casnik finance 28

uredništvo: (01) 30 91 540 • e-pošta: [email protected] • naročnine: 080 15 80

INDEKS IN PROMET LJUBLJANSKE BORZE

Vir: DiT - Finance

Promet (v mio EUR)

Indeks SBI TOP (v točkah)

00,51,01,52,0

07. 02.31. 01.620630640650660

eURO/dOlaR 1,3411 nafta bRent $117,51eURibOR-12M 0,609 %

Koliko je še vreden Mercator? 4, 5

NLB reorganizira podjetniško kreditiranje 6

Izvoz na kolenih 8

Razprodaje vse prej kot uspešne 9

Z nakupom stanovanja počakajte do prodaje starega

19

Ko bi nam vsaj vladali Vikingi

Prvi slovenski poslovni dnevnik | www.finance.si

Japonska ponuja priložnosti v informatiki, energetiki,

robotiki, biokemiji in lesni industriji, sporoča japonski

veleposlanik v Sloveniji Toshimitsu Ishigure.

12ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28/3933 • 1,80 eUR • 15 HRK

www.fi nance-akademija.si/summit

Odličen nemški prodajni strateg Siegfried Kreuzer (KP2)bo razkril, kaj odlikuje TOP prodajne organizacije.

Ljubljana, 12. feburarja 2013Jutri!

080 15 80 www.finance.si/manager-narocam [email protected]

Kdo si upa? Prejemnik priznanja Managerski izziv 2013 je Mihael Mikek, CeltraZgodbe o slovenskih podjetjih z impresivnim vzponom / Kako do posla v Azerbajdžanu? / Ekonomija blaginje: Je napočil čas za nov ekonomski model? / Spletni bolšjaki v krizi cvetijo / Preobrat: Apple tudi za plitvejše žepe / Kje so nove službe za brezposelne managerje?

Že v prodaji! V prodajalnah časopisov, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

PRED PUSTNIM TORKOM

2, 3foto

mon

ataž

a: b

orut

Sev

er

Kaj se Slovenija lahko nauči iz skandinavskega modela kapitalizma, ki ga tako opevamo?

www.finance.si www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 2 DogoDki in ozaDja DogoDki in ozaDja 3

nimi na svetu in temu primerno tudi zelo dra-ge. Po raziskavi svetovalne hiše KPMG so šved-

ske plače najbolj obdavčene na sve-

tu, plače v soseščini pa tej ob- davčitvi tesno sledijo. Vendar Švedov visoka obdavčitev ne mo-ti – za denar, ki ga dajo državi, namreč dobijo odlično storitev v obliki zdravstva, šolanja, pokojninskega sistema in drugih bombončkov socialne države.

ŠolstvoSlovenska težava: Čas študija v Slo-

veniji je med najdaljšimi v Evropi, ugo-dnosti, ki jih imajo študenti, pa so za države drage. Sistem, kjer šola za vpis vsakega študenta od države dobi več denarja, fakultete celo spodbuja, da omogočajo fiktivne vpise.

Skandinavska rešitev: Najboljša mesta na svetovnih tekmovanjih učen-cev skoraj praviloma pripadejo finskim

šolam. Zakaj je finski šolski sistem tako dober? Predvsem, ker ni tako močno re-guliran. Na Finskem je učitelj že desetletja ugleden poklic, pa čeprav ni med bolje plačanimi. Finski učitelji imajo pri svojem delu več svobode kot slovenski: sami lah-ko sestavljajo svoj učni program in teste. Medtem ko je v slovenskih šolah za dobro oceno treba poznati letnice vseh kmeč-

kih uporov, je na Finskem za to potrebno kreativno razmišljanje. Na Danskem prib-ližno petina dijakov hodi v »brezplačne« šole, ki jih v resnici upravljajo zasebne družbe. Danci imajo vavčerski sistem in izbiro, da svoj vavčer – torej javni denar – odnesejo, na katerokoli šolo hočejo. Če izberejo dražjo, dajo zraven več svojega denarja, če izberejo cenejšo, pa manj. To je na trg šol prineslo tekmovanje in s tem tudi boljšo kakovost vseh šol.

Slaba bankaSlovenska težava: Slovenska slaba ban-

ka še ni težava, ker še ni ustanovljena. Vendar pa se še vedno ne ve, kdaj bo začela delovati. Nekateri bolje obveščeni celo dvomijo, da bo program, ki je številnim državam v posojilnem krču že pomagal zagnati gospodarsko rast, v Sloveniji sploh zaživel.

Skandinavska rešitev: Švedi so slabo banko ustanovili že v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na to so prenesli slabe terjatve, očiščenim bankam pa je uspelo financirati gospodarstvo in zagnati gospo-darsko rast. V Economistu so tako metodo označili kot uspešno, saj se je rast hitro pobrala. Davkoplačevalce je ta rešitev stala štiri odstotke letnega BDP, država pa je s prodajo naložb dobila le polovico tega, kar je plačala.

Posel in produktivnostSlovenska težava: V Sloveniji se je naj-

večja težava s produktivnostjo zgodila s strmim zvišanjem stroškov dela. Posel pa ogrožajo še zaprt trg dela, počasnost sodišč, plačilna nedisciplina, slab dostop do kapitala, korupcija in nezaupanje v pravno državo.

Skandinavska rešitev: Posel v Skandi-naviji preprosto deluje. Pravna država in nizka stopnja korupcije omogočata var-nost poslovanja. Švedska je po podatkih ameriškega liberalnega možganskega trusta Heritage Foundation v liberaliza-ciji gospodarstva od sredine devetdesetih let napredovala najbolj na svetu. Trg dela

je povsem odprla. Na Švedskem podjetje zaposlenega, ki ga ne potrebuje, z lahkoto odpusti. Spomnimo, Gorenje prav te dni zapira proizvodnjo pralnih in sušilnih strojev na Švedskem.

Gre pa tudi za drugačno kulturo – nordijci so pač obsedeni s produktiv-nostjo. Kot piše The Economist, gojijo posebno strast do zamenjevanja delavcev za stroje. Vlaki na köbenhavnski podzem-ni železnici nimajo voznikov – vozijo sami. Nimajo osebja, ki bi prodajalo vozovnice, ampak avtomate.

InovativnostSlovenska težava: Poslovno okolje v Slo-

veniji otežuje razvoj inovativnih izdelkov in storitev. Ko se pišejo novi zakoni, se pri tem ne upoštevajo mala inovativna podje-tja, za razvoj katerih mora biti zakonodaja čim bolj preprosta. Velikokrat pa je ovira za razvoj tudi družbeno okolje – denimo leta pregovarjanja z okoljevarstveniki za postavitev vetrne elektrarne oziroma preprečitev širjenja proizvodnje visoko-tehnoloških Akrapovičevih izdelkov, ker je tam območje divjih zveri.

Skandinavska rešitev: Čeprav v šti-rih državah, o katerih pišemo (Švedska, Norveška, Finska in Danska), živi samo 26 milijonov ljudi, so te dale svetu multi-nacionalke, kot so Nokia, Volvo, Ericsson, Lego, H & M, Electrolux, Ikea in številne druge. Razlog je v izjemni inovativnosti ljudi, ki so znali te družbe narediti mul-tinacionalne. »Mala« Danska je denimo osma največja izvoznica hrane na svetu. Kmetje s čipi nadzorujejo krave mlekari-ce, da maksimirajo količino namolženega mleka. Nekatere družbe – najbolj izrazito Nokia – so sicer le še senca starih uspešnih podob. Vendar pa na Finskem pravijo, da je prav »propad« Nokie nekaj najboljšega za inovativnost. Nekdanji zaposleni pri proizvajalcu nekdaj najboljših mobilnih telefonov so ustanovili že 300 start-upov. Medtem ko je bila Nokia nekdaj ponos Fincev, je zdaj to Rovio, ki je zadel zlato ži-lo s priljubljeno videoigro Angry Birds.

�� Oce ni te ko men tar, na pi ši te svoje mnenje: www.fi nan ce.si/ komentarji

S i predstavljate okolje, v katerem bi davkoplačevalci z veseljem po-ravnali davke in prispevke? Pa ne mislim borznih špekulantov, ki

ob debati o davkih od dobička iz kapita-la malo v šali malo zares pravijo: »Rade volje plačamo davek, saj to pomeni, da je bilo borzno leto uspešno.« V mislih imam običajne zaposlene v davčno precej obremenjeni državi. (Zadnji pogoj je v Sloveniji vsekakor izpolnjen. O tem se je lahko prepričal vsak zaposleni v tej majhni podalpski državi v minulih te-dnih, ko je od delodajalca prejel obračun lanskih prispevkov.)

V kriznih letih so se plače večine v Sloveniji nominalno ali pa vsaj realno (upoštevajoč inflacijo) zniževale. Kupna moč se je torej poslabšala. Raziskave o nezadovoljstvu davkoplačevalcev z razli-ko med bruto in neto plačami pred krizo in danes sicer ne pomnim, vseeno pa si upam na podlagi pogovorov s poslovneži in utripa na Forumu Finance trditi, da je nenaklonjenost državnim dajatvam danes večja kot pred leti. Javni sektor pa za manjšo nenaklonjenost podpiranju državnega aparata – število zaposle-nih se je od izbruha krize v letu 2008 okrepilo za tri odstotke, medtem ko je število zaposlenih v zasebnem sektorju upadlo za 14 odstotkov – ni storil nič oprijemljivega.

Sindikati javnega sektorja si z vzkliki »Ne bomo plačevali vaše krize« niso pri-dobili simpatij tistih polnilcev blagajn, ki prihajajo iz zasebnega sektorja, kjer se je masa plač konkretno zmanjšala, dobički so zaradi zunanjih dogodkov izginili, plačilna nesposobnost pa je ohromila poslovanje. Prav tako izjave ravnateljev, ki tarnajo nad negotovostjo, ki so jo pri-nesli varčevalni ukrepi – pravijo, da te do zdaj niso poznali –, zagotovo ne pri-pomorejo k podjetnikovi naklonjenosti plačevanju vsakomesečnih prispevkov in akontacij dobičkov. Negotovost je stres,

brez katerega ne mine delovni dan, pa naj gre za krizo ali ne.

Oprostite, delam krivico. V slovenskem javnem sektorju je na tisoče marljivih zapo-slenih, ki za javno dobro delajo čudeže, pa naj gre za podjetnika, bolnika ali čakajočega v vrsti za potni list. A njihov trud ne pride do izraza, ker je vse preveč anomalij, kot je zaposlitev študenta na delovno mesto, ker se redno zaposlenemu alkoholiku ne zaupa delovna naloga. Ali pa denimo zvoneči te-lefoni v prazno v javni upravi. Na uspešne prakse je treba opozarjati in jih množiti to-liko, da bomo davkoplačevalci začeli hvaliti državni aparat. Zakaj?

Po poročanju britanskega tednika The Economist so davkoplačevalci v nordijskih državah naklonjeni plačevanju davkov (obstajajo tudi izjeme, ki se zaradi visokih dajatev selijo predvsem v Veliko Britanijo, a vendarle), četudi so relativno bolj obdavčeni kot Slovenci. Imajo občutek, da država zanje dobro poskrbi, storitev, ki jo plačujejo, pa je kakovostna in jim zato ni težko financirati državnega proračuna. Ob preganjanju sive ekonomije v Sloveniji bi morali imeti pred očmi tudi ta vidik. Izogibanje davkom ne bi bil tako priljubljen šport v državi, če bi okolica spoštovala in na lastni koži občutila dobro delo porabnikov državnih sredstev. Prepričan sem, da bi vsi mi radi živeli v državi, v kakršni bi brez slabega občutka prenašali tudi višje davčne obremenitve. To bi tudi preganjalo sivo ekonomijo. Želite dokaz? Nordijske države se v zadnjih letih kljub še vedno ogromni porabi ponašajo s proračunskimi presežki.

Veseli davkoplačevalecureDniški komentar

Jure Ugovš[email protected]

Prvi slovenski poslovni dnevnik

www.finance.si

IZDA JA: ČASNIK FINANCE, D. O. O. Direktor: Peter Frankl

Naslov: Dalmatinova ul. 2, Ljubljana Telefon: 01 30 91 500 ali 30 91 540 Telefaks: 01 30 91 505 ali 30 91 545 E-pošta: finan ce@finan ce.si

Trže nje nakla de: Miha Eržen Naro či la Telefon: 01 30 91 577 Telefaks: 01 30 91 585 E-pošta: naroc ni ne@finan ce.si

Oglasno trže nje: Tina Česen Informacije in naro či la ogla sov:

Telefon: 01 30 91 533 in 01 30 91 590 Telefaks: 01 30 91 575 E-pošta: ogla si@finan ce.si

www.finance.si: Jure Gostiša, Finvest E-pošta: admin@finan ce.si

Poslovna akademija Finance: Tatjana Pogačnik Telefon: 01 30 91 475 Telefaks: 01 30 91 485 E-pošta: akademija@finan ce.si

Finance in kontroling: Tina Česen Telefon: 01 30 91 500 Telefaks: 01 30 91 505

UREDNIŠTVO: Odgovorni ure dnik: Peter Frankl Namestniki odgo vor ne ga ure dni ka:

Simona Toplak, Uroš Urbas, Vesna Tomaževič

Pomočnik odgovornega urednika za poslovodenje: Mladen Miković

Jezikovna ure dni ca: Tatjana Hosta Tehnična ure dni ca: Maja Volk

Namestnika: Miro Pintar, Giovanni Šimunović

Urednik foto gra fi je: Aleš Beno KODEKS: Novinarji čas ni ka Finance upošte-va jo Kodeks čas ni ka Finance in inter na pra vi la finanč ne ga novi nar stva, objav lje na na splet ni strani: www.finan ce.si/ kodeks

PORTFELJI: Portfelji čla nov redak ci je čas ni ka Finance so objav lje ni na splet ni strani: www.finan ce.si/port fe lji

POPRAVKI: Priporočila o poprav kih, pri ka zih nasprot nih dej stev ali odme-vih objav lja mo na splet ni strani: www.finan ce.si/ popra vek

Delov ni čas redak ci je Čas ni ka Fi nan ce je od po ne delj ka do če trt ka od 10. do 19. ure, ob pet kih od 10. do 16. ure.

CENE, NAROČILA,TRR IN POPUSTI: Cena izvoda v pro sti pro da ji z DDV:

1,80 EUR (DDV: 8,5%) Prodajna cena posa me zne ga izvo da Financ

v dru gih drža vah je 2,50 EUR oziroma 15 HRK za Hrvaško.

POPUSTI: Za let no pla či lo naroč ni ne 10-odstot ni popust,

za štu den te 35-odstot ni popust. Naročnina velja do pisne ga prekli ca.TRR:

Unicredit banka Slovenija, d. d.: SI56 2900 0005 9800 842

Banka Koper, d. d.: SI56 1010 0004 4366 437 LAST NIK DRU ŽBE: Bonnier Business Press, Šved ska

Partnerski mediji iz območja jugovzhodne Evrope: Business.hr (Hrvaška), Kapital (Makedonija), Novi magazin (Srbija), Oslobođenje (BiH) in Vijesti (Črna gora).

REDAKCIJSKI SISTEM: StoryEditor TISK: Finance tiska Delo, d. d., Tiskarsko središče, Ljubljana.

ISSN: 1318-1548 NATISNILI SMO 12.455 IZVO DOV

Certifikat izdan 08. 11. 2012. Trenutno veljavnost preverite preko QR kode.

Ali imajo nordijske države – Švedska, Finska, Danska in Norveška – nov recept za uspešen gospodarski model? Pri britanskem tedniku The Economist so prepričani, da se na severu Evrope razvija nov model kapitalizma, od katerega se lahko marsikaj naučijo tudi druge države.

The Economist navaja: Švedska je javno po-rabo s 67 odstotkov BDP leta 1993 zmanjšala na današnjih 49 odstotkov BDP, niža davke (letos bo davek na dobiček podjetij s 26,3 znižala na 22 odstotkov), javni dolg je s 70 odstotkov BDP v letu 1993 zmanjšala na 36,5 odstotka BDP v tretjem četrtletju 2011, 11-odstotni proračunski primanjkljaj pa spremenila v 0,3-odstotni prese-žek. Večino 20. stoletja je Švedska prisegala na »srednjo pot« med kapitalizmom in socializmom, druge nordijske države pa so se pomikale v isti smeri. A stari nordijski model je bil odvisen od zmožnosti velikih podjetij, da ustvarjajo dovolj denarja v podporo države, ta zmožnost pa se zdaj manjša zaradi svetovne konkurence. Od tod potreba po novem modelu, čeprav to ne pomeni, da so starega raztrgale, saj so v nordijski četverici še vedno ponosni na radodarnost socialne države, pri čemer 30 odstotkov zaposlenih dela v javnem sektorju, kar je dvakrat več od povprečja OECD.

Novi model zavrača delitev na levico in desnico

Novi nordijski model temelji na osebni, ne dr-žavni ravni, kar pomeni, da se začne pri osebni pro-računski odgovornosti. Pri tem nordijske države spreminjajo usmeritev: namesto da bi širile državo na trg, poskušajo širiti tržna načela v državo. Ker se nordijske države (Švedska, Finska, Danska in Norveška) že spoprijemajo z izzivi prihodnosti, ki čakajo tudi druge države, je vredno poznati njihov model. Pri tem je izjemno pomembno, da nordijske države oblikujejo visokoinovativne rešitve, ki zavračajo preživele ortodoksne vzorce levice in desnice. Omenjene države so posebej uspešne na dveh področjih, kjer se lahko konku-renčnost in socialna država medsebojno krepita: pri inovacijah in socialni vključenosti. Nordijske države so denimo v osemdesetih letih prejšnjega

stoletja uvajale mobilna omrežja, v devetdesetih letih GSM-standard, danes pa vzorce e-vlade in brezgotovinske ekonomije (državljani se tam radi pohvalijo, da takse plačajo kar prek SMS-sporočil). Hkrati imajo visoko stopnjo socialne mobilnosti.

Recept za uspeh: poštenost, preglednost, kompromis

Nordijski model se šele dokončno oblikuje in ne gre prezreti nekaj svaril, kot je rastoča razno-likost v družbi, ki povzroča socialne napetosti (najhuje na Norveškem). Hkrati je na mestu še eno svarilo: neposreden prenos nordijskih vzor-cev je težaven, saj je treba vedeti, da uspeh nordijskih držav temelji na njihovi dolgi tradiciji dobrega vladanja, ki ne pou-darja le poštenosti in preglednosti, temveč tudi sporazumevanje in kompromis. V nadaljevanju bomo pogledali slovenske težave in kaj se lahko od nordijcev naučimo na posameznih področjih.

Socialna državaSlovenska težava: Slove-

nija po obdavčitvi ljudi in podjetij sodi v svetovni vrh, država je izjemno draga. Teža-va slovenske socialne države je, da je draga, storitve pa so slabše kot v drugih razvitih dr-žavah, kar se najbolj kruto pozna v zdravstvu, kjer je na nekatere ope-racije treba čakati tudi leto dni ali več.

Skandinavska rešitev: Skandinavske socialne države so med najbolj radodar-

kaj se lahko naučimo od Vikingov[ meDtem na SeVeru ] Nordijci so nam lahko za zgled, a ne tako, kot si jih predstavljajo ekonomisti minulega tisočletja

�� Nordijske države oblikujejo visokoinovativne rešitve – konkurenčnost in socialna država se pri inovacijah in socialni vključenosti lahko medsebojno krepita –, ki zavračajo preživele ortodoksne vzorce levice in desnice, h katerim so se v minulih dneh na slovenskih ulicah zatekali pripadniki ene in druge opcije.

• Albina Kenda, Rok [email protected]

Vir: MDS

15

18

21

24

27

30

20111995

99

Državna porabav % BDP

Švedska

Finska

Norveška

Danska

Slovenija

28,36

26,44

24,28

21,53

20,62

Vir: Eurostat

-9

-6

-3

0

3

6

Proračunski presežek/primanjkljajv odstotkih

20111995

ŠvedskaFinskaDanska

Slovenija

0,40-0,60-1,80

-6,40

Vir: Svetovna banka

-9

-6

-3

0

3

6

20111995

Švedska

Finska

Danska

Slovenija

3,06

2,29

0,63

-0,34

Rast BDPv odstotkih

Čisti računi, dobri severnjakiKakšne izkušnje iz vikinških bojev prinašajo slovenski poslovneži? Kako uspeti v deže-lah na severu, kjer so pogajalci trdosrčni, a doseženi kompromis velja brez izjeme?

Matjaž Lenassi, Alpina: »Gre za naše najpomembnejše trge, samo na Norveško prodamo več kot 60 odstotkov. Tržne deleže smo povečevali tako, da smo ustvarili nove izdelke, tesno

sodelujemo z distributerji in se z njimi dobimo vsaj dvakrat na leto. Kar se s Skandinavci dogovoriš, to drži. So dosledni pri dobavnih rokih in kakovosti ter trdi pogajalci, kar zadeva ceno. Res pazijo na svoje interese, so pravi

poslovneži, bolj kruti kot mi. Sicer pa je Alpina na severu že tako razširjena, da smo jih morali včasih celo prepričevati, da nismo norveško podjetje. Pozna se, da gre za bogate države, ki imajo pametne banke, denar je poceni. Vendar jim lahko Slovenci zagotovo konkuriramo, kar zadeva inovativnost, tukaj ne more država nič pomagati.«

Jordan Drekonja, Letrika: »Poslujemo s Švedsko, Finsko, Norveško, tja gremo sami ali pa se z njimi dobimo drugje. S severnjaki je najbolje poslovati, to vemo vsi. Pri njih drži vse,

pogovori so preprosti. Vedno se da doseči

kompromis. Želijo imeti neposreden stik, šele potem se odprejo in se odnosi otoplijo. Na začetku pa so hladni. V njihovi družbi je očitno vse urejeno in ima vsak človek svoje mesto. Cenjeni sta delavnost in poštenost, ni možnosti, da bi te poskusili prevarati. So stimulirani za svoje delo, povezava med delom in nagrado je močnejša kot pri nas, kjer se to nekako izgubi. Denimo, komercialist lahko doseže veliko v družbenem smislu, ne le znotraj podjetja.«

Davor Špoljarić, samostojni oblikovalec: »Na Finskem, kjer živim, za različna podjetja oblikujem investicijske produkte. Nekaj časa sem poskušal pomagati slovenskim podjetjem

pridobiti stike, a so bili preveč nestrpni, takoj so hoteli vse ali nič. Finci ne vedo nič o Sloveniji in so

precej sramežljivi. Po tej lastnosti so podobni Slovencem. Ko sem pred tremi desetletji prišel na Finsko, je bilo tam veliko malih predelovalnih podjetij, ki so bila specializirana in odprta za sodelovanje. Vedno so hoteli imeti majhen studio, ki bo dobro delal, zanima jih vsebina, ne pa, ali imaš za seboj od deset do 15 zaposlenih. Drugje po Evropi moraš biti pač velik. Spoštujejo posameznika: za posel se dogovarjam ustno, le občasno pošljem ponudbo. Največkrat samo na začetku stisnemo roko, potem pa se vse zaključi s plačilom. Dvomim, da bi bilo v Sloveniji enako.«

Gregor Franjič, Gipo: »Prodajamo na Švedskem, kamor smo najprej šli na sejem in se nato dogovorili za posel. Tam dobavitelji vse delajo po korakih in sistematično. Cena ni edini dejavnik pri izbiri,

zelo jih zanimajo tudi spremljevalne storitve, ne le kratkoročni prihranek. Razvijajo dolgoročne odnose, imajo bolj celovit pristop. Osebnostno smo jim Slovenci sicer bolj podobni kot denimo Italijani. Kakšnega posebnega vpliva države pri poslovanju tam nismo občutili. Naročila se ponavljajo, zato menim, da nam v Skandinaviji kaže dobro.«

Simon Kumer, Gorenje: »Skandinavska poslovna kultura je manj formalna od slovenske. To se kaže v komuniciranju, na primer povsem običajno je, da se

sodelavci in poslovni partnerji med seboj kličejo po imenu, oblačenju ... Pri izražanju svojega mnenja so zelo odprti, pri sprejemanju odločitev pa zelo veliko stavijo na soglasje

vseh vpletenih. Zadnje iščejo tudi v zasebnem življenju.«

Dušan Olaj, Duol: »Skandinavci so izjemno korektni poslovni partnerji. Spoštujejo dogovorjeno. So zahtevni in natančni, to pa pričakujejo tudi od partnerjev na drugi strani. Ločijo med poslovnim in zasebnim. Po naravi so malo zgovorni, zaprti in redko kažejo čustva. Znajo se kontrolirati. V desetih letih poslovanja z njimi se ne spominjamo kakšnega posebej problematičnega dogodka. Ko enkrat vzpostavijo posloven odnos z drugo stranjo, ga gojijo in vzdržujejo. Ne zamenjujejo dobaviteljev zaradi kratkoročnih finančnih koristi.«

• Jernej [email protected]

Afp

Aleš

Ben

o

Aleš

Ben

o


080 15 80 • www.finance.si/narocam

CHANEL No. 5 EAU PREMIERE 150ml, toaletna voda in

Samsonitenaramna torba American Tourister Papilione 47A.006

namesto 137,74 samo

17,74*Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL. I *Vse cene so v EUR.

Valentinovaponudba

krušec: auf wiedersehen, Slowenien?*Pred nedavnim razrešeni državni sekretar na finančnem ministrstvu Dejan Krušec je sredi prejšnjega tedna v Evropski centralni banki (ECB) objavil oglas, da s 1. mar-cem najema dvosobno stanovanje v Frankfurtu. »Nič še ne morem reči, je prekmalu. Dogovarjam se, da se vrnem, imam pa tudi druge ponudbe. V Frankfurtu je tako, da je treba čim prej začeti iskati stanovanje,« je bil skrivnosten Krušec. »Čim prej želim spet delati,« je dodal nesojeni neizvršni direktor ustanavljajoče se slabe banke.Krušec je bil sicer od septembra 2006 zaposlen na ECB. Od septembra 2010 je bil član trojke (to sestavljajo predstavniki Mednarodnega denarnega sklada, Evropske komisije in ECB) za področje bančne solventnosti in na področju prestrukturiranja bančnega sistema v okviru programa finančne pomoči Irski. Od aprila 2011 je isto funkcijo opravljal tudi za Portugalsko.Krušec je sicer veljal za najtesnejšega sodelavca nekda-njega finančnega ministra Janeza Šušteršiča.

Op.: *Nasvidenje, Slovenija.P. S.

Teden za prodajo HeliosaTrije zainteresirani kupci za slabe tri četrtine Heliosa, ameriška multinacionalka PPG, avstrijski Ring Internatio- nal Holding in zasebni naložbeni sklad JP Morgana One Equity Partners, morajo do konca tedna oddati zavezu-joče ponudbe. V nezavezujočih je bil po naših podatkih najboljši ponudnik PPG, ponudil je okoli 600 evrov za delnico. Kakšne, in ali sploh, bodo spremembe ponudb po opravljenem skrbnem pregledu domžalskega prema-znika, še ni znano. P. S.

Rop TEŠ priskrbel še eno možnostSvet direktorjev Evropske investicijske banke (EIB) TEŠ ni dodelil 440 milijonov evrov posojila. Kot navaja Žurnal24.si, naj bi vlogo TEŠ nameravali zavrniti, a so po posredovanju podpredsednika EIB Antona Ropa od-ločanje o posojilu preložili na eno od prihodnjih sej. Da so v EIB odločanje prestavili, so potrdili tudi v Holdingu Slovenske elektrarne. Simon Tot, nekdanji direktor TEŠ, pravi, da so bili z EIB dogovorjeni o vsem. Če bi bilo po-sojilo odobreno ta teden, bi bil rok, do katerega bi moral dobavitelj opreme za TEŠ 6 Alstom prejeti plačilo za opravljena dela, izpolnjen. P. To.

LanComu posel ni zagotovljen, odločilna bo vsakokratna cenaPred dnevi smo objavili novico, da bo Univerza v Maribo-ru v prihodnjih štirih letih nabavila za blizu pet milijonov evrov računalniške opreme in da sta večino posla dobili podjetji LANCom in Avtenta. To je bilo, vključno z zneski za posamezne sklope, razvidno iz objave univerze na portalu javnih naročil. Nato pa je Aleš Kodrič iz LANComa opozoril, da gre šele za sklenitev okvirnega sporazuma univerze z več usposobljenimi ponudniki, ki bodo v pri-hodnje dobivali povpraševanja po opremi. LANCom je bil sicer res izbran na nekaj sklopih kot prvi ponudnik z največ točkami, vendar »nam ta izbira še ne zagotavlja niti enega samega evra posla; pri vseh prihodnjih poslih v omenjenem obdobju (če seveda želimo posel dobiti) bomo morali ponuditi najnižjo ceno«, pravi Kodrič. Torej jim to, da so prvoizbrani na razpisu, ne daje nikakršne prednosti pred drugimi ponudniki, dodaja. a. R.

Na kratko

O G L A S

Ocenjena tržna vrednost 67 naložb, ki jih država v svojem načrtu želi prodati ali zmanjšati delež, znaša 4,7 milijarde evrov. Polovico je vreden Dars, če ga bo prodala z vsem zdajšnjim premoženjem. Deset največjih naložb, ki so naprodaj, bi prineslo 95 odstotkov predvidene kupnine. Prodaje deležev v bližnji prihodnosti sicer zaradi politične krize niso zelo verjetne.

Največja težava sloven-skih državnih naložb je občutno nižja donosnost večine podjetij, ki smo jih ocenili, zato bo še posebej pri naložbah, ki so za drža-vo pomembne ali strateške, kupnina razmeroma skro-mna. Pri veliko manjših podjetjih pa bo država zelo težko našla kupca. Vsaj de-set naložb, ki jih je država

uvrstila na seznam za pro-dajo, je na robu stečaja (po-leg tega je na seznamu sicer 12 družb, ki so že v stečaju ali likvidaciji).

Pri izračunu smo slo-venske družbe primerjali z borznimi cenami podjetij. V izračunih smo upošteva-li deleže, ki jih ima Slove-nija v lasti neposredno, in lastniške deleže, ki jih imajo v lasti Sod, Kad (pri Kadu smo upoštevali le deleže neposredno v njegovi las-ti) in Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ta ima v lasti ve-činski delež Zavarovalnice Triglav). Država prodaja 12 naložb, kjer lahko pričaku-je več kot deset milijonov evrov kupnine, in še 26 na-ložb, kjer bi kupnina lahko presegla milijon evrov.

