opat

kot

paroehus

proprius

areninski

patronat

Sv.

Lenarta

otegnil

iae.

1 .

arenina.

Kjareninski

upniji

o .pripadili

.782 .

lede i

kraji:

Spodnja

arenina,a-

reninskirli,

Strihovec,ajgen,Kania,u= ji

rli,oSi ki

rh ,

olikavas.

Vu

jiol

Pu

=

enca) ,

g.

arenina,

a

nik,

osek,

Kropivnik,csni

ki

vor,

Jelen=e

rh .

K

odrunici

Ji

okalni

apclaniji

Sv-

akob,

o

ripadali

raji:

g.

Jakobski

ol

odrunico,

Sp.akobskiol,kraj

Kropivniktoi

eaztresene

hie),

rhuemik,rhlekuek,rhSlatenek,

ukoveki

rli,raiikovec,

Lilaki

vrh

Srobotje),ambert ,

Sp.

Gradiku,Paodernica,

urjevski

ol,Po-

enik,p.Hlapje,g.

lapje,

ittensberg,

g.

radisce,

ali

akobski

el,

Poli=

ka

ves,Ro=

i

=ki

vrh

Radischitaenb&rg).

OdJokalne

apelanijeSv.

lja

so

e

skrbovalilede

= i

kraji:

Sv.

li

vrli

in

ol,

rnica,

kraj

aigcii,kraj

Poli

=ki

rh ,Strihovec,irkniki

ol,

o-

brenje,

Stara

ora,

CirSak,

KoEjak,

Selnica:

Od

p-edrunice

Sp.)Sv.

K

icngota

oeoskrbovali:radika,

Dobrenj-

ski

vrh

n

olter

naRanci-vrli

n, o l .

Celotnaupnija

remi

odrunicami

e

mela

kupaj577ruinn

827

du.Lastnematinenjige

o

obileodrunice

e

e

joe finskimasom.

Iz

listinz

srednjega

ieka

o

cerkvisv.

Jako'bane

vemo

i

,

kakor

tudi.ooistali

okolicikoraj

ni .

Pa

vendar

e

aslov

erkve-

kae,

da

semora

pritevatinaim

tarejim

cerkvam.

K a k o r

e

eanes

.spozna,e

ila

prvotna

cerkev

otika.

L.

532

o

cerkev

Turki

razdejali .

Cerkev

e

mela

e

akrat

svojepokopali enbr a studi

vojega

s curren do-karoelana.

535. ,

4.okto-

bra,

e

abodskikof

Filip

okopali

=

eekonciliiral

ti

cerkev

anovo'

osvetil.

Tud i

izitacijski

apisnikz

J .

617

amravi,

aeareninskiapelanukaS

redno

bhajal

sako

edeljo

lubo

botijo-

e

e

.770 .

e

i

ukaj

nastavljen

stalnitacijski

kapelan,

kije

ostal

.7S5.

upnik."

Meje

za

duno

pastirstvo

ri

Sv;akobu

s o >

bile:

na

zapadni

strani

viina

(lazvodje)

med

ukovskimn

Jareninskim

otokomo

glavnega

grebena


79/138

K odov,

az

vojedanjih.lavatitiiiskthu p n i j

a

lev,regu

Drave

dooefa

II .

73

Slovenskihoric,

nasciveiniravno

imenovanigreben

od

Lilakegavrba

d o

Zg.

Gradisca ,azhodni

strani

reben

med

PloderniconVeikodoZg.astc-

raja,kjerje

meja

la

ezJurjevskipotokliBobovnicoprotizapadna

viino

med

Partinjskim

in

akobskim

otokom

n

oi

ic j

viini

na

jug,

dokler

e

i

i

(pribliala

Pesnica,ieilamejaa

jugudoVukovskega

otoka.

Druiga

okalija

e

ila.Sv.1 j

J

o

v.goricali,i

c

mstala

rime-

roma

bstem

asu,

kakor

Sv.

akob.

