Čas za pogovor o spolnoti

Čas je za pogovor o spolnosti

1. UVOD

1.1. Opredelitev oziroma opis problema, ki je predmet raziskovanja

»Spolna vzgoja je zelo občutljiva tema, ki ji starši, šola, zdravstveno-vzgojne in druge

ustanove posvečajo premalo pozornosti. Spolnost je namreč neločljivo povezana s

človekovim bistvom ter je ogromnega pomena za medsebojne odnose, za način

medsebojnega komuniciranja, za ljubezen in toplino. Spolna vzgoja ni učenje na

področju spolnosti, temveč je skupno učenje boljšega in kvalitetnejšega spolnega

vedenja.« [2]

»O seksu se danes veliko ve, veliko se o njem piše, še več se o njem govori. Seksualna

tematika je množično zastopana v bulvarskem1 in strokovnem tisku, vstopila je v šole in

družine, na delovna mesta in v vsakodnevne pogovore. Tisto pa, o čemer se malo ve, o

čemer se redko govori, še manj piše, je NAČIN, kako se je treba pogovarjati o seksu,

posebno o lastnem. Ta resnica še posebej velja za seksualne vsebine, ki se pojavljajo v

vzgojnih in izobraževalnih programih naših šol. Pred mnogimi leti sem vprašal nekega

našega priznanega seksologa, kako napreduje njegov program usposabljanja učiteljev za

spolno vzgojo v šolah. Pripovedoval mi je o tem, kako mu je ena od udeleženk

njegovega seminarja potožila, da se je na tem seminarju ogromno naučila, toda tega v

razredu ne zmore prenesti na svoje učence. Dobesedno je rekla: »Ko začnem govoriti o

tem, jaz prva zardim!« [2]

Odločitev ugotoviti in proučiti odnos učencev in učenk tretjega triletja naše osnovne

šole do spolnosti je nastal pri pregledovanju zbornika 19. otroškega parlamenta,

katerega tema je bila »LJUBEZEN IN SPOLNOST«. Rezultati raziskav prikazani v

njem so nas vzpodbudili, da je potrebno odkrito spregovoriti o spolnosti že v osnovni

šoli. Potrebno je iskati in razvijati vrednote učencev in učenk in se hkrati postavljati po

robu njihovemu negativnemu ali zmotnemu mnenju o spolnosti.

1 bulvarski - slabš. lahkoten, malo vreden, plehek: bulvarni tisk.

2


Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) pravi, da današnji mladostniki biološko

hitreje dozorijo kot mladostniki prejšnjih generacij. Po drugi strani pa mnogokrat

kasneje dosežejo duševno in socialno zrelost.

Zelo zgodaj, že v prvih razredih osnovne šole, bi bilo treba začeti z mladimi govoriti o

spolnosti in to na način, ki jim je blizu, ter jim dati možnost pogovarjanja o stvareh, ki

jih res zanimajo in ne o tistih, za katere mislimo, da jih zanimajo. Ali smo pripravljeni o

njih govoriti, pa ne zanima nikogar.

1.2. Namen, cilji in trditve raziskovalne naloge

V nalogi bomo podali osnovne podatke o pojmih iz spolnosti in spolne vzgoje,

predstavili zastopanost teme spolnost v učnih načrtih za osnovno šolo in pomembnost

pogovora o spolnosti za razvoj otrok in mladostnikov.

Cilj raziskovalne naloge je s pomočjo analize anketnih vprašalnikov pridobiti mnenje

učencev o obravnavani tematiki in na podlagi tega izdelati načrt za našo šolo; kako in na

kakšen način bi se več naredilo na področju preventive in ozaveščanja učencev in

učenk. Pri načrtu bi seveda sodelovali strokovnjaki, starši, učitelji in učenci. Cilj je tudi

pregledati obstoječo literaturo na temo spolnost in podati njen seznam v šolski in ostalih

knjižnicah.

1.3. Predpostavke in omejitve

Teoretični del bo temeljil na predpostavkah in podatkih iz navedenih virov.

V praktičnem delu bomo analizirali obravnavano problematiko in podali ustrezne

ugotovitve. Problem, ki smo ga videli pri pripravljanju naše raziskovalne naloge, je bil

resno reševanje anket s strani naših sovrstnikov. A, ko smo stopili v razrede in razložili,

kaj je naš namen, so vsi vprašalnike izpolnili resno in odgovorno prevzeli nalogo.

1.4. Uporabljene metode raziskave

3


Raziskovalna naloga je z metodološkega vidika razdeljena na dva dela: teoretični in

empirični del.

Empirični del je sestavljen iz dveh delov:

PRVI - z metodo anketiranja (vprašalnik zaprtega tipa) bomo opravili analizo in

podali ustrezne ugotovitve,

DRUGI - načrt za izvedbo tehničnega dneva (ali delavnice) na temo spolnost na naši

šoli z možnostjo predstavitve tudi na drugih šolah.

2. SPOLNA VZGOJA IN SPOLNOST - TEORETIČNA IZHODIŠČA

2.1. Definicija spolne vzgoje

»Spolna vzgoja je stalni in organski del celotne vzgoje, ki se začenja tako kot splošna

vzgoja s prvim dnem bivanja in ne preneha do konca življenja. Spolna vzgoja je odvisna

od razvoja organizma ter od oblikovanja spolnega nagona in spolnosti nasploh.« [10]

Spolna vzgoja ni neki poseben del spolne vzgoje, temveč je trdno vezana s splošno

moralno vzgojo človeka, z oblikovanjem njegove osebnosti in z utrjevanjem fizičnega

in psihičnega zdravja. Privzgajanje zdrave spolnosti je važen dejavnik v skladnem

razvoju celovite osebnosti. Temeljni namen spolne vzgoje je pripravljanje otroka za

ljubezen. Človekova spolna narava ni le biološka danost, ampak tisto poudarjanje,

nagnjenje in ljubezen, ki sestavljajo celotno človekovo osebo. [10]

2.2. Definicija spolnosti

»Spolnost je naraven del življenja. Razumevanje spolnosti pomaga posamezniku pri

izboljšanju odnosov s partnerjem in družino. Na našo spolnost vplivajo naše otroštvo,

starši, prijatelji, splošna kondicija in zdravje ter naš način življenja. Čeprav je spolnost

lahko vir velikega zadovoljstva in izpolnitve, je lahko tudi vir negotovosti in skrbi.

Napačne informacije, neznanje in zadrega marsikdaj otežijo tisto, kar bi moralo biti

enako naraven del bivanja kot hranjenje in spanje.« [2]

4


2.3. Zgodovina spolnosti

Spolnost oblikujejo navade in ravnanje družbe, v kateri živimo, nanje pa vplivajo šege

prejšnjih narodov. Spolne omejitve so obstajale od nekdaj, njihova stopnja pa se je skozi

čas nenehno spreminjala.

Kako so se spolno vedli naši predniki v davni preteklosti?

»Čeprav je bilo njihovo življenje krajše in bolj trdo kot naše, ne smemo misliti, da so

bili manj zmožni ljubezni in nežnosti.