Kakšen bo paket za Dars?Daleč največ bo država

iztržila s prodajo Darsa. Ta družba je vredna oko-li 2,5 milijarde evrov, a le

pod pogojem, da se proda v zdajšnji obliki, se pra-vi skupaj z avtocestami. Spomnimo, da je država leta 2010 na Dars prenesla avtoceste brez pripadajočih zemljišč z namenom, da se dolg Darsa ne bi upošteval v dolgu države. Če bo Dars prodajala brez avtocest, a z vsemi dolgovi, je vreden le od 50 do sto milijonov evrov. Dars je država uvr-stila med portfeljske na-ložbe verjetno zato, ker mora družba v prihodnjih letih reprogramirati oko-li tri milijarde evrov dol-gov. Zapadanje dolgov ima takšen tempo, da ga Dars z zdajšnjim denarnim tokom ni sposoben pokriti.

HSE in energetika večinoma na borzo

Zato pa bo o najboljšem ponudniku za nakup 49 odstotkov Holdinga Slo-venske elektrarne odlo-čala samo cena. Težavo bo seveda pomenila strategija

Slovenije, ki želi v družbi ostati več kot polovična lastnica, tako da si kakšne velike premije nad borzno ceno ne more obetati. Na borzi bi bil 49-odstotni delež danes vreden okoli 550 milijonov evrov, kažejo naše primerjave z avstrij-skim Verbundom. Povsem mogoče je, da bo država če-trtino poskušala prodati skladom zasebnega kapi-tala, četrtino pa ponudila vlagateljem na borzi. Na borzo bi lahko bila kmalu uvrščena tudi elektrodis-tribucijska podjetja, kjer država namerava ohrani-ti 75-odstotno lastništvo. Ocenjena borzna vrednost delnic, ki jih bo država pro-dala v petih elektropodje-tjih (Elektro Ljubljana, Celje, Maribor, Gorenjska in Primorska), je namreč skupaj le 20 milijonov evrov. Zdaj ima v lasti okoli 79 odstotkov elektropodje-tij, tako da bo vlagateljem ponujenih od štiri do pet

odstotkov družb. Skupaj bo tako med vlagatelji krožila okoli četrtina delnic posa-meznih elektropodjetij, kar pa bi lahko bilo dovolj za dolgoročno zanimivo na-ložbo, kjer se bo gledalo predvsem na dividendni donos.

Kolikšna bo premija za Telekom in Petrol?

Tretji največji zalogaj bo prodaja skoraj 25-odstotne-ga deleža Krke v lasti Kada in Soda. Zdajšnja borzna vrednost znaša 468 mili-jonov evrov. Okoli 51 mi-lijonov evrov manj je na borzi vreden 72-odstotni delež Telekoma, ki naj bi bil naprodaj med prvimi. Ker država iz Telekoma iz-stopa v celoti, si lahko obe-ta še precejšnjo prevzemno premijo. Podobno velja tu-di za delež v Petrolu, kjer imata Kad in Sod skupaj 28 odstotkov družbe. Ta delež pa je zdaj na borzi vreden 138 miljonov evrov.

Koliko so pravzaprav vredne družbe v državni lasti in kdo so morebitni novi lastniki državnih družb• Karel [email protected]

Gett

y Im

ages

V torek se bodo končale predstavitve Mercatorja posameznim zaintere-siranim kupcem – spo-razum o nerazkrivanju informacij je podpisalo deset skladov in hrvaški Agrokor. Kakšne ponudbe lahko pričakujemo in kaj pravijo številke?

Predstavitve, ki jih je v Londonu (v teh dneh pa še v Ljubljani) posameznim zainteresiranim kupcem pripravila uprava Tonija Balažiča, so bile korektne, pravijo naši viri, intere-senti pa se med sabo niso srečali. Med poslušalci so

bili vsi znani obrazi iz za-sebnih naložbenih skladov in Agrokorja – vsi omenjeni Mercator zaradi neuspešnih postopkov prodaj že tudi dobro poznajo.

Strategi dajo večAgrokor je edini more-

bitni strateški partner med zainteresiranimi, se sliši ne-uradno. Belgijski Delhaize, ki je tudi »naravni strateški partner«, je namreč zaradi posledic prevzema srbske verige Maxi Delta nadaljnja vlaganja v regiji po odpisu skoraj polovice naložbe v srbskega trgovca začasno ustavil.

Strateški partnerji zaradi pričakovanih sinergij sicer navadno ponudijo več od

Barb

ara

Reya

Mercator pred zbiranjem ponudb: koliko je sploh še vreden?Prihodnji ponedeljek je rok za oddajo nezavezujočih ponudb za 53-odstotni delež največjega slovenskega trgovca Mercatorja; v Londonu zainteresirani stari znanci• Petra [email protected]

KRKA

Vir: Bloomberg

zaključni tečaj v EUR

40

43

46

49

52

55

58

7.02.1330.12.11

53,91

TELEKOM

Vir: Bloomberg

zaključni tečaj v EUR

50

60

70

80

90

100

110

7.02.133.01.12

88

finančnih kupcev – to se je potrdilo tudi lani, ko je Ag-rokor za delnico Mercatorja ponujal 221 evrov, najboljši zasebni naložbeni sklad pa največ 150 evrov.

Tokrat je pričakovati pre-cej nižje ponudbe, pravijo dobro obveščeni viri.

Prvič negativna neto vrednost podjetja

V ospredju predstavitev naj bi bila predvsem visoka zadolženost Mercatorja in pe-šanje tržnega potenciala na domačem trgu, kjer trgovec ustvari največ prihodkov. Za-sebni naložbeni (private equity) skladi bi po oceni virov iz finančne industrije v svojih izračunih upoštevali največ sedemkratnik kosmatega

denarnega toka iz poslovanja (EBITDA).

Ker se je EBITDA Merca-torju lani tudi precej zmanj-šal, se je razmerje z neto finančnim dolgom dvignilo na kar 9,2 (to pomeni, da bi lahko s takšnim kosmatim denarnim tokom finančne obveznosti odplačali šele v dobrih devetih letih). Neto vrednost podjetja, ta je ena od metod vrednotenja, ki pa nikakor ne napoveduje tudi tržne cene družbe, pa je prvič postala negativna, znaša mi-nus 241 milijonov evrov.

Bo letos bolje?Te številke skrbijo tudi Ag-

rokorjeve financerje, EBRD, JP Morgan in Unicredit, se sliši.

Ker so v lanskih poslov-nih rezultatih vidni tudi učinki odpisov napak iz minulih let, smo pogledali še, kaj za prodajo pomenijo rezultati, ki jih uprava na-črtuje za letos. Tudi priča-kovani denarni tok namreč kupci upoštevajo pri vred-notenju prevzemnih tarč.

Mercator po propadu projekta monetizacije ne-premičnin, ki bi po načrtu uprave Mercator razdol-žil za okoli 300 milijonov evrov, nima objavljene pri-čakovane neto zadolžitve ob koncu tega leta. Mercator bo dolg v pogajanjih z ban-kami upnicami o refinanci-ranju moral zmanjšati; po oceni uprave bo ob koncu tekočega leta manjši za 50

do sto milijonov evrov. V izračunih smo upoštevali najvišjo obljubo o zmanj-šanju dolga.

Številke glede na napove-di kažejo, da naj bi se obču-tno popravilo razmerje med kosmatim denarnim tokom in neto dolgom, neto vred-nost podjetja pa se dvigne na 88 milijonov evrov.

Kako naprej?Po izboru najboljših neza-

vezujočih ponudb bo omogo-čen skrbni pregled (podatke bo interesentom dostavila uprava Mercatorja), zavezu-joče pa prodajalci pričakujejo pred koncem polletja 2013. Sledijo končna pogajanja, prodaja naj bi bila končana jeseni. Če bo.

katero srebrnino država lahko proda

KaKo bodo zainteresirani Kupci računali vrednost Mercatorjaneto dolg na kosmati denarni tok iz poslovanja

EBITDA (v mio EUR)Neto finančni

dolg** (v mio EUR) RazmerjeMultipliciran EBITDA

(*7) (v mio EUR)Neto vrednost pod-

jetja (v mio EUR)

2007 162,046 749,4 4,62 1.134,3 384,9

2008 176,773 958,9 5,42 1.237,4 278,5

2009 167,296 987,0 5,90 1.171,1 184,1

2010 170,087 949,1 5,58 1.190,6 241,5

2011 167,77 1091,1 6,50 1.174,4 83,2

2012 109,54 1008,0 9,20 766,8 -241,3

2013 142.37* 908,0 6,384 996,6 88,5

Vira: Mercator, lastni izračun. Op.: *ocena uprave; **pri neto dolgu je ocena uprave, da se bo zmanjšal od 30 do 100 milijonov evrov, upoštevali smo višjo vrednost.

162,0

176,8

167,3

170,1

167,8

109,6

142,4*

deset največjih svežnjev prodaje

Ime družbe Vrsta naložbe

Del. družbe, ki se prod.

(v %)

Tržna vred. deleža (v mio EUR)

dars portfeljska naložba 100 2.402,6

holding slovenske elektrarne strateška naložba 49 553,7

Krka portfeljska naložba 24,85 467,6

telekom slovenije portfeljska naložba 72,3 416,2

zavarovalnica triglav pomembna naložba 48,74 185,6

petrol portfeljska naložba 28,02 138,3

pošta slovenije pomembna naložba 75 104,0

nova ljubljanska banka pomembna naložba 34,2 61,8

luka Koper pomembna naložba 42,1 53,0

hit portfeljska naložba 40,3 52,8

4,7�� milijarde evrov je oce-

njena vrednost naložb na prodajnem seznamu Republike Slovenije.


vzdržna donosnost. Zanjo bodo potrebne obsežne spremembe, pri čemer bo velika pozornost namenje-na poslovni revitalizaciji banke ob kakovostnejšem upravljanju tveganj in profesionalnem korpora-tivnem upravljanju,« so skopi v NLB. Predsednik uprave NLB Janko Medja je sicer pred kratkim kot prioriteto pri poslovanju

s podjetji napovedal ma-ksimalno angažiranost pri iskanju poti prestrukturira-nja financiranja strank, ki imajo težave, a imajo tudi potencial za prihodnost.

Ob Medji in Blažu Brodnjaku v upravi NLB od prejšnjega tedna, ko je pridobil licenco Banke Slovenije, deluje Nima Motazed (1967). Našli so ga head hunterji, na-

zadnje je deloval na Du-naju, predstavljen je kot bančnik z »izkušnjami pri racionalizaciji, vit-kem bančništvu in reor-ganizaciji procesov ter učinkovitega upravljanja stroškov in organizacije nabavne funkcije«. V NLB je prevzel področje opera-tivnega poslovanja banke (zaledni deli, IT, nabava, organizacija).

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013

www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akademija.si/summit www.fi nance-akadem

7.

Velika pokrovitelja:

Mala pokrovitelja:

Uradna voda:

www.fi nance-akademija.si/summit

konferenca za direktorje prodaje Sales Summit 2013Ljubljana, 12. februarja 2013

7.7.7. Mala sponzorja

Velika sponzorja

Uradna voda

Transformacija prodaje

za poslovni uspeh

»Organizacije svetovnega merila se zavedajo, zaradi česa zmagujejo, in tudi zaradi česa izgubljajo. Pri njih vlada dialog, ki poteka med stranko ter prodajo in marketingom, inženiringom, proizvodnjo, ter nazaj do prodaje in stranke. Njihova stranka ne kupuje po načelu cene, temveč po načelu vrednot in odnosa.«

Siegfried Kreuzer (KP2):

Kaj lahko storitedanes znotraj vašeorganizacije, da bi postali TOP prodajnaorganizacija

Ekskluzivno!Svež in realen nemški mednarodnipogled na izzive v prodaji vas čaka12. februarja.

Jutri!

ponudba


PHILIPS RQ1155/16 brivnik moški (Senso Touch 2D)

namesto 124,44 samo

4,44*Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL. I *Vse cene so v EUR.

Valentinova

Banka NLB bo spremeni-la pravila igre pri podjet- niškem kreditiranju. Razdeljeno bo na tri dele, pomemben del pristojnosti naj bi izgubile podružnice. Na NLB pravijo: Naš cilj je dolgoročno vzdržna donosnost.

V NLB sprememb, ki še niso dokončne, konkretno ne komentirajo. Naš vir pra-vi: »Stanje pri kreditiranju podjetij je še precej nepre-gledno, v zgodovini se je nabrala vrsta izjem. Čeprav denimo obstaja center za velika podjetja, se več takih podjetij še vodi kar nekje na obrobju, zaradi nekih starih navez in poznanstev.«

RazdelitevPodročje podjetniške-

ga kreditiranja, vodil ga bo naprej Vincenc Jamnik, naj bi se razdelilo na tri dele.

1. Mala podjetja z letnimi prihodki

do 2,5 milijona evrovFinanciranje teh podjetij

naj bi ostalo v poslovni mre-ži NLB, torej v podružnicah. Vodenje tega področja naj bi namesto Lotti Natalije Zupančič prevzel novinec, ki menda še ni izbran. Ideja naj bi bila, da se najmanjšim podjetjem in obrtnikom na-meni bolj ciljna podpora; ta segment želi NLB krepiti.

Zaradi nove ureditve naj bi poslovalnice po nekaterih ocenah izgubile kar dve tre-tjini posojilnih poslov (zdaj imajo limit pri podjetjih pet milijonov evrov, torej naj bi bil zmanjšan za polovico). Ali bodo katere enote banke, ki bodo po novem skrbele predvsem za depozite in kreditiranje prebivalstva, zaprte, ni jasno. Prav tako ne, kaj bo z zaposlenimi; ne-uradno viri razlagajo, da bo zagotovo veliko zaposlenih prestavljenih. Na novo naj bi denimo ustanovili podro-čje za nestrateške naložbe banke.

2. Podjetja z letnimi prihodki nad 2,5

milijona evrovTa segment malih in

srednjih podjetij se bo ob osrednji Sloveniji po zdajšnjih načrtih razdelil le na »zahod Slovenije« (vodil naj bi ga Duško Mandič) in »vzhod Slovenije« (vodila naj bi ga Sandra Anterič). Oba že vodita regijske cen-tre za velika podjetja. Zdaj ima NLB sedem regijskih poslovnih centrov; kaj bo z njimi, ni jasno.

3. Velika podjetjaVajeti bo prevzel

Andrej Lasič, ki je pred kratkim prišel iz SKB in zamenjal v NLB vplivnega Tomaža Jezerca. To podro-čje je že zdaj centralizirano, vse je šlo čez Jezerca, raz-lagajo viri.

NLB: Obsežne spremembe

»Celovito se bomo osredotočili na stroškov-no učinkovitost poslova-nja. Naš cilj je dolgoročno

NLB reorganizira podjetniško kreditiranjePodrobnejši načrt reorganizacije banke naj bi bil znan aprila

��Blaž Brodnjak, v upravi pristojen za velika podjetja, pri re-organizaciji poslovnega kreditiranja stavi na Vin-cenca Jamnika, Andreja Lasiča, Dušana Mandiča in Sandro Anterič.

• Monika [email protected]

Barb

ara

Reya

o g L A S

o g L A S

o g L A S

»Zanima nas del Novolita, ki je povezan s proizvo-dnjo in prodajo stiropora. Prevzeli ga bomo v tednu dni in zaposlili več kot 50 njegovih delavcev. Posel bo končan, ko bomo zmagali na dražbi za nakup prostorov in strojev. Zaradi stečajne zakonodaje dražba ne bo tako hitro, kot bi si želeli,« je povedal Štefan Hoyer, nekdanji dolgoletni predsednik uprave in zdaj prvi Jubov nadzornik.

Novolit je bil v prisilni po-ravnavi od julija lani, pred te-dnom dni pa je bil uveden ste-čaj tega bloškega proizvajalca izolacijskih materialov. V šti-rih dneh od uvedbe stečaja sta stečajni upravitelj Valter

Stepan in Jubovo hčerinsko podjetje EPS sklenila naje-mno pogodbo. »Zdaj konču-jemo proizvodnjo. V kratkem bo okoli 55 od 87 Novolito-vih zaposlenih prevzel EPS. Sodišče je že dalo soglasje k pogodbi o najemu. Da pa bi lahko izpeljali dražbo za na-kup premoženja, bo minilo še precej časa, morda tudi leto dni,« je povedal stečajni up-ravitelj Valter Stepan.

Jub lani prihodke povečal za tri odstotke

Skupina Jub, kjer izde-lujejo premaze, stiropor in fasadne sisteme, ima okoli 550 zaposlenih, v Sloveniji jih je okoli 250. Do zdaj so imeli proizvodnjo v Dolu pri Domžalah in v Srbiji, zdaj jo bodo imeli še na Blokah. »Lani smo poslovali uspešno. V teh čudnih časih smo prihodke povečali za tri odstotke, uspe-

lo nam je tudi znižati stroške. Rasti nameravamo tudi letos. Prevzeti želimo Novolit, torej kupili bi njegove nepremični-ne in stroje. Razpoloženje v tem podjetje je slabo, trudili se bomo, da se to v kratkem popravi, in uvedli bomo Jubo-vo disciplino. Ohraniti želimo redne Novolitove kupce in pri-peljati nove. Ni pa preprosto,

Jub prevzema Novolitove posle • Mateja [email protected]

ker je treba krmariti med in-teresi upnikov, torej tudi bank in lizinških hiš, ter stečajnega upravitelja,« je povedal Štefan Hoyer.

Kot smo že poročali, Novo-lit od uvedbe prisilne porav-nave oziroma stečaja posluje in zaposlenim izplačuje plače, a ne poravnava niti akontacij dohodnine od plač, niti soci-alnih prispevkov, niti DDV. Samo od julija do novembra se je nabralo za 327 tisoč evrov teh neporavnanih obveznosti.

Jub se je že lani širil v proizvodnjo stiropora

Jub se je lani od proizvo-dnje premazov razširil na področje proizvodnje stiro-pora. V nov obrat so vložili štiri milijone evrov. Potrebu-jejo ga pri fasadnih sistemih, napovedovali so, da ga bodo del prodajali tudi trgovcem. V Novolitu pa so do zdaj poleg

stiropora izdelovali še izola-cijske in kombi plošče.

Tri mesece za prijavo terjatev

Upniki so v prisilni po-ravnavi prijavili 9,4 milijona evrov terjatev, Valter Stepan jih priznava 6,8 milijona evrov. Zdaj, ko se je začel ste-čajni postopek, imajo upniki tri mesece časa, da prijavijo terjatve. V postopku prisilne poravnave tega ne storijo vsi, ker terjatev kljub neprijavi ne izgubijo, izgubijo le pravico do glasovanja o izidu porav-nave, je pojasnil Valter Ste-pan. Največja upnica do zdaj je NLB, ki je sicer ločitvena upnica in ima terjatve na ne-premičnine in stroje zavaro-vane s hipotekami. Prijavila je za 4,5 milijona evrov terjatev, za 1,4 milijona evrov sodišče ugotavlja, da terjatev ni ver-jetno izkazana.

JUB

Vir: Finance.mini.FI-PO

v mio EUR

0

15

30

45

60

201120080

1

2

3

4

Prihodki Čisti dobiček

Potem ko je premier Janez Janša v vlogi finančnega ministra nastavil svoje neizvršne direktorje (nadzornike) slabe banke, zdaj sledi nastavitev še treh vodil-nih operativcev banke, to je vršilcev dolžnosti izvršnih direktorjev.

Po zakonu morajo vršilce dolžnosti izvršnih direktor-jev Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) ime-novati neizvršni direktorji, in sicer najpozneje v 15 dneh po svojem imenovanju, torej prihodnji teden. Kdo bodo, ni znano; so pa vršilci dolžnos-ti predvideni vse do izbora »pravih« izvršnih direktorjev prek razpisa, ki pa mora biti po zakonu objavljen šele v šestih mesecih po uveljavi-tvi zakona. Če bi se izpolnile napovedi o hitrem in takoj-šnjem očiščenju bank, bo to-rej glavnino čiščenja izvedla vedejevska ekipa.

Kdo napredujeJanševa vlada je prejšnjo

sredo za neizvršna direktorja – in sicer na predlog Janše v vlogi finančnega ministra (po odstopu Janeza Šušteršiča) – imenovala Andreja Širclja in Moniko Pintar Mesarič. Omenjena sta napredovala že ob odhodu Šušteršičeve ekipe; Šircelj je postal dr-žavni sekretar finančnega

ministrstva, Pintar Mesari-čeva pa direktorica direkto-rata za javno premoženje. Za neizvršna direktorja je vlada imenovala še dva tujca, ki ju je predlagal že Šušteršič – Arne-ja Berggrena in Larsa Nyber-ga. Berggren je bil v zadnjem času kot predstavnik Medna-rodnega denarnega sklada član »trojke« v Španiji, prej med drugim šef podružnice Carnegie Investment Bank na Švedskem, ustanovljene za obravnavo problematičnih

posojil. Nyberg, čigar imeno-vanje je podprla EBRD, je bil med drugim v letih od 1999 do 2011 namestnik guverner-ja švedske centralne banke (Sveriges Riksbank).

Bo Šircelj vez politike do DUTB?

Šušteršič je ob Šircljevem imenovanju opozoril, da bo od njegove osebne integri-tete odvisno, ali bo »ščitil strokovno in neodvisno de-lovanje DUTB ali pa bo kot

dolgoletni funkcionar SDS odpiral vrata za politični vpliv na preiskovanje slabih terjatev«. Tudi Šušteršič je sicer na mestu neizvršnega direktroja DUTB želel svo-jega, zdaj že nekdanjega dr-žavnega sekretarja Dejana Krušca, njegov drugi adut pa je bil lani imenovani nad-zornik NLB Stephan Wilcke, izvršni direktor britanske OneSavings Bank, specia-liziran za bančno sanacijo. Nadzorništvo slabe banke sicer bo bolj donosno kot nadzor NLB; politiko pre-jemkov direktorjev DUTB bo določila vlada, zanje ne bodo

veljale omejitve, ki veljajo za državne družbe.

Janševa vlada ima sicer od-prto pot še za zapolnitev med-resorske komisije, ki bo imela vrsto pristojnosti pri odločanju o pomoči bankam. Po zakonu namreč vlada imenuje pet čla-nov komisije (enega bi predla-gal Janšev kabinet, tri Janševo finančno ministrstvo, enega go-spodarsko ministrstvo), tri čla-ne pa imenuje Banka Slovenije. Iz opozicijske SD so sporočili, da vlada, ki nima več koalicije, ne bi smela kadrovati.

Kje so podzakonski akti?Čeprav vlada polni organe

DUTB in na finančnem mini-strtvu trdijo, da postavljani roki ostajajo (začetek preno-sa slabih terjatev po prvem četrtletju), se zapleta. Vlada še vedno ni sprejela izvedbe-nih aktov, na podlagi katerih bi stekel prenos slabega pre-moženja iz bank, zlasti NLB. K predlogu aktov, ki jih je pripravila še Šušteršičeva ekipa, so imeli vrsto pripomb ECB, evropska komisija in Mednarodni denarni sklad.

Bo šlo brez testa stresaPoznavalci v postavljene

roke ne verjamejo – tudi ne izključujejo, da bo morala vla-da postopek sanacije peljati drugače, kot si ga je zastavila: da bo Banka Slovenije najprej morala narediti obremenit-veni test bank ter ugotoviti dejanske razmere in potrebe bank, v katerih je po zadnjih ocenah vsaj 7,1 milijarde sla-bih posojil. Verjetno se jim zdi tudi, da bodo banke najprej dokapitalizirane, kar zagovar-ja Banka Slovenije.

Poznavalci tudi menijo, da so vse tri institucije sezna-njene s politizacijo postop-ka sanacije – ne nazadnje je tudi Banka Slovenije večkrat opozarjala na svojo »izklju-čenost« in da bo zato ECB še posebej dosledna pri nadzoru potez, ki zadevajo sistemsko NLB. »Potrjevala bo vse, od tega, kaj se bo prenašalo, do tega, po kakšnih cenah za vsako terjatev posebej,« pravi naš sogovornik, ki ne želi biti imenovan.

kako »esdeesizirana« postaja sanacija bankKdo bodo prvi možje slabe banke, ni znano, ve pa se, da jih bodo imenovali zdajšnji neizvršni direktorji, te je nastavil finančni minister Janez Janša

�� Andrej Šircelj je imenovan za nadzornika slabe banke z mandatom do konca trajanja DUTB, torej predvidoma do konca leta 2017.

• Monika [email protected]

Aleš

Ben

o

REkoRDna izgUBa SiSTEMa

�� Slovenske banke so de-cembra naredile kar za 470 milijonov evrov novih neto rezervacij in oslabitev, kar je močno povečanje, navaja Umar v publikaciji Ekonomsko ogledalo. V V vsem letu 2012 so tako stroški rezervacij in oslabitev po Umarju dosegli kar okoli 1,5 milijarde evrov, kar je za skoraj 30 odstotkov več kot leta 2011. Poznavalci ocenjujejo, da je večino slabi-tev naredila NLB, nova uprava očitno želi intenzivno očiščiti portfelj, pravijo poznavalci in dodajajo, da je še vedno težava nastajanje novih slabih posojil, ki ga bančnikom ne uspe zajeziti. Kolikšno izgubo je bančni sistem izkazal lani, Banka Slovenije še ni razkrila – po oceni poznavalcev bo ta večja kot leta 2011, ko je čista izgu-ba znašala 444 milijonov evrov. Že po 11 mesecih, torej pred rekordnimi decembrskimi slabitvami, je sistem imel 307 mili-jonov evrov čiste izgube.

Bančni sistem: stroški oslabitev in rezervacij ter izguba

Vira: BS in UmarOp.: *čista izguba jan.–nov. 2012

v mio EUR

-1.500

-1.000

-500

0

500

1.000

1.500

2012*20112010 -480

-320

-160

0

160

320

480

Oslabitve in rezervacije Čista izguba

470dec.12

STROŠKI SKUPINE NLB

Vir: NLB

v mio EUR

03. četrt. 20122011201020092008

423,2380,4

274,6

417,6 393,1

Največji strošek so stroški dela 150,3 mio EUR


15.

Logo for Converence of Slovenian Energy Managers: Dnevi EnergetikovFont: Berthold City

C75 M0 Y100 K0

C50 M0 Y100 K0

C20 M0 Y100 K0

C75 M0 Y100 K0

16. in 17. aprila 2013, GH Bernardin, Portorož

Dodatne informacije in prijave na: www.fi nance-akademija.si/energetiki2013

Organizator:

Velika pokrovitelja:

15.15.15.15.

Mali pokrovitelji:

Partner konference:

• 15. sreËanje energetskih menedžerjev Slovenije• 15 let na poti energetske odliËnosti Predprijave do 15. februarja do -20 %Iz programa:

Ponedeljek, 16. aprila

Sekcija 1: Energetska uËinkovitost - temelj prihodnjega trajnostnega razvojaSekcija 2: Korak za korakom do energetske odliËnostiSekcija 3: Uspešne trajnostne rešitve v industrijiSekcija 4: Energetsko uËinkovite stavbe jutri

Slovesna podelitev nagrad in priznanj za energetsko uËinkovitost

Torek, 17. aprila

Sekcija 5: Inteligentni energetski menedžmentSekcija 6: Trajnostno naravnane razvojne vizije slovenskih podjetij

V okviru konference Dnevi energetikov 2013 tudi letos razpisujemo:

- nagrado za energetsko uËinkovito podjetje/ustanovo 2013,- nagrado za energetsko uËinkovit projekt 2013,- nagrado za projekt uporabe OVE 2013 in- nagrado promocijski projekt URE/OVE.

Rok za prijavo na razpis je 15. februar 2013.

Ne zamudite osrednjega dogodka na podroËju energetskega menedžmenta!

Sekcija 1: Energetska uËinkovitost - temelj pr Energetska uËinkovitost - temelj pr

Sekcija 5:Sekcija 5: Inteligentni energetski menedžment

EKSKLUZIVNI IZBOR NAJ SKLADOV

Kdo je naj slovenski upravljavec skladov in kateri vzajemni skladi so v Sloveniji najbolj donosni?

Katere sklade izbrati in kateri upravljavski družbi zaupati svoje prihranke?

Pokrovitelj izbora:

Rezultate razkrivamo v reviji Moje finance, ki izide 14. februarja.

Na voljo v trafikah, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

o g l a s a

Slovenski izvoz v letu 2012 je v primerjavi z letom prej zrasel za 0,3 odstotka, uvoz pa se je v istem obdobju skrčil za 2,4 odstotka. Skrbi pa zbuja decembrski izvoz, ki je bil v primerjavi z decembrom 2011 manjši za kar 7,6 odstotka.

Po podatkih statističnega urada je lani Slovenija iz-vozila za 20.870,7 milijona evrov blaga, uvozila pa ga je za 21.920,9 milijona evrov. Samo decembra je bilo izvožene-ga za 1.457,3 milijona evrov blaga, uvoženega pa 1.573,3 milijona evrov.

Malenkost nad napovedmi

Rast izvoza je tako ma-lenkost presegla napovedi analitikov Umarja, ki so je-seni napovedali 0,1-odstotno rast izvoza. Za letos je takrat Umar napovedal 1,9-odsto-tno rast, za prihodnje leto pa 4,7-odstotno rast.

Tudi notranje dogajanje vpliva na izvoz

»V našem položaju bi bi-la rast lahko še manjša, zato bravo, izvozniki,« pravi eko-nomist Zarjan Fabjančič. Iz-voz v EU se je lani skrčil za 2,1 odstotka, v države zunaj EU pa se je povečal za 6,1 odstot-

ka. Fabjančič ob tem pravi, da bi bilo dobro znamenje le, če bi se povečal tudi izvoz v čla-nice Evropske unije. »Članice EU, posebej Nemčija, so naši dobri partnerji, zato bi bilo dobro, da bi se tudi izvoz tja povečal,« še dodaja Fabjan-čič, ki razloge za decembrski upad izvoza v primerjavi z letom prej vidi tudi v doga-janju v Sloveniji. »Slovenska podjetja tuji partnerji sprašu-jejo o tukajšnjem dogajanju in morda so se ustrašili tega, kar se dogaja.«

»To je naša realnost«Nad počasno rastjo izvoza

ni presenečen Tomaž Berginc iz podjetja Eti, ki izvozi 95 odstotkov svojih izdelkov,

od tega 70 odstotkov v države EU. Pravi, da je njihov lanski izvoz sicer upadel približno za tri odstotke, a je v drugem polletju opazil rast, ki se je prenesla tudi na začetek le-ta. »V primerjavi z lanskim januarjem je bil letošnji izvoz ta mesec večji za desetino. Na celoletni ravni pričakujem, da bo izvoz letos rasel približ-no petodstotno v primerjavi z lani. Vendar ne pričakujemo rasti trgov, ampak stagnacijo, računamo pa, da bomo pove-čali tržni delež.«

»Očitno je ta počasna rast naša realnost, tudi zato, ker se EU ohlaja in ni globalno konkurenčna. Če ne bi bilo toliko izvoza EU v tretje drža-ve, bi bila rast še počasnejša,«

pravi Berginc in dodaja, da marsikatero slovensko pod-jetje v EU izvaža polizdelke, ki se nato v končnih izdelkih izvažajo naprej.