Cerkevukajasledimo,e

.

329

obliki

S.

ilgen*

n

otem

Se

e

krat.

81

c

.

617

e

biloupnikukazano,

d a

e

morapri

Sv-

mescono

dvakrat

o

nedeljah

n

na

nekatere

ravnike

opravljati

boja,

sluba.

Cerkev je

imela

e

pred1 .532

tudi

svoje

pokopali

=

e."

Dozdeva

se,

daoprvikarati

zaSv.1 }

stanovali

ri

j p .

Sv.

Kungoti.

Meja

za

o

curacijo

e

ila

na

zapadu

od

Pesnice

ori

reben

med

Cirk-

nikjitnnDobrenjskimotokom,

medadnjimnKrsnikimotokom

do

glavnoga

rebena

Slovenskih

goric.

O d

tod

se

e

brnilameja

proti

severo-

vzhodub

ivioliti ni

meji

med

Mariborom

n

Upnico,

o.Mure.

i

ena

sevem

mejilaoRavnega:

vrha,

n

a ms

oliti

nomejomed

Mariborom

n

Radgonodo

Lilakega

vrhala

v

juni

indalje

ob

glavnemgrebenu

Slovenskih

goricO '

Vangcnskcga

vrha

intam

obj^rebenu

medareninskimnCirknikim

Potokom

oli

o

Pesnice,

ki

e

bila

Juna

meja

itracfje.

L.7 84e

ostal

Sv.

lj

upnija.

:Sp.Sv.

KungO'ta

emela

vojo

cerkev

otovo

e

v

4 .

toletju;se-

danjocerkeveezidaldinontski

pat.Rajniund

-

673.Lokalij,e

prvotno

obsegalasedanjo

oliti

no

b=

ino

Sp.

Sv.

Kungota

Gradika);

na

uozasiadu

J e

mejila

n a ,

Pesnico,

a

ap ad u

ez

jrebenGradike

a

g.Sv.Kimgoto

(Kamnico),

na

severanw-hodu

a

na

Sv.

lj .

Kuracija

e

mela

cisto

majhen

obseg

in

se

je

pove

ala

e

le

po

joeiinskireformi

ria

a

unsosednjihupnji.

Jareniriska

upnija

brez

odrunic

je

mejila

na

jugu

a

Pesnico,

na

ap ad u

in

severu

na

kuraci jo

Sv,

lj

n

navzhodupaiaokalijo,Sv.akob.

elotna

upnija

aemejilaa

600

augozapadubPesniicnaSv.Peter,Maribor

inKamnico,

na

zapade

na

KatnnlconSve=ino

obgrebenuGradike,Dobreuja

i'iKresnice,b

scverozapadii

tua

Gomilice'(braupnija

Lipnica) ,bMuriaup-

-

Up

Sv.

Vida

aVogalu,

n a

vzhodua

na'praupnijo

Radgono

Cmurck)

o

Potem

a

vojvikarijatvSv.

Lcnard

vSloiv.

oricah.

2 -

ve

iiia.

'Kalkor

mo

eliali,

e

sve inskoerkev,

(blagoslovilsotoograski

nadkof

Adalbert

.197nb

nem-podelr

cerkvi

upnijskeravice.K er

e

ila

nova

upnija

zlo enazdmontskeupnijearenina,

e

postaldmontski

opat

a -

tronsveinske

upnije,

koravno

e

bila

erkev

r=as

ozidana,

od

ekov-

skihkanonikov.

Izkazz.782 .

menuje

lede e

ratfe

odro=jusveinskeupnije;

Sve-


80/138

7 4

l c v . i

ekm

reg.

Tako

jeinastaiakozvani

emureki

gris.

Tako

vsaj

beremo

ekempismu

murekega

upana

Ferd.

Jos.ReitteTJa ne8 .

sept.