Najbrž niso vedeli, da je nosečnost neposredna posledica spolnega odnosa: seks je bil

verjetno prijetna medigra trdega vsakdanjika in dejanje za pridobitev potomstva. Do

spoznanja in povezanosti seksa in potomstva je najbrž prišlo v času, ko so se ljudje pred

približno deset tisoč leti naselili v prvih poljedelskih skupinah. Zavest o pomenu

spolnega odnosa je ljudem omogočila večji nadzor nad življenjem in zelo verjetno

spremenila merila za izbiro spolnega partnerja ter postavila temelje današnjemu načinu

dvorjenja in vzorcem obnašanja v razmerju. Verjetno je to obdobje prineslo tudi začetek

zatiranja žensk, ki se je v večini družb nadaljevalo in se nadaljuje še danes. Zapisi, ki jih

imamo o človeški zgodovini v zadnjih štirih ali petih tisočletjih, razkrivajo velika

nihanja v spolni strpnosti. V starodavnem Izraelu so bili prešuštvovanje,

homoseksualnost in samozadovoljevanje prepovedani in kaznivi. V antični Grčiji so,

vsaj v določenem obdobju, sprejemali moško in žensko homoseksualnost in jo celo

častili, spolna svoboda pa je zajemala tudi odprtost do prostitucije in skupinskega seksa.

Z zatonom Grčije je njeno spolno svobodo in eksperimentiranje prevzel Rim. Obe

kulturi sta doživljali nenadne preobrate, ko je država kaznovala spolno svobodo. V obeh

so bile ženske pogosto podrejene moškim, čeprav so se kljub takšni razdelitvi moči v

različnih obdobjih pojavljale ženske, ki so prevzele vplivne položaje.

Prihod krščanstva je, vsaj načelno, prinesel splošno obsodbo spolne svobode. Zahtevali

so privrženost monogamnim razmerjem, spolnost, namenjeno le razmnoževanju in

prepovedovali homoseksualnost. Vendar se ljudje za cerkvene nauke o spolnih

5


omejitvah pogosto niso zmenili. Kljub temu je spolnost v razmišljanju Zahoda postala

nekaj grešnega, kar se je ohranilo vse do 20. stoletja.

Če je šlo kaj narobe, npr. slaba letina, je bilo to mogoče pripisati spolnim ekscesom in

kaznovati krivce.

Takšno iskanje grešnih kozlov je bilo najizrazitejše med 15. in 17. stoletjem, ko so

ženske krivili, da v moških vzbujajo najnižjo slo - pohoto - in so nekatere zaradi

njihovih grehov sežgali kot čarovnice. Te navade so od 16. stoletja naprej postopoma

izumrle z znanstvenim napredkom, ki je razbil številne mite o spolnosti, ko je razkril,

kako deluje človeško telo. Toda ljudje so spolnost še vedno doživljali kot nekaj

grešnega.

V 16. stoletju se je začela vračati tudi svetopisemska zamisel o romantični ljubezni. Po

romantičnem prepričanju je za vsakega moškega le ena ženska; deviški ljubimci so se

prebijali skozi težave in nadloge, da bi našli pravo in za vedno ostali skupaj. Takšna

predstave je preživela do naših dni, zlasti v romantičnem leposlovju, čeprav je danes kaj

malo parov, ki bi ustrezali temu idealističnemu opisu.

Romantični idealisti še zdaleč niso vsesplošni. Puritanskim ameriškim priseljencem v

17. in 18. stoletju v Novi Angliji sta se zdela seks in pogovor o njem povsem naravna,

predzakonske spolne odnose pa so celo spodbujali kot preizkus, ki naj pokaže, ali sta

partnerja primerna drug za drugega. Zato je šla večina nevest pred oltar nosečih. Strpen

odnos do spolnosti je bilo mogoče najti tudi na evropski strani Atlantika.

Toda to ni trajalo dolgo. 19. stoletje je prineslo mnogo bolj ozkosrčen odnos. Spolnost

je veljala za pokvarjeno in odvratno, razen spolnosti za razmnoževanje, v kateri pa

seveda ni smelo biti mesta za užitek. Sramežljivost je zadevala tudi jezik, ki bi se lahko

nanašal na kaj spolnega ali telesne dele. Zlasti v ZDA so bile prepovedane celo besede,

ki bi utegnile namigovati na spolnost, ker so imeli njihovi deli spolni pomen.

Toda trdnjava spolne zatrtosti, ki so jo zgradili viktorijanci, se je polagoma začela

podirati. Sigmud Freud je napisal prvi deli o spolnosti. Dostop do kontracepcije in druge

družbene spremembe v tem stoletju so ženskam omogočile, da dosežejo več in si

prizadevajo za enakovredno vlogo z moškimi; ta boj traja še danes. Dodatno

6


liberalizacijo2 v odnosu do spolnosti sta prinesli legalizacija3 splava in

homoseksualnosti v večini zahodnih držav v zadnjih tridesetih letih.

Od 40-ih in 50-ih let tega stoletja, ko so spolnost pred poroko na splošno imeli za

nesprejemljivo in je veljalo, da spolnosti v mladostniških letih ni, homoseksualna

spolnost pa je bila nezakonita in so jo ocenjevali kot izprijenost.

Na koncu 20. stoletja živimo s sadovi spolne revolucije, ki naj bi seks napravila mnogo

naravnejši, sprejemljivejši in lažji za pogovor.« [10]

Danes imamo veliko komunikacijskih načinov, o katerih se našim prednikom ni niti

sanjalo. Seks, spolnost in spolna razmerja so povsem odkrit predmet poročil, opisov in

raziskovanja - v okviru meja, ki jih določajo zakoni posameznih držav (v knjigah,

časopisih, revijah, televizijskih programih, fotografijah, umetnosti, na filmu, videu,

računalniških zgoščenkah in na internetu).

»Medijski pogledi na spolnost imajo pogosto le eno razsežnost: razkrivajo telesno plat,

ne da bi se dotaknili vidikov čutnosti, čustev in razmerij v spolni ljubezni. Miti in lažna

pričakovanja, ki jih spodbujajo medijske podobe, lahko spodkopljejo samospoštovanje

in z vplivom na spolno življenje ljudi destabilizirajo4 razmerja. Ljudje bodo v pogovoru

o spolnosti s prijatelji nedvomno zavrti, če se jim bo zdelo, da so spolno nesposobni.

Toda vsakdo ima svoja zapletena spolna občutja in želje, ne moremo se prilagajati

nemogočim spolnim pravilom, ki jih ustvarjajo občila. Da bi lahko polno doživljali

svojo lastno spolnost in razmerja, moramo odkriti in razumeti svojo spolnost.« [10]

2.4. Učni načrti - teme kot možnost za pogovor o spolni vzgoji

6. RAZRED - NARAVOSLOVJE

DEJAVNOSTI VSEBINE POJMIPreučevanje zgradbe semen.Opazovanje in spremljanje kalitve.

Kaljenje in rast rastlin seme kalitev in rast

7. IN 8. RAZRED - DRŽAVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA TER ETIKA2 liberalizacija - odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju3 legalizacija - z zakonom dovoliti, priznati, kar prej ni bilo dovoljeno ali priznano, uzakoniti4 destabilizirati - porušiti, zrušiti.