Decembrska industrijska proizvodnja večja kot mesec prej

Vrednost industrijske pro-izvodnje je bila decembra za skoraj tri odstotke višja kot mesec prej, a za nekaj več kot odstotek nižja od decembra 2011. Celoletna vrednost industrijske proizvodnje pa je bila za 0,4 odstotka višja kot leto prej. Vrednost zalog industrijskih proizvodov pri proizvajalcih je bila decem-bra za pol odstotka višja v primerjavi z mesecem prej,

hkrati pa tudi za 2,9 odstot-ka višja kot decembra 2011. V vsem letu je bila vrednost

zalog v industriji znova višja kot leta 2011, in sicer za nekaj manj kot pet odstotkov.

Rast izvoza se je upočasnila• Špela Mikuš[email protected]

ozaDjE

Gospodarska klima dobro napove, kaj bo z BDP�� Anketni podatki statistične-

ga urada o poslovnih gibanjih (v anketah sodelujejo direktorji podjetij in naključno izbrani porabniki) dobro »napovedo« poznejše dejanske podatke, ugotavljajo na Sursu. To velja tudi pri gospodarski rasti, kjer moramo sicer na prave četrtle-tne podatke čakati dva meseca po koncu četrtletja. Kazalniki pa so dostopni sproti, še pred koncem tekočega meseca. Sursov kazalnik gospodarske klime sproti kaže trenutne gospodarske razmere in sploš-no blaginjo v državi, vsebuje pa anketno izmerjeno zaupanje v industriji, gradbeništvu, trgovini na drobno in storitvenih dejav-nostih ter tudi zaupanje porabnikov.�� Poglejmo: v doslej najhujšem letu krize, 2009, nam je BDP

medletno zgrmel za 7,8 odstotka, takrat je gospodarska klima desezonirano znašala povprečno minus 23 odstotnih točk. Leta 2010 se je kazalnik klime izboljšal in dosegel povprečno minus devet točk, BDP pa nam je zrasel za 1,2 odstotka. V letu 2011 je povprečna klima znašala minus sedem točk, BDP pa se je povečal za 0,6 odstotka. In lani? Gospodarska klima je znašala minus 17 točk (od tega v zadnjem četrtletju minus 21 točk); kolikšen bo torej upad BDP? Počakajmo sicer še mesec dni na podatke, toda rešuje nas samo lansko prvo četrtletje, ko je BDP medletno zrasel za 0,1 odstotka, medtem ko je v drugem in tretjem upadel za 3,3 oziroma 3,2 odstotka.

Gibanje vrednosti industrijske proizvodnje in izvoza

Vir: Surs

v odstotkih, medletno (mesec glede na mesec predhodnega leta)

-30

-15

0

15

30

XII. 2012I. 2009

Izvoz

Industrijska proizvodnja

-1,2

-7,6Ur

ban

Šteb

ljaj

�� »očitno je ta počasna rast naša realnost, tudi zato, ker se EU ohlaja in ni globalno konkurenč-na. Če ne bi bilo toliko izvoza EU v tretje države, bi bila rast še počasnejša,« ugotavlja Tomaž Berginc, predsednik uprave v Etiju.

Kazalnik gospodarske klime v Sloveniji

Vir: Surs

desezonirano, v odstotnih točkah

-25

-20

-15

-10

-5

0I. 2013I. 2011

-16

a. R.

Prodaja na letošnjih razprodajah poteka po pričakovanjih, dobiček pa je primerljiv z lanskim, pravijo trgovci. Ker so se znižanja začela že decembra, so januarski rezultati slabši, dodajajo. Ali razprodaje izgubljajo svoj pomen?

Slaba decembrska prodaja, ko se je realni prihodek trgov-cev medletno zmanjšal za 8,3 odstotka, se očitno nadaljuje tudi januarja. Ljudje niso več pripravljeni na brezglavo na-kupovanje kot pred leti, ugota-vljajo trgovci. Statistični urad ugotavlja, da so se januarja oblačila in obutev pocenili za približno 15 odstotkov. A kupcev v trgovinah ni veliko, saj vsak nakup vnaprej pre-mislijo in kupijo samo tisto, kar resnično potrebujejo. Časi nakupovanja na zaloge so mi-nili, trgovci pa ne opažajo več navala na začetku razprodaj, kot je bilo to včasih.

Lov za znižanimi prestižnimi kosi oblačil

Trgovci z oblačili ugotavljajo, da so v prvem mesecu razprodaj prodali podobno kot januarja lani. Kupci sicer med razprodajami najraje kupujejo znižana oblačila višjega cenovnega razreda. »Raje kupijo manj in bolj kakovostno, saj lahko takšna oblačila nosijo več sezon,« pravi Nina Vipotnik iz Em-poriuma. Zadovoljni so tudi z obiskom tujcev: »Največ je Rusov, Italijanov in Hrvatov,« pravi Vipotnikova.

V trgovini Midas so v času razprodaj prodali največ obla-čil znamke Gucci, Dolce Gab-bana, pa tudi Mura. Prodaja je po pričakovanjih, opažajo pa, da si kupci zdaj raje pri-voščijo prestižnejše blagovne znamke.

Vseeno pa kupci zapravijo podobno kot lani, ugotavljajo v Modiani, kjer sta bila obisk in promet januarja na lanski ravni. »Kupci si blago ogle-dajo že prej. V prvem tednu nakupujejo premišljeno in zbrano, postopoma, ko ve-čamo popuste, pa je več tudi kompulzivnih nakupov,« pravi Jolanda Ugrin iz Modiane.

Razprodaje po izkupičku zanemarljive

Za trgovce razprodaje niso več tako pomemben dejavnik, pravijo v Sporti-ni. »Razprodaje vidimo zgolj kot konec decembrskih ugo-dnosti oziroma konec proda-je zimske kolekcije. Pomeni-jo nam samo eno od prodaj-nih orodij. Po izkupičku so zanemarljive, saj je to za nas metoda, s katero zmanjšamo morebitne zaloge sezone,«

pojasnjuje Klavdija Pavlo-vski iz Sportine. V njihovih trgovinah višjega cenovne-ga razreda povprečen kupec med razprodajami zapravi dobrih sto evrov, v preostalih njihovih trgovinah pa neko-liko manj.

Tudi v ljubljanski Nami opažajo, da je prodaja po-dobna lanski. »Razprodaje izgubljajo pomen, saj kupci nakupe opravijo decembra, ko že ponujamo popuste,« poja-snjuje direktorica Name Mira K. Veljić. Največ prodajo bund in plaščev višjega cenovnega razreda.

Športna oblačila manj zanimiva kot nekoč

V Hervisovih športnih tr-govinah razprodaje potekajo po pričakovanjih, a prizna-vajo, da rezultati niso pri-merljivi s tistimi iz prejšnjih let. Kupci pridejo predvsem po smučarsko opremo ter

zimska oblačila in obutev. Vedejo se zelo racionalno, vsak nakup pa že pred pri-hodom v trgovino dobro premislijo in se odločijo samo za tisto, kar dejansko potrebujejo.

Kakršno vreme, takšni čevlji

»Čevlje kupci kupujejo glede na trenutne vremenske razmere, in ne tudi za prihodnje sezone, kot je bilo to včasih,« pravi Ines Markelj iz Alpine. S

prodajo na razprodajah za zdaj še niso pretirano zadovoljni, saj je nekoliko slabša kot lani. A letošnji obisk razprodaj ni primerljiv s prejšnjimi, še opo-zarja Markeljeva, saj so velike popuste ponujali že decembra.

Vrednost povprečnega nakupa čevljev je sicer okoli 50 evrov. V Bati, eni izmed trgovin Sportine Group, pa pravijo, da so s proda-jo precej zadovoljni in da imajo tudi pri prodaji obutve skozi vse leto določene popuste.

�� Kupci si zdaj raje privoščijo prestižnejše blagovne znamke, pravijo v Midasu, kjer imajo izdelke znižane tudi do 60 odstotkov.

Irena

Her

ak

Slaba prodaja se je nadaljevala tudi januarja[ RazpRoDajE ] Po dobrem mesecu zimskih razprodaj smo pri trgovcih z oblačili in obutvijo preverili, kako so zadovoljni s prodajo

• anamarija Božič[email protected]

HRVaŠka in EU

Na Hrvate računajo tudi po vstopu v EU

VpLiV RazpRoDaj

Januarja 2,4-odstotna inflacija

�� Hrvati so do zdaj radi na-kupovali na razprodajah v Slo-veniji, saj so bili upravičeni do vračila davka na dodano vred-nost. Trgovci pa že razmišljajo, kaj bodo storili, ko bo Hrvaška poleti, tik pred poletnimi raz-prodajami, vstopila v Evropsko unijo. V Emporiumu, kjer hrva-ški kupci pomenijo pomemben delež, o tem že razmišljajo, a verjamejo, da bodo z dobro ponudbo in večjimi oglasnimi kampanjami na Hrvaškem še naprej privabljali tamkajšnje kupce. V drugih trgovinah, denimo v Nami in Midasu, pravijo, da hrvaških kupcev ni veliko, zato po njihovem mnenju vstop Hrvaške v EU ne bo pomembno vplival na njihov poslovni rezultat.

�� Januarja je bila rast cen na letni ravni 2,4-odstotna, na mesečni ravni pa so bile cene v povprečju nižje za 0,8 od-stotka, je sporočil statistični urad. V letu dni so se najbolj dvignile cene alkoholnih pijač in tobaka (za 11,2 odstotka), cene oblek in obutve pa so se zvišale za 1,6 odstotka. Na deflacijo na mesečni ravni so januarja najbolj vplivale razprodaje oblek in obutve. Oblačila so se pocenila za 15,8 odstotka, obutev za 15,5 odstotka, dodatki pa za 6,2 odstotka. Š. M.

�� Razprodaje izgubljajo pomen, saj kupci nakupe opravijo decembra, ko že ponujajo popuste, pravijo v Nami.

Irena

Her

ak

REALNI PRIHODEK V TRGOVINI NA DROBNO

Vir: Surs

originalni indeks medletne rasti

80

100

120

140

XII.12I.08

90,4

INFLACIJA NA LETNI RAVNI

Vir: Surs

v odstotkih

2,0

2,5

3,0

3,5

I. 13I. 12

2,4

KUPNA MOČ V GLAVNIH SLOVENSKIH OBČINAH

Vira: GfK Geomarketing, GfK Slovenija

v odstotkih

SlovenijaNovo mestoMariborLjubljanaKranjKoperCelje

Delež evropskega povprečja kupne moči na prebivalca

Kupna moč na gospodinjstvo v Sloveniji

Op.: indeks kupne moči za Evropo je izračunan glede na 56 evropskih držav.

82,5 84,4 86,1

100

77,3

94,2

80,9

89,4

103,7107,0

115,2

83,8

119,4

100

www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 10 DogoDki in ozaDja

Vir: evropska komisija

v mio EUR

0

100

200

300

400

500

20111009082007

88(0,26)

(0,31)

(0,7)

(1,22)

(1,4)

113

241

424490

Op.: za leto 2012 še ni podatkov; BND = bruto nacionalni dohodek

(v % slo. BND)

Slovenija si je za sedanji večletni proračun

2007–2013 izpogajala, da bo vsako leto iz proračuna EU prejela za 0,87 odstotka

BND več, kot bo vanj vplačala.

Neto položaj Slovenije do proračuna EU

Ste internetno pripravljeni na slovenske superpotrošnike in njihov nakupni proces?

22. februar 2013, GZS, od 9. do 14. ureSeminar bo vodil Rok Hrastnik, iPROM.

VSEB

INA

DEL

AVN

ICE

• Ekspresen pregled temeljnih znaËilnosti slovenskega superpotrošnika in njegovega nakupnega procesa

• Pregled nakupnega procesa skozi posamezne raziskovane panoge

• Kako internet temeljno integrirati v superpotrošnikov nakupni proces

• Najboljše internet marketing prakse in primeri za posamezne faze nakupnega procesa

• Kako z internetno analitiko slediti vašo uËinkovitost in uspešnost znotraj nakupnega procesa

• Kako razviti svojo organizacijo za ustrezno delo s superpotrošniki

www.finance-akademija.si/superpotrosniki

1

23

45

6Ob prijavi do 14. februarja 2013 -10%

o g l a s

Položaj Slovenije kot neto prejemnice v sedemletnem proračunu EU 2014–2020 bo občutno boljši kot v zdajšnjem večletnem proračunu 2007–2013, je ocenil premier Janez Janša po proračunskem vrhu EU minuli petek. A Sloveniji pri črpanju evropskega denarja ne gre povsem gladko od rok.

Največ denarja iz prora-čuna EU si Slovenija, zdaj in v prihodnje, obeta na podro-čju kohezije, to je pri denarju za zmanjševanje razvojnih razlik med članicami EU. Podatki o črpanju denarja iz EU za kohezijske programe v večletnem proračunu EU 2007–2013 niso bleščeči. Slo-venija poskuša 4,2 milijarde evrov, kolikor si je izpogajala za kohezijo v večletnem pro-računu 2007–2013, počrpati s tremi programi: 1,77 milijarde

evrov s programom za krepitev regionalnih razvojnih poten-cialov, 756 milijonov evrov s programom razvoja človeških virov ter 1,58 milijarde evrov s programom za razvoj okoljske in prometne infrastrukture. Do konca leta 2012 je v okviru vseh treh programov v Bruselj posredovala za 1,84 milijarde evrov zahtevkov za povračilo, kar je 44,9 odstotka sredstev, dodeljenih v proračunu EU 2007–2013. Skrajni rok za po-sredovanje upravičenih javnih izdatkov v Bruselj je k sreči dve leti po njihovem nastanku, to je do konca leta 2015 (za letošnje izdatke). Če država denarja iz EU v dogovorjenem roku ne počrpa, ga izgubi.

Evropski denar ne priteče avtomatsko

Čeprav si je Slovenija v zdajšnjem večletnem prora-čunu 2007–2013 izpogajala, da njen neto položaj prejemnice lahko doseže 0,87 odstotka slo-venskega bruto nacionalnega dohodka (BND), je bil njen

neto položaj prvo leto (2007) le 0,26 odstotka BND. Ga je pa postopno izboljševala. Da Slo-venija lahko počrpa izpogajani obseg denarja iz proračuna EU, mora imeti namreč ustrezne programe. Ker je evropski de-nar namenjen sofinanciranju projektov, mora za projekte v slovenskem proračunu zago-toviti delež sofinanciranja. Kot so po končanem proračunskem vrhu EU sporočili iz vladnega kabineta, je premier Janša sicer opozoril na pomen absorpcij-ske sposobnosti države, da pa je Slovenija na tem področju v kar dobrem položaju. »Če ne bo večjih zastojev, bomo evropska sredstva, ki so na voljo v tekoči finančni perspektivi, tudi po-črpali,« je ocenil in opozoril, da bi bilo ob morebitnih večjih zastojih ogroženih od 300 do 500 milijonov evrov evropskih sredstev.

Koliko denarja iz EU si obetamo po novem

Kot so sporočili iz vla-dnega kabineta, v veljavnem

Bo Slovenija znala počrpati milijarde iz EU?Po vrhu EU vlada obljublja, da bomo iz proračuna EU v letih od 2014 do 2020 dobili 2,5 milijarde evrov več, kot bomo vanj vplačali• albina [email protected]

večletnem proračunu EU 2007–2013 neto položaj Slo-venije znaša +0,87 odstotka bruto nacionalnega dohodka (BND), v obdobju 2014–2020 pa bo upravičena do +1,03 od-stotka BND. Tako bo vsako leto upravičena, da dobi 370 milijonov evrov več iz pro-računa EU, kot vanj vplača, kar v sedmih letih pomeni več kot 2,5 milijarde evrov.

Skupaj bo v sedmih letih Slovenija iz proračuna EU upravičena do 5,3 milijarde evrov evropskega denarja, ob predpostavki 2,5-milijardne-ga plusa pa bo vanj vplačala okoli 2,7 milijarde evrov.

Manj denarja za kohezijo in razvoj podeželja

Kot do zdaj si država ve-čino denarja iz EU obeta za

kohezijo in razvoj podeže-lja, bo pa tega denarja manj. V večletnem proračunu 2007–2013 si je izpogajala 4,2 milijarde evrov za kohe-zijo in okoli milijardo evrov za razvoj podeželja, v se-demletnem proračunu EU 2014–2020 pa bo upravičena do blizu treh milijard evrov za kohezijo in 744 milijonov evrov za razvoj podeželja.

SEDEmlEtni proračUn EU

Dogovor držav članic EU mora potrditi še evropski parlament�� Voditelji članic EU so se minuli petek na prora-

čunskem vrhu EU dogovorili, da bo večletni pro-račun EU 2014–2020 vreden 960 milijard evrov, kar je manj od zdajšnjega večletnega proračuna. Voditelji so po vrhu poudarili pozitivne vidike za njihove države. »Proračunski dogovor je dober za Veliko Britanijo,« je dejal britanski premier David Cameron, ki je zahteve za krčenje proračuna podkrepil z grožnjami za veto na dogovor. Tako je ocenil, čeprav se bodo britanska vplačila v novi

večletni proračun EU povečala in čeprav je novi večletni proračun lahko manjši tudi zato, ker ima za dobrih 36 milijard evrov zunajproračunskih postavk. Z varčevalnim proračunom je zadovoljna nemška kanclerka Angela Merkel, kot »dober kompromis« ga je ocenil francoski predsednik Francois Hollande. Zdaj je glavno vprašanje, kako bodo proračunski dogovor ocenili v evropskem parlamentu, saj lahko dogovor voditeljev držav članic razveljavijo z vetom.

Primerjava dosedanjega in Prihodnjega sedemletnega Proračuna eu

Proračunske postavke

večletni proračun eu 2007–2013(v mrd EUR, zaveze za sedem-

letno obdobje)

večletni proračun eu 2014–2020(v mrd EUR, zaveze za sedemletno

obdobje, v stalnih cenah 2011)

1. Pametna in vključujoča rast 438,62 450,761a Konkurenčnost 90,2 125,611b Kohezija 348,42 325,152. kmetijstvo in razvoj Podeželja 412,61 373,18

Od tega tržni ukrepi in neposredna plačila 330,08 277,853. državljani, varnost, Pravosodje 12,22 15,684. zunanje zadeve in humanitarna Pomoč 55,93 58,75. administrativni stroŠki 55,53 61,636. komPenzaCije 0,86 0,027

skuPaj 975,77 959,98

zunajproračunske postavke (večletni proračun eu 2014–2020)Rezerve za pomoč v sili v tretjih državah 1,96Evropski globalizacijski sklad 1,05Solidarnostni sklad 3,5Prožnostni instrument 3,3Evropski razvojni sklad 26,98Skupaj zunajproračunske postavke 36,79

Info

graf

: Bor

ut s

ever

www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 Komentarji in odmevi 11

Nalezljivi evrooptimizem in boleča evrorealnost 2. del: Ciper, Španija, portugalsKa, irsKa, italija

v prvem delu tega ko-mentarja (objavljen je bil prejšnji pone-deljek, dostopen je

na spletni strani: http://www.finance.si/8332573) sem poskušal oceniti mak-roekonomske razmere na evroobmočju, razpravo o katerih je »nalezljivi evro-optimizem« zadnjih me-secev potisnil v ozadje. Če povzamem – razmere sicer niso dobre (brezposelnost se zvišuje, gospodarska rast šepa), a tudi katastrofalne ne (izvoz je večji od uvoza, proračunski primanjkljaj se počasi zmanjšuje), vendar evroobmočje (še) ni fiskal-na unija in se znajde v krizi vsakič, ko vanjo zaide katera od njegovih članic.

Nobena članica evroob-močja v svojih težavah ne izstopa na toliko področjih in tako izrazito kot Grčija, da so težave še nekaterih vseeno resne, pa poleg mak-roekonomskih kazalnikov kažeta tudi okrajšavi PIIGS in GIPSI. Razmere v Grčiji, ki je tema okrajšavama dala črko G, sem poskušal orisati že prejšnji teden (na kratko: v petih letih je BDP upadel za petino, javni dolg je 177 odstotkov BDP, brezposel-nost 27 odstotkov, skrajne stranke pa bi volilo že več kot 40 odstotkov Grkov), zato se tokrat posvetimo drugim črkam. A če želimo vrstni red obravnave uskla-diti s padajočo izrazitostjo težav, moramo prednje vriniti še C za Ciper, kjer se razmere hitro slabšajo in se že bližajo grškim.

Ciper: od eksplozije streliva do »zaplemb« depozitov

Da je Ciper v težavah, je bilo mogoče sklepati že julija 2011, ko je ciprska vla-da nepričakovano napove-dala zaprtje treh državnih ustanov, odpuščanje javnih uslužbencev in znižanje po-kojnin. Kaskado dogodkov, ki je dokončno razgalila te težave, je teden pozneje sprožila huda eksplozija za-plenjenega iranskega streli-va v vojaškem skladišču na jugu otoka, ki je uničila tudi bližnjo elektrarno, največjo na Cipru, čemur so sledile večmesečne omejitve pora-be elektrike.

Ta nesreča, katere škodo ocenjujejo na dve milijardi evrov, je razkrila tudi šib-kost ciprskega proračuna, ki ni premogel sredstev za učinkovito sanacijo. Konec julija 2011 je hiša Moody's Cipru znižala boniteto za dve stopnji, na ugibanja, ali bo potrebna pomoč trojke (Evropske unije, Evropske

centralne banke in Medna-rodnega denarnega sklada), pa je ta odgovorila, da se bo moral Ciper prej odre-či vlogi »pralnice denarja« in razkriti imena tujcev, ki imajo tam skrivne račune in »parkirišča«. Med temi je tudi nekaj naših državlja-nov, a številsko prevladujejo Rusi, pred nami pa so še vsaj Ukrajinci, Grki, Belorusi in Srbi. Oktobra 2011, ko je že kazalo, da bo uklonitev zahtevam trojke neizogibna, je Cipru 2,5 milijarde evrov posojila odobrila Rusija.

A težave Cipra naraščajo. V zadnjem letu dni je stopnja brezposelnosti zrasla z 9,8 na 14,7 odstotka, BDP je upadel za 2,1 odstotka, jav-ni dolg se je s 66 povečal na 84 odstotkov BDP, boniteta pa je upadla na raven pre-cejšnjega tveganja (»sme-ti«). K poslabšanju razmer je veliko prispeval tudi od-pis dela grškega dolga lan-sko pomlad, saj so bile že tako slabotne ciprske banke močno izpostavljene grškim obveznicam, ki so bile v odpisu razvrednotene. Po tem je postalo jasno, da prvo rusko posojilo ne bo dovolj, in junija lani se je ciprska vlada le obrnila na trojko, ki pa je ponovila zahtevo o razkritjih in ji dodala še privatizacijo državnih pod-jetij – predvsem telekoma, elektrodistributerja in pri-stanišč. Ciprska vlada je to zavrnila, predsednik Deme-tris Hristofias, edini dekla-rirani komunist med pred-sedniki držav EU, pa je nato poskusil Rusijo prepričati o dodatnem posojilu. Čaka-nju na rusko odločitev gre pripisati tudi zastoj poga-janj s trojko, ki se je končal šele novembra, ko so Rusi rekli »njet«, ciprska vlada pa je nato privolila v precej korenite posege v javni sek-tor, pokojnine in socialne transferje ter v precejšnje povišanje več davkov – to-rej v vse razen tega, kar je zahtevala trojka.

Višina posojila, ki naj bi Cipru omogočila delova-

nje proračuna in sanacijo bank, uradno še ni določena, zadnja ocena pa znaša 17,5 milijarde evrov oziroma 97 odstotkov ciprskega BDP (dobro polovico za dokapi-talizacije bank, preostanek za proračun). Za toliko bi se s tem, če ne bo odpisov – in trojka vztrajno trdi, da jih ne bo –, povečal tudi javni dolg in tako dosegel okoli 180 odstotkov BDP. Kako in kdaj naj bi bil poplačan, ni jasno; tudi če bo naslednik Hristofiasa, ki konec mese-ca zapušča položaj, dovolil privatizacijo največjih dr-žavnih družb, to dolga ne more zmanjšati pod 140 odstotkov BDP.

Tako se zadnje tedne govori o zamisli, da bi po-sojilo za dokapitalizacijo bank zmanjšali, razliko pa bi te pokrile z delno »za-plembo« depozitov tujcev, ki znašajo kar dvakratnik ciprskega BDP. Tak pristop, ki je pravno seveda vprašljiv, odločno zagovarjajo Nemci, še odločneje pa mu seveda nasprotujejo Rusi in verje-tno še kak slovanski narod. Medtem ko se o Cipru doslej ni prav veliko pisalo in go-vorilo, pa se bo vsekakor v prihodnjih mesecih.

Španija: od ponorelih gradbincev do izgubljene generacije

Medtem ko kliše, da naj bi se vse sredozemske drža-ve znašle v krizi zaradi pro-računske razsipnosti, velja za Grčijo in Italijo, ki sta imeli že sredi leta 2008 jav-ni dolg v višini 109 oziroma 105 odstotkov BDP, pa je v Španiji ta takrat znašal le 37 odstotkov BDP. Zelo potraten in nepremišljen pa je bil španski zasebni sektor, predvsem pri vla-ganju v nepremičnine, cena katerih se je od konca leta 1995 do konca leta 2007 v povprečju zvišala za kar 201 odstotek (korigirano za inflacijo).

Španske banke so se na prva znamenja, da je ta balon lahko začel puščati, odzvale z daljšanjem ma-ksimalne odplačilne do-be (v letu 2007 je ta že pri več kot polovici odobrenih stanovanjskih posojil zna-šala 40 let) ter nižanjem zahtevane soudeležbe kupca in obrestne mere. A kot že tolikokrat so bili takšni posegi v delovanje trga dolgoročno precej jalovi; število poslov z ne-premičninami je že v letu 2007 strmo upadlo, z nekaj zamika pa so sledile tudi cene in doslej upadle že za 32 odstotkov. Zelo veliko je tudi nedokončanih projek-tov, med katerimi kraljuje Seseña – »španski Manha-ttan« s 13 tisoč »nadstan-dardnimi« stanovanji, gradnjo katerih so banke kreditirale s kar devetimi

milijardami evrov. Danes je tam mesto duhov, ban-ke pa se lahko za posojeni denar obrišejo pod nosom (zveni znano?).

V Španiji se je kriza to-rej začela z neodgovorni-mi bankami in gradbinci, selitev v gospodarstvo in naraščajoča stopnja brezpo-selnosti (zdaj že 26 odstot-kov) sta predvsem posledi-ca preskoka iz brezglavega kreditiranja v hud posojilni krč, javni dolg (zdaj 77 od-stotkov BDP) pa narašča predvsem zaradi državnih dokapitalizacij bank in na-raščajočega obsega nadome-stil brezposelnim. Medtem ko z vidika BDP recesija v Španiji ni prav huda (v letu 2012 upad za 1,3 odstotka), pa zbuja veliko skrb brez-poselnost, še posebej med mladimi, saj je brez dela že 55 odstotkov Špancev, ki so stari od 15 do 24 let in se ne šolajo več. Zato se vse več govori o »izgubljeni gene-raciji«, kar bi lahko bilo za Španijo zelo boleče tudi v dolgoročnejši prihodnosti; vlada redno razpravlja o ukrepih za zmanjšanje te težave, a učinkovitega re-cepta še ni našla.

portugalska: z višjimi davki nad recesijo

Tudi Portugalska je zgod-ba zase. Ob začetku krize je znašal njen javni dolg 72 odstotkov BDP, torej precej več od španskega, a precej manj od grškega. Poglavi-tni vzrok za zadolženost je bil obsežen javni sektor, ki ga tudi med zaostrovanjem krize niso ukrotili, saj je po številu zaposlenih naraščal še vse do septembra 2011, ko je javni dolg dosegel 110 od-stotkov BDP, stopnja brez-poselnosti pa 13 odstotkov. Analitiki so to kaznovali z nižanjem bonitete, trgi pa z večjimi zahtevanimi donosi obveznic.

Aprila 2011 je tedanji premier José Sócrates le poskušal uvesti nekaj sta-bilizacijskih ukrepov, a je v parlamentu pogorel in zato odstopil. Nova vlada Pedra Passosa Coelha se je začela pogajati s trojko, v zameno pa se je zavezala povišati davke ter znižati plače jav-nih uslužbencev in pokojni-ne, kar je v juliju 2011 tudi uzakonila. A trojka je spo-ročila, da to ni dovolj, zato je že čez dva meseca sledilo še eno povišanje davkov. Ker ti ukrepi niso zajezili narašča-nja javnega dolga (zdaj 120 odstotkov BDP), je junija lani sledilo novo znižanje plač javnim uslužbencem (za 20 do 25 odstotkov), oktobra pa še eno poviša-nje davkov – najvišje doslej. Portugalci se čudijo, zakaj naj bi ravno njim iz krize pomagalo vztrajno višanje davkov, ki precej očitno duši njihovo gospodarstvo (BDP

naj bi po lanskem sesutju za tri odstotke letos upadel še za enega, stopnja brezposel-nosti je že pri 16,5 odstot-ka), a trojka odgovarja, naj vztrajajo.

irska: tiger v rešilnem čolnu

Irska je po uradnih sta-tistikah zašla v recesijo kot prva med članicami evroob-močja (v drugem četrtletju 2008), poglavitni krivec za globino krize, ki se je nato razvila in Irsko pesti še da-nes, pa so bile izrazito predi-menzionirane domače ban-ke. Te so v desetletju pred tem rasle neprimerno hitre-je od irskega gospodarstva, sledile pa so tudi trendom vse radodarnejšega kredi-tiranja nepremičninskega balona. Ko je ta počil, se je irska vlada odločila pokri-ti nastalo luknjo, saj naj bi po prvih ocenah, izdelanih konec leta 2008, ta znaša-la »le« okoli štiri milijarde evrov.

A irske nepremičnine se cenijo že peto leto in so se v tem času pocenile že za polovico, kar ustvarja v bilancah bank vedno nove luknje. Da se dosedanje do-kapitalizacije ne bi izkazale za nesmiselne, irska vlada pri krpanju teh lukenj ne popušča. Javni dolg je tako zrasel z 28 na 117 odstotkov BDP, a še ni jasno, ali so ban-ke zdaj že zares »rešene«. Prav med pisanjem tega komentarja so se razširile govorice, da naj bi tretjo največjo irsko banko, An-glo Irish Bank, likvidirali in s tem njeno krpanje kljub vsemu končali.