7 52

o

ripadnosti

tega

rkega

risa,

daeje

e

leta

695.

ra

=

akStubenberg

repustil

o

priplaviljcno

n

aplavljenoemljo

trki

b

=ini.

Sicer

a

ud i

judstvoamoripoveduje,a

jeMura

nekdajtekla

bolje

severno,

kjerseekdanjijeni

eni

faregedanesvid.

Od

Gstinga

nad

Gradcem

do

grske

meje

od

Radgono

e

ila

murska

struga

b

nem

meja

med

raupnijami.

Kjer

o

na elo

oznejim

azmeram

navidezno

nasprotuje,npr.riRadgoni ,natokaezemlje,daje

Mura

nekdaj

svoj

okin:svojo

strugo

mela

daljenasevoru.Zatona meraupiiijo,zka-

terejezlo=enabilacmureka

upnija,

iskatito

desnem

bregu

Mure.

Doajnovejega

asa

ko

e

e

za

=etekegaspisa

e

iskal

smo

ili

Prepri

=

a ni

n

ano

zastopali

mnenje,

jd'a

e

mureka

upnija

ila

rvotno

el

radgonske

upnije.osebno,

er

e i

ela

mureka

upnija

.

adgonskem

okrajnem

lavarstvu

ko

a

pazujemo

mejo

nad

Muro

med

praupnijama

Stradari

i

Sv.VidnaVogalu,

otempasto.medadfeonskomariborsko

(oziromaareninsko)-raiipnijo

d

Sv.

A ne

v

Slov.oricahnaprejproti

uni

smeri,

zapaziim',

da

je

druga

mejna

=rta

tiairavno

madaSjcvanjerve,

pretrgano

P

1

';

mureki

upniji,

ko

esta

riteva

kadgonski

raupniji.

ko

uni

konecprve

meje

ratkomailo

zveenro

ssevernorejiozna

eno

o=

ko'

ruge

meje,

pa

ostane

avno

elacmureka

upnijaodrezana

od

adgonske

rautp-

nije.evsledega

e

a md irimerno;apustimoCmurckzvenadgonske

orauspnijc.

Potem

a

o

ahko

riklopimo

i

amniki

raupniji .

K o

e

Burkai-tCnmrekiezidal

voj

grad

n emr

asrv onaselbino

v

Cmurekuer

cerkev,

se

e

gotovootegoval

ud iza

upnijske

pravicevoje

eeikvcriadkofu.Najlepaprilonosta

e

ilaavno'akrat,oe

e

a , -

- * t

ninska'upnijastanovila,novoustanovljenamariborska

upnija

podedovala

De.rh.Gradcu:

Spec.

arh.

Cmiirek.


84/138

78 asopis. 2 . godovino

n

arodopisju.

prerogative

amnike

raupnije

sreselitvijo

upnikazamniceMari-

oor?),

a

je

obilaud icinnrckaerkevakratupnijsko

ravico.T oiilo

/iatopredliokolu .

1 0 .Patrojiatnopravico

o

br as

prvotno

meli

mu-

reki

ospodje;o

a

o

i

eumrli,

a

e

kako?

patranat

reel

na

e-

koviskcga

kofa.

er

e

ekovSki

kof

b i l

ud i

patron

EVetovidske

upnije,

e

tudi

laje

azume,

a

o

ilelinjeb ine

adnje

upnije

rvem

elu

15.

toletjarik opijene

liji

upnierkvimuraku.a

e

mureka

upnija.pozneje

spadalav

detonai

Stradenn

k

'rovskcinu

rliidjakona'tu,

e

bila

posledica,kerje

leala

upna

cerkev

akratemalevem

bregu

Mure.

Nas

zanimaemureka

upnija.samo

oliko,

olikor

sega

zemlje

abod-

kofijen

oed

.S7 0

edanjaupnija

Marija

nena,

ziroma

d

1 .

ecembra

923

- ^ s

elupnije

unoodMure-

seznama

z

eta

445

zvemo

o

seh

eli

rajih

amo:

Itemn

dea

Plieln

nnlialben

-der

Muer

viidX X

Fewerstctii.