7

Čas je za pogovor o spolnostiPREDLAGANE VSEBINE POJMIOtrok v različnih vrstah družine. Prehodno obdobje med otroštvom in odraslostjo - mladostništvo.Pomen družine za zadovoljevanje potreb po varnosti, ljubezni, pripadnosti, zagotavljanju zdravega telesnega in duševnega razvoja.

jedrna družina, razširjena družina, družina, zakonska zveza, razveza, sorodstvo, reorganizirana družina

družinski ciklus, starševstvo, tipi odnosov (osebne, intimne vezi)

Vzorniki v otroštvu in mladostništvu - postopna širitev izbire; skupni vzorniki, ki povezujejo ljudi v skupine s podobnim okusom in obnašanjem.

otroštvo, mladostništvo (adolescenca), vedenjsko posnemanje, odraščanje, povezovalna sila

9. RAZRED - BIOLOGIJA

DEJAVNOSTI VSEBINE POJMIOgled videokasete o delovanju hormonskih žlez.

HormoniHormonska obolenja

hormoni hormonalna obolenja

Razgovor na temo AIDS (okrogla miza).

Bolezni krvi, srca in ožilja AIDS

Opazovanje modela, slik, ogled diafilmov, filma ... o razmnoževanju.Opazovanje trajnega preparata spolnih celic z mikroskopom.

Ogled videokasete o oploditvi, o razvoju zarodka in plodu ter o porodu.

Spolovila

Spolne bolezni

Razmnoževanje človeka

moški spolni organi ženski spolni organi menstrualni cikel spolne bolezni higiena spolnih organov primarni in sekundarni

spolni znaki puberteta spolna združitev osemenitev, oploditev,

zarodek, plod zanositev, nosečnost porod načrtovanje družine

»Puberteta in adolescenca5 predstavljata v razvoju človeka pomembno fazo. V sklopu

adolescence, ki teče oziroma bi naj potekala paralelno6 s puberteto, se otrok psihološko,

emocionalno7, psihosocialno8 in interpersonalno9 seksualno razvija.« [2]

2.5. Učitelj in njegov odnos do spolnosti in do učenca

5 adolescenca - ped. doba človekovega razvoja med puberteto in zrelostjo, mladostna doba6 paralelen - enak, podoben čemu; vzporeden7 emocionalnost - čustvenost8 psihosocialen - duševen in družben v medsebojnem odnosu9 interpersonalen - medosebni

8


Pri pogovorih med učiteljem in učenci na temo spolnost ne smemo prezreti spodnjih

postavk.

Sporočila v sklopu spolne vzgoje morajo biti razumljiva, to pomeni enostavna,

pregledna, kratka in zanimiva.

Da bodo učiteljeva sporočila v zvezi s spolno vzgojo lahko razumljiva, mora imeti

učitelj do spolnosti jasna in trdna stališča.

Današnji otroci in mladina dobivajo relativno dosti informacij v zvezi s spolnostjo.

Naloga spolne vzgoje je, da jim te informacije poenostavi, naredi pregledne in jih

poveže v celoto.

Da bi učenec sprejel učiteljeva sporočila o spolnosti in do njih zavzel pozitivno stališče, mora biti tudi učiteljev odnos do tega sporočila (in spolnosti) pozitiven.

Učitelj ne sme »spodbujati« in ne sprejeti načina »partnerske« komunikacije, ki je v zvezi s spolnostjo.

učiteljevo

stališče do spolnosti

IN

učiteljev

odnos do učencev

Učitelj se ne sme postaviti v tak položaj, da bi veljal za »seksualnega strokovnjaka«.

Učitelj in učenec morata skupaj »raziskovati«. [2]

2.6. Medsebojno poslušanje

Pri komunikaciji v zvezi s spolno vzgojo med učiteljem in učencem je potrebno

predstaviti stališča medsebojnega poslušanja. Brajša v svojem članku navaja mnenje

Schulz von Thun-a, ki se mu zdi, da je »v igri« osem ušes.

9


Štiri ušesa pripadajo učencu in štiri učitelju, z vsakim spremlja nekaj pomembnega. To

je predstavil v spodnjih shemah:

učiteljeva osebnost

Kdo mi pošilja sporočilo?

učiteljevo sporočilo

Kako naj sporočilo razumem?

UČENEC

Kako mi pošilja sporočilo?

učiteljev odnosdo učenca

Kako naj na sporočilo reagiram?

vpliv sporočilana učenca

učenčeva osebnost

Kdo me posluša?

učenčeva sporočila

Kako me razume?

UČITELJ

Kako se pogovarja z menoj?

učenčev odnosdo učitelja

Kako reagira?

vpliv sporočilana učitelja

Kadar med učiteljem in učencem steče komunikacija o spolnosti, se morata oba

sogovornika srečati in slišati na vseh štirih nivojih, ki so enako pomembni. Ti nivoji so:

osebnostni,

nivo medosebnega odnosa,

nivo sporočanja in

nivo medsebojnega vplivanja.

Kvalitetna in konstruktivna komunikacija med učiteljem in učencem zahteva celovito in

intenzivno medsebojno poslušanje. Učitelj mora znati izkoristiti vsa svoja »štiri ušesa«,

ves čas pa sem mora zavedati, da ima tudi učenec »štiri ušesa«.

10


3. ANALIZA PROBLEMA

3.1. Opredelitev področja problema

V nalogi bomo podali osnovne podatke o pojmih spolnost in spolna vzgoja, predstavili

zastopanost teme spolnost v učnih načrtih za osnovno šolo in pomembnost pogovora o

spolnosti za razvoj otrok in mladostnikov.

Cilj raziskovalne naloge je s pomočjo analize anketnih vprašalnikov pridobiti mnenje

učencev o obravnavani tematiki in na podlagi tega izdelati načrt za našo šolo; kako in na

kakšen način bi se lahko naredilo več na področju preventive in ozaveščanja učencev in

učenk, pri katerem bi seveda sodelovali strokovnjaki, starši, učitelji in učenci. Cilj je

tudi pregledati obstoječo literaturo na temo spolnost in podati njen seznam v šolski in

ostalih knjižnicah.

Z izidi ankete bomo potrdili ali ovrgli naslednje zastavljene hipoteze:

1. Hipoteza

Učenci se želijo o spolnosti pogovarjati v šoli in izven nje.

2. Hipoteza

11


Učenci so mnenja, da bi se o spolnosti morali pričeti pogovarjati pri 13. oziroma 14.

letih.

3. Hipoteza

Učenci bi se o spolnosti najraje pogovarjali s prijateljem oziroma prijateljico ali

sošolcem oz. sošolko.

4. Hipoteza

V šoli bi se najraje pogovarjali o spolnosti na dnevu dejavnosti in bi bili pripravljeni

aktivno sodelovati pri organizaciji takšnega dneva.

5. Hipoteza

Učenci pridobivajo informacije povezane s spolnostjo od prijateljev, a poznajo tudi

literaturo na to tematiko.

3.2. Metodologija raziskave

Med metodami za zbiranje podatkov za analizo smo izbrali anketni vprašalnik. Da bi

anketiranje potekalo čim hitreje in da bi bila vprašanja anketirancem razumljiva, smo

pri oblikovanju vprašalnika skušali sestaviti vprašanja, ki bi zmanjšala možnost

napačnih odgovorov ali napačnega razumevanja.

Odločili smo se za vprašalnik zaprtega tipa. Tisti, ki vprašalnik izpolnjuje, izbere med

ponujenimi odgovori. Pri sestavljanju vprašalnika smo upoštevali dejstvo, da ne sme biti

predolg, saj ponavadi učenci in učenke niso pripravljeni žrtvovati dalj časa za ankete.