Dokapitalizacije tudi niso preprečile posojilne-ga krča, ki je zahteval visok davek v gospodarstvu, sto-pnja brezposelnosti pa je od konca leta 2007 zrasla s 4,6 na 14,7 odstotka. Ali bo keltskega tigra, ujetega v rešilnem čolnu, kmalu pri-neslo do kakšne obale, je težko presoditi, so pa izgledi za to morda nekoliko boljši kot pri prej obravnavanih članicah, saj je BDP lani po prvih ocenah dosegel rast v višini 0,4 odstotka, letos naj bi ta znašala 1,1 odstotka, Ir-ski pa so v zadnjega pol leta uspele tudi tri tržne prodaje obveznic.

italija: bunga bunga spet na vidiku

Italijo, ki je tako kot Grči-ja že ob začetku krize živela »na preveliki nogi«, iz godlje rešujeta močno gospodarstvo in dejstvo, da je večina velike-ga javnega dolga v lasti doma-čih vlagateljev. Na krizo se je Italija tudi razmeroma hitro odzvala, saj je že decembra 2010 sprejela prvi sveženj varčevalnih ukrepov, a je sre-di leta 2011, tudi zaradi šte-vilnih nepremišljenih dejanj in izjav tedanjega premiera Silvia Berlusconija, znanih kot »politika bunga bunga«, utrpela strmo znižanje bo-nitete in rast zahtevanega donosa obveznic.

Pod močnimi mednaro-dnimi pritiski je Berlusco-ni odstopil, zamenjal pa ga je Mario Monti s tehnično vlado, ki se je brž lotila do-datnega varčevanja. Trgi so se na to odzvali pozitivno, italijansko gospodarstvo pa ne najbolj, saj je v 15 mesecih Montijeve vlade BDP upadel za 2,3 odstotka, stopnja brez-poselnosti je zrasla z 8,9 na 11,2 odstotka, javni dolg pa zaradi naraščajočih social-nih transferjev s 120 na 127 odstotkov BDP. Zaradi tega se je spet opogumil neuničljivi Berlusconi, ki napoveduje svojo vrnitev, napoved nove epizode »bunga bunge« pa je pošteno prestrašila tudi trge.

in mi?Slovenci tako kot Grki re-

šujemo banke (in njihove lastnike) z obveznicami Co-Co, kot Ciprčani se upiramo prodaji podjetij tujcem (in kot Rusi »varčujemo« na Ci-pru), kot Portugalci imamo mogočen javni sektor, kot Španci in Irci smo z brezgla-vim kreditiranjem napih-nili nepremičninski balon, kot Italijani pa imamo tudi svojo različico (ali več njih) politike bunga bunga. Pa naj še kdo reče, da je turistična krilatica, češ da je Slovenija »Evropa v malem«, privle-čena za lase!

�� Oce ni te ko men tar, na pi šite svoje mne nje: www.fi nance.si/ komentarji�� Komentarji izražajo sta

lišča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Financ.

Tadej [email protected]

uu�evroobmočje kot celota res zgolj boleha, a nekaj njegovih delov je v zelo slabem stanju.


DIOR HOMME INTENSE in J´ADORE 50ml, parfumska voda

namesto 119,87 samo0*

Ponudba velja za obstoječe in nove naročnike le ob sklenitvi ali podaljšanju osebnega ali poslovnega naročniškega razmerja na pakete: Finance PREMIUM, Finance PRINT, Finance DIGITAL & Finance WEEKEND ter Finance DIGITAL. I *Vse cene so v EUR.

Valentinovaponudba

O g l a s

Borze &denar

www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

uu Če so napovedi v zvezi z državnim holdingom pravilne, bo ljubljanska borza večino leta obarvana zeleno. � Tomaž Dvořak, Alta Skladi

RASTI IN PADCIDELNICA SPR. TEČAJA PROMET*Nova KBM 12,40 % 0,20Intereuropa 8,30 % 0,01Luka Koper 6,95 % 0,38Sava 5,00 % 0,01Petrol 4,12 % 0,39Pozavarovalnica Sava -5,40 % 0,18Mercator -3,85 % 0,60Krka -1,71 % 1,29

▲

▲

▲

▲

▲

▼

▼

▼

Op.: * tedenski promet v mio EUR; v izračunu smo upoštevali delnice, s katerimi je bilo vsak dan vsaj 10 tisoč evrov prometa.

Vir: DiT - Finance

IZBRANI BORZNI INDEKSI08. 02. 2013, zaključni Slovenija

SBITOP, Ljubljana* 654,00 0,42% ▲

Trgi JV EvropeCrobex, Zagreb 1.961,07 3,23%BIRS, Banjaluka 791,90 0,45%FIRS, Banjaluka 1.953,15 -1,39%BIFX, Sarajevo 1.597,26 -0,09%Belex 15, Beograd 548,12 -2,50%SRX, Beograd 172,81 -3,46%NEX 20, Podgorica 10.066,67 -0,36%MBI 10, Skopje 1.877,97 -2,56%

▲

▲

▼

▼

▼

▼

▼

▼

Drugi trgiDow Jones, New York 13.992,97 -0,12%Nasdaq, New York 3.193,87 0,46%S&P 500, New York 1.517,93 0,31%MSCI World, New York 1.410,44 -0,45%DAX, Frankfurt 7.652,14 -2,31%FTSE, London 6.263,93 -1,31%CAC 40, Pariz 3.649,50 -3,29%ATX, Dunaj 2.405,55 -1,43%PX, Praga 994,13 -2,23%EUROSTOXX 50 2.630,30 -2,94%Nikkei, Tokio 11.153,16 -0,34%STI, Singapur 3.270,30 -0,63%Hang Seng, Hongkong 23.215,16 -2,14%Composite, Šanghaj 2.432,40 0,55%Sensex, Mumbaj 19.484,77 -1,50%

▼

▲

▲

▼

▼

▼

▼

▼

▼

▼

▼

▼

▼

▲

▼

Op.: tedenska spr. v odstotkih; * zaključni 07. 02. 2013; Vir: Bloomberg

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 08. 02. 2013 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev

LIBOR (USD) 0,20020 0,29200 0,46540 0,76600LIBOR (EUR) 0,05500 0,15000 0,26714 0,49071LIBOR (CHF) 0,00300 0,02400 0,09640 0,27640EURIBOR (EUR) 0,12000 0,22700 0,37200 0,60900Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 12. 02. 2013;

EVROTRŽNE OBRESTNE MERE, 07. 02. 2013 1 mesec 3 meseci 6 mesecev 12 mesecev

LIBOR (USD) 0,19920 0,29200 0,46690 0,76750LIBOR (EUR) 0,05571 0,15357 0,27429 0,49929LIBOR (CHF) 0,00300 0,02400 0,09640 0,27440EURIBOR (EUR) 0,12200 0,23200 0,37800 0,61700 Op.: obrestne mere veljajo za poravnave 11. 02. 2013;

FINANČNI KOLEDARKRAJ DOgODEK/NAPOVED

Ponedeljek, 11. 02. 2013

Francija Industrijska proizvodnja

Torek, 12. 02. 2013

ZDA Mes. prorač. poročilo

Sreda, 13. 02. 2013

Slovenija EU ZDA ZDA Japonska

Indeks ind. proizvodnje Indeks ind. proizvodnje Prodaja na drobno (jan.) Indeks zalog v industriji BDP zadnje čet. 2012

Četrtek, 14. 02. 2013

EU BDP zadnje čet. 2012

Petek, 15. 02. 2013

Slovenija EU

Povprečne plačeTrg. bilanca evrsk. obm.

Vir: arhiv Financ

KaKo SE SPoPaSTi z JaPonSKim Trgom Mark Pleško, Cosylab, predsedniku države Borutu Pahorju, ki bo Japon-sko obiskal marca, predlaga, naj se odpravi dvojna obdavčitev zaposlenih

Blagovna menjava med Slovenijo in Japonsko je lani dosegla 81 milijonov evrov. Ta rezultat bodo poskušali popraviti gospodarstveniki, ki bodo na začetku marca Japonsko obiskali s pred-sednikom države Borutom Pahorjem. Japonski trg je zahteven, a kljub temu nekatera slovenska podjetja tam dosegajo uspehe. Kako?

Odgovore smo poiskali med udeleženci drugega foruma Kako uspešno poslovati z Japonsko, ki je bil prejšnji četrtek v podjetju Bia Separations. To je dokazalo, da je mogoče pridobiti tudi japonski ka-pital. Direktor podjetja Bia Separa-tions Aleš Štrancar pravi: »Ukvar-jamo se z razvojem, proizvodnjo in prodajo filtrov, ki se uporabljajo pri proizvodnji bioloških zdravil in cepiv. V zadnjih dveh letih sta v naše podjetje dve japonski multina-cionalki JSR in SDK skupaj vložili okoli deset milijonov evrov. Oboji so nas poiskali sami. Uspelo nam je zaradi inovativnih izdelkov, ki so najboljši na svetu. Od tekmecev smo pri filtriranju zdravilne mo-lekule hitrejši, zmogljivejši in to naredimo z nižjimi stroški.«

Najdite pot do srednjega menedžmenta

Toshimitsu Ishigure, japonski veleposlanik v Sloveniji, pravi, da imajo naša podjetja priložnosti na področju informacijske tehnolo-gije, energetike, okolja, roboti-ke, biokemije ter avtomobilske in lesne industrije. Svetuje, da je pomembno vzpostaviti dober stik s srednjim menedžmentom in treba je biti potrpežljiv. »Va-šim podjetjem ni uspelo čez noč. Treba je bilo iti korak za korakom, imeti dolga pogajanja, da so prišli do pravih partnerjev,« je povedal Toshimitsu Ishigure.

Pomaga lokalni partnerMark Pleško iz Cosylaba sve-

tuje, da najdete lokalnega part-

nerja. Sami so predlanskim od-prli podružnico na Japonskem, ki jo vodi upokojeni japonski profesor z njihovega področja. Njihove stranke so vsi večji la-boratoriji, ki od njih kupujejo nadzorne sisteme za jedrske po-speševalnike in druge fizikalne projekte. »Težko je najti pravi kader, saj si študenti najboljših japonskih univerz želijo dobiti službo v kateri od domačih mul-tinacionalk. Težava je tudi, ker Slovenija in Japonska še nista podpisali sporazuma o izogiba-nju dvojne obdavčitve. Slovenci, ki so zaposleni na Japonskem, so, tudi če so tam dlje kot 180 dni v letu, obdavčeni v obeh državah. To je treba odpraviti. Za to si že prizadeva naša diplomacija, oz-ko grlo so Japonci,« pravi Mark Pleško.

Robotina letno na Japonsko neposredno ali prek japonskih podjetij v Nemčiji in Ameriki izvozi do dva milijona evrov iz-delkov. Gre za opremo za optimi-ziranje delovanja sončnih elek-trarn in energetske učinkovitosti stavb. Direktor Robotine Devid Palčič pravi: »To je visokoteh-nološki, izjemno zaprt trg, kjer

sami znajo narediti skoraj vse. Slabo govorijo tuje jezike, gre za povsem drugo kulturo. Vsa-ko podjetje mora za prodor na Japonsko najti svojo pot. Naša je bila sreča, pravi ljudje in od-ločenost, da nam uspe. Imamo pa seveda tudi zanje primerne izdelke in storitve.«

Nihanje jenaRadovan Bolko, glavni izvršni

direktor Kolektor Group, pou- darja: »Že dolgo poskušamo vstopiti v japonsko avtomobil-sko industrijo. A zaradi močne domače konkurence to ni lah-ko in še vedno iščemo poti in agente, ki bi nam to pomagali narediti. Letno iz Japonske uvozimo za 12 do 13 milijonov evrov bakra, prešne mase in ma-gnetov. Tretjino pogodb imamo podpisanih v jenih, tretjino v dolarjih in tretjino v evrih. Pred nihanjem jena bi bili najbolje zaščiteni, če bi bila naša menja-va uravnotežena, da bi toliko, kolikor uvozimo iz Japonske, tja tudi prodali.«

Nam bo uspelo s Hitachijem?Javna agencija SPIRIT in

Japonska agencija za nove energetske in in-dustrijske tehnologije (NEDO) sta lani podpi-sali sporazum o sodelovanju na področju naprednih indu-strijskih tehnologij. NEDO zdaj financira študijo, ki jo delata Hitachi in PWC, o možnostih, da bi v Sloveniji postavili tako imenovano pametno okrožje oziroma pametno mesto, kjer bi pametno upravljali energijo stavb, logistiko … To bi bil pi-lotni projekt, pri katerem bi so-delovala tudi slovenska podje-tja in s katerim bi Japonci sku-paj z nami poskusili prodreti na trge EU. Predizvedbena študija naj bi bila končana do sredine marca, potem se bodo Japonci odločili, ali gredo v študijo izvedljivosti. Radovan Bolko iz družbe Kolektor Group pravi: »Želimo biti dejaven partner pri tem projektu ter sodelovati z znanjem in kompetencami, ki jih imamo pri pretvor-bi elektroenergije, po-vezano s transformatorji in upravljanjem.«

• Mateja Bertoncelj [email protected]

zametki zlatih osemdesetih na Japonskem

Krepka rast japonske borze v zadnjih mesecih spominja na nje-na zlata osemdeseta leta; slabitev jena in obsežni spodbujevalni ukrepi naj bi blagodejno vplivali na dobičke podjetij

Rast japonskih delnic od sredine lanskega novembra se lahko primerja z obljubami o donosih v denarnih verigah – indeks Nikkei je poletel za 30 odstotkov, na 11.150 točk, kar je najvišja vrednost zadnjih štirih let. Vzlet spominja na japonski gospodarski balon v osemdesetih letih, ki je Nikkei popeljal na rekordnih

38.916 točk.

Med letoma 1980 in 1990 smo bili priča

zlatemu obdobju ja-ponskega gospodarstva.

Vzporedno je rekordne vrednosti dosegala nji-hova borza, podjetja, kot so Toyota, Hitachi, Sony in NTT, pa so bila med

največjimi na svetu po tržni kapitalizaciji. Po

rekordni vrednosti indeksa Nikkei ob

koncu leta 1989 je prišlo obdob-

je streznitve. Do leta 1993

je izgubil dve tretjini vrednosti in upadel na 15 tisoč točk, dve desetletji po rekordni v r e d n o s t i

pa je bil vreden le osem tisoč

točk. Japonci so se zato pred časom odlo-čili narediti konec več kot 20-letni agoniji, ni-čelni ali ne-gativni go-spodarski rasti in deflaciji.

Slabitev jena ključ za rast delnic

Japonska centralna banka se je z vsemi raz-položljivimi orodji lotila gospodarske stagnacije in napovedala obsežne spod-bujevalne ukrepe. Tako so ciljno vrednost inflacije zvišali na dva odstotka, česar po letu 1990 skorajda nismo videli, odločili pa so se tudi za neomejeno od-kupovanje kratkoročnih državnih obveznic. Pri tem so se zgledovali po Ame-riških zveznih rezervah,

za odkupe bodo mesečno porabili sto milijard evrov. Ukrep bo začel veljati janu-arja 2014 in bo veljal, dok-ler inflacija ne bo dosegla želene vrednosti. Vse to je sprožilo upadanje vrednos-ti jena na valutnih trgih. V času 30-odstotne rasti in-deksa Nikkei od lanskega novembra je jen v primer-javi z dolarjem izgubil 14 odstotkov. Za zelenca je zdaj treba odšteti 93 jenov, poznavalci pa do konca leta napovedujejo rast dolarja na sto jenov.

Podcenjenost se zmanjšuje

Tudi zato so vlagatelji pohi-teli z nakupi japonskih delnic, saj bo šibkejši jen blagodejno vplival na domače izvoznike – dobički bodo večji za sedem do deset odstotkov. Posamezni upravljavci skladov ob tem menijo, da bi lahko prihod-nji dve do tri leta gledali rast delniškega trga. Svež denar se zliva na Japonsko, v zadnjih tednih sta se v sklade natekli dobri dve milijardi evrov.

»Vlagatelji veliko pričaku-jejo od kombinacije fiskalnih ukrepov in odločnega mone-tarnega delovanja centralne banke. O tem, ali bo Japonska tokrat vendarle uspešna in se bo izvila iz deflacijske pasti, se krešejo mnenja. Sam me-nim, da utegne imeti trajno šibek jen na glavne trgovske partnerje pomembne vplive. Sprašujem se, ali je Japonski dejansko v interesu doseči dvoodstoten inflacijski cilj. Namreč, japonsko gospodar-stvo se je v letih in desetletjih prilagodilo delovanju v oko-lju nizke ali ničelne inflacije. Višja inflacija bi posledico privedla do višjih zahtevanih donosnosti japonskega dolga, kar bi v pomembnem delu go-spodarstva ustvarilo izgube in privedlo do prilagoditev,« pojasnjuje upravljavec Alte Skladov Peter Jenčič.

Inovacije – japonski adutPo njegovem mnenju so

japonske delnice ene izmed najcenejših na svetu in bi, če se bo začet trend nadaljeval, lahko vlagatelje nagradile z nadpovprečnimi donosi. »Osnovna značilnost japon-skih podjetij je razmeroma slabo upravljanje delovnega kapitala, ki se kaže v preti-ranem kopičenju zadržanih dobičkov. To je posledica de-flacijskih pritiskov. Na drugi strani pa so japonska podjetja izjemno učinkovita, saj jim iz leta v leto uspe z inovaci-jami nadomestiti izgubljeno konkurenčnost zaradi močne valute,« še pravi Jenčič.

uu Japonske delnice so ene izmed najcenejših na svetu in bi, če se bo začet trend nadaljeval, lahko globalne vlagatelje nagradile z nadpovprečnimi donosi. Japonska podjetja so izjemno učinkovita, saj jim iz leta v leto uspe z inovacijami nadomestiti izgubljeno konkurenčnost zaradi močne valute. � Peter Jenčič, Alta Skladi

• Matej Kačič[email protected]

Irena

Her

ak

� »Uspelo nam je zaradi inovativnih izdelkov, ki so najboljši na svetu. Od tekmecev smo pri filtri-ranju zdravilne molekule hitrejši, zmogljivejši in to naredimo z nižjimi stro-ški,« pravi Aleš Štrancar, direktor podjetja Bia Separations.

Urba

n Št

eblja

j

Barb

ara

Reya

� »Japonska je viso-kotehnološki, izjemno zaprt trg, kjer sami znajo narediti skoraj vse. Slabo govorijo tuje jezike, gre za povsem drugo kulturo,« pravi direktor Robotine Devid Palčič.

� »Na Japonskem je težko najti pravi kader, saj si študenti najboljših japonskih univerz želijo dobiti službo v kateri od domačih multinacio- nalk,« opozarja Mark Pleško iz podjetja Cosylab.

Irena

Her

ak

� »Slovenska podje-tja imajo priložnosti na področju informacijske tehnologije, energetike, okolja, robotike, bioke-mije ter avtomobilske in lesne industrije,« meni japonski veleposlanik v Sloveniji Toshi-mitsu Ishigure.

GIBANJE VREDNOSTI JAPONSKEGA DELNIŠKEGA INDEKSA NIKKEI 225

Vir: Bloomberg

v indeksnih točkah

7.000

8.000

9.000

10.000

11.000

12.000

8.02.13 5. 01. 09

11.153,16

Gett

y Im

ages

iskratel za delnico iskre Telekoma ponuja 32,5 evraKranjski proizvajalec telekomunikacijskih sistemov Iskratel je v časniku Delo objavil prevzemno ponudbo za odkup preostalega de-vetodstotnega deleža v Iskra Telekom Holdingu, ki je v lasti 156 delničarjev. Iskratel za vsako delnico ponuja 32,5 evra, ponudba pa se nana-ša na 258 tisoč delnic. Prevzemna ponudba je veljavna od minulega četrtka do 7. marca. Prag uspešnosti ponudbe ni določen. Iskra Telekom Holding je sicer največji, 35,93-odstotni lastnik Iskratela. al. Pe.

mlinotest letos načrtuje dobičekUprava družbe Mlinotest za letos v celotni skupini načrtuje rast prihodkov na 62,5 milijona evrov (lani 59 milijonov evrov) in končni čisti dobiček v vrednosti 660 tisoč evrov (lani 1,1-milijonska izguba). V podjetju nameravajo tudi odpuščati, končno število zaposlenih naj bi do konca leta po načrtih upadlo pod 800. Za vlaganja bo Mlinotest namenil 2,2 milijona evrov, pri čemer bo glavnina teh sredstev namenjena za obnovo ene od linij za proizvodnjo testenin. iz. H.

Salus nakupuje svoje delniceSalus je februarja letos kupil 462 lastnih del-nic v skupnem znesku 78.590 evrov. Podjetje ima tako na dan 7. februarja 2013 skupaj 8.582 lastnih delnic, kar pomeni 7,06 od-stotka kapitala. iz. H.

marconi pol leta manj za zapahiLastnik ugasle družbe Remius Nello Marconi bo v zaporu namesto devet let preživel pol leta manj, je v soboto poročalo Delo. Vrhovno sodišče je namreč ugodilo njegovi zahtevi za varstvo zakonitosti in pravnomočno sodbo spremenilo tako, da je 14 poslovnih goljufij opredelilo kot eno nadaljevano kaznivo dejanje. Marconijevo rav-nanje po mnenju vrhovnega sodišča tako opredelitev izpolnjuje, saj je hkrati oziroma zaporedoma storil več ločenih istovrstnih premoženjskih deliktov, ravnal je naklepno in iz koristoljubnosti. Ta dejanja pa tudi zaradi povezanosti kraja, načina storitve, časa ali drugih enakih okoliščin pomenijo enotno dejavnost. Marconija si-cer že čakajo novi postopki. Že ta ponedeljek bo sedel na zatožno klop ljubljanskega okrožnega sodišča, kjer je razpisan predobrav-navni narok zaradi poslovnih goljufij in pranja denarja. P. To.

www.finance.si www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 14 Borze in denar Borze in denar 15

euro bund 10y mar. 13 142,83 0,01 08. 02. 2013 LIFFEtreasury note 10y mar. 13 131,73 -0,01 08. 02. 2013 CBOTtreasury note 5y mar. 13 124,00 -0,01 08. 02. 2013 CBOTswiss federal bond mar. 13 148,76 -0,08 08. 02. 2013 EUZ

iztek sprememba zadnja Papir pogodbe zadnji tečaj v % sprememba (čas) borza

▶ TUJI DRŽAVNI PAPIRJI, 08. 02. 2013

▶ PRIME RATES, 07. 02. 2013ZDA

3,2500

V. Britanija

0,5000

Japonska

1,4750

ECB - ključna OM

0,7500

ZDA - Fed funds

0,2500

Abanka Vipa, Ljubljana 1,3630 1,3429 7,6190 7,5500Banka Celje 1,3702 1,3429 7,6581 7,5241Banka Koper 1,3666 1,3368 7,7003 7,4727Delavska hran., Ljubljana 1,3783 1,3323 7,6737 7,4325Deželna banka, Ljubljana 1,3667 1,3367 7,6865 7,4865Gorenjska banka, Kranj 1,3652 1,3406 7,7026 7,4700Hranilnica Lon, Kranj 1,3670 1,3400 7,6750 7,3200Hypo Bank, d. d. 1,3740 1,3334 7,7731 7,3939

Nova KBM, Maribor 1,3630 1,3420 7,6160 7,5330Nova LB, d. d., Lj. 1,3660 1,3403 7,6745 7,4849Probanka, Maribor 1,3710 1,3424 7,6866 7,5233Raiffeisen banka, Mb. 1,3594 1,3392 7,6977 7,5301SKB banka, d. d., Lj. 1,3663 1,3389 7,6716 7,5011Volksbank, Ljubljana 1,3737 1,3337 7,7355 7,4355ARITMETIČNA SREDINA 1,3679 1,3387 7,6836 7,4755

USD za 1 EUR HRK za 1 EUR N P N P

USD za 1 EUR HRK za 1 EUR N P N P

▶ TEČAJI TUJE GOTOVINE, 07. 02. 2013

V bANČNIh MENJAlNIcAh

Op.: P-prodajni; N-nakupni; tečaji pri posameznih poslovnih enotah nekaterih bank lahko odstopajo od objavljenih;

▶ TEČAJNIcA bANkE SlOVENIJE - REfERENČNI TEČAJI Ecb TEČAJNA lISTA z DNE 08. 02. 2013

ZDA ameriški dolar USD 840 1,3374

Avstralija avstralski dolar AUD 36 1,2942

Kanada kanadski dolar CAD 124 1,3361

Hrvaška hrvaška kuna HRK 191 7,5790

Češka češka krona CZK 203 25,2430

Danska danska krona DKK 208 7,4603

Madžarska madžarski forint HUF 348 292,2200

Japonska japonski jen JPY 392 123,5200

Norveška norveška krona NOK 578 7,3910

Švedska švedska krona SEK 752 8,5950

Švica švicarski frank CHF 756 1,2282

Vel. Britanija angleški funt GBP 826 0,8464

Romunija novi romunski lev RON 946 4,3970

Turčija turška lira TRY 949 2,3707

Bolgarija bolgarski lev BGN 975 1,9558

Poljska poljski zlot PLN 985 4,1592

oznaka šifra država valuta valute valute tečaj

Op.: X enot nacionalne valute za 1 evro.

▶ PODJETNIškI TEČAJI, 11. 02. 2013

1,3587 1,35051,3174 1,30961,3528 1,34487,6017 7,55637,4829 7,4381127,2600 126,50007,4573 7,41278,6598 8,60801,2349 1,22750,8650 0,8598

1,3596 1,35251,3160 1,31011,3535 1,34717,6055 7,55357,4787 7,4420127,3400 126,75007,4524 7,41948,6447 8,60951,2357 1,22850,8655 0,8607

1,3567 1,35211,3158 1,30921,3520 1,34537,6002 7,55487,4831 7,4421127,1600 126,52007,4576 7,42048,6493 8,60611,2339 1,22900,8636 0,8601

1,3615 1,34781,3201 1,30711,3555 1,34217,6169 7,54117,4978 7,4232128,1488 125,61127,4722 7,39788,6771 8,59071,2374 1,22500,8668 0,8581

1,3515 1,33941,3060 1,29521,3447 1,33427,6083 7,55077,4792 7,4421126,0570 125,31297,4280 7,39328,6385 8,58871,2345 1,22050,8617 0,8507

ZDA USD 1Avstralija AUD 1Kanada CAD 1Hrvaška HRK 1Danska DKK 1Japonska JPY 1Norveška NOK 1Švedska SEK 1Švica CHF 1V. Britanija GBP 1

1,3565 1,34841,3129 1,30501,3510 1,34297,6214 7,54557,4815 7,4368126,9998 126,24017,4571 7,41248,6231 8,57161,2349 1,22760,8656 0,8605

1,3513 1,34101,3083 1,29941,3453 1,33717,6148 7,54637,4838 7,4387126,3078 125,50247,4392 7,38978,6421 8,58851,2336 1,22600,8602 0,8547

1,3601 1,35311,3153 1,31101,3515 1,34707,5914 7,56367,4702 7,4521127,5100 127,05007,4532 7,42448,6349 8,60811,2353 1,22900,8661 0,8611

1,3596 1,34961,3241 1,30291,3572 1,34047,6040 7,55407,4885 7,4325127,5000 126,26007,4710 7,39908,6711 8,59671,2376 1,22480,8653 0,8595

1,3588 1,35061,3176 1,30931,3537 1,34537,6341 7,52307,4830 7,4380127,2800 126,50007,4631 7,41448,6542 8,59841,2355 1,22790,8649 0,8595

1,3567 1,34581,3146 1,30411,3513 1,34057,6094 7,54877,4907 7,4309127,0479 126,03427,4594 7,39998,6594 8,59031,2356 1,22580,8641 0,8572

1,3571 1,34871,3146 1,30571,3522 1,34307,6116 7,56107,4817 7,4366127,0300 126,22027,4648 7,41388,6312 8,56661,2357 1,22810,8662 0,8608

nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni* prodajni* nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni* prodajni* nakupni prodajni nakupni prodajni

NOVA LJUBLJANSKA BANKA, d. d., Ljubljana

SKB BANKA, d. d., Ljubljana

DEŽELNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Lj.

SBERBANK BANKA, d. d., Ljubljana

DELAVSKA HRAN., d. d., Ljubljana

BANKA CELJE, d. d., Celje

UNICREDIT BANKA SLOVENIJA, d. d., Lj.

nakupni* prodajni*

GORENJSKA BANKA, d. d., Kranj

nakupni* prodajni*

PROBANKA, d. d., Maribor

1,3564 1,3492- -- -7,6130 7,5590- -- -- -- -1,2391 1,23190,8660 0,8614

BANKA KOPER, d. d., Koper

ABANKA, d. d., Ljubljana

POŠTNA BANKA SLOVENIJE, d. d., Mb.