Slov.

goricahonstran

Mure20gnji .Seznaniz

1 .1782 .'pa

navaja

za'ta

el

lede

=e

kraje

kot

vmariborskemkroju:

1 4 .

Auen,4ruin,

1

d u S .

1 5 .

RoDhoi,

4

ruin,

6u.

6 .

rattendorf,

9

ruin,

9

u S

Vrata).

1 7 .

Neuberg,8ruin,

9

u.

1 8 .

Frattenberg,7druin,

3 0

u

odrunicu.

1 9 .

Wisscntha,

6

ruin,

5 1

u

Trate).

2 0 .Stanz,9

ruin,

0 5

u

Savnica),

21..Drossenbcrji,

7ruin,0 9u {Draen

rh).

2 2 .

Wulling,3 8ruin,0

u

Velka).

2 3 .

SiiKersdorf,

1.druin,

58

u

Sve

ana).

2 1 .

Drosseuber,

4 7

ruin.

2 0 9

du (Draen

rh).

2 5 .

Raabenberg,

S

druin,9 5

du

(Ravnivrh).

V

em

elu

e

ilo

orej

9 9

ruin 007uami.

upnijska

meja

e

za-

pustila

Muro

s

oliti

no

1

mejo)

la d

Ravnim

rhom

roti

ugu

a

Lilaki

vrh,

.d

-tam

brazvodju

roti

vzhodu

.'blizu

Velke,

ae

e

ambrnila

protijugudo

Plodrnice,

do

ted

ob

areninski

prazupniji

n

oiem

zopetrotizhodu

o

Sv.

Ane,matonasever ezS avnico,na.levembreguprotiseverozahoduekako

do

Stbliausla

n

potem

naravnost

na

sever

o

Mure,

mejia

pa

ko

upnijo

radgonskeraupnije.

A koiorejredstavimorvotno

i

upnij

o.Kamnicooaem,pre.rifaniii, dobimo

slede i

odovnik

raupnije

1

KamniCa

Maribor

aienina

niurek

Maribor

Kamilica

ve

ina

nicimia

Maribor' Sv.Peter Kamilica

Selnica

arenina

v.

Lenart

Maribor(mesto) Sv.Peteramilica

aienina

v. Jakob Sv.Lenait

Sv.Ulrik

Sv.Martin

Zg.Sv.Kungo:a

,

p.Sv.Kungot

Sv.llj

Sv.JuiIJvSl.g.


85/138

Zgo

dov.

azvoj

edanjihavantins

kih

upni

jia_Icv.

regu

Drave

o

oeia

I.

79

Opombe.

Kukat

ure

viru, ki

se

navajajo oputovano, smori citiranjunavajali'

v

krajih

obliknh.Taki

o:

(Die)

Christianisierung:

Ljuba,

Diu

Christianisierung

d er

heutigen

Dizese

Seckati.ra z911.

CZN:

asopisagodovino

narodopisju.zdajagodovinsko

rutvo

M a-

riboru

doedaj9etnikov).

Gr.li

Gradivo:

Kos,

Gradivoa

zgodovino

Sloveiiecv*

rednjem

.vek.

o

sedajV.

vezki.Navedene

avadno

strani;

ako

ud i

ri

rugih

azenakselia.)

Jakscli:Monumentaistrica

u

cat

tisCarinthiae

1

;

eli,

J

aitiseli:Topograph

i

sel

i-st

a t

i stlschcsexikon

on

Steiermark.raz.vezki.

Ljuba:

Glejori;Diehristianisierung.

Muehar:csuhiehtcerSteiermark.Graz.

vuzkov

9.

e

menik,)

"

Časopis za zgodovino in narodopisje 1924, xix

Documents