Preobsežen vprašalnik bi zahteval veliko časa in truda za izpolnjevanje, kar bi

anketirance odvrnilo od sodelovanja.

3.3. Zbiranje podatkov za raziskavo

Anketni vprašalnik smo sestavili na podlagi zastavljenih ciljev raziskovalne naloge. V

pomoč nam je bilo pridobljeno teoretično znanje o obravnavani problematiki.

Anketiranje smo izvedli decembra 2009 na Osnovni šoli Janka Glazerja Ruše. Anketa je

bila anonimna in se je izvajala pisno. Sestavljena je bila iz desetih vprašanj.

12


Pri delu nismo imeli problemov. Razdelili smo 184 anketnih vprašalnikov (58 v sedmih

razredih, 62 v osmih razredih in 64 v devetih razredih). Anketo smo izvajali tako, da

smo se udeležili razrednih ur, razdelili anketne vprašalnike in počakali, da so jih učenci

in učenke rešili. Naš vzorec je 184.

3.4. Analiza anketnih vprašalnikov

Anketo smo razdelili med učence in učenke tretjega triletja Osnovne šole Janka Glazerja

Ruše.

Prvo vprašanje se je nanašalo na spol anketirancev. Imeli smo ankete 80 fantov in 81

deklet tretjega triletja naše osnovne šole.

Rezultate ankete smo obdelali ločeno po razredih (7., 8. in 9.), ker je bil naš cilj

»določiti« čas, ki je primeren za pogovor o spolnosti. Tako je naš vzorec 55 učencev in

učenk 7. razredov, 58 učencev in učenk 8. razredov ter 48 učencev in učenk 9. razredov.

Rezultate smo predstavili enega poleg drugega. Najprej rezultate, ki smo jih pridobili z

analizo anket po razredih, na koncu smo vse troje med seboj primerjali.

Tvoja starost je.

Tabela 1 in graf 1:Starostna predstavitev

Pri kateri starosti, bi se po tvojem mnenju, bilo potrebno pričeti pogovarjati o

spolnosti?

Tabela 2 in graf 2:Primerna starost za pogovor o spolnosti po mnenju sedmošolcev

13

7. razred 8. razred 9. razred12 let 74,5 % 0 013 let 25,5 % 81 % 014 let 0 19 % 95,8 %15 let 0 0 4,2 %

Čas je za pogovor o spolnosti7. razred

7-10 let 9 %11-12 let 38 %13-14 let 23 %15-16 let 18 %17-18 let 5 %19 let in več 7 %

Po mnenju sedmošolcev je primeren čas za pogovor o spolnosti med 11. in 16. letom.

Te odgovore je izbralo okoli 80 odstotkov anketiranih. Za starostno dobo med 7. in 10.

letom ter več kot 17 let se je odločilo okoli 20 vseh odstotkov vprašanih.

Dokazali smo, da so učeni 7. razredov stari večinoma 12 let, največkrat izbrali kot

najprimernejšo starost obdobje med 11. in 12. letom, torej svojo starost.

Tabela 3 in graf 3:Primerna starost za pogovor o spolnosti po mnenju osmošolcev

8. razred7-10 let 5,4 %11-12 let 15,5 %13-14 let 62 %15-16 let 8,6 %17-18 let 5,2 %19 let in več 3,3 %

Po mnenju osmošolcev je primeren čas za pogovor o spolnosti med 11. in 14. letom. Te

odgovore je izbralo okoli 77 odstotkov anketiranih. Za starostno dobo med 7. in 10.

letom ter več kot 15 let se je odločilo nekaj več kot 20 vseh odstotkov vprašanih.

Dokazali smo, da so učeni 8. razredov, stari večinoma 13 let, največkrat izbrali kot


Tabela 4 in graf 4:Primerna starost za pogovor o spolnosti po mnenju devetošolcev

8. razred7-10 let 4,2 %

14

Čas je za pogovor o spolnosti11-12 let 41,6 %13-14 let 43,8 %15-16 let 4,2 %17-18 let 2,0 %19 let in več 4,2 %

Po mnenju devetošolcev je primeren čas za pogovor o spolnosti med 11. in 14. letom.

Te odgovore je izbralo nekaj več kot 85 odstotkov anketiranih. Za starostno dobo med

7. in 10. letom ter več kot 15. letom je odločilo nekaj manj kot 15 vseh odstotkov

vprašanih.

Dokazali smo, da so učeni 9. razredov, stari v večini 14 let, največkrat izbrali kot


Po mnenju vseh anketiranih učencev na naši šoli je najprimernejši čas za pogovore o

spolnosti med 11. in 14. letom. To lahko pripišemo dejstvu, da so naši anketirani prav te

starosti.

S kom bi se želel-a pogovarjati o spolnosti? (možnih je bilo več odgovorov)

Tabela 5 in graf 5:Primeren sogovornik za pogovor o spolnosti po mnenju sedmošolcev

7. razredZ mamo. 31 %Z očetom. 9 %S sestro ali bratom. 7 %S prijateljem oz. prijateljico ali s sošolcem oz. sošolko. 60 %Z učiteljem oz. učiteljico. 11 %S šolsko svetovalno službo. 0 %Z anonimnim sogovornikom (forumi, telefon za pomoč v stiski, ...). 7 %

15


Največ sedmošolcev, kar 60 odstotkov, bi se jih o spolnosti pogovarjalo s prijatelji in

sošolci. Temu sledijo pogovori z mamo, 31 odstotkov, z učiteljem ali učiteljico, 11

odstotkov, nato se zvrstijo oče, brat ali sestra in anonimni sogovornik (forumi, telefon

za pomoč v stiski ...). Nihče se ni odločil za pogovor s šolsko svetovalno službo.

Iz tega sklepamo, da so prijatelji, sošolci in starši najprimernejši sogovorniki za

tovrstne pogovore po mnenju učenk in učencev 7. razredov.

Tabela 6 in graf 6:Primeren sogovornik za pogovor o spolnosti po mnenju osmošolcev

8. razredZ mamo. 43 %Z očetom. 17,2 %S sestro ali bratom. 10,3 %S prijateljem oz. prijateljico ali s sošolcem oz. sošolko. 63,8 %Z učiteljem oz. učiteljico. 10,3 %S šolsko svetovalno službo. 3,4 %Z anonimnim sogovornikom (forumi, telefon za pomoč v stiski, ...). 6,9 %

Največ osmošolcev, več kot 60 odstotkov, bi se jih o spolnosti pogovarjalo s prijatelji in

sošolci. Temu sledijo pogovori z mamo, 43 odstotkov, z očetom, 17 odstotkov, nato se

zvrstijo učitelji, brat ali sestra in anonimni sogovornik (forumi, telefon za pomoč v

stiski ...). 3,4 odstotka vprašanih se je odločilo za pogovor s šolsko svetovalno službo.

Iz tega sklepamo, da so prijatelji, sošolci in starši najprimernejši sogovorniki za

tovrstne pogovore tudi po mnenju učenk in učencev 8. razredov.