Nova KBM, d. d., Maribor

RAIFFEISEN BANKA, d. d., Maribor

Op.: zaradi medvalutnih razmerij na trgu se objavljeni tečaji lahko razlikujejo od dejanskih. Tečaje lahko preverite na naslovu www.finance.si ali na spletnih straneh poslovnih bank. * - tečaji so veljali 07. 02. 2013. Vir: poslovne banke

1,3594 1,35231,3156 1,30851,3522 1,34507,6093 7,53837,4801 7,4411127,5608 126,89017,4570 7,41648,6265 8,57981,2342 1,22760,8630 0,8583

▶ tečajnica vzajemnih skladov domačih upravljavcev

ABA ABANKA SKLADI AFRIKA IN SREDNJI VZHOD, delniški podsklad 06. 02. 13 38,51 -0,52 4,55 NP NPABA ABANKA SKLADI AKTIVNI, delniški globalni podsklad 06. 02. 13 4,17 0,02 3,36 -4,40 -41,86ABA ABANKA SKLADI AZIJA, delniški podsklad 06. 02. 13 3,74 0,87 2,42 11,16 0,65ABA ABANKA SKLADI BALTINORD, delniški podsklad 06. 02. 13 39,81 -0,90 8,89 26,01 -6,05ABA ABANKA SKLADI DENARNI EURO, podsklad denarnega trga 06. 02. 13 45,73 0,01 2,05 4,87 9,82ABA ABANKA SKLADI EVROPA, delniški podsklad 06. 02. 13 10,69 -0,54 6,64 1,54 -35,77ABA ABANKA SKLADI EVROPSKI TRGI V RAZVOJU, delniški podsklad 06. 02. 13 13,01 -0,28 15,98 -3,33 NPABA ABANKA SKLADI FLEKSIBILNI, mešani podsklad 06. 02. 13 3,88 -0,41 4,99 4,15 -19,97ABA ABANKA SKLADI OBVEZNIŠKI, splošni obvezniški podsklad 06. 02. 13 7,74 0,04 3,86 8,10 16,08ABA ABANKA SKLADI SVETOVNI, delniški globalni podsklad 06. 02. 13 0,33 0,09 0,37 8,40 -13,08ABA ABANKA SKLADI URAVNOTEŽENI RAZVITI TRGI, mešani podsklad 06. 02. 13 4,36 0,02 4,58 6,83 -12,29ABA ABANKA SKLADI ZDA, delniški podsklad 06. 02. 13 3,29 0,25 3,30 17,54 0,44ALTA ALTA ABS 06. 02. 13 1,00 -0,32 -1,13 NP NPALTA ALTA Asia 06. 02. 13 5,44 0,44 0,82 8,90 -14,75ALTA ALTA Balkan 06. 02. 13 0,64 0,05 5,64 -28,82 -70,10ALTA ALTA Bond 06. 02. 13 0,62 0,03 6,13 11,37 15,73ALTA ALTA BrazilRussiaIndiaChina 06. 02. 13 0,93 -0,41 -16,02 -10,04 -25,67ALTA ALTA Energy 06. 02. 13 4,80 -0,30 -10,90 10,17 -8,06ALTA ALTA Europe 06. 02. 13 4,66 -1,09 -3,34 4,48 -23,15ALTA ALTA Global 06. 02. 13 5,11 -0,24 -6,37 9,30 -22,30ALTA ALTA Gold 06. 02. 13 40,19 0,48 -23,96 -0,95 -9,76ALTA ALTA Goods 06. 02. 13 33,36 -0,30 0,34 9,85 -16,77ALTA ALTA High Yield Bond 06. 02. 13 1,08 0,06 8,44 NP NPALTA ALTA India 06. 02. 13 38,94 0,36 -9,31 -7,97 -33,53ALTA ALTA Komet 06. 02. 13 1,90 -0,43 15,71 33,44 NPALTA ALTA Money Market 06. 02. 13 1,02 0,00 1,24 NP NPALTA ALTA New Europe 06. 02. 13 1,00 -0,72 1,81 4,53 -45,29ALTA ALTA Pharma-Tech 06. 02. 13 1,10 -0,04 -0,65 25,07 9,09ALTA ALTA Primus 06. 02. 13 1,66 0,20 7,92 -4,76 -31,47ALTA ALTA Senior 06. 02. 13 9,34 0,17 8,27 NP NPALTA ALTA Turkey 06. 02. 13 49,69 -0,36 29,46 39,14 22,24ALTA ALTA USA 06. 02. 13 1,18 0,18 -2,75 9,36 0,65ILR Ilirika Amerika delniški 06. 02. 13 10,31 0,07 -2,68 NP NPILR Ilirika Azija delniški 06. 02. 13 7,65 -0,07 11,95 37,67 12,96ILR Ilirika BrazilijaRusijaIndijaKitajska delniški 06. 02. 13 6,70 0,08 -4,80 13,28 -19,84ILR Ilirika Energija delniški 06. 02. 13 4,49 0,07 -12,79 1,35 -28,39ILR Ilirika Farmacija delniški 06. 02. 13 5,70 0,03 0,94 1,10 3,72ILR Ilirika Finance delniški 06. 02. 13 3,08 -0,12 -2,27 -12,55 -46,96ILR Ilirika Gazela delniški 06. 02. 13 5,75 0,08 4,06 35,75 0,22ILR Ilirika Globalni sklad skladov 06. 02. 13 5,70 -0,23 3,32 10,29 -16,42ILR Ilirika Gold delniški 06. 02. 13 6,93 0,38 -25,71 NP NPILR Ilirika Latina delniški 06. 02. 13 9,64 -0,22 -7,35 NP NPILR Ilirika Modra kombinacija mešani 06. 02. 13 2,80 -0,16 -5,89 -23,26 -41,57ILR Ilirika Obvezniški 06. 02. 13 0,49 0,00 -0,40 3,34 11,74ILR Ilirika Prehrana delniški 06. 02. 13 11,40 -0,08 11,14 NP NPILR Ilirika Vzhodna Evropa delniški 06. 02. 13 5,72 -0,53 1,03 -13,96 -46,22

Op.: Za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo družbe za upravljanje; * - za preračun vrednosti VEP iz SIT v EUR je uporabljen tečaj zamenjave (1 EUR = 239,640 SIT); Vir: družbe za upravljanje

TS Triglav Azija 06. 02. 13 3,78 0,96 3,41 12,18 -15,12TS Triglav Balkan 06. 02. 13 2,92 0,00 14,38 -19,90 -55,20TS Triglav EM Bond 06. 02. 13 10,60 0,01 0,11 NP NPTS Triglav EM Potrošne dobrine 06. 02. 13 11,70 -0,23 6,46 NP NPTS Triglav Energija 06. 02. 13 10,47 -0,15 -6,02 NP NPTS Triglav Evropa 06. 02. 13 4,97 -0,25 5,73 10,20 -3,31TS Triglav Hitro rastoča podjetja 06. 02. 13 4,62 0,37 6,51 40,59 6,04TS Triglav Money Market EUR 06. 02. 13 10,06 0,01 NP NP NPTS Triglav Obvezniški 06. 02. 13 5,04 -0,01 3,32 4,03 5,35TS Triglav Rastoči trgi 06. 02. 13 4,74 -0,11 -0,82 14,81 -7,08TS Triglav Renta 06. 02. 13 10,82 0,19 3,35 -0,70 -18,81TS Triglav Severna Amerika 06. 02. 13 3,77 0,14 5,73 21,35 0,24TS Triglav Steber Global 06. 02. 13 16,09 0,06 3,01 -8,87 -34,48TS Triglav Surovine in materiali 06. 02. 13 10,53 0,30 -7,46 NP NPTS Triglav Svetovni razviti trgi 06. 02. 13 4,10 0,32 6,58 23,58 2,37TS Triglav Top Brands 06. 02. 13 9,84 0,16 NP NP NPTS Triglav Zdravje in farmacija 06. 02. 13 12,64 -0,06 14,69 NP NP

INF Infond €uropa, delniški podsklad 06. 02. 13 3,86 -0,52 4,99 0,32 -33,18INF Infond Alfa, mešani podsklad 06. 02. 13 55,13 -0,13 -1,36 10,93 -5,96INF Infond Beta, delniški podsklad razvitih trgov 06. 02. 13 6,74 -0,09 5,29 28,22 -6,77INF Infond Bond - Euro, obvezniški podsklad 06. 02. 13 13,49 0,02 5,42 NP NPINF Infond BRIC, delniški podsklad 06. 02. 13 19,42 -0,12 -7,45 3,26 -11,11INF Infond Consumer, delniški podsklad 06. 02. 13 0,94 0,17 -10,49 1,73 NPINF Infond Delniški, delniški podsklad 06. 02. 13 2,02 0,01 1,69 -3,26 -34,07INF Infond Družbeno odgovorni, delniški podsklad razvitih trgov 06. 02. 13 19,93 -0,10 3,65 12,74 -11,43INF Infond Dynamic, delniški podsklad 06. 02. 13 4,25 0,04 1,90 -10,90 NPINF Infond Energy, delniški podsklad 06. 02. 13 12,32 -0,38 -6,37 0,59 -22,43INF Infond Frontier, delniški podsklad 06. 02. 13 13,73 0,52 3,02 NP NPINF Infond Global, mešani podsklad 06. 02. 13 8,34 -0,51 -3,15 -18,52 NPINF Infond Hrast, mešani podsklad 06. 02. 13 29,22 0,03 -0,22 -5,76 -28,47INF Infond Krekov Globalni, delniški podsklad 06. 02. 13 7,16 -0,40 2,96 NP NPINF Infond Life, delniški podsklad 06. 02. 13 15,92 -0,15 13,93 37,07 43,37INF Infond PanAmerica, delniški podsklad 06. 02. 13 11,50 0,11 2,09 20,19 9,33INF Infond PBGS, mešani podsklad 06. 02. 13 0,67 -0,49 0,84 -4,96 -26,35INF Infond Technology, delniški podsklad 06. 02. 13 16,22 0,06 7,49 16,30 -1,73

legenda kratic družb za upravljanje (dzu) v tečajnicah skladovdomači upravljavci

aBa - ABANKA SKLADI, d.o.o.alta - ALTA Skladi, d.d.ilr - Ilirika DZU, d.o.o.inF - Infond, d.o.o.kds - KD Skladi, d.o.o.nFd - NFD, d.o.o.

nlB - NLB Skladi, d.o.o.per - Perspektiva DZU, d.o.o.psp - Primorski skladi, d.d.ts - Triglav Skladi, d.o.o.

tuji upravljavciamF - Amundi FundeeF - Eurizon EasyFund

ers - Erste SparinvestFpt - Fund PartnersFti - Franklin Templeton IFhYp - Hypo KAGkdi - KD Investm. spra. spol.pFa - Pioneer Funds Austriapu - Pioneer Fundsrcm - Raiffeisen

Ocene z zvezdicami za eno in petletno upravljanje vzajemnih skladov po oceni revije Moje finance so objavljene na spletnem portalu www.finance.si.skladi. Gre za ocene, ki temeljijo na preteklih trendih, kar pa ni zagotovilo, da bo tako tudi v prihodnje. Vsak vlagatelj je sam odgovoren za svoje naložbene odločitve, zato revija Moje finance oziroma Časnik Finance za to ne prevzemata odgovornosti.

PFA America Stock 07. 02. 13 9,02 0,11 7,62 28,13 NP USDPFA Austria Stock 07. 02. 13 69,47 0,10 14,90 25,58 NP EURPFA Central Europe Bond 07. 02. 13 24,57 -0,16 11,60 21,63 NP EURPFA Eastern Europe Stock 07. 02. 13 175,87 -0,77 6,30 24,44 NP EURPFA Energy Stock 07. 02. 13 8,73 0,34 -4,68 0,00 NP EURPFA Euro Corporate Bond 07. 02. 13 141,62 0,13 6,38 15,91 NP EURPFA Euro Government Bond 07. 02. 13 14,38 -0,21 7,69 14,31 NP EURPFA Europa Real 07. 02. 13 8,92 -0,56 13,88 27,79 NP EURPFA Gold Stock 07. 02. 13 29,30 0,31 -28,05 -2,04 NP EURPFA Guarantee Basket 2013 07. 02. 13 115,01 0,08 1,41 1,41 NP EURPFA Select Europe Stock 07. 02. 13 109,21 -0,28 13,64 28,95 NP EURPF Asia (Ex Japan) Equity 07. 02. 13 6,15 0,33 -1,12 11,21 NP EURPF China Equity 07. 02. 13 9,25 0,33 10,22 17,09 NP EURPF Emerg. EU and Mediterranean Equity 07. 02. 13 18,67 -0,37 7,34 21,16 NP EURPF Emerging Markets Bond 07. 02. 13 11,54 1,14 13,88 40,39 NP EURPF Emerging Markets Equity 07. 02. 13 7,13 0,28 -4,16 8,19 NP EURPF Euro Bond 07. 02. 13 8,76 0,23 8,26 16,03 NP EURPF Euro Short-Term 07. 02. 13 6,36 0,00 1,76 4,78 NP EURPF Euro Strategic Bond 07. 02. 13 86,25 0,21 9,54 29,14 NP EURPF European Potential 07. 02. 13 97,99 0,27 16,44 47,86 NP EURPF Global Balanced 07. 02. 13 74,48 0,55 3,23 23,07 NP EURPF Global Select 07. 02. 13 57,09 0,53 7,74 24,81 NP EURPF Top European Players 07. 02. 13 5,83 -0,34 12,08 36,85 NP EURPF US Pioneer Fund 07. 02. 13 4,69 0,86 6,33 32,86 NP EUR

▶ tečajnica vzajemnih skladov tujih upravljavcev

KDS KD Balkan, delniški 06. 02. 13 1,94 -0,36 5,37 -27,64 -70,58KDS KD Bond, obvezniški - EUR 06. 02. 13 14,85 -0,10 9,00 12,27 13,54KDS KD Dividendni, delniški 06. 02. 13 5,89 -0,02 3,07 NP NPKDS KD Galileo, mešani fleksibilni sklad 06. 02. 13 7,94 0,11 4,19 -8,84 -47,74KDS KD Indija - Kitajska, delniški 06. 02. 13 1,49 0,17 5,59 18,08 NPKDS KD Latinska Amerika, delniški 06. 02. 13 1,41 -0,14 -10,84 10,05 NPKDS KD MM, sklad denarnega trga - EUR 06. 02. 13 52,73 0,01 2,25 6,36 12,95KDS KD Novi trgi, delniški 06. 02. 13 5,43 -0,18 -0,46 14,69 3,68KDS KD Prvi izbor, sklad delniških skladov 06. 02. 13 5,56 0,19 5,48 17,85 0,73KDS KD Rastko, evropski delniški sklad 06. 02. 13 16,77 -0,21 7,70 -16,17 -55,72KDS KD Surovine in energija, delniški 06. 02. 13 4,58 -0,07 -5,60 15,13 -7,64KDS KD Tehnologija, delniški 06. 02. 13 6,00 0,15 5,59 31,89 33,12KDS KD Vitalnost, delniški 06. 02. 13 1,29 0,11 16,00 30,54 39,71KDS KD Vzhodna Evropa, delniški 06. 02. 13 1,26 -0,65 1,89 12,57 NPNFD NFD 1 06. 02. 13 0,71 0,15 9,94 NP NPNFD NFD Azija 06. 02. 13 4,17 0,98 -0,22 13,88 5,84NFD NFD Energija 06. 02. 13 2,91 -0,23 -9,70 -4,40 -31,86NFD NFD Finance 06. 02. 13 1,93 -0,20 6,10 -6,35 -40,29NFD NFD IT 06. 02. 13 4,14 -0,10 1,26 25,64 9,41NFD NFD Novi trgi 06. 02. 13 4,81 -0,16 -0,88 15,26 -0,49NFD NFD Obvezniški 06. 02. 13 4,71 0,43 8,29 -0,76 9,57NFD NFD Razviti trgi 06. 02. 13 4,93 -0,25 6,94 32,79 -0,04NFD NFD Zdravstvo 06. 02. 13 3,64 -0,15 11,04 23,25 -0,08NLB Azija delniški 06. 02. 13 11,20 0,21 0,04 14,34 NPNLB Dinamični razviti trgi delniški 06. 02. 13 5,45 0,17 8,96 38,62 19,05NLB Farmacija in zdravstvo delniški 06. 02. 13 4,81 -0,02 14,69 30,06 31,29NLB Globalni delniški 06. 02. 13 15,09 -0,11 4,31 17,01 NPNLB Globalni uravnoteženi 06. 02. 13 5,25 0,03 4,42 11,38 3,95NLB Južna, srednja in vzhodna Evropa delniški 06. 02. 13 3,52 -0,44 8,96 0,39 -28,02NLB Naravni viri delniški 06. 02. 13 4,46 0,01 -11,80 0,44 -14,44NLB Nova Evropa uravnoteženi 06. 02. 13 20,47 -0,14 2,32 -1,02 -12,23NLB Podjetniške obveznice EUR 06. 02. 13 5,70 0,12 5,82 12,58 24,14NLB Razvita Evropa delniški 06. 02. 13 4,38 -0,79 7,70 17,24 -7,20NLB Slovenija delniški 06. 02. 13 2,18 0,17 12,16 -37,35 -73,77NLB Svetovni razviti trgi delniški 06. 02. 13 4,86 -0,10 5,09 19,97 2,01NLB Visoka tehnologija delniški 06. 02. 13 4,73 0,09 9,00 29,44 27,96NLB Visoko rastoča gospodarstva delniški 06. 02. 13 5,55 -0,10 0,06 7,72 8,23NLB Zahodni Balkan delniški 06. 02. 13 1,25 0,22 9,92 -26,35 -67,90PER Perspektiva: BalkanStox 06. 02. 13 9,12 -0,08 8,31 -24,73 NPPER Perspektiva: EmergingStox 06. 02. 13 8,96 -0,33 -8,31 -7,79 -20,77PER Perspektiva: EurAsiaStox 06. 02. 13 6,28 0,20 -2,98 -3,75 -32,04PER Perspektiva: ResourceStox 06. 02. 13 7,09 0,33 -10,43 -10,43 -29,13PER Perspektiva: SpecialOpportunities 06. 02. 13 4,44 0,32 -9,95 -2,58 -47,32PER Perspektiva: WorldMix 06. 02. 13 2,00 0,12 -18,59 -21,85 -32,51PER Perspektiva: WorldStox 06. 02. 13 7,49 0,23 3,20 3,35 -21,25PSP PSP MODRA LINIJA - delniški sklad razvitih trgov 06. 02. 13 1,46 -0,23 5,17 6,26 -27,62PSP PSP OPTIMA - mešani sklad, sklad skladov 06. 02. 13 4,38 -0,03 3,33 17,64 0,76PSP PSP PIKA - mešani sklad razvitih trgov 06. 02. 13 24,75 -0,05 4,44 0,29 5,32PSP PSP ŽIVA - delniški sklad 06. 02. 13 14,96 0,30 -0,84 16,86 -0,02

VEP - vrednost obračunski enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. danDZU sklad dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m

* sprememba VEP v odstotkih glede na: VEP - vrednost obračunski enote prejšnji obr. dan obr. dan obr. danDZU sklad dan premoženja obr. dan pred 12 m pred 36 m pred 60 m valuta

* sprememba VEP v odstotkih glede na:

HYP Hypo SEE Opportunities 06. 02. 13 50,76 0,12 5,57 NP NP EURRCM A. R. Global Balanced 07. 02. 13 97,05 0,00 -1,43 2,03 -1,24 EURRCM Active Commodities 07. 02. 13 97,24 0,08 -5,43 NP NP EURRCM Emerging Markets Aktien 07. 02. 13 240,40 -0,39 3,25 24,19 30,56 EURRCM Energie Aktien 07. 02. 13 159,62 -0,25 -7,63 9,87 -13,97 EURRCM Eurasien Aktien 07. 02. 13 191,29 -0,32 5,30 24,00 -2,03 EURRCM Euro Corporates 07. 02. 13 175,09 0,13 6,79 16,54 32,41 EURRCM EuroShortTerm Rent 07. 02. 13 105,48 0,00 1,80 5,56 12,95 EURRCM Europa Aktien 07. 02. 13 165,10 -0,40 5,82 14,76 -11,02 EURRCM Europa SmallCap 07. 02. 13 178,00 0,07 11,56 23,13 -4,29 EURRCM EuroPlus Rent 07. 02. 13 12,96 -0,08 6,06 15,41 23,90 EURRCM Global Aktien 07. 02. 13 183,01 -0,01 8,01 37,76 6,83 EURRCM Global Mix 07. 02. 13 828,32 -0,02 2,55 20,27 20,35 EURRCM Global Rent 07. 02. 13 88,16 -0,01 -1,29 13,98 29,02 EURRCM Health Care Aktien 07. 02. 13 107,89 -0,34 14,34 38,00 35,54 EURRCM Infrastruktur Aktien 07. 02. 13 127,05 0,17 4,37 15,41 NP EURRCM Osteuropa Aktien 07. 02. 13 319,88 -0,80 9,60 23,85 -8,55 EURRCM Osteuropa Rent 07. 02. 13 255,88 -0,11 11,60 22,15 32,03 EURRCM Pazifik Aktien 07. 02. 13 107,53 0,82 3,76 30,01 5,51 EURRCM Raiffeisenfonds Konservativ 07. 02. 13 110,54 -0,04 6,39 NP NP EURRCM Russland Aktien 07. 02. 13 81,05 -0,42 1,54 16,02 NP EURRCM TopDividende Aktien 07. 02. 13 103,78 -0,28 8,78 21,48 -6,72 EURRCM TopSelection Garantiefonds 07. 02. 13 110,20 -0,02 -0,08 4,24 8,20 EURRCM US Aktien 07. 02. 13 95,67 0,22 11,28 45,84 25,16 EURERS Bond Brik Corporate 07. 02. 13 165,94 -0,02 10,63 23,94 NP EURERS Bond Danubia 07. 02. 13 151,52 0,06 12,34 37,50 NP EURERS Bond Emerging-Markets 07. 02. 13 181,82 0,04 11,29 34,62 NP EURERS Bond Euro-Corporate 07. 02. 13 166,71 0,11 8,15 17,06 NP EURERS Bond Europe 07. 02. 13 136,79 -0,04 5,01 13,28 NP EURERS Bond Europe-High Yield 07. 02. 13 153,22 0,05 13,72 29,94 NP EURERS Cash Emerging-Markets 07. 02. 13 128,38 -0,09 3,83 10,85 NP EURERS Stock Adriatic 07. 02. 13 3,69 -0,27 9,17 -22,64 NP EURERS Stock America 07. 02. 13 202,80 0,01 7,27 36,28 NP EURERS Stock Asia Infrastructure 07. 02. 13 6,61 0,30 -5,44 -5,97 NP EURERS Stock Asia-Pacific Property 07. 02. 13 89,81 0,86 26,12 38,57 NP EURERS Stock Brick 07. 02. 13 97,12 -0,21 -9,55 0,28 NP EURERS Stock Commodities 07. 02. 13 108,27 -0,14 -3,30 14,73 NP EURERS Stock Europe-Active 07. 02. 13 123,49 -0,40 11,78 26,47 NP EURERS Stock Europe-Emerging 07. 02. 13 117,22 -0,93 2,03 12,84 NP EURERS Stock Istanbul 07. 02. 13 447,54 -0,57 26,91 30,02 NP EURERS Stock Japan 07. 02. 13 63,20 3,05 -3,32 4,12 NP EURERS Stock New Consumer 07. 02. 13 100,50 0,04 13,48 30,01 NP EURERS Top-Fonds I “Der Stabile” 07. 02. 13 103,61 0,02 5,18 11,22 NP EURERS Top-Fonds II “Der Flexible” 07. 02. 13 97,68 0,12 7,31 16,55 NP EUR

EEF Equity Euro LTE R 05. 02. 13 80,42 0,74 8,60 9,64 -21,50 EUREEF Bond EUR Short Term LTE R 05. 02. 13 140,09 0,04 2,26 2,28 10,23 EUREEF Bond EUR Medium Term LTE R 05. 02. 13 317,11 0,01 4,58 7,40 17,41 EUREEF Bond EUR Long Term LTE R 05. 02. 13 183,53 -0,11 10,06 14,53 26,22 EUREEF Equity Europe LTE R 05. 02. 13 91,59 0,56 8,97 22,82 -6,66 EUREEF Equity Europe LTE RH 05. 02. 13 91,51 0,64 9,84 16,78 -7,91 EUREEF Equity Pharma LTE R 05. 02. 13 85,32 0,91 15,70 38,08 35,41 EUREEF Equity Pharma LTE RH 05. 02. 13 93,58 0,79 19,10 31,27 21,94 EUREEF Equity Nord America LTE R 05. 02. 13 73,59 1,21 7,51 37,58 17,99 EUREEF Equity Nord America LTE RH 05. 02. 13 106,16 0,96 9,74 32,19 3,27 EUREEF Equity High Tech LTE R 05. 02. 13 59,61 1,05 2,00 26,75 22,68 EUREEF Equity High Tech LTE RH 05. 02. 13 64,22 0,90 5,05 21,17 4,75 EUREEF Equity Industrials LTE R 05. 02. 13 154,05 0,38 4,14 34,04 7,08 EUREEF Equity Industrials LTE RH 05. 02. 13 160,92 0,36 8,89 27,24 -7,37 EUREEF Equity Latin America LTE R 05. 02. 13 367,70 0,21 -10,11 12,78 6,12 EUREEF Equity Financial LTE R 05. 02. 13 50,44 0,54 14,69 19,90 -26,18 EUREEF Equity Financial LTE RH 05. 02. 13 49,74 0,48 17,87 10,73 -36,07 EUREEF Equity China LTE R 05. 02. 13 89,74 0,22 4,68 13,67 2,02 EUREEF Equity Energy & Materials LTE R 05. 02. 13 139,75 0,45 -3,55 20,64 -0,79 EUREEF Equity Energy & Materials LTE RH 05. 02. 13 135,95 0,37 -1,33 12,31 -12,35 EUREEF Equity Japan LTE R 05. 02. 13 54,91 3,21 0,83 3,94 -12,10 EUREEF Equity Japan LTE RH 05. 02. 13 70,99 3,21 23,01 2,04 -34,74 EUREEF Treasury USD R 05. 02. 13 94,45 0,21 -3,48 -0,65 6,41 EUREEF Equity Oceania LTE R 05. 02. 13 208,41 0,15 11,55 38,91 25,36 EUREEF Equity Oceania LTE RH 05. 02. 13 158,12 0,60 14,88 10,89 -4,96 EUREEF Equity Em. Mark. EU, Mid. East & Af. LTE R 05. 02. 13 166,68 0,90 -1,47 16,87 -3,15 EUREEF Equity Emerging Markets Asia LTE R 05. 02. 13 152,16 -0,14 1,26 22,51 -0,64 EUREEF Equity Small Cap Europe R 05. 02. 13 440,52 0,55 9,21 26,35 3,48 EUREEF Equity Telecommunication LTE R 05. 02. 13 54,99 -0,09 6,06 26,07 3,02 EUREEF Equity Telecommunication LTE RH 05. 02. 13 56,89 -0,07 9,83 20,94 -4,24 EUREEF Cash EUR R 05. 02. 13 113,68 0,01 1,30 2,58 6,75 EUREEF Manager Selection Fund MS10 R 05. 02. 13 127,90 -0,05 7,17 13,02 23,18 EUREEF Manager Selection Fund MS20 R 05. 02. 13 125,11 -0,05 7,19 14,49 20,52 EUREEF Manager Selection Fund MS40 R 05. 02. 13 113,79 -0,04 7,11 14,78 10,05 EUREEF Manager Selection Fund MS70 R 05. 02. 13 111,07 -0,03 8,18 23,44 9,08 EURFTI Global Real Estate Fund - acc EUR H1 A 05. 02. 13 13,37 -0,59 15,76 NP NP EURFTI Global Real Estate Fund - acc EUR H1 N 05. 02. 13 13,13 -0,61 14,87 NP NP EURFTI India Fund - acc A 05. 02. 13 21,89 -0,23 0,09 18,71 8,05 EURFTI India Fund - acc N 05. 02. 13 20,81 -0,24 -0,67 16,06 4,05 EURFTI Japan Fund - acc A 05. 02. 13 4,23 -1,86 1,20 7,91 -24,87 EURFTI Japan Fund - acc N 05. 02. 13 3,83 -2,05 0,26 5,51 -27,74 EURFTI US Opportunities Fund - acc A 05. 02. 13 6,16 0,82 2,67 45,28 42,26 EURFTI US Opportunities Fund - acc - H1 A 05. 02. 13 5,83 1,22 4,86 42,89 27,57 EURFTI US Opportunities Fund - acc N 05. 02. 13 12,78 0,79 1,91 42,00 36,68 EURFTI Mutual European Fund - acc A 05. 02. 13 18,52 0,00 11,50 27,46 2,95 EURFTI Mutual European Fund - acc N 05. 02. 13 15,77 0,00 10,74 24,66 -0,82 EURFTI Asian Growth Fund - acc A 05. 02. 13 27,21 -0,87 4,25 47,08 34,64 EURFTI Asian Growth Fund - acc - H1 A 05. 02. 13 25,11 -0,44 6,26 42,27 17,56 EURFTI Asian Growth Fund - acc N 05. 02. 13 37,69 -0,89 3,71 44,91 31,28 EURFTI BRIC Fund - acc A 05. 02. 13 14,36 -0,62 -8,18 1,99 -20,53 EURFTI BRIC Fund - acc - H1 A 05. 02. 13 10,59 -0,19 -6,28 -2,04 -32,29 EURFTI BRIC Fund - acc N 05. 02. 13 13,85 -0,65 -8,64 0,51 -22,50 EURFTI Emerging Markets Fund N 05. 02. 13 15,63 -0,32 1,10 25,04 11,48 EURFTI Global Total Return Fund - acc A 05. 02. 13 21,17 -0,28 9,18 40,11 88,68 EURFTI Global Total Return Fund - acc - H1 A 05. 02. 13 20,66 0,15 11,92 37,92 71,74 EURFTI Global Total Return Fund - acc N 05. 02. 13 19,81 -0,30 8,43 37,19 82,24 EURFTI Global Total Return Fund - acc - H1 N 05. 02. 13 19,28 0,21 11,06 35,39 66,49 EURFTI Growth Fund - acc A 05. 02. 13 11,34 0,35 12,50 35,97 10,85 EURFTI Growth Fund - acc N 05. 02. 13 10,27 0,29 11,63 33,03 6,76 EURKDI KD Prosperita, IAD 07. 02. 13 0,02 -0,20 1,01 -4,42 -46,80 EURKDI KD Russia, IAD 07. 02. 13 0,02 -0,26 -6,67 3,78 -36,13 EURAMF Bond Euro Corporate 06. 02. 13 16,85 0,12 7,53 13,09 NP EURAMF Bond Euro High Yield 06. 02. 13 17,26 0,12 13,93 27,66 NP EURAMF Bond Euro Inflation 06. 02. 13 137,95 -0,32 6,09 6,77 NP EURAMF Bond Europe 06. 02. 13 159,66 -0,19 8,59 12,41 NP EURAMF Bond Global 06. 02. 13 25,15 -0,12 10,50 9,06 NP USDAMF Bond US Oppotunistic Core Plus 06. 02. 13 110,23 0,14 6,45 21,75 NP USDAMF Cash Euro 06. 02. 13 100,99 0,00 0,47 0,61 NP EURAMF Cash USD 06. 02. 13 100,65 0,00 0,44 0,34 NP USDAMF Equity Emerging Europe 06. 02. 13 30,31 -0,79 0,46 12,14 NP EURAMF Equity Emerging World 06. 02. 13 97,63 -0,22 2,39 14,87 NP USDAMF Equity Euro Select 06. 02. 13 128,47 -1,23 7,72 10,66 NP EURAMF Equity Euroland Small Cap 06. 02. 13 108,45 0,33 19,89 35,54 NP EURAMF Equity Europe Restructuring 06. 02. 13 68,82 -0,61 8,28 17,48 NP EURAMF Equity Europe Select 06. 02. 13 144,53 -0,67 9,69 21,28 NP EURAMF Equity Global Alpha 06. 02. 13 88,90 0,06 -1,43 6,21 NP USDAMF Equity Global Gold Mines 06. 02. 13 67,91 0,04 -27,21 -9,86 NP USDAMF Equity Global Luxury and Lifestyle 06. 02. 13 111,61 0,29 9,97 73,55 NP USDAMF Equity Global Resources 06. 02. 13 76,66 0,25 -9,91 8,08 NP USDAMF Equity Greater China 06. 02. 13 535,91 0,69 12,22 24,45 NP USDAMF Equity India Select 07. 02. 13 123,93 -0,76 -0,80 3,89 NP USDAMF Equity Japan Target 06. 02. 13 11.400,90 2,08 18,52 9,83 NP JPYAMF Equity Japan Value 06. 02. 13 7.176,00 3,28 27,28 12,80 NP JPYAMF Equity Latin America 06. 02. 13 640,64 -0,60 -5,46 12,54 NP USDAMF Equity US Concentrated Core 06. 02. 13 119,77 -0,02 11,52 48,13 NP USDAMF Equity US Growth 06. 02. 13 97,61 0,28 0,05 31,19 NP USDAMF Equity US Relative Value 06. 02. 13 119,09 0,00 17,38 45,53 NP USDAMF Index Equity Euro 06. 02. 13 100,77 -0,96 10,17 15,58 NP EURAMF Index Equity North America 06. 02. 13 139,29 0,08 13,06 45,34 NP USDAMF Index Equity Pacific 06. 02. 13 151,10 -0,15 6,46 22,51 NP EURFPT NLB Skl. - Garantir. skl. Azija 1 (*) 31. 01. 13 130,42 2,93 13,40 4,03 -2,19 USD

Op.: za resničnost in popolnost navedenih podatkov ter njihovo istovetnost odgovarjajo upravljavci. Skladi, navedeni v tečajnici, imajo dovoljenje ATVP za trženje v Sloveniji. R - kategorija točk VS z valutnim tveganjem; RH - kategorija točk VS brez valutnega tveganja; * - objavljena je vrednost delnice, izračunava se dvakrat mesečno; ** - v likvidaciji;

Viri: PFA, Hypo Alpe Adria Bank, Raiffeisen, Banka Koper, KD BPD, d. o. o., SGAM Fund, NLB - Skladi;

E-izobraževanja - Knjigarna - Video posnetki - Fotogalerije - Članki - Blogi - E-izobraževanja

www.finance-akademija.si

http://[email protected]

Knjige založbe Časnika Finance®

www.smk.si www.smk.si www.smk.si www.smk.si

POLNOLETNOST www.smk.si www.smk.si www.s

bomo praznovali 21. in 22. maja 2013!