Tabela 7 in graf 7:Primeren sogovornik za pogovor o spolnosti po mnenju devetošolcev

9. razredZ mamo. 18,7 %

16

Čas je za pogovor o spolnostiZ očetom. 20,1 %S sestro ali bratom. 16,6 %S prijateljem oz. prijateljico ali s sošolcem oz. sošolko. 83,3 %Z učiteljem oz. učiteljico. 6,2 %S šolsko svetovalno službo. 2 %Z anonimnim sogovornikom (forumi, telefon za pomoč v stiski, ...). 10,4 %

Večina devetošolcev, več kot 80 odstotkov, bi se jih o spolnosti pogovarjalo s prijatelji

in sošolci. Temu sledijo pogovori s posameznimi družinskimi člani, anonimnimi

sogovorniki (forumi, telefon za pomoč v stiski ...), učitelji in šolsko svetovalno službo.

Iz prikazanih rezultatov sklepamo, da so prijatelji, sošolci najprimernejši sogovorniki za

tovrstne pogovore po mnenju učenk in učencev tretjega triletja.

Če bi se o spolnosti pogovarjali v šoli, bi to počeli pri?

Tabela 8 in graf 8: Način za pogovor o spolnosti v šoli po mnenju sedmošolcev

7. razredPri pouku državljanske in domovinske vzgoje ter etike. 34 %Pri pouku biologije. 29 %Pri pouku izbirnega predmeta. 12 %Pri razredni uri. 23 %Pri interesni dejavnosti. 7 %Na šolskem dnevu dejavnosti. 12 %Na mladinskih delavnicah. 7 %Na predavanjih različnih strokovnjakov. 14 %

17


Največ sedmošolcev, 34 odstotkov, bi se jih o spolnosti pogovarjalo pri pouku

državljanske in domovinske vzgoje ter etike in 29 odstotkov pri pouku biologije. Temu

sledijo pogovori pri razredni uri. Učenci bi želeli poslušati predavanja različnih

strokovnjakov, 14 odstotkov, imeti šolski dan dejavnosti, 12 odstotkov. Pri izbirnem

predmetu, interesni dejavnosti in na mladinskih delavnicah bi se o spolnosti želelo

pogovarjati med me 7 in 12 odstotkov vprašanih sedmošolcev.

Iz tega je razvidno, da je za pogovor o spolnosti, po mnenju učenk in učencev 7.

razredov, najprimernejši pouk etike in biologije, torej pogovor pri pouku.

Tabela 9 in graf 9: Način za pogovor o spolnosti v šoli po mnenju osmošolcev

8. razredPri pouku državljanske in domovinske vzgoje ter etike. 86,2 %Pri pouku biologije. 31 %Pri pouku izbirnega predmeta. 5,2 %Pri razredni uri. 22,4 %Pri interesni dejavnosti. 3,4 %Na šolskem dnevu dejavnosti. 1,7 %Na mladinskih delavnicah. 3,4 %Na predavanjih različnih strokovnjakov. 17,2 %

18


Večina osmošolcev, 86,2 odstotka, bi se jih o spolnosti pogovarjalo pri pouku

državljanske in domovinske vzgoje ter etike in 31 odstotkov pri pouku biologije. Temu

sledijo pogovori pri razredni uri in predavanja različnih strokovnjakov. Šolski dan

dejavnosti si želi imeti 1,7 odstotka, izbirni predmet 5,2 odstotka, interesno dejavnost in

mladinske delavnice 3,4 odstotka.

Iz tega je razvidno, da je za pogovor o spolnosti, po mnenju učenk in učencev 8.

razredov, najprimernejši pouk etike in biologije, torej pogovor pri pouku.

Tabela 10 in graf 10: Način za pogovor o spolnosti v šoli po mnenju devetošolcev

9. razredPri pouku državljanske in domovinske vzgoje ter etike. 35,4 %Pri pouku biologije. 39,6 %Pri pouku izbirnega predmeta. 8,3 %Pri razredni uri. 41,6 %Pri interesni dejavnosti. 6,2 %Na šolskem dnevu dejavnosti. 8,3 %Na mladinskih delavnicah. 12,5 %Na predavanjih različnih strokovnjakov. 10,4 %

19


Večina devetošolcev, 39,6 odstotka, bi se jih o spolnosti pogovarjalo pri pouku biologije

in 35,4 odstotka pri pouku državljanske in domovinske vzgoje ter etike. Temu sledijo

pogovori pri razredni uri, 41,6 odstotka.

Mladinskih delavnic bi se udeležilo 12,5 odstotka, predavanj različnih strokovnjakov pa

10,4 odstotka. Šolski dan dejavnosti in izbirni predmet sta zanimiva za 8,3 odstotka,

interesna dejavnost za 6,2 odstotka vprašanih.

Iz tega je razvidno, da je za pogovor o spolnosti, po mnenju učenk in učencev zadnjega

triletja osnovne šole, najprimernejši pouk biologije in etike, torej pogovor pri pouku.

Poznaš literaturo in vire (knjige, mladinske revije, forume,...) na temo spolnost?

Tabela 11 in graf 11: Poznavanje literature in virov na temo spolnost

Analiza kaže, da odstotek poznavanja literature in virov vezane na temo spolnost pada z

leti, najbolj jo poznajo učenci 7. in najmanj učenci 9. razredov. Tak rezultat smo dobili

že v analizi prejšnjega vprašanja.

20

7. razred 8. razred 9. razredDA 85,5 % 65,5 % 60,4 %NE 14,5 % 34,5 % 39,6 %


Kajti okoli 17 odstotkov učencev 7. razredov pridobiva informacije iz knjig. Medtem ko

je ta odstotek pri učencih 9. razredov veliko manjši, le 6.2.

V današnjem času je na voljo veliko virov informacij. Kako si ti pridobivaš informacije

povezane s spolnostjo? (možnih je bilo več odgovorov)

Tabela 12 in graf 12:Način pridobivanja informacij za sedmošolce

7. razredS pogovarjanjem s starši. 16 %Preko prijateljev, bratov ali sester. 36 %V šoli. 20 %S pomočjo spleta (interneta). 31 %Iz medijev. 5 %V mladinskih revijah. 34 %Iz knjig. 18 %Na različnih predavanjih in delavnicah izven šole. 2 %

36 odstotkov sedmošolcev pridobiva informacije preko prijateljev, bratov ali sester.

Takim vrstam pogovorov sledi iskanje informacij v mladinskih revijah, 34 odstotkov, in

preko spleta, 31 odstotkov. Pot do informacij poišče 20 odstotkov vprašanih v šol1, 18

odstotkov v knjigah in 16 odstotkov v pogovoru s starši. Le 5 odstotkov jih informacije

najde v medijih in 2 odstotka na različnih predavanjih in delavnicah izven šole.

Iz tega sklepamo, da si učenci 7. razredov informacije o spolnosti najdejo v pogovoru z

vrstniki ali družinskimi člani. Veliko vlogo pa imajo tudi mladinske revije, splet in šola.

21


Tabela 13 in graf 13: Način pridobivanja informacij za osmošolce

8. razredS pogovarjanjem s starši. 38 %Preko prijateljev, bratov ali sester. 48,2 %V šoli. 32,7 %S pomočjo spleta (interneta). 38 %Iz medijev. 17,2 %V mladinskih revijah. 38 %Iz knjig. 5,2 %Na različnih predavanjih in delavnicah izven šole. 5,2 %

Skoraj polovica osmošolcev pridobiva informacije preko prijateljev, bratov ali sester.