Op.: obveznice in drugi dolžniški vrednostni papirji kotirajo v odstotkih od nominalne vrednosti brez pripisanih obresti; delnice kotirajo v evrih; uradni enotni tečaj je izračunan na podlagi ponderirane aritmetične sredine; A - aplikacija; B - sveženj; AB - apikacije in svežnji; BA - svežnji kot aplikacije; Z - začasna prekinitev trgovanja; * - dosežena 10-odstotna dnevna sprememba tečaja. Način trgovanja: N - neprekinjeno trgovanje; A - avkcijsko trgovanje. Ljubljanska borza objavlja podrobnejše podatke na spletni strani http:..www.ljse.si. Obvestila javnih družb, ki obveščajo javnost na elektronski način skladno s Pravili Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, so javnosti vsak dan dostopna na spletnem naslovu: http:..seonet.ljse.si. V SBITOP so vključene naslednje delnice: GRVG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, SAVA, TLSG in ZVTG. V SBI20 so vključene naslednje delnice: AELG, GRVG, HDOG, IEKG, ITBG, KBMR, KRKG, LKPG, MELR, PETG, PILR, POSR, SAVA, TLSG in ZVTG. Zaključni tečaj - enotni tečaj zadnjega sklenjenega posla v dnevu, pri čemer se tečaj prijavljenega posla s svežnjem ne upošteva. V primeru, da v tekočem dnevu z vrednostnim papirjem ni bil sklenjen noben posel, se zaključni tečaj ne prikaže.

Vir: Ljubljanska borza

vrednostni oznaka način zaključni spr. maksi- mini- promet spr. v zad. papir papirja trgovanja tečaj v EUR v % mum mum v 000 EUR v lotih op. letu (%)

▶ tečajnica ljuBljanske Borze vrednostnih papirjev, 07. 02. 2013

TRG DELNIC - Prva kotacijaGorenje GRVG N 4,301 -2,25 4,399 4,250 3,3 757 7,23Intereuropa IEKG N 0,770 13,24 0,770 0,661 8,1 10.721 -23,00Nova Kreditna banka Maribor KBMR N 1,387 5,08 1,394 1,331 52,5 37.940 -54,38Krka KRKG N 53,910 1,51 54,290 52,850 574,2 10.653 6,75Luka Koper LKPG N 9,198 2,20 9,198 8,744 14,7 1.605 6,95PS Mercator MELR N 125,000 -3,10 125,500 122,000 243,7 1.911 -10,71Petrol PETG N 237,400 0,38 239,850 237,100 60,1 253 50,25Pozavarovalnica Sava POSR N 7,890 -0,13 7,900 7,850 31,5 4.000 47,75Telekom Slovenije TLSG N 88,000 0,01 88,000 86,200 288,8 3.292 25,71Zavarovalnica Triglav ZVTG N 16,500 -1,49 16,800 16,500 77,4 4.650 52,78

Abanka ABKN N 3,650 -1,14 3,650 3,650 0,7 200 -65,50Aerodrom Ljubljana AELG N 13,980 0,58 13,980 13,505 1,4 100 30,65Delo prodaja DPRG A 19,990 -16,71Letrika IALG N 18,900 5,00 18,900 18,900 0,2 10 5,59Istrabenz ITBG A 0,400 0,00 0,400 0,400 30 -77,78Mlinotest MAJG A 2,400 -11,11Kompas MTS MTSG A 6,700 9,84Nika investiranje in razvoj NIKN A 25,000 38,89Pivovarna Laško PILR N 7,320 -2,40 7,500 7,300 2,7 368 -23,11Probanka Maribor PRBP A 3,000 -69,70Salus SALR N 170,000 -23,08Sava Kranj SAVA N 4,200 -3,67 4,549 4,200 0,5 120 -64,71Terme Čatež TCRG A 160,000 -8,05 160,000 160,000 2,4 15 -10,11Unior UKIG N 4,350 -63,75Žito ZTOG A 58,000 3,37 58,000 58,000 0,1 2 -19,44

Agrogorica AGOG A 5,950 0,00Alpetour potov. agencija APAG A 12,610 6,86Cetis CETG A 20,100 21,82Cinkarna Celje CICG A 85,000 3,66Datalab tehnologije DATR A 1,250 -10,71Grand hotel Union GHUG A 5,910 -15,81GEA tovarna olja GSBG A 7,200 0,00 7,200 7,200 3,6 502 4,35Helios HDOG N 500,000 42,82Elmo Ljubljana IELG A 3,510 -2,50Inles Ribnica IHPG A 3,800 31,03Intertrade ITA INRG A 40,000 0,00Javor Pivka JPIG A 0,170 11,11KD Group KDHP A 5,000 -0,40 5,000 5,000 1 -15,54KD Group KDHR N 20,000 0,00 20,000 20,000 0,1 3 -47,71KS Naložbe KSFR A 0,240 1,69 0,240 0,240 31 -56,52Maksima Holding MAHR A 0,002 -88,89Melamin MKOG A 16,650 14,67Modra linija Holding MLHR A 7,500 0,00Mercata MR0R A 0,010 -99,00M1 MR1R A 1,000 0,00 1,000 1,000 3 -23,08Nama Ljubljana NALN A 25,000 -1,19NFD Holding NF2R A 0,062 0,00 0,062 0,062 236 -43,64Plama-Pur Podgrad POPG A 17,000 3,03Prva Group PPDL A 23,000 Zdravilišče Rogaška RGZP A Zdravilišče Rogaška RGZR A Sivent SING A 0,112 12,00KD SKDR A 175,000 -61,11Slovenijales SLLG A 114,800 -1,88 114,800 114,800 3,4 30 222,43ALTA Skupina SMPR A 2,800 Hram Holding ST1R A 0,660 0,00Tekstina Ajdovščina TEAG A 0,001 -99,78PSZ TR1R A 0,701 0,14 0,701 0,701 43 248,76Triglav naložbe, d. d. TRSG A 1,580 0,00Vipa Holding VHDR A 0,190 88,12Velana VLJG A 1,500 0,00Terme Dobrna ZDDG A 5,790 0,70

Infond PBGS, mešani sklad PBGS N 0,646 1,10 0,646 0,638 6,8 10.560 3,03

Kom. zapis Mercator 3. izd. MEL05 N Kom. zapis Petrol 2. izd. PEK02 N 99,050

Agrogorica 1. izdaja AGO1 N 90,000 -5,26 90,000 90,000 0,9 1 -5,26RS 38. izdaja RS38 N 100,000 1,01 100,000 100,000 1,6 16 1,01Slov. odškod. družba 2. izd. SOS2E N 102,750 0,00 102,750 102,750 16,3 685 1,67

TRG DELNIC - Standardna kotacija

TRG DELNIC - Vstopna kotacija

TRG STRUKTURIRANIH PRODUKTOV - investicijski kuponi

TRG ObVEzNIC - instrumenti denarnega trga - komercialni zapisi

TRG ObVEzNIC - obveznice

DNEVNI VIR INFORMACIJiz držav zahodnega Balkana

Več informacij na: 080 15 80 / www.biznis-plus.com

Prijatelj projekta:

vrednostni oznaka promet promet številopapir papirja min. maks. v lotih v tisočih EUR poslov

MERCATOR MELR 130,00 130,00 1.000 130 1SKUPAJ 1.000 130 1

TEČAJNICA TRGOVANJA S SVEŽNJI LJUbLJANSKE bORzE, 07. 02. 2013

[ Borzna kronika ] kako dolgo borza še lahko trpi politiko?

[ TUJi TrGi ] Evropski indeksi upadli od enega do štiri odstotke

kljub čedalje bolj negoto-vim političnim razmeram se je prejšnji teden na lju-bljanski borzi pocenila le trojica delnic prve borzne kotacije. Vprašanje tedna pa je, ali bo parlament potrdil državno naložbeno strategijo.

Prejšnji teden so se za šti-ri odstotke podražile delni-ce Petrola in za tri odstotke

delnice Telekoma Slovenije. Če bo zdržal vladni predlog o naložbah, bosta ti dve družbi prvi naprodaj. Prodajni se-znam bo v glavah vlagateljev skoraj gotovo tudi ta teden, vendar pa je treba opozoriti, da mora predlog potrditi še parlament, tu pa se lahko zaplete. Na tečaje bodo ta-ko verjetno postopno čeda-lje bolj vplivale špekulacije o morebitni novi koaliciji in ukrepih, ki bi jih še ta parla-ment lahko potrdil ne glede na politično krizo.

bungeeskok NkbMPrejšnji teden je bil tudi v

znamenju popravkov tečajev manj likvidnih delnic. Tako so

se za sedem odstotkov pod-ražile delnice Luke Koper, delnice NKBM pa kar za 12 odstotkov. Velikansko niha-

nje cene delnic druge največje slovenske banke je delno tudi posledica izredno nizke cene, tako da že majhna spremem-ba cene pomeni razmeroma veliko spremembo. Enako velja tudi za delnice Intereu-rope, ki so se ob le devet tisoč evrov prometa prejšnji teden podražile za osem odstotkov.

začetek tedna usoden za krko

Največ, pet odstotkov, so prejšnji teden izgubile del-nice Pozavarovalnice Sava.

Pocenile so se tudi delnice Mercatorja, lastniki sicer poskušajo prodati več kot polovico družbe, a je glede na poslovne rezultate uspeh prodaje zelo negotov. Za dva odstotka so se pocenile tudi delnice Krke, ki so doživele prodajni val v prvih dveh dneh tedna, česar spodbud-nejšemu koncu prejšnjega te-dna ni uspelo odpraviti. Upad delnic Krke in Mercatorja je bil tudi dovolj, da je indeks SBI TOP prejšnji teden zrasel manj kot pol odstotka.

Evropske delnice, katerih tečaji dva meseca in pol niso poznali veliko dru-gega kot rast, so minuli teden končno doživele popravek navzdol.

Tečaji indeksov DAX, FTSE in CAC so v petek sicer zrasli, a so teden vseeno končali 2,3, 1,3 oziro-ma 3,3 odstotka nižje, kot so ga začeli. Zaradi politič-

ne krize, ki jo je škandal v Banci Mps še poglobil, je italijanski FTSE MIB po-tonil za kar štiri odstotke. Delnice bank UniCredit in Intesa Sanpaolo, ki po-slujeta tudi v Sloveniji, so se pocenile za 7,8 oziroma štiri odstotke.

V DAX so se za pet, 6,5 oziroma 7,4 odstotka se-sedli proizvajalec čipov Infineon, farmacevtska družba Merck KGAA in banka Commerzbank. Druga največja nemška

banka je imela v zadnjem lanskem trimesečju kar 720 milijonov evrov izgube.

Nekaj mesecev po pre-jetju sedmih milijard evrov davkoplačevalske pomoči je Peugeot v petek razkril

4,13 milijarde evrov vreden odpis premoženja. Dogodek je povzročil ugibanja o tem, ali družba potrebuje novo pomoč.

Dow vztraja tik pod rekordom

Ameriških delnic se evrop-ski val unovčevanja dobičkov skoraj ni dotaknil. Dow Jones je teden končal vsega 0,13 od-stotka nižje, kot ga je začel. V pričakovanju jutrišnje objave dobrih poslovnih rezultatov so se za 3,15 odstotka minu-

li teden podražile delnice Coca-Cole.

Rast v Aziji se je le upočasnila

Japonski indeks Nikkei se je še vedno gibal v nasprotno smer kot vrednost jena. Ta je ob koncu tedna zrasla, zato je Nikkei potonil. Vseeno je teden končal 0,35 odstotka višje, kot ga je začel. Indeks Shanghai Com-posite se je okrepil za vsega pol odstotka. Analitiki že napovedu-jejo konec rasti in osemodstotni negativen popravek.

Nafta brent se je v prvem februarskem tednu podražila za skoraj dva odstotka, na 118,9 dolar-ja za 159-litrski sod. Evro je v primerjavi z dolarjem v omenjenem času izgubil dva odstotka.

Zaradi čedalje dražje nafte in vse manj vredne evropske valute lahko čez teden dni

pričakujemo novo, tokrat zelo občutno podražitev tekočih goriv. Tudi če bi cena nafte in dolar ta teden zapravila vso rast minulega tedna, se bo bencin prihodnji torek spet podražil. Vprašanje je prav-zaprav le, ali bo nova cena rekordna ali ne.

Vlagatelji na rast cene nafte radi stavijo zaradi strahu pred nestabilnostjo na Bližnjem vzhodu. Tu je še dejstvo, da je Kitajska januarja letos uvozila 5,92 milijona sodov nafte na

dan. V primerjavi z januar-jem lani je uvoz povečala za 7,4 odstotka. Glede na tempo

rasti prodaje avtomobilov na Kitajskem in to, kako malo Kitajcev že ima svoj avto, ima

kitajski uvoz nafte še precej prostora za rast.

Strah pred deflacijo spodnesel evro

Vrednost evra je upadala že prej, a najbolj je potonila po tem, ko je na tiskovni konferen-ci Evropske centralne banke njen predsednik Mario Draghi namignil na grožnjo deflacije cen. Trgovalni algoritmi so do-bili namig za prodajo in evro je končal vreden 1,3363 dolarja. V petih trgovalnih dneh je naza-

doval za dva odstotka. Japon-ski jen je v primerjavi z evrom okreval za 2,2 odstotka.

zlato iskalo smerCena zlata je minuli teden

nihala med 1.660 in 1.680 do-larji za 31,1-gramsko unčo, končala pa ga je pri 1.667 dolarjih, torej tam, kjer ga je začela. Polovica trgovcev z zlatom v anketi Forbesa ta teden pričakuje rast cene zlata, tretjina pa nadaljevanje dozdajšnjega trenda.

• Karel [email protected]

• Uroš [email protected]

• Uroš [email protected]

[ SUroVine in VaLUTe ] Nafta čedalje dražja

SiGnaL

PETROL

Vir: DiT - Finance

zaključni tečaj (v EUR)

237,400

150

190

230

270

07. 02. 1303. 01. 12

upanje na državne prodaje še drži tečaje.

SiGnaL

NIKKEI

Vir: Bloomberg

japonski borzni indeks (v točkah)

11.153,16

10.000

10.600

11.200

11.800

08. 02.08. 01.

okrevanje jena je povzročilo upad tečajev

japonskih delnic.

SiGnaL

NAFTA BRENT

Vir: Bloomberg; sod = 158,97 litra

v USD/sod

117,51

108

112

116

120

08. 02.08. 01.

kitajska žeja po nafti se hitro krepi.

www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28

uu Name je naredil velik vtis skandinavski model, iz katerega naši levičarji zelo radi povzamejo socialno komponento, toda te države so uspele na eni strani zgraditi zelo delujočo pošteno socialno državo, na drugi pa so na vrhu vseh lestvic ekonomske svobode. Tam z roko v roki delujeta precej neoliberalno tržno gospodarstvo skupaj z dobro delujočo socialno državo. Nekaj takega bi želeli ustvariti v Sloveniji.

uu Videti svet črno-belo je morda lahko tolažeče, vendar ne bo pomagalo zgraditi konsenza, ki je potreben za ohranitev prihodnosti Slovenije. Slovenci bi morali biti bolj prijazni med seboj, drug drugemu pa bi morali dati vsaj možnost, da se izkažejo za drugačne, kot se za njih navadno domneva.

� Minister Žiga Turk, kje se je zataknilo pri prenosu ideje v prakso?

� Ameriški veleposlanik Joseph A. Mussomeli Sloven-ce opozarja, da rešitev težav sistema ni le v spremembah tega, temveč tudi v spremem-bah nas samih in v odnosu do sočloveka.

KDO SI UPA

RECIKLAŽA

[ F-STIL ] Izogibajte se sumljivim aplikacijam, priporočena je namestitev protivirusnega programa

Špela Mikuš[email protected]

Virusi in zlonamerna programska oprema (v angleščini malware) niso grožnja le računalnikom, pred njimi že dolgo niso varni niti mobilni telefoni. Z vse širšo uporabo in funkcijami pametnih telefonov naraščajo tudi grožnje. V primerjavi z računalniki je grožnja mobilnim telefonom z virusi in zlonamerno programsko opremo sicer še vedno majhna, a to ne pomeni, da teh ni treba zavarovati.

Predvsem zlonamerna programska oprema lahko na telefonu povzroči veliko škode. »V mobilniku nosimo cel kup pomembnih podatkov – od osebnih podatkov in raznih certifikatov do dostopa do večje baze informacij v obla-ku in podobno. Zlonamerna programska oprema pa lahko tem podatkom in s tem tudi nam povzroči veliko škode,« pravi Blaž Markelj s Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru.

Poskrbite, da imate vse datoteke na varnem

Za vse datoteke je dobro, da jih imate na varnem, zato redno skrbite za varnostne ko-pije podatkov in prenos raznih vsebin, kot so fotografije, vi- deoposnetki in seveda kontak-tni podatki. Za to lahko upo-rabite računalnik ali storitve v oblaku, denimo Dropbox. »Ko uporabnik opazi kakršnokoli sumljivo delovanje mobilne-ga telefona, ki morda niti ni posledica virusa, naj povrne tovarniške nastavitve in si na-to podatke spet prenese nazaj na telefon,« svetujejo na Tele-komu Slovenije.

Šele ko se težav zavedamo, lahko ukrepamo

Markelj je skupaj z Igor-jem Bernikom decembra 2011 opravil raziskavo med študenti o zavedanju groženj mobilnim telefonom. »Če se zavedamo grožnje, bomo zo-per to lažje ukrepali,« pravi Markelj. Raziskava med 281 študenti je pokazala, da se

dobro zavedajo možnosti kraje telefona (tega se je za-vedalo skoraj 90 odstotkov vseh vprašanih) in virusov (83,1 odstotka vprašanih), pri novodobnih grožnjah, kot je tudi zlonamerna pro-gramska oprema, pa je zave-danje slabše (te nevarnosti se je zavedalo le 14 odstotkov anketiranih).

Ozaveščenost v zvezi s tem bi bila tako prvi korak k varovanju pred okužbami. »Uporabniki se morajo, da se zavarujejo, najprej izobraziti o vseh nevarnostih in posle-dicah, ki jih te lahko pustijo. Če se grožnje ne zavedamo, niti ne ukrepamo.«

Potrjujte le zanesljive datoteke

»Predvsem je treba paziti na varno uporabo aplikacij

– izogibati se je torej treba aplikacijam sumljivega ali nepreverljivega izvora, večja previdnost je potrebna tudi pri uporabi interneta,« pravi Markelj.

Če torej pri delovanju te-lefona opazite kaj nenavad-nega, je verjetno, da imate na njem virus ali zlonamerno programsko opremo. »Upo-rabnik naj postane pozoren, če naprava začne samodejno izvajati določene funkcije, ki jih ni nastavil oziroma zahteval,« opozarjajo v Simobilu.

Ne obiskujte sumljivih strani

Ti virusi v osnovi niso dru-gačni od tistih, ki delujejo na osebnem računalniku. »Prav zato pri brskanju po interne-tu, pregledovanju e-pošte,

uporabi aplikacij in podob-no veljajo enaka pravila kot za uporabo na računalniku,« pravijo v Simobilu, kjer upo-rabnikom svetujejo, naj ne obiskujejo sumljivih strani, ki jih ne poznajo oziroma niso zanesljive, »naj bodo previdni pri odpiranju e-pošte in naj ne odpirajo sumljive pošte iz neznanih virov, prav tako naj ne odpirajo sumljivih pri-ponk. Datoteke, aplikacije in programsko opremo naj pre-našajo le iz zaupanja vrednih virov in z uradnih spletnih tržnic, kot je App Store za naprave iphone.«

Pozorni bodite tudi na povezavo bluetooth, saj se lahko tudi prek tega kanala na telefon prenesejo virusi ali zlonamerni programi. Pri Telekomu Slovenije uporab-nikom svetujejo podobno in

dodajajo, da je rešitev tudi v namestitvi protivirusnega programa. Ob tem pravijo, da v njihovem klicnem centru še niso bili obveščeni, da bi bil okužen kakšen mobilnik.

Kaj storiti, ko je telefon že okužen

»Tako kot pri virusih na osebnih računalnikih je tudi ob okužbi mobilnega telefo-na vse odvisno od tipa virusa oziroma od tega, kaj ta počne (ali sproži samodejno klicanje, pošiljanje sporočil, vzposta-vljanje internetne povezave in podobno),« trdijo pri Te-lekomu Slovenije. Če virusa ne preprečimo in se telefon okuži, je najprej treba izbrisati vse okužene datoteke. »Veči-noma pa je treba tudi znova namestiti operacijski sistem,« še poudarjajo v Telekomu.

Shut

ters

tock

� Vir: Facebook, 9. februarja 2013

� Vir: ljubljana.sds.si, 23. junija 2011

ŠTEVILKE

89,4% � študentov v anketi se zaveda grožnje

kraje naprave.

83,1% � študentov v anketi se zaveda groženj

z virusi.


plačilnih prevar na mobilnih telefonih.


okužbe prek aplikacije.

14% � študentov v anketi se zaveda groženj

z zlonamerno programsko opremo.Vir: raziskava Učinki stalnega dostopa v kibernetski prostor in odtujevanje

podatkov; avtorja: Blaž Markelj in Igor Bernik

Ste pripravljeni na viruse, ki napadajo vaš telefon?

Hokejisti gredo v Soči, a obogateli ne bodoSlovenska hokejska reprezentanca se je uvrstila na olimpijski turnir, ki bo prihodnje leto v Sočiju. Fenomenalen uspeh za državo z zgolj enim delujočim poklicnim klubom in z okoli 150 registriranimi tekmovalci je za Hokejsko zvezo Slovenije (HZS) velik dosežek, ker lahko pričakuje, da bo ta šport pritegnil še več mladih. »Vsa zasluga gre selektorju Matjažu Kopitarju, ki ga ni bilo strah ciljev postaviti zelo visoko, in fantom, ki so jih s svojim trudom dosegli in za to tako rekoč niso dobili nobenega denarja,« nam je povedal predsednik HZS Matjaž Rakovec. Stroške udeležbe na olimpijskih igrah v Sočiju bo kril olimpijski komite, stroški priprav pa bodo večinoma bremenili HZS, ki ima 1,2 milijona evrov letnega proračuna. Velikih finančnih koristi od uvrstitve na zimske olimpijske igre Rakovec ne pričakuje, ga pa veseli, da je tudi hokejistom uspelo dodati svoj prispevek v nizu športnih uspehov Slovenije v zadnjem obdobju. »Ekonomija Slovenije je v krču. Kdor ima denar za šport, bo težko dal še več. Lahko pa po tem uspehu upamo, da bodo spon-zorji ohranili zdajšnje zneske, in morda se nam bodo lažje odprla vrata kakšnega manjše-ga morebitnega sponzorja,« pravi Rakovec. N. M. Ho

kej.s

i

FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 www.finance.si

Untitled-1 1 7.2.2013 10:07:20

nepr

emičn

inski

[ OGLAsnA priLOGA ]

infO

rmAt

Or»Proizvodnja asfalta pada že četrto leto zapored,« pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije. 20, 21

Thin

ksto

ck

Najprej prodati prvo,

šele nato kupiti drugo

Po nekaterih ocenah približno dve tretjini transakcij s stanovanjskimi nepremičninami potekata tako, da ku-pec najprej proda svoje staro stanovanje in nato kupuje novega. Pred krizo to ni bil zahteven manever, zdaj, ko je nepremičninski trg zamrl, pa je treba biti zelo previden. Zbrali smo nekaj nasvetov. 19

www.finance.si www.finance.siFINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 18 Oglasna prilOga nEprEMiČninsKi inFOrMaTOr 19

Občina Lendava leži na skrajnem vzhodu Slovenije, na tromeji z Madžarsko in Hrvaško. Zaradi te obmejne lege se je skozi zgodovino iz-oblikovala multikulturnost, ki opredeljuje mesto in občino v kulturnem, turističnem in go-spodarskem smislu. Prednosti območja so visoka kakovost bivanja, zdravo življenjsko okolje in bogata ponudba komunalno opremljenih ze-mljišč. Ker leži ob V. prome-tnem koridorju (Barcelona–Kijev) oziroma ob avtocesti Maribor–Pince, ima ugodne logistične povezave.

Ponujajo se različne mo-žnosti za potencialne inve-stitorje za namene, kot so industrija, turizem, poslovne in stanovanjske gradnje ter kmetijstvo. Občina je s ciljem razvijanja in spodbujanja vla-ganj vlagateljske priložnosti zajela v vlagateljski mapi, v kateri so podrobno predsta-vljene posamezne lokacije, namenjene razvoju. Mapa je dostopna na spletni strani občine (www.lendava.si).

V vlagateljski mapi je za namen razvoja industrije in sorodnih dejavnosti predsta-vljenih 22 lokacij v velikosti 106 hektarjev, za namen ra-zvoja turizma devet lokacij v velikosti 32 hektarjev, za industrijsko in trgovsko de-

javnost je na štirih lokacijah predvidenih 13.600 kvadra-tnih metrov, za razvoj kme-tijstva šest lokacij v velikosti 107 hektarjev in za razvoj sta-novanjske gradnje pet lokacij v velikosti pet hektarjev.

Med prednosti, ki jih v občini Lendava zagotavljajo vlagateljem, lahko štejemo dobro komunalno opremlje-nost (plinovod, kanalizacija in čistilna naprava, industrijski vodovod velikih zmogljivo-sti, optični kabel TK, geoter-malna energija), komunalno opremljena zemljišča in nizke vstopne investicijske stro-ške (nizke cene komunalno opremljenih zemljišč), kako-vostno delovno silo ob visoki stopnji brezposelnosti ter za-nimivo lokacijo z avtocestno povezavo in industrijskim železniškim tirom.

Z namenom pospešiti go-spodarski razvoj in podjetni-

štvo, s tem pa zaposlovanje, razvijanje znanja, ustvar-jalnosti in inovativnosti je občina s pomočjo pravilnika za dodeljevanje sredstev za razvoj malega gospodarstva in podjetništva pripravila 12 spodbud, s katerimi so po-slovne zamisli in ideje laže uresničljive.

Lendava vam ponuja spek-ter vlagateljskih priložnosti za nove poslovne zamisli in cilje, ki vam jih bodo pomagali uresničevati z resnim, pro-fesionalnim in partnerskim pristopom.

Vlagateljske priložnosti v občini Lendava

nasvET

Agencija mora preveriti stanje nepremičninePrek nepremičninske agencije kupujem stanova-nje. Pri tem me je zmotilo, da si informacije stano-valcev in nepremičninske agencije nasprotujejo. Blok ima ravno streho, stanovanje pa je na vrhu bloka. Medtem ko so mi stanovalci povedali, da streha od leta 1985, ko je bil blok zgrajen, ni bila renovirana, so mi na nepremičninski agenciji zatrdili drugače. Zanima me, ali mora nepremičnin-ska agencija preveriti, ali je bila streha obnovljena. Ali me je dolžna o tem obvestiti?

Preverjanje stanja nepre-mičnine je zakonsko določe-na obveza nepremičninske agencije. 23. člen Zakona o nepremičninskem posre-dovanju namreč določa, da mora nepremičninska druž-ba pred sklenitvijo pogodbe za posredovanje preveriti dejansko in pravno stanje nepremičnine. Na podlagi pregleda mora stranko ra-zumljivo opozoriti na more-bitne pravne oziroma stvar-ne napake nepremičnine.

Na podlagi skrbnega ogle-da mora nepremičninska agencija preveriti, ali ima nepremičnina očitne napake oziroma pomanjkljivosti, ki vplivajo na uporabnost ozi-roma ceno nepremičnine.

Nepremičninska družba bi, če bi streha puščala ali kako drugače zmanjševala kakovost nepremičnine, od-govarjala za nastalo škodo. Zakon namreč določa, da nepremičninska agencija odgovarja naročitelju za škodo zaradi pravne oziroma stvarne napake nepremični-ne, na katero ga ni opozorila. Njena odgovornost velja, če je za napako vedela oziroma bi jo lahko ugotovila s skrb-nim preverjanjem stanja nepremičnine.

Nepremičninska družba mora po določilih istega za-kona preveriti tudi pravna dejstva. Tako mora preveri-ti, ali je prodajalec oziroma najemodajalec lastnik ne-premičnine, ki je predmet pogodbe, pri sklenitvi katere posreduje. Preveriti mora tudi, ali so na tej nepremič-nini stvarne pravice oziroma druge pravice tretjih, ki bi lahko omejevale oziroma izključevale pravice stran-ke. To preveri na podlagi podatkov zemljiške knjige.