Tem vrstam pogovorov sledi iskanje informacij preko spleta, v mladinskih revijah in

pogovori s starši, 38 odstotkov. Pot do informacij poišče 32,7 odstotkov vprašanih v

šoli. 17,2 odstotka poišče informacije v medijih. Knjige in različna predavanja in

delavnice izven šole so vir informacij za 5,2 odstotka vprašanih osmošolcev.

Iz tega sklepamo, da si tudi učenci 8. razredov informacije o spolnosti najdejo v

pogovoru z vrstniki ali družinskimi člani. Veliko vlogo pa imajo tudi mladinske revije,

splet in šola.

Tabela 14 in graf 14: Način pridobivanja informacij za devetošolce

9. razredS pogovarjanjem s starši. 18,7 %Preko prijateljev, bratov ali sester. 39,6 %V šoli. 18,7 %S pomočjo spleta (interneta). 14,5 %Iz medijev. 14,5 %V mladinskih revijah. 14,5 %Iz knjig. 6,2 %

22

Čas je za pogovor o spolnostiNa različnih predavanjih in delavnicah izven šole. 35,4 %

39,6 odstotkov devetošolcev pridobiva informacije preko prijateljev, bratov ali sester.

Takim vrstam pogovorov sledi sodelovanje na različnih predavanjih in delavnicah izven

šole, 35,4 odstotka. Za iskanje informacij v mladinskih revijah, preko spleta in v

medijih se je izreklo 14,5 odstotka vprašanih. Šola in pogovor s starši je pomemben za,

18,7 odstotka devetošolcev. Medtem ko so knjige pomembne le za 6,2 odstotka.

Iz tega sklepamo, da si učenci 9. razredov informacije o spolnosti najdejo v pogovoru z

vrstniki ali družinskimi člani. Veliko vlogo imajo tudi različna predavanja in delavnice

izven šole.

Pri primerjavi celotnega tretjega triletja smo ugotovili, da so si odgovori učencev 7. in

8. razredov podobni; vsem so največji vir informacij prijatelji, bratje in sestre ter

mladinske revije. Pri učencih 9. razredov so prijatelji, bratje in sestre tudi

najpomembnejši, a poviša se število učencev, ki si želijo obiskati predavanja in

delavnice izven šole na temo spolnost.

23


Na šoli bi bil organiziran dan dejavnosti ali projekt na temo »SPOLNOST«. Na kakšen

način bi bil-a pripravljen-a sodelovati?

Tabela 15 in graf 15: Način sodelovanje pri organizaciji šolskega dneva dejavnosti

sedmošolcev

7. razredSodeloval-a bi pri organizaciji dneva dejavnosti. 34 %Pri načrtovanju točne tematike. 7 %S sodelovanjem pri okrogli mizi. 25,5 %Z vodenjem delavnice. 5 %Z vodenjem predavanja. 18 %S pisanjem prispevkov za objavo v šolskem časopisu. 23 %Pri dokumentiranju gradiv. 9 %Pri predstavitvah za druge šole in organizacije. 7 %

Največ učencev 7. razredov, 34 odstotkov, bi jih na šolskem dnevu dejavnosti na temo

»SPOLNOST« želelo sodelovati pri sami organizaciji dneva. Temu sledijo sodelovanje

pri okrogli mizi, pisanje prispevkov za objavo v šolskem časopisu in vodenje

predavanja. Najmanj zanimanja so učenci pokazali za dokumentiranje gradiv,

načrtovanje točne tematike, predstavitve za druge šole in organizacije ter za vodenje

delavnic.

Razveseljivo je, da bi bili učenci v velikem številu pripravljeni sodelovati pri

organizaciji dneva dejavnosti.

24



osmošolcev

8. razredSodeloval-a bi pri organizaciji dneva dejavnosti. 55 %Pri načrtovanju točne tematike. 3,5 %S sodelovanjem pri okrogli mizi. 32,7 %Z vodenjem delavnice. 5,2 %Z vodenjem predavanja. 1,7 %S pisanjem prispevkov za objavo v šolskem časopisu. 6,9 %Pri dokumentiranju gradiv. 12 %Pri predstavitvah za druge šole in organizacije. 6,9 %

Več kot polovica učencev 8. razredov bi na šolskem dnevu dejavnosti na temo

»SPOLNOST« želela sodelovati pri sami organizaciji dneva. Temu z visokim

odstotkom, 32,7, sledi sodelovanje pri okrogli mizi. Učenci so pokazali interes tudi za

dokumentiranje gradiv. Najmanj zanimanja so učenci pokazali za pisanje prispevkov za

objavo v šolskem časopisu dokumentiranje gradiv, predstavitve za druge šole in

organizacije, vodenje delavnice, načrtovanje točne tematike in za vodenje predavanja.


organizaciji dneva dejavnosti.

25



devetošolcev

9. razredSodeloval-a bi pri organizaciji dneva dejavnosti. 37,5 %Pri načrtovanju točne tematike. 14,5 %S sodelovanjem pri okrogli mizi. 33,3 %Z vodenjem delavnice. 6,2 %Z vodenjem predavanja. 12,5 %S pisanjem prispevkov za objavo v šolskem časopisu. 16,6 %Pri dokumentiranju gradiv. 10,4 %Pri predstavitvah za druge šole in organizacije. 8,3 %

Največ učencev 9. razredov, 37,5 odstotka, bi jih na šolskem dnevu dejavnosti na temo

»SPOLNOST« želelo sodelovati pri sami organizaciji dneva. Temu tesno sledi

sodelovanje pri okrogli mizi. Naslednja mesta so si razdelili pisanje prispevkov za

objavo v šolskem časopisu, načrtovanje točne tematike, vodenje predavanja in

dokumentiranje gradiv. Najmanj zanimanja so učenci pokazali za predstavitve za druge

šole in organizacije ter za vodenje delavnic.


organizaciji dneva dejavnosti in da bili pripravljeni prevzeti veliko različnih nalog.

26


Skupna analiza je pokazala, da bi večina učencev tretjega triletja želela sodelovati pri

organizaciji dneva dejavnosti in okrogli mizi na temo »SPOLNOST«. Pripravljeni bi

bili prevzeti veliko nalog in to je potrebno sporočiti šolski svetovalni službi in vodstvu

šole.

Bi se o spolnosti sploh želel-a pogovarjati v šoli?

Tabela 18 in graf 18: Pogovor o spolnosti v šoli

Število učencev, ki bi se v šoli želeli pogovarjati o spolnosti narašča s starostjo.


Od vseh anketiranih učencev bi se jih o spolnosti v šoli rado pogovarjalo 74,5 odstotka,

torej tri četrtine vseh učencev tretjega triletja.

Bi se o spolnosti sploh želel-a pogovarjati izven šole?

Tabela 20 in graf 20: Pogovor o spolnosti izven šole

27

7. razred 8. razred 9. razredDA 67,3 % 74,1 % 83,3 %NE 32,7 % 25,9 % 16,7 %

vsiDA 74,5 %NE 25,5 %


Število učencev, ki bi se o spolnosti želeli pogovarjati izven šole je najvišje v 8.

razredu.

Zanimivo je dejstvo, da je analiza anketnih vprašalnikov pokazala, da bi se večji

odstotek učencev o spolnosti želel pogovarjati izven šole, je pa odstotek učencev, ki bi v

šoli želeli aktivno sodelovati pri organizaciji dneva dejavnosti na to temo tudi visok.