Velikokrat je predmet po-godbe, pri sklenitvi katere posreduje, zemljišče. Tak-rat mora nepremičninska agencija na podlagi potrdila (lokacijske informacije) pri-stojnega upravnega organa preveriti namembnost zem-ljišča, določeno s prostorski-mi ureditvenimi akti.

Po podatkih največjega spletnega nepremičnin-skega oglasnega portala Centar nekretnina cene stanovanj na Hrvaškem vztrajno padajo. Na obali se cenijo tudi apartmaji, cene hiš pa so malenkost višje.

Centar nekretnina vsak mesec objavlja analize oglaše-vanih cen, kot je to v Sloveniji delal Slonep.net. V zadnjem poročilu ugotavljajo, da so januarja na Hrvaškem cene padle za 0,7 odstotka, na letni ravni pa so nižje za slabe štiri odstotke.

Zagreb: od 1.173 do 2.284 evrov

Cene zagrebških stanovanj so v letu dni padle za 4,6 od-stotka. V glavnem mestu Hr-vaške je povprečna oglaševana cena 1.657 evrov na kvadratni meter, kar je za pol odstotka manj kot decembra. Najdražji predel je Medveščak, kjer je povprečna oglaševana cena 2.284 evrov na kvadratni me-ter, 2.074 evrov na kvadratni meter pa želijo povprečno imeti prodajalci stanovanj v središču mesta. Cene so pad-le v večini zagrebških sosesk, izjema sta le vzhodni del Nove-ga Zagreba in Gornja Dubrava. Gre za soseski, ki sta v spodnji cenovni četrtini, v prvi so se cene dvignile za 3,8 odstotka na 1.507 evrov za kvadratni meter, v drugi pa za 3,5 odstotka na 1.469 evrov za kvadratni meter.

Jadran se ni izognil padanju cen

Na Jadranu so nastavljene oziroma oglaševane cene v le-tu dni padle za tri, v mesecu dni pa za 0,7 odstotka. Prese-netljivo je, da prodajalci hiš v oglasih zahtevajo višje cene, in sicer za 0,4 odstotka, tako da je povprečna cena hiš na

Jadranu 1.613 evrov za kva-dratni meter.

Januarja so v primerjavi z decembrom zrasle tudi cene apartmajev, na letni ravni pa so se znižale za 1,1 odstotka. Povprečno lastniki za kva-dratni meter apartmaja na hrvaški obali zahtevajo 2.014 evrov, največ v Dalmaciji, kjer so v Dubrovniku in okolici oglaševane cene nastavljene pri 2.700 evrih za kvadratni meter, 2.374 evrov pa za kvadratni meter zahtevajo v splitskem okolišu.

Precej nižja je na hrvaški obali cena stanovanj, saj la-stniki zahtevajo 1.625 evrov za kvadratni meter, kar je za 9,1 odstotka manj kot lani in za 2,8 odstotka manj kot de-cembra. Split je med jadran-skimi mesti med najdražjimi, saj je tam povprečna nastav-ljena cena 2.320 evrov za kva-dratni meter, okoli 750 evrov manj pa zahtevajo prodajalci reških stanovanj.

Hrvaške nepremičnine se nedvomno cenijoStanovanja na Jadranu so se v letu dni pocenila za 9,1, v Zagrebu pa za 4,6 odstotka

prEDnOsTi in slaBOsTi analiZ

Oglaševane cene niso enake dejanskim�� Hrvaški oglasni nepremičninski portal Centar nekretnina

analizira cene nepremičnin, ki se pojavljajo v njihovih oglasih. Naj poudarimo, da ne gre za dejanske cene, saj se prodajalec in kupec pri transakciji običajno pogodita za nižjo ceno, kot je objavljena v oglasih. Na to opozarjajo tudi analitiki omenjenega spletnega portala, ki so zapisali, da na podlagi oglaševanih cen ne morejo natančno določiti realnih cen. Dodajajo pa, da je mo-goče prek oglaševanih cen ugotavljati tudi gibanje realiziranih cen. Njihove analize namreč kažejo, da si rasti oziroma padci oglaševanih in dejanskih cen zelo sledijo. Prednost njihove raz-iskave je, kot pravijo, tudi večji vzorec, saj je baza oglaševanih cen na njihovem portalu precej večja od baze realiziranih cen.

�� Hrvaška sledi usodi večine evropskih nepremičninskih trgov, saj cene padajo tako v Zagrebu kot na obali. Lastniki namreč postavljajo vedno nižje oglaševane cene. Split je med jadranskimi mesti med najdražjimi, saj je tam povprečna nastavljena cena stanovanja 2.320 evrov za kvadratni meter.

Thin

ksto

ck

Oglaševane cene nepremičnin na Hrvaškem (v eUr/m2)

Januar 2013 Januar 2012Sprememba

(v %)Zagreb - največ (Medveščak) 2.284 2.344 -2,6Zagreb - najmanj (Sesvete) 1.173 1.235 -5,1Zagreb - povprečje 1.657 1.744 -4,7Apartmaji na Jadranu 2.014 2.038 -1,1Stanovanja na Jadranu 1.625 1.818 -9,1Hiše na Jadranu 1.613 1.596 0,4Split 2.320 2.393 -3,1Reka 1.557 1.605 -3,0Osijek 1.089 1.167 -6,7

Vir: Centar nekretnina

Urednik priloge: Branko Žnidaršič Tel.: (01) 30 91 526 E-pošta: [email protected] Namestnik urednika in urednik področja gradbeništva: Dušan Matičič Tel.: (01) 30 91 509 E-pošta: [email protected]

Redaktor strani 18-19: Vasilij Krivec, FinBizMedia E-pošta: [email protected]

Trženje:Klemen Koštrun Tel.: (01) 513 08 26 E-pošta: [email protected] Matjaž VrhovnikTel.: (01) 513 08 24 E-pošta: [email protected] Prelom: Finance Lektoriranje: Julija Klančišar Urednik oglasnega uredništva: Branko Žnidaršič

Nepremičninski informator je oglasna priloga časnika Finance. Izhaja vsak ponedeljek.

Glavne smernice pri razvoju vrtnega orodja so olajšanje dela za uporab-nika, prijaznost do okolja in možnost recikliranja. Prav ta vodila so vključena v novosti, ki jih letos ponuja Fiskars, razvili pa so tudi orodje za otroke.

Finska družba Fiskars je najbolj znana po kovinskih škarjah z oranžnim plastič-nim držalom, v svetu pa so zelo priljubljene tudi njihove sekire, ki so izredno trpežne in učinkovite. Slovenski upo-rabniki Fiskars poznajo še po ročnem vrtnem orodju za ob-

rezovanje, kleščenje, sekanje in žaganje ter ročni kosilnici, odstranjevalniku plevela, lo-patah, grabljah, motikah in vilah.

Številne novostiMed letošnjimi Fiskarso-

vimi novostmi velja omeniti izdelke iz družine Fiskars Quantum™, ki jih odliku-jejo ročaji z oblogo iz plute, kar uporabniku zagotavlja kar najboljši oprijem. Dru-ga novost so škarje Fiskars SmartFit™, ki se rokam pri-lagodijo kot rokavice. Škarje se ponašajo s »pametno« nas-tavljivo rezalno odprtino, ki

omogoča opravljanje še tako zahtevnih nalog na vrtu.

Tretja skupina novosti – družina Fiskars SingleStep™

– združuje štiri nova kako-vostna rezalna orodja: dvoje ukrivljenih klešč za rezanje debelega svežega lesa, ukri-vljene obrezovalne klešče za suh les in škarje za živo mejo.

Naslednja novost je pale-ta zamenljivih nastavkov Fi-skars QuikFit™, ki omogočajo raznolika opravila na vrtu. Z njihovo pomočjo se na uni-verzalne ročaje prilegajo nove večnamenske metle, rezalnik vej, čistilnik žlebov, cvetlične grablje, triroge motike in dru-gi uporabni ročni kultivator-ji. Pri nekaterih nastavkih so potrebni teleskopski ročaji, ki olajšajo delo na višini.

Orodje in program za otroke

V Fiskarsu so razvili tudi družino vrtnega orodja za ot-roke – Moj prvi Fiskars®, ki jo odlikujeta trpežnost in prijaz-nost do malih uporabnikov.

V Sloveniji Fiskars zasto-pa družba Unicommerce. Ta je v sodelovanju s programom Ekošola pripravila projekt, ki ga bodo učitelji, vzgojitelji in mentorji v šolah in vrtcih le-tos izvajali v okviru programa Šolska vrtilnica. Ob tem bodo vodili zeliščarski vrtnarski dnevnik, namen tega pa je vzpostaviti trajnejše sožitje otrok z naravo.

Nove rešitve za delo na vrtu V Fiskarsu so letos pripravili precej novosti, ki bodo ljubiteljem olajšale delo na vrtu – tudi za otroke

�� Za boljši oprijem so v Fiskarsu ročaje vrtnih orodij obložili s pluto.

V Sloveniji je veliko poslov s stanovanj-skimi nepremičninami povezanih. To pomeni, da nekdo najprej proda svojo nepremičnino in s kupnino financira nakup drugega, po navadi večjega domovanja.

Včasih ni bilo težko najprej izbrati stanovanje za nakup, položiti aro in se dogovoriti za pogodbeno obdobje za plači-lo drugega stanovanja. Trg je bil likviden, zato s prodajo ni bilo težav. Danes je povsem drugače.

Tveganj je velikoPo ocenah Iztoka Rem-

škarja, direktorja nepre-mičninske agencije Kva-dratni meter, je med vsemi stanovanjskimi transakcijami kar 70 odstotkov takšnih, ko morajo kupci najprej proda-ti nepremičnino. Večinoma se ljudje za nakup odločijo, ko sami že prodajo staro ne-premičnino ali pa ko dobijo dediščino ali kak drug izredni prihodek.

»Pred krizo je kupec za nepremičnino dal aro, dolo-čili smo največ polletni rok za plačilo nepremičnine in v tem času prodali njegovo prvo nepremičnino,« razlaga Remškar. Danes je drugače, saj so razmere bolj negotove.

Sogovornik svetuje, naj tisti, ki kupujejo drugo nepremič-nino, najprej prodajo prvo, oziroma naj najprej pridobijo aro, ki jo porabijo za rezerva-cijo novega stanovanja.

In kaj storiti, ko ima la-stnik drugo nepremičnino že izbrano oziroma je našel nepremičnino, ki mu je pisa-na na kožo? V tem primeru bi najraje podpisal pogodbo za drugo stanovanje in plačal aro. A taka pot prinaša precej tveganj. »Minili so časi, ko je bilo mogoče z gotovostjo tr-diti, da bo lahko lastnik prvo stanovanje v kratkem času prodal, saj se lahko prodaja razvleče tudi na dve leti,« pravi Remškar in opozarja na nevarnost, da bo moral

lastnik prvo stanovanje prodati daleč pod želeno vrednostjo.

Laže je, če vpleteni poznajo razmere na trgu

Branko Potočnik iz mari-borske INSE sicer ne ve na-tančno, koliko poslov s stano-vanjskimi nepremičninami je vezanih, vendar pravi, da so razen prvih nakupov skoraj vsi preostali nakupi povezani s prodajo prve nepremični-ne. Po njegovem mnenju je v takem primeru najbolje, da prodaja in nakup potekata vzporedno. Lastniki naj zač-nejo prodajati svojo nepre-mičnino, hkrati pa naj iščejo novo. Preden se posameznik pogodbeno zaveže za nakup

druge nepremičnine, je dob-ro, da ima tudi zagotovilo, da bo prodal prvo nepremičnino, drugače naj si stranke izgo-vorijo nekoliko daljši rok za plačilo kupnine.

Pri takšnih vezanih poslih je sodelovanje agencije še pomembnejše kot pri posa-meznem nakupu ali prodaji. Ključno je, da je stranka, ki nakup nepremičnine finan-cira s prodajo nepremičnine, seznanjena s stanjem na trgu in cenami, ki se trenutno do-segajo. Potočnik pravi, da se povpraševanje po nepremič-ninah ni bistveno zmanjšalo, so se pa precej znižale cene, kar je treba upoštevati pred-vsem pri prodaji.

Pomembno je tudi uskla-

diti roke plačil in primopre-dajo obeh nepremičnin, tako da zadeva za stranke ni stre-sna. Velika večina poslov, ki jih nepremičninske družbe vodijo na ta način, poteka gladko in brez zapletov.

Iztok Remškar še dodaja, da mogoče razlika v ceni med manjšim in večjim stanova-njem ne bo nikoli več tako majhna, kot je danes. Seve-da pa je najprej treba prodati prvo in kasneje najti cenovno ugodno in primerno drugo stanovanje.

Lahko vprašate tudi banko

Možno je tudi, da lastnik najprej kupi novo stanova-nje, pri čemer pa se mora z

banko dogovoriti za dodat-no posojilo s hipoteko na obe nepremičnini in moratorij za odplačevanje, dokler ne pro-da prvega stanovanja. Težava je v tem, da banke danes niso več tako radodarne, kot so bi-le pred krizo, zato marsikdo za takšen posel kreditno ni sposoben.

Iztok Remškar s takimi primeri nima veliko izku-šenj. Meni pa, da bi takšna transakcija prinesla veliko bančnih stroškov. Temeljno tveganje ob tem še vedno os-taja, saj lastnik prvega in ku-pec drugega stanovanja tudi v tem primeru ne ve, kdaj bo lahko prodal prvo stanovanje in po kakšni ceni. Pri tem je vse odvisno od dogovora z banko, še bolj pa je vprašljivo, kolikšen del posojila bo lahko posameznik pokril s prodajo nepremičnine.

Potočnik omenja še trejo možnost. Če njihova stranka ne more prodati nepremič-nine in bi ji tako propadel nakup drugega stanovanja, za katerega se je pogodbeno že zavezala, lahko njihova ne-premičninska družba odkupi nepremičnino, ki je stranki ni uspelo prodati. V takšnih primerih, za katere pa se od-ločijo le v sili in so zelo redki, je cena nekoliko nižja, kot bi jo kupec lahko dosegel, če bi imel čas čakati.

Povezani posli so postali zelo negotoviNajbolje je prvo nepremičnino prodati, šele nato začeti kupovati drugo

�� Branko Potočnik, INSA: »Lastnik, ki se loti vezanega nakupa, mora dobro poznati razmere na trgu. Le tako bo tak posel izpe-ljal z najmanjšim tveganjem.«

�� Iztok Remškar, Kvadratni meter: »Vezane prodaje oziroma nakupi so veliko bolj tvegani, kot so bili. Najprej naj lastnik pro-da svoje staro stanovanje, šele nato naj išče drugega.«

FinB

izM

edia

Pri vezanih prodajah in nakupih imajo veliko vlogo banke, saj je večina stanovanj kupljenih na posojilo. Banke različno obravnavajo primere, metodologija ni vprašljiva, vedno pomembnejša pa je kreditna sposobnost kupca oziroma prodajalca v eni osebi.

Poglejmo, kaj storijo ban-ke, ko jih posojilojemalec seznani, da želi kupiti drugo nepremičnino, pri čemer sta-re, na kateri ima hipoteko, še ni prodal in prosi za moratorij odplačevanja novega posoji-la, dokler ne bo prodal prvega stanovanja. Tako v UniCreditu kot Hypu, ki sta se potrudila z odgovorom, vsak primer obravnavajo posebej in se od-ločajo na podlagi bonitete pro-silca za posojilo. Medtem ko v UniCreditu ne odgovarjajo konkretno, kolikšen bi lahko bil moratorij za odplačevanje posojila, pa v Hypu ponuja-jo do 12-mesečni moratorij. V tem času posojilojemalec plačuje le obresti, glavnice pa ne. Pri tem posojilojemalcu ne zaračunajo nobenih stroškov.

Prenos hipoteke tehnično ni zahteven

Ob nepremičninskih tran-sakcijah se hipoteke v Uni-Creditu ne prenašajo. Ko je zagotovljeno poplačilo prvega posojila, njihova banka izda izbrisno pobotnico. Vpis nove hipoteke banka, ki odobri nov posel, praviloma pogojuje z namero o izdaji izbrisne po-botnice ob poplačilu starega posla.

Drugače ravnajo v Hypu. Če ima stranka pri banki že najeto hipotekarno posojilo in se odloči za nakup nove ne-premičnine, se lahko hipoteka prenese na novo nepremični-no. Njihova banka v tem pri-meru pripravi aneks k pogod-bi, ki stane 50 evrov, plačati pa je treba tudi notarske storitve. Ko je nova hipoteka vpisana, banka na pobudo stranke izda izbrisno pobotnico za izbris stare hipoteke in za 130 evrov uredi izbris hipoteke v zemlji-ški knjigi.

Po domače povedano, gre zadeva takole: s kupnino od prodaje stanovanja, na kate-rega je bila vpisana hipoteka, banki poplačamo staro posoji-lo, s čimer se izbriše hipoteka.

Za nakup novega stanovanje se najame novo hipotekar-no posojilo, pri čemer se v zemljiško knjigo vpiše nova hipoteka.

Pribitki so višji, EURIBOR nižji

Veliko ljudi je kupilo ne-premičnino v času gospodar-ske rasti, ko so banke imele veliko denarja in so ga vneto dajale na trg. Boj za jemalce stanovanjskih posojil je bil takrat med bankami zelo hud, zato so obrestne mere iz tistih časov zelo nizke. V Hypu pravijo, da razlike v skupni obrestni meri sko-rajda ni, saj sta bila takrat EURIBOR in LIBOR precej višja kot danes. Vendar pa so narasli bančni pribitki. V Hypu pravijo, da so bili v času konjunkture okoli dvo-odstotni, danes pa so za eno odstotno točko višji. Da so bančni pribitki višji, potrju-jejo tudi v UniCreditu, nji-hovi podatki pa kažejo, da so današnji pribitki za okoli 30 odstotkov višji kot leta 2008 ali 2009. Dodajajo še, da so pribitki približno enaki, kot so bili leta 2006.

Banke lahko odobrijo tudi moratorij za odplačevanje


8. IZOBRAŽEVANJE TEHNIČNEGA ASFALTERSKEGA KADRA 2013

Enodnevno izobraževanje bo potekalo 14. marca 2013 med 9.00 in 14.00 uro v prostorih Poslovne hiše Unija, Tržaška cesta 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani. Obravnavane bodo naslednje aktualne teme:® Asfaltne voziščne konstrukcije (dimenzioniranje, regulativa, postopki, nove tehnologije)

- Predavateljica: mag. Jožica Cezar, u.d.i.g.® Kontrola kakovosti in problematika bitumenskih veziv - Predavatelj: Roman Bašelj, i.g.® Analiza življenjskega cikla voziščne konstrukcije - Predavatelj: Mitja Jurgele, u.d.i.g.® Zdravje, varstvo in okolje v asfalterstvu (cestogradnji) z vidika trajnostnega razvoja –

Predavatelj: Mitja Čotar, u.d.i.g., MBA® Projekt ReBirth, Črna jeklarska žlindra - odlična surovina za gradnjo cest - predstavit-

veni film Vodja izobraževanja: mag. Jožica Cezar

Informacije: www.zdruzenje-zas.si

organizira v sodelovanju s

CP Asfalt d.o.o., Ježce 2,1275 Šmartno pri Litiji

Telefon: +386 1/ 780 90 19GSM: +386 51 / 689 688

Faks: +386 1/ 780 90 19E-pošta: [email protected]

www.cpasfalt.si

ASFALTI PTUJ d.o.o. Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj tel.: +386 2 749 26 10, fax: +386 2 749 26 12 www.asfalti-ptuj.si, e-pošta: [email protected]

® Tankoslojni in nizko hrupni asfalti (BBTM) po EN 13108-2

® Drobirji z bitumenskim masti-ksom (DBM) po EN 13108-5

® Asfalt betoni (AC) po EN 13108-1® Drenažni asfalti (PA) po EN

13108-7® Reciklažni asfalti po EN 13108-8

V prihodnosti želimo čim več uporablja-ti reciklirani asfalt, je produkt frezanja ali kakšne druge mehanične metode odstranje-vanja obstoječega asfalta iz voziščne kon-strukcije.

Do njega pridemo zaradi obnove, rekon-strukcije ali modernizacije voziščne konstruk-cije na cestah, parkiriščih in drugih površinah, ki so bile v prvotnem tudi asfaltirane.

Smiselno je uporabljati stari asfalt za me-šanico novega asfalta tako z ekonomskega,

okoljskega vidika in še zlasti pri varčevanju in prekomernih eksploatacijah mineralnih surovin.

Tankoslojni in nizko-hrupni asfalt pa je pri-meren in zelo uporaben v mestih in strnjenih naseljih kjer je hrup prometa obremenjajoč za ljudi, ki živijo v takem okolju. S tem bi ustvarili boljše pogoje življenja tako do ljudi kot do okolja.

PRIMOŽ KUMER, dipl.inž.gradb.direktor komerciale

Vitrade d.o.o.Partizanska cesta 5

2000 Maribor, SloveniaTel. + 386 2 235 26 60Fax + 386 2 235 26 66

[email protected]

Global 160

Productivity Partnership for a Lifetime

Inovativno družinsko podjetje AmmannInovativno družinsko podjetje Ammann, je v svetovnem pogledu vodilno pod-jetje v gradbeni panogi, s poudarkom dobave strojev in opreme za kvalitetno in strokovno izgradnjo celotne cestne infrastrukture. Prednosti podjetja Ammann so inovativen pristop k tehnologiji, ki je posledica dolgoletnih izkušenj in preda-nosti k razvoju in napredku, ki kupcu in uporabniku opreme Ammann že od leta 1869 zagotavlja, ne le zadovoljstvo ob preprosti uporabi in kvaliteti, ampak vam ponudi trajno partnerstvo.

Za več informacij o nabijalni tehniki, asfaltnih bazah in finišerjev za asfalt vas vabimo, da obiščete našo stran www.vitrade.si

�v�i�t�r�a�d�e�_�l�o�g�o

�2�3�.� �j�u�n�i�j� �2�0�0�9� �1�3�:�5�0�:�5�5

Razmere v slovenskem gradbeništvu poznamo, govorimo lahko o pravi katastrofi. Temu ni mogla ubežati niti industrija asfalta. V zadnjih letih je propadlo pet od osmih največjih proizvajalcev asfalta. Od večjih so tako pri življenju samo še CGP iz Novega mesta, Pomgrad iz Murske Sobote in Strabag.

Ker si brez cest življenja ne moremo niti predstavljati in ker je na cestah tudi v najhuj-ših situacijah treba zagotavljati prevoznost, je jasno, da potre-be po asfaltu ostajajo in pro-padla velika podjetja moramo tako ali drugače nadomestiti. Zato se je pojavila priložnost za srednja in manjša podjetja, da prevzamejo njihovo vlogo. In ta preobrazba se zdaj v Slove-niji tudi dogaja. Seveda pa bo preteklo kar nekaj časa, da se bodo vzhajajoča podjetja ustre-zno organizirala in usposobila za izvedbo najzahtevnejših del. Za ta segment je treba obvlado-

vati celoten tehnološki proces od projektiranja zmesi do pro-izvodnje, vgrajevanja in seveda ustrezne kontrole kakovosti. O asfaltih in gradnji cestne infra-strukture smo se pogovarjali s predsednikom Združenja as-falterjev Slovenije, Slovenkom Henigmanom.

v Kako se je gibala poraba asfaltnih zmesi v minulih letih?Po podatkih, ki smo jih doslej zbrali v združenju, je proizvo-dnja v letu 2012 spet upadla – že četrto leto zapored. Od 2,6 milijona ton v letu 2008 smo v letu 2012 prišli na ko-maj malce prek 1,1 milijona ton asfaltnih zmesi, proizve-denih v Sloveniji, kar pomeni zgolj 60 odstotkov povprečne proizvodnje iz zadnjih 15 let, ko smo dosegali 1,8 milijona ton. Vrnili smo se na obseg proizvodnje v času pred osa-mosvojitvijo Slovenije ali pa takoj po njej.Da je situacija zares alarman-tna, kažejo podatki o proi-zvodnji asfalta v Evropi, kjer

se je proizvodnja v letu 2011 povečala za pet odstotkov (s 309 na 324 milijonov ton), naj-večji padec pa je bil ugotovljen prav v Sloveniji. In sicer je bil v letu 2011 kar 30-odstoten (z 1,8 na 1,3 milijona ton), v letu 2012 pa ugotavljamo ponovni padec za nadaljnjih 10 do 15 odstotkov.O stanju smo konec leta obves-tili pristojna ministrstva in Go-spodarsko zbornico Slovenije (GZS), saj nas skrbi, kam nas bo takšen padec proizvodnje pripeljal. Ceste sicer lahko ne-kaj let zdržijo brez dodatnih asfaltov, vendar se je treba zavedati posledic, kajti ukrepi na zanemarjenem omrežju so vedno precej dražji, kot če jih izvedemo pravočasno.

v Kako bi ocenili slovenske avtoceste in druge ceste z vidika kakovosti gradnje ter kakovosti vozišč?O tem vprašanju ima lahko vsak svoje mnenje. Na avto-cestah je bilo v letu 2011 samo 8,8 odstotka voznih površin v slabem in zelo slabem stanju.

Avtoceste so po grobi oceni v povprečju stare okoli 15 let, torej so mlade. Vendar pa je obseg prometnih obremenitev veliko večji, kot je bil predvi-den, voziščne konstrukcije pa so bile zato poddimenzionira-ne. A ob upoštevanju navede-nega so bila vozišča zgrajena kakovostno.Situacija pa je veliko slabša na omrežju glavnih, regionalnih in turističnih cest, kjer je kar 54,5 odstotka slabih in zelo sla-bih voznih površin. To pome-ni 3.089 od ocenjenih 5.667,8 kilometra. Na splošno je na teh cestah kakovost izvedbe del težko ocenjevati. Ker pa so tudi na teh cestah izvajalci isti kot na avtocestah, lahko za opravljena dela na splošno pre-sodimo, da so ustrezna. So pa seveda vedno in povsod možne izboljšave. Tega se strokovni krogi zavedajo in zato se nad-grajuje tehnična regulativa, organizirajo posvetovanja, mednarodno sodelovanje, vključujejo se fakultete in inštituti. To je nikoli končan proces.

v Po velikem gradbenem in-vesticijskem ciklu (dokon-čanje avtocestnega križa) nas čakajo predvsem vla-ganja v vzdrževanje cest. Ali to pomeni, da bo dela za asfalterje še dovolj?Seveda nas v prihodnje čakajo predvsem vlaganja v vzdrže-vanje in obnove. Skupaj 750 kilometrov avtocest pomeni 1.500 kilometrov polovične (enosmerne) avtoceste. Če se na cesti pojavimo v pov- prečju vsakih 20 let, to pomeni, da moramo na leto obnoviti, pokrpati, preplastiti ali ojača-ti 75 kilometrov enosmernih vozišč. Dejansko je DARS-u v zadnjih šestih letih uspelo izvesti ukrepe na povprečno 34 kilometrih avtocest letno.Podobno kažejo tudi finančni izračuni. V razvitih državah se investicijskemu vzdrževanju na leto namenja med enim in 1,3 odstotka vrednosti in-frastrukturnih objektov. To bi na avtocestah pomenilo vložek v znesku okoli 75 mili-jonov evrov, pri čemer gre za vlaganja v vseh segmentih, od

Proizvodnja asfalta pada že četrto leto zapored

[ inTErVJU] Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfalterjev Slovenije

zmožna financirati višjo raven.V omenjenih dopisih ministr-stvom in GZS smo predlagali, da se pospešijo vlaganja v ob-stoječo cestno infrastruktu-ro. Ta vlaganja so tudi ena od poti v vnovičen zagon naložb in gradbeništva. Te postopke lahko poženemo takoj, projek-tanti lahko začnejo pripravljati projektno dokumentacijo, vključijo se geometri, nadzor-ni inženirji in seveda gradbeni izvajalci in inštituti.

v Kako se spreminjata na-črtovanje in gradnja cest, predvsem z vidika razvoja asfaltnih zmesi?Če pogledamo cesto danes in jo primerjamo s cesto pred 10 ali 15 leti, lahko ugotovimo številne spremembe, tako na področju prometne opreme, signalnovarnostnih naprav, odbojnih ograj kot označb na vozišču, protihrupnih ograj in podobno. Razlike so tudi v vo-ziščnih konstrukcijah, vendar uporabnik lahko zazna zgolj spremembo na vozni površi-ni. Ali je je ravna in ima dobre torne lastnosti? Druge lastnos-ti so uporabnik skrite. A če bi uporabili asfaltno zmes izpred 15 let, lahko zatrdim, da ne bi bila niti za kratek čas zmožna zdržati današnjih prometnih obremenitev. V tem času so se spremenili koncepti projekti-ranja, spremenili so se vhodni

materiali, bitumni so modifici-rani z različnimi dodatki. Da-nes lahko v laboratoriju z zah-tevnimi dinamičnimi preskusi napovemo odpornost asfaltne zmesi proti različnim tempera-turam, napovemo lahko tvorbo kolesnic, nastanek razpok, ut-rujanje in togost, kar včasih ni bilo mogoče. Okrepljeni s temi podatki, so proizvajalci asfalta zmožni proizvesti kakovostno asfaltno zmes za predvideno življenjsko dobo.

v Pa smo v Sloveniji naklo-njeni novim tehnologijam na področju razvoja in vgradnje asfaltov?V Sloveniji obvladujemo ali vsaj smo obvladovali prak-tično vse tehnologije, ki so na voljo. Vprašanje pa je, koliko jih dejansko uporabljamo. Vse te tehnologije smo pri nas tako ali drugače že uporabili, če ne kot gradbeni ukrep, pa vsaj na poskusnih poljih. To so tehnologije, ki omogočajo boljšo kakovost in okoljsko sprejemljivost. Gre za zmanj-ševanje porabe energije, za va-rovanje surovin in drugih virov ter ne nazadnje za zmanjševa-nje škodljivih vplivov, s čimer postaja asfalterska industrija vse bolj zelena in trajnostno naravnana.Naj navedem samo nekatere od teh tehnologij: reciklaža na kraju samem s cementom ali

penjenim bitumnom, ponovna (vroča) uporaba starega asfal-ta (rezkanca) v novem asfal-tu, nizkotemperaturni asfalti, manj hrupni asfalti, togi (ne deformabilni) asfalti, uporaba sekundarnih vhodnih materia-lov (žlindra, guma) in podobno.Nekatere od opisanih tehno-logij so se že uveljavile kot standardna dobra praksa, pri nekaterih obstajajo pomisleki.

v Zakaj pomisleki?Z novimi tehnologijami ima-mo težave predvsem po letu 2008, ko so se zgodile znane afere (trojanski predori, omet v predoru Šentvid). Ko so pri gradnji avtoceste mimo Treb-njega naročniku predlagali, da se v nosilnih plasteh uporabi 15 odstotkov starega asfalta, je bilo to kategorično zavrnjeno. In to kljub temu, da v razvitih državah, denimo Nemčiji, v nov asfalt vgradijo 50 odstot-kov ali več starega asfalta, na Nizozemskem celo do 80 od-stotkov. Star asfalt ni odpadek, ampak proizvod z energijsko

vrednostjo, ki jo je možno v ve-liki meri izkoristiti pri vnovični uporabi. In nov proizvod zato ne sme biti v ničemer slabši. Avstrijska avtocestna družba Asfinag recimo zahteva, da se pri obnovah vozišč v različnih plasteh uporabi vsaj 20 odstot-kov starega asfalta.Podobno je pri uveljavljanju manj hrupnih asfaltov. Leta 1996 smo na AC Arja vas–Vransko prvič uporabili as-faltno zmes SMA 8, ki znižuje raven hrup za vsaj dva decibela v primerjavi s prej uporablje-no standardno zmesjo BB 11. To asfaltno zmes smo nato z manjšimi variacijami uporabili pri celotni gradnji avtocest. A razvoj gre naprej, saj je hrupna obremenitev velika težava za prebivalstvo. Danes znamo proizvesti asfaltne zmesi, ki hrup zmanjšujejo za dodatne tri, štiri ali celo pet decibelov. Zgolj za ponazoritev, zmanj-šanje hrupa za tri decibele po-meni v realnosti takšen učinek, kot bi se promet zmanjšal za polovico.