Tabela 21 in graf 21: Pogovor o spolnosti izven šole (vsi anketirani)

Od vseh anketiranih učencev bi se jih o spolnosti izven šole rado pogovarjalo 88,8

odstotka.

3.5. Potrditev in zavrnitev hipotez

Po pregledu odgovorov na vsa zastavljena vprašanja lahko potrdimo ali zavrnemo

hipoteze, ki smo si jih zastavili na začetku. Z raziskavo smo preverili naslednje

hipoteze:

1. Hipoteza

Učenci se želijo o spolnosti pogovarjati v šoli in izven nje.

To hipotezo lahko potrdimo.

Za potrditev hipoteze se je moralo pritrdilno odločiti 70 odstotkov vprašanih.

28

7. razred 8. razred 9. razredDA 80 % 96,5 % 89,6 %NE 20 % 3,5 % 10,4 %

vsiDA 88,8 %NE 11,2 %


2. Hipoteza

Učenci so mnenja, da bi se o spolnosti morali pričeti pogovarjati pri 13. oziroma 14.

letih.

To hipotezo ne moremo ne potrditi ne zavrniti.

Ker je odstotek vprašanih, ki so se odločili za starost 13 in 14 let kot tisto primerno

starost za pogovor o spolnosti, visok, hipoteze ne moremo ne potrditi ne zavrniti.

3. Hipoteza

Učenci bi se o spolnosti najraje pogovarjali s prijateljem oziroma prijateljico ali

sošolcem oz. sošolko.


Za pogovor s prijateljem oz. prijateljico ali sošolcem oz. sošolko se je odločilo skoraj 70

odstotkov vprašanih.

4. Hipoteza

V šoli bi se najraje pogovarjali o spolnosti na dnevu dejavnosti in bi bili pripravljeni

aktivno sodelovati pri organizaciji takšnega dneva.

To hipotezo ne moremo niti zavrniti niti potrditi.

Učenci so se v zelo majhnem številu odločali za pridobivanje informacij na šolskem

dnevu dejavnosti. Če bi šola tak dan organizirala bi bili v velikem številu pripravljeni

sodelovati pri organizaciji različnih dejavnosti.

5. Hipoteza

Učenci pridobivajo informacije povezane s spolnostjo od prijateljev, a poznajo tudi

literaturo na to tematiko.


Učenci so v velikem številu potrdili, da informacije povezne s spolnostjo pridobivajo od

prijateljev in da poznajo literaturo vezano na to tematiko.

29


4. INTERVJUJI Z UČITELJI POSAMEZNIH PREDMETOV IN

KNJIŽNIČARKO

Na šoli smo za mnenje na temo »Čas je za pogovor o spolnosti« povprašali učitelja

biologije, učiteljico državljanske in domovinske vzgoje in knjižničarko.

Pogovor s knjižničarko.

Kakšna je izposoja knjig povezanih s spolnostjo na naši šoli?

»Moram reči, da žal slaba. Imamo veliko knjig tako za otroke kot za mladostnike, ki

obravnavajo to problematiko. Zato me preseneča dejstvo, da anketirani učenci poznajo

literaturo in vire o spolnosti. Po mojem mnenju so to predvsem forumi, ki jih najdejo na

svetovnem spletu.«

Učenci in učenke, katerih razredov najpogosteje obiščejo knjižnico in brskajo med

tovrstnimi knjigami?

»To so učenci 8. razredov.«

Domnevamo, da je interes tistih, ki pridejo v knjižnico po literaturo in vire, velik?

Kakšna pa je izposoja?

»Prav imate; interes je zelo velik. Včasih to opazim šele, ko učenci knjižnico zapustijo.

Kajti v veliki večini jih je še vedno sram govoriti o spolnosti. In velikokrat se zelo

trudijo, da ne bi opazili, ne jaz ne kdo drug, katero knjigo so listali. Listali, kajti

izposodijo si jih ne velikokrat. Še nekaj vam bom zaupala, opazila sem tudi, da so si

30


učenci iz knjige ali revije iztrgali listek in ga shranili. Zato sem mnenja, da je med

učenci spolnost še vedno tabu10 tema.«

Kaj bi storili vi, da bi se to na šoli spremenilo oziroma, da bi bili učenci bolj

informirani?

»Jaz predlagam različne delavnice in okrogle mize. Vsekakor pa je pogovor tisto glavno

in najpomembnejše.«

Pogovor z učiteljem biologije.

Najprej smo se z učiteljem pogovarjali o količini tematike povezne s polnostjo v učnem

načrtu za pouk biologije v osnovni šoli. Rezultati so predstavljeni v teoretičnem delu

naloge.

Kako učenci pri pouku biologije reagirajo, ko pridete na obravnavo teme spolnost?

»Saj veš kaki so pubeci. Samo se smejijo; to je dejstvo, ki kaže le, da jim je nerodno. In

morda je ta smeh pokazatelj, da je spolnost tabu tema pri obravnavi med poukom.«

Kako vi pri pouku biologije obravnavate temo spolnost?

»V 9. razredu se začnemo pogovarjati o spolnosti, ampak gre le za spoznavanje pojmov

(spolovila, nosečnost, kontracepcija). Tega ne obravnavamo celostno, ampak se lotimo

le kot vmesno poglavje. Žal je na voljo tudi premalo ur, ki bi bile namenjene natančnejši

obdelavi.«

Pogovor z učiteljico državljanske in domovinske vzgoje.

Najprej smo se z učiteljico pogovarjali o količini tematike povezne s polnostjo v učnem

načrtu za pouk državljanske in domovinske vzgoje v osnovni šoli. Rezultati so

predstavljeni v teoretičnem delu naloge.

Koliko časa je po učnem načrtu namenjeno spolni vzgoji in koliko časa ji namenite vi?

»Z eno besedo premalo. V sedmem in osmem razredu je to ena ura, ki jo izvedem kot

okroglo mizo ali delavnico na teme, ki jih predlagajo učenci.«

So po vašem mnenju učenci premalo ozaveščeni o spolnosti?

»Vsekakor. V pogovorih, ki jih imam z učenci kot razredničarka, izvem veliko.

Nekoliko razrednih ur zato posvetim tudi spolnosti in takrat vključim učence ter jim

prepustim izvedbo ur.«

10 tabu - skrivana, prikrivana stvar, SSKJ.

31


Kaj bi vi kot učiteljica državljanske in domovinske vzgoje naredili za boljšo

informiranost učencev?

»Pogovor, pogovor, pogovor. To je tisto, kar jim manjka. Morda še izmenjavanje mnenj

na okroglih mizah. Vsekakor pa dejavnosti, pri katerih bodo učenci dejavni. Dejavni pri

organizaciji, izvedbi in evalvaciji11.«

Pogovori z učiteljema in knjižničarko so potrdili tudi rezultate, ki smo jih dobili v naši

raziskavi.

5. PREDLOGI ZA ŠOLSKI DAN DEJAVNOSTI

Po analizi anketnih vprašalnikov smo ponovno pregledali rezultate povezane z izvedbo

šolskega dneva dejavnosti na temo spolnost, kajti na šoli bo v mesecu maju organiziran

tak dan. Pridobljene rezultate smo predstavili vodstvu šole in organizatorjem dneva

dejavnosti; ponudili smo svojo pomoč in izsledke raziskave.