Ker se življenjska doba as-faltne plasti z zmanjšanjem hrupa skrajšuje, za optimal-no velja asfaltna zmes SMA 8LN, ki lahko hrup zmanjša za dodatna dva decibela. V raz-vitih državah je takšna zmes že standardna, pri nas žal še ne. A pozitivno je, da smo že izvedli poskusna polja, upam, da bomo ta projekt letos lahko nadaljevali in tako prihodnjo sezono ne bo več odseka na po-membni državni cesti oziroma avtocesti, kjer ne bi bil vgrajen takšen asfalt.Vendar pa nisem prepričan, ali se v Sloveniji zavedamo, kolikšno škodo povzročamo z ustavljanjem razvoja. Čeprav smo sprejeli celovito tehnično regulativo za opisane tehno-logije, se takšne tehnologije v zadnjih letih zelo težko uvelja-vijo. Sami izvajalci pa so zara-di znanih okoliščin tudi manj zainteresirani in usposobljeni, kot so bili še pred časom. Le malo nam še manjka in iz te-ga začaranega kroga ne bomo mogli več izstopiti.

v Kako v ZAS pomagate slovenskim asfalterjem? Kakšen je še pomen ZAS in kakšni so vaši načrti?ZAS kot strokovno društvo omogoča predvsem druže-nje za izmenjavo mnenj, pri-pravo predlogov strokovnih dokumentov in tehničnih specifikacij, povezavo s tujino. Zaradi tega organiziramo šte-vilne dogodke, kot je bil zadnji strokovni posvet o dimenzio-niranju voziščnih konstrukcij (skupna organizacija z OMV) v Ljubljani novembra lani, kjer so sodelovali tudi vodil-ni strokovnjaki iz Nemčije in Avstrije. Marca bomo organi-zirali tradicionalno, že osmo izobraževnaje vodilnih kadrov v asfalterstvu, za jesen pa že napovedujem največji bienal-ni dogodek društva, to je 14. kolokvij o asfaltih in bitum-nih, ki ga pripravljamo 28. in 29. novembra 2013 na Bledu. Upam, da bomo na kolokviju lahko bolj optimistično oce-njevali letošnjo in naslednjo asfaltersko sezono.

uu V razvitih državah se investicijskemu vzdrževanju na leto namenja med enim in 1,3 odstotka vrednosti infrastrukturnih objektov. To bi na slovenskih avtocestah pomenilo vložek v znesku okoli 75 milijonov evrov. pri nas smo od navedene vsote močno oddaljeni. � Tako pravi Slovenko Henigman, predsednik Združenja asfal-

terjev Slovenije.

Med

iasp

eed

premostitvenih objektov do preostalih elementov in vozišč. Pri nas smo od navedene vsote močno oddaljeni, saj v avtoce-stne obnove zadnjih šest let na v povprečju vlagamo približno 27 milijonov evrov.Podobna je situacija z vlaganji na državnem cestnem omrežju, kjer pa je zaostanek tako velik, da bi bilo treba najprej vložiti ogromno sredstev, da bi prišli do spodobnega stanja. Tako je upravljavec, Direkcija RS za ceste, v zelo nehvaležnem položaju, saj vseskozi krpa nemogoče stanje in o pravem gospodarjenju na tem omrežju sploh ne moremo govoriti.Torej, ne gre za vprašanje, ali bo dela za asfalterje dovolj. Bolj primerno je vprašanje, ali se zavedamo pomena sodobne infrastrukture in ali je država

Vedno več recikliranegaKot napoveduje Primož Kumer iz podjetja Asfalti Ptuj, se v prihodnosti obeta vedno večja uporaba recikliranega asfalta. Slednjega dobimo s frezanjem ali kakšno drugo me-hanično metodo odstranjevanja starega asfalta iz voziščne konstrukcije. »Do njega pridemo zaradi obnove, rekon-strukcije ali modernizacije voziščne konstrukcije na cestah, parkiriščih in drugih površinah, ki so bile v prvotnem stanju tudi asfaltirane. Uporaba starega asfalta za mešanico nove-ga asfalta je smiselna tako z ekonomskega (varčevanje) kot okoljskega vidika, saj zmanjšujemo pretirano izkoriščanje mineralnih surovin,« razlaga Kumer. Tankoslojni in nizkohru-pni asfalt je denimo primeren za mesta in strnjena naselja, kjer je hrup prometa zelo obremenjujoč za prebivalce. Kot pravi Kumer, bi s tem ustvarili boljše bivalne razmere za lju-di in hkrati manj obremenjevali okolje.


so prava rešitev za učinkovito zaščito pred hrupom, ki ga povzročata promet in industrija. Glavne odlike protihrupne zaščite iz litih akrilnih plošč so:• odlična obstojnost proti vremenskim vplivom in staranju,• izredna svetlobna prepustnost,• transparentnost, ki pri voznikih ne ustvarja občutek utesnjenosti in vizualno ne ločuje prebivalcev od pokrajine.

Odraža svet v vseh njegovih barvah.

[ Akripolove protihrupne ograje ]

[ Akripol, d.o.o., t: 07 34 81 635 / 627 | f: 07 34 60 220 | [email protected] | www.akripol.si ]

Akripol_oglas_Finance_protihrupne_173x118mm_02_2013.indd 1 7.2.2013 9:53:33

LOS CESTNA OPREMA,trgovina in storitve, d.o.o.Podjetniško naselje Kočevje 11330 KočevjeSlovenija

Tel: 00386 (0) 1 8931 513Fax: 00386 (0) 1 8931 514Mob.: 00386 (0) 31 303 139E-pošta: [email protected]

Eden od opaznejših elementov cestišč so ograje, ki jih najdemo skoraj povsod ob cestah. Poznamo jih več vrst, predvsem jih lahko razdelimo na varnostne in varovalne.

Varnostne ograje ločuje-jo vozni del površin od ne-voznih in predvsem ščitijo udeležence prometa pred hujšimi prometnimi nesre-čami oziroma pred izletom s cestišča. Na avtocestah tu-di preprečujejo prehod na nasprotne vozne pasove. Varovalne ograje na drugi strani preprečujejo dostop na vozne površine in vdor ter prehod divjačine čez vozne površine različnih kategorij.

Potrebovali bi boljše ograje

Kot je razložil Velimir Begič iz podjetja LOS cestna oprema, morajo varnostne ograje zadostiti evropskim predpisom o varnosti v pro-metu EN 1317, ki jih je prev-zel SIST EN 1317. Vse varno-stne ograje morajo prestati tudi preskuse trka oziroma »crash teste«, ki se opravljajo v akreditiranih ustanovah v Evropi. Kot je dodal sogovor-nik, se preskusi trka opravijo

Ograje zagotavljajo varnostVsaka varnostna ograja mora prestati preskus trka

�� Varnostne ograje ločujejo vozni del površin od nevoznih in predvsem ščitijo udeležence prometa pred hujšimi prometnimi nesrečami oziroma pred izletom s cestišča.

�� V naravnih parkih se uporabljajo lesene ograje, ki pa so za zagotavljanje varnosti ojačane z jeklom.

za vsako kategorijo vozil, s tem pa dobimo zaželene rav-ni zadrževanja varnostnih ograj.

A vendarle v Sloveniji niso vse ograje enako kakovostne. Kot je dejal Begič, bi bilo tre-ba predvsem na avtocestah postaviti varnostne ograje višjega nivoja zadrževanja, ki imajo certifikate o pre-skusih trka do 30 ton, kar bi bilo smiselno predvsem zaradi velikega obsega tran-zitnega tovornega prometa v Sloveniji.

Lesene v naravnih parkihPogled ob ceste pokaže,

da je večina ograj ob njih izdelana iz jekla. To je po-trdil tudi Begič, saj glede na razširjenost jekla lah-ko rečemo, da je to najbolj ustrezen material, tako po lastnosti zadrževanja kot tu-di po trajnosti. A ponekod srečamo tudi lesene ograje. Kot je pojasnil Begič, so te postavljene v vseh narav-nih parkih. Slednje so sicer dražje kot jeklene, saj jih je treba, da bi dobile enake lastnosti kot jeklene, utrditi z jeklom, tudi zaradi izpol-njevanja normativov. Prav zato in zaradi manjšega šte-vila proizvajalcev, ki imajo v ponudbi lesene ograje, so lesene ograje dražje.

Stroški za protihrupne ograje oziroma protihru-pno zaščito ob cestah so precej visoki, vendar je dokazano, da je vgradnja protihrupnih ograj cenej-ša, kot bi znašali stroški zdravljenja prebivalstva zaradi posledic preko-mernega onesnaženja s hrupom.

Največkrat se sploh ne zavedamo, kako nevarno je onesnaževanje s hru-pom in kako razširjeno je. Raziskave pa kažejo, da je veliko bolj učinkovita pre-ventiva s postavljanjem protihrupnih zaščit kakor pa sanacija posledic, ki je skoraj nemogoča.

Protihrupne ograje zmorejo tudi večPreventiva s protihrupnimi zaščitami je cenejša kot zdravljenje posledic prekomernega hrupa

inFO

Akrilne protihrupne ograje�� Akrilne protihrupne ograje, kakršne izdelujejo v podjetju

Akripol, zmanjšujejo emisijo hrupa v okolje, obenem pa lahko služijo kot varnostne ograje, ki šcitijo udeležence v prometu ob nesreci, in kot protivetrne ograje, ki šcitijo udeležence v pro-metu pred prekomerno izpostavljenostjo vetru. Možne so kom-binacije s fotonapetostnimi moduli, tako ograje postanejo tudi proizvajalci elektricne energije. Poleg naštetega je pomembno tudi to, da na odsekih, kjer so postavljene protihrupne ograje, te preprecujejo degradacijo zemljišc ob prometnicah in s tem ohranjajo njihovo ekonomsko vrednost.

S sodobnim načrtovanjem večji učinek in nižji stroški

Razvoj na področju pro-tihrupnih ograj gre v smeri standardizacije, so razložili v podjetju Akripol. To v praksi pomeni, da so danes protihru-pne ograje večinoma narejene iz »predfabriciranih« pro-tihrupnih panelov, ki se izde-lajo pri proizvajalcu, na grad-bišču pa se le vstavljajo v že vnaprej pripravljeno nosilno konstrukcijo. Tako se skrajša čas in zniža strošek montaže.

Veliko novosti je tudi v načinu izdelave temeljev za postavitev protihrupnih og-raj. Nove tehnologije teme-ljenja omogočajo vgradnjo protihrupnih panelov večjih dimenzij, hkrati pa pocenijo celotno naložbo v ureditev protihrupne ograje. Zelo dovršeni so tudi postopki načrtovanja. Sodobni raču-nalniški modeli omogočajo načrtovanje optimalnih pro-tihrupnih ograj tako z vidika stroškov kakor tudi z vidika končnega učinka, to je zaščite prebivalcev pred hrupom.

Ne zgolj zaščita proti hrupu

Kot so pojasnili v podjetju Akripol, je izbor tipa protihru-

pne ograje (absorpcijske ogra-je, ki so navadno neprosojne, ali pa refleksne ograje, kamor se uvrščajo tudi prosojne akril-ne ograje) odvisen predvsem od gostote prometa, hrupa, ki pri tem nastaja, objekta, kjer je protihrupna ograja postavlje-na (ali je to cesta ali mogoče most), in od objektov, ki jih pred hrupom ščitimo. Pro-tihrupne ograje poleg zaščite pred hrupom velikokrat op-ravljajo tudi funkcijo varova-nja, tako da so lahko hkrati tudi varnostne ograje.

To so tehnični vidiki, ki vplivajo na izbor vrste pro-tihrupne ograje, ki bo vgra-jena na objektu. Poleg teh-ničnega vidika pa postaja vse pomembnejši tudi estetski vidik, kjer je bistveno, kako se bo postavljena protihrupna ograja vključila v okolje in bo z njim čim bolj skladna.

Največje prosojne pro-tihrupne ograje v Evropi tako niso le tehnično izpopolnjeni izdelki, temveč tudi vrhunski arhitekturni dosežki, ki so zelo privlačni na pogled. To velja predvsem za prosojne pro-tihrupne ograje na mostovih.

CertificiranjeKer je ureditev protihru-

pne zaščite praviloma draga

naložba, izdelki, ki se vgra-jujejo, pa so podvrženi ek-stremnim vplivom (veter, žarčenje sonca, udarci pri pluženju snega, udarci kame-nja in podobno), so države Evropske unije predpisale minimalne standarde, ki jih morajo izpolnjevati pro-tihrupne ograje.

Tako so nam v Akripolu razložili, da danes skoraj nihče ne vgrajuje necertifici-ranih materialov oziroma re-šitev. Prav uspešno opravlje-na testiranja in pridobitev ustreznih atestov oziroma certifikatov so prvi pogoj, da lahko trgu ponudimo izdelek za zaščito proti hrupu. Tudi v Sloveniji imamo na tem področju visoke standarde in zahteve.

Estetika je vse pomembnejša

Pri načrtovanju pro-tihrupnih ograj tako poleg strokovnjakov za promet in strokovnjakov za načrtova-nje in izvedbo protihrupnih sistemov sodelujejo tudi kra-jinski arhitekti in oblikovalci. Ti poskrbijo, da so protihru-pne ograje tudi estetsko pri-merno umeščene v prostor in mu dajejo estetsko doda-no vrednost, ki je prijazna okolju in ljudem. Pri tem imajo na voljo široko paleto različnih barv in izvedb. Kot so dodali v Akripolu, pa vse skupaj lahko obogatijo tudi z dodatnimi obdelavami, kot sta termoformiranje akrilnih protihrupnih ograj ali tisk na prosojne ograje.

Promet v kombinaciji z vplivi okolja sčasoma povzroča površinske poškodbe asfaltnih vozišč, predvsem v obliki linijskih razpok. Če linij-skih razpok ne saniramo takoj, se tvorijo mrežaste razpoke in posledično nastanejo posedki in udarne jame.

Udarne jame so za udele-žence v prometu izredno ne-varne, še posebej po odjugah in deževju, ko so napolnjene z vodo in kot take manj opa-zne. Še najmanj, kar se nam lahko zgodi, ko zapeljemo v udarno jamo, so poškodbe na vozilu.

Vzdrževati ali graditi nove?

Po več kot 20 letih izku-šenj pri sanacijah asfaltnih površin Slobodan Miljatović iz podjetja Poseehl ugotavlja, da so v preteklosti lastniki in vzdrževalci teh površin k re-ševanju problemov pristopa-li različno. »Eni so ne glede na razpoložljiva sredstva vzdrževali obstoječe stanje in s pravočasnimi ukrepi podaljševali življenjsko do-bo asfaltnih površin. Drugi pa so prisegali na filozofijo 'prihraniti pri vzdrževanju in zgraditi čim več novega'. Razmere, v katerih živimo, te druge filozofije ne dopuščajo več. Celo obratno, silijo nas,

da asfaltne površine vzdržu-jemo pravočasno, kakovostno in gospodarno.«

Če zamudimo, je potrebna večja sanacija

Miljatović trdi, da je pra-vočasna sanacija linijskih raz-pok v asfaltu najučinkovitejši ukrep, ki podaljša življenjsko dobo asfaltnih površin in je v primerjavi s kasnejšimi ukrepi (krpanje, preplastitve) stroškovno zanemarljiv ter dolgoročno zagotavlja velik prihranek.

Če s sanacijo linijskih razpok zamudimo in se že začenjajo pojavljati mrežaste razpoke ali udarne jame, se lahko sanacije lotimo na dva

Kakovostna sanacija in prevoznost že po 30 minutah

�� Promet v kombinaciji z vplivi okolja sčasoma povzroča po-vršinske poškodbe asfaltnih vozišč, predvsem v obliki linijskih razpok. Če teh ne saniramo pravočasno, je sanacija precej bolj zahtevna in dražja.

načina, odvisno od vremen-skih razmer. Oba načina pa sta, glede na velikost poškod-be, logistično in stroškovno zelo zahtevna.

Prvi način je krpanje as-falta po vročem postopku. Pri tem postopku je treba pred vgradnjo nove asfaltne zme-si – ta se proizvede v asfaltni bazi in pripelje na gradbišče – poškodovani asfalt odstraniti, površino očistiti in pobrizgati z emulzijo ter odpadni ma-terial odpeljati na deponijo.

Drugi način, to je sanaci-ja udarnih jam in posedkov po hladnem postopku, se uporablja le izjemoma. To je začasen ukrep, ko v zim-skem času oziroma pri nizkih

temperaturah intervencijsko zakrpamo nastale luknje in tako zagotovimo varnost udeležencev v prometu. Tako zakrpana luknja je običajno že v spomladanskem času pripravljena za sanacijo po vročem postopku.

Kakovostna sanacija tudi pozimi

Podjetje Possehl ponuja sanacijo takšnih poškodb po sodobni tehnologiji, ta-ko imenovanem postopku REMIX. Ta tehnologija omo-goča sanacijo mrežastih raz-pok, udarnih jam, poškodb ob pokrovih kanalizacijskih jaškov, kovinskih dilataci-jah in železniških prehodih

ter drugih manjših lokalnih poškodb brez uporabe nove asfaltne zmesi, proizvede-ne v asfaltni bazi. Kot pou-darja Miljatović, je sanacija omenjenih poškodb hitra in preprosta, vendar pa je učinkovita le takrat, ko še ni bila deformirana gramozna podlaga. Sanacija se izvaja s pomočjo posebej prireje-nega vozila, ki je nadgrajen z izoliranim toplotnim kon-tejnerjem in dvižno toplotno platformo.

Toplotna platforma veli-kosti štiri kvadratne metre je opremljena z infrardečimi grelniki, ki omogočajo segre-vanje asfaltne plasti do šest centimetrov v globino, po pot-

rebi pa je možno z izklopom polovice grelnikov površino segrevanja zmanjšati na dva kvadratna metra.

Kot razlaga Miljatović, s segrevanjem površine, ki sega vsaj deset centimetrov na vsa-ko stran od poškodovanega dela, zagotovijo vroč stik med nepoškodovano in sanirano površino. Optimalno tem-peraturo segretega asfalta za nadaljnje delo (160 stopinj Celzija) stroj doseže v osmih do 14 minutah, čas segrevanja pa je odvisen od začetne tem-

perature na asfaltni površini. Segreta asfaltna površina se razrahlja s kovinskimi grab-ljami, manjkajoči material pa se nadomesti z na 160 stopinj Celzija segretim odpadnim asfaltom iz izoliranega toplo-tnega kontejnerja. Po izrav-navi in ustreznem nadvišanju vroče asfaltne zmesi sledi zgoščevanje s samohodnim vibracijskim valjarjem. Po takšnem postopku je možno promet na saniranem mestu sprostiti že v 30 minutah po popravilu.

rEMiX

Prednosti sanacije asfaltnih površin po vročem postopku REMIX�� Vnovic uporabimo že uporabljen asfalt (rezkan ali lomljen).�� Varcujemo z energijo (za delovanje termokontejnerja in in-

frardecih grelnikov se uporablja avtoplin LPG).�� Dela se lahko izvajajo tudi pozimi (do deset stopinj Celzija

pod niclo), zato odpade neucinkovito zacasno krpanje s hlad-nim asfaltom.�� Dela se izvajajo v pomicni zapori vozišca, ki jo je možno v

prometnih konicah in ob zastojih hitro odstraniti.�� Za izvedbo postopka zadostujeta dva usposobljena delavca

(povprecni dnevni obseg sanacije je sto kvadratnih metrov).

Sodobna sanacija asfaltnih površin

FINANCE, ponedeljek, 11. februarja 2013, št. 28 www.finance.si

Z vrhunsko tehnično opremo za rušenje in sanacijo betona ter s specializirano delovno silo, ki ji niso tuja tudi najzahtevnejša naročila.

Izvajamo sanacije betonskih konstrukcij, industrijskih objektov, fasad ter premostitvenih objektov.

Špindlerjeva 2c, 2310 Slovenska Bistrica, SLOtel.: 02 843 23 00, faks: 02 843 23 01e-pošta: [email protected]

Z vrhunsko tehnično opremo za rušenje in sanacijo betona ter s specializirano delovno silo, ki ji niso tuja tudi najzahtevnejša naročila.

Izvajamo sanacije betonskih konstrukcij, industrijskih objektov, fasad ter premostitvenih objektov. Postopki: • Rušenja betona pod visokim pritiskom (1500- 2500),• pranje površin s 400-700 bari.• strojni nanosi malt z mokrim ali suhim postopkom brizganega betona,• suhega in mokrega peskanja,• injektiranja, reprofilacije betona s PCC, ECC,

• diamantnega vrtanja armirano-betonskih konstrukcij prereza do 400mm,• ojačitev s karbonskimi trakovi ali jeklenimi lamelami,• polaganja folij, montaže in demontaže,• površinske zaščite betonskih konstrukcij pred kemičnimi vplivi,• protikorozijska zaščita jeklenih konstrukcij,• zamenjava dilatacij s postopkom, ki ohrani vgrajeno armaturo nepoškodovano,• pripravljalna in zaključna zemeljska dela z lastno težko mehanizacijo.Že uveljavljeno podjetje v sanacijah premostitvenih objektov, fasad ter objektov termo in hidroenergetike!

Postopki:• Rušenje betona pod visokim pritiskom

(1500- 2500 barov),• pranje površin s 400-700 bari,• strojni nanosi malt z mokrim ali suhim

postopkom brizganega betona,• suho in mokro peskanje,• injektiranje, repro� lacije betona s PCC,

ECC,• diamantno vrtanje armirano-betonskih

konstrukcij prereza do 400mm,

• ojačitve s karbonskimi trakovi ali jeklenimi lamelami,

• polaganje folij, montaže in demontaže,• površinske zaščite betonskih

konstrukcij pred kemičnimi vplivi,• protikorozijske zaščite jeklenih

konstrukcij,• zamenjave dilatacij s postopkom,

ki ohrani vgrajeno armaturo nepoškodovano,

• pripravljalna in zaključna zemeljska dela z lastno težko mehanizacijo.

Že uveljavljeno podjetje v sanacijah premostitvenih objektov, fasad ter objektov termo in hidroenergetike!

Betonske konstrukcije z vidika trajnosti še vedno veljajo za najboljše, če so le upoštevana vsa merila za pravilno projektiranje in izvedbo objektov.

Kot so razložili v podje-tju Map trade, so betonske konstrukcije razmeroma nezahtevne z vidika vzdrže-vanja, če le poskrbimo, da ni zamakanja vode po be-tonskih konstrukcijah (pu-ščanje dilatacij, poškodovano odvodnjavanje...).

Največja težava je zamakanje

Najpogostejše poškodbe na betonskih konstrukcijah so na mestih zamakanja, kjer je na krovu poškodovana hi-droizolacija, in na mestih puščanja dilatacijskih kon-strukcij. Zaradi zamakanja vode in prisotnosti soli, ki prodira skozi razpoke v

notranjost betona, pride do korozije armature in s tem posledično do razpadanja betona ter poškodb.

Konstrukcije so trajne, če jih vzdržujemo

V Map Tradu so poudarili, da betonske konstrukcije (no-silne konstrukcije) ob kakovo-stni izvedbi (kakovostni betoni in zadostna debelina zaščitnega sloja) ostanejo nepoškodovane tudi 30 do 40 let, seveda če ni zamakanja s krova.

Za krov konstrukcije (as-falti, robni venci, ograje, dila-tacije) pa velja, da potrebujejo obnovo po 15 do 25 letih, ob po-goju da so objekti redno čiščeni in oprani vsaj dvakrat na leto.

Med čiščenje in redno vzdrževanje sodi čiščenje kana-lizacijskega sistema in dilatacij, sprotno popravljanje manjših poškodb (razpoke v betonih, asfaltu, poškodbe trajnoela-stičnih kitov). Če se na pogled

majhne poškodbe ne popravlja-jo sproti, ima to za posledico poškodbe v notranjosti objekta, kar pa povzroči bistveno hitrej-še propadanje objekta in s tem skrajšanje njegove življenjske dobe.

Sanacija betonaSanacija se izvaja po nače-

lu, da je treba odstraniti vse poškodovane in kontamini-rane dele betona vključno s čiščenjem zarjavele armatu-re. Po temeljitem odstranje-vanju in čiščenju poškodb se izvede protikorozijska zaš-čita armature, nato pa sledi nadomestitev odstranjenega betona s sanacijskimi maltami. Če je stari beton poškodovan oziroma kontaminiran s ško-dljivimi snovmi do te stopnje, da armatura po celotnem pre-rezu betona propada oziroma rjavi, potem dolgoročna sana-cija objekta ni smiselna, so še dodali v podjetju Map trade.

Največja težava je voda

Danes je beton vsepov-sod v našem okolju: mostovi, viadukti, zgradbe, cestišča in drugi objekti so pogosto betonski. A beton ni nov izum. V gradnji so ga uporabljale že mnoge antične civilizacije. Analiza egipčanskih piramid je pokazala, da so beton morda uporabljali že stari Egipčani, največ pa so na področju antičnih betonskih konstrukcij naredili Rimljani.

V rimskem imperiju so beton mešali iz apna, vul-kanskega pepela in različ-nih agregatov, uporabili pa so ga za gradnjo mnogih rimskih zgradb. Lahko bi rekli, da je bil beton temelj za rimljansko arhitekturno revolucijo, saj je rimljansko graditeljstvo rešil okovov gradnje s kamni in opekami ter omogočil revolucionarne nove oblike, ki jih je zazna-movala precej večja struktu-ralna trdnost in s tem večje dimenzije objektov.

Betonske stavbe iz antike stojijo še danes

Lep primer, kaj so iz betona znali zgraditi Rimljani, je rim-ski Panteon. Beton, kot so ga poznali Rimljani, je bil namreč nov in revolucionaren mate-rial za tiste čase, ki so ga obli-kovali v različne oblike, kot so oboki, komore in stebri. Poleg tega so mešanico zelo cenili zato, ker se je hitro strdila v trdno maso, to pa je pomenilo precej enostavnejšo gradnjo, kot je bila tista s kamni ali ope-kami. Pri takšnem postopku so jih namreč pogosto sprem-ljale težave z notranjimi nape-tostmi v konstrukciji.

Množična uporaba betona v rimskem imperiju je razlog, da je tako veliko število mo-gočnih stavb, postavljenih v rimskem času, preživelo do danes. Na betonsko podlago so pogosto polagali še zidane obloge, kar je recimo vidno tudi na kupoli Panteona.

Osnova betona se ni dosti spremenila

Današnja testiranja so po-kazala, da je bil »opus caemen-ticium«, kot so ga imenovali,

prav tako močan kot sodob-ni beton. Sodobne betonske strukture se od rimljanskih razlikujejo predvsem po dveh stvareh. Seveda so bile rimljan-ske betonske konstrukcije šibkejše, saj v njih niso upo-rabljali jeklenih armatur, ki danes omogočajo projektan-

tom načrtovanje neverjetnih betonskih struktur, tako po obliki kot po velikosti. Poleg tega da Rimljani v betonskih konstrukcijah niso uporabljali armature, je bil tudi postopek gradnje drugačen. Danes so betonske mešanice tekoče in homogene, zato jih je možno

vlivati v opaže. Rimljani pa so uporabljali postopek nalaganja gostejše betonske mešanice v plasteh, skupaj z agregatom.

Izgubljeni materialMnogi zgodovinarji zatrju-

jejo, da se je znanje o uporabi betona po zatonu rimskega

imperija izgubilo za nasled-njih 13 stoletij, do leta 1756, ko je angleški inženir John Smeaton uporabil hidravlič-no apno v betonu, kot agre-gat pa so mu služili kamenčki oziroma zdrobljena opeka. A vendar najdemo betonske konstrukcije tudi pred tem letom. Betonski je denimo francoski Canale du Midi, ki je nastal leta 1670, iz 16. stole-tja pa je tudi precej betonskih konstrukcij na Finskem.

Antični betonski aditiviDanes poznamo celo pale-

to aditivov za beton, ki temu materialu dajejo različne last-nosti. A vendar so tudi aditi-ve v betonu uporabljali že v starem Rimu in tudi Egiptu, saj so ugotovili, da dodajanje vulkanskega pepela denimo izboljša lastnosti betonskih konstrukcij, ki so stale pod vodo. Rimljani pa so v me-šanico dodajali tudi konjske dlake, saj je bil beton tako bolj odporen proti nastajanju raz-pok ob strjevanju. V betonsko mešanico so včasih dodajali tudi kri, ki je naredila beton bolj odporen proti mrazu.

Opus caementicum, temelj za preporod rimske arhitekture Beton je pomemben gradbeni material že od antičnih časov dalje

�� Rimski Panteon je lep primer gradnje z betonom, ki je v rimskem imperiju omogočil pravi arhi-tekturni preporod.

Vikend v BohinjuV Bohinju je naprodaj bivalni vikend s 110 kvadratnimi metri površine. Stoji na izredno lepi 990 kvadratnih me-trov veliki parceli (zadnja v nizu) z razgledom na Triglav. Od Bohinjskega jezera je oddaljen 1,5 kilometra. Zgrajen je bil leta 1976, leta 2010 pa je bila prenovljena streha.

[ NEPREMIČNINA TEDNA]

Cena: 169.000 EUR

Informacije: Kvadratni meter, d. o. o. (www.kvadratnimeter.si)

casnik finance 28

Documents