Naši predlogi:

organizacija in načrtovanje dneva prepuščena učencem 9. razredov pod

mentorstvom učiteljev,

predavanja zunanjih sodelavcev (ginekologi, srednješolci, terapevti, mentorji

mladinskih svetovalnic),

debatni klub (učenci preberejo knjige povezane s spolnostjo in nato o prebranem

debatirajo),

okrogla miza (vodijo jo učenci),

skupinsko delo (v skupinah se obravnavajo različne teme),

pogovori s starejšimi mladostniki »brez cenzure12«,

ob koncu dneva posebna skupina oblikuje dnevni časopis z objavljenimi daljši

članki o dogajanju na šoli in fotografijami,11 evalvacija - ocenitev, ovrednotenje12 cenzura - uradno pregledovanje javnosti namenjenih del, SSKJ.

32


med samim dnevom nastane zloženka s krajšimi izseki poteka posameznih delavnic

in napotki za učence,

po končanem dnevu organizacijska skupina pripravi načrt za predstavitev na drugih

šolah.

6. PREDLOGI ZA OBRAVNAVO PRI POUKU ZA POSAMEZNE

PREDMETE

Rezultati naše ankete so pokazali, da bi se učenci tretjega triletja Osnovne šole Janka

Glazerja Ruše o spolnosti najraje pogovarjali pri pouku biologije ter državljanske

vzgoje in etike. Tudi to mnenje smo posredovali vodstvu šole in učiteljem teh

predmetov.

Naši predlogi.

BIOLOGIJA - teme, ki so predlagane v učnem načrtu so dobre, želimo si le več ur,

pri katerih jih bomo natančneje obravnavali.

DRŽAVLJANSKA IN DOMOVINSKA VZGOJA TER ETIKA - v sedmem razredu

so teme primerne, v osmem bi jih lahko bilo več, v devetem razredu pa državljanske

in domovinske vzgoje ter etike sploh nimamo. Želimo si več ur in izbirno tematiko,

ki bi jo lahko soustvarjali učenci.

SPOLNA VZGOJA - izbirni predmet bi bil namenjen učencem devetega razreda.

Teme bi bile točno določene in izbirne (sodelovanje učitelja in učencev). Kot

dejavnosti pri pouku naj bi se uporabljale debate, okrogle mize in sodelovanje z

zunanjimi sodelavci: K sodelovanju bi povabili tudi starejše mladostnike, ki bi nam

svetovali in z nami delili izkušnje. Vendar vidimo pri uvedbi izbirnega predmeta

tudi dva problema. Prvi je ocenjevanje in drugi udeležba. Za rešitev prvega žal

nismo dovolj strokovno podkovani in jo prepuščamo strokovnjakom na Ministrstvu

za šolstvo. Drugega bi rešili tako, da bi spolnost iz tabu teme spremenili v temo, o

kateri radi govorimo in nam pri tem ni prav nič neprijetno in nerodno. Torej, več

bomo govorili, lažje bo tekla beseda.

33


7. SKLEP

Rezultati raziskav prikazani v Zborniku 19. otroškega parlamenta so nas vzpodbudili, da

je potrebno odkrito spregovoriti o spolnosti že v osnovni šoli. Potrebno je iskati in

razvijati vrednote učencev in učenk in se hkrati postavljati po robu njihovemu

negativnemu ali zmotnemu mnenju o spolnosti.

Cilj raziskovalne naloge s pomočjo analize anketnih vprašalnikov pridobiti mnenje

učencev o spolnosti in na podlagi tega izdelati načrt za našo šolo, smo dosegli. Rezultati

ankete med učenci 7., 8. in 9. razredov so pokazali, da je že skrajni čas za pogovor o

spolnosti; kajti po mnenju vseh anketiranih učencev je najprimernejši čas za tovrstne

pogovore med 11. in 14. letom.

Učenci zadnjega triletja naše šole se želijo pogovarjati o spolnosti v šoli in izven nje.

Izven šole jim za pogovor služijo prijatelji in sošolci. V šoli pa je najprimernejši pouk

biologije in državljanske in domovinske vzgoje ter etike.

Pridobljene rezultate smo predstavili vodstvu šole in organizatorjem dneva dejavnosti;

ponudili smo svojo pomoč in izsledke raziskave.

34


Naši predlogi za dan dejavnosti so: organizacija in načrtovanje dneva prepuščena

učencem 9. razredov pod mentorstvom učiteljev, predavanja zunanjih sodelavcev,

debatni klub, okrogla miza, skupinsko delo, pogovori s starejšimi mladostniki »brez

cenzure«, ob koncu dneva posebna skupina oblikuje dnevni časopis z objavljenimi

daljšimi članki o dogajanju na šoli in fotografijami, med samim dnevom nastane

zloženka s krajšimi izseki poteka posameznih delavnic in napotki za učence, po

končanem dnevu organizacijska skupina pripravi načrt za predstavitev na drugih šolah.

Naši predlogi za obravnavo pri pouku so predvsem več ur in odkrito obravnavanje

tematike.

Naj zaključimo z mislijo francoskega psihoanalitika Lancan-a: »Ogromno je tega, toda

saj vemo, za kaj gre. Čemu bi bilo treba še kaj reči?« To misel nam je uspelo ovreči in s

svojo nalogo smo dokazali, da je potrebno veliko pogovora v sredini, ki posamezniku

nudi zavetje in razumevanje. V sredini, ki nas ne obsoja. V sredini, ki je odprta in

pripravljena poslušati in udejanjiti.

Mislimo, da je treba še veliko reči, ker mnogokrat v svojih dejanjih še ne vemo, za kaj

gre in ne premislimo dovolj dobro, kaj pravzaprav naše reakcije pomenijo.

8. LITERATURA IN VIRI

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

19. otroški parlament, Ljubezen in spolnost, Zveza prijateljev mladine Slovenije,

Ljubljana, september 2008.

Brajša, P., Spolnost, djete, škola, Školske novine, Zagreb, 1991, strani: 99-157.

Hafner D. W., Od plenic do zmenkov: vzgoja otrok in razvijanje zdravega odnosa,

Učila, Tržič, 2000.

Hüsch T., Skrivnosti odraščanja za fante, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Naik A., Seks: vse, kar te je vedno zanimalo, a ti je bilo težko vprašati, Educy,

Ljubljana, 2002.

Stone H., Pogovori o spolnosti in zakonu, Naša žena, Ljubljana 1969.

Schuster G., Skrivnosti odraščanja za dekleta, Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.

Slovar slovenskega knjižnega jezika, DZS, Ljubljana 1998.

Tekavčič B., Mladostnik in spolnost, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1966.

Walker, R., Spolnost in medčloveški odnosi, DZS, Ljubljana, 1997.

35


9. SEZNAM TABEL IN GRAFOV

Tabela 1 in graf 1: Starostna predstavitev

Tabela 2 in graf 2: Primerna starost za pogovor o spolnosti po mnenju

sedmošolcev


osmošolcev


devetošolcev

Tabela 5 in graf 5: Primeren sogovornik za pogovor o spolnosti po mnenju

sedmošolcev


osmošolcev


devetošolcev

Tabela 8 in graf 8: Način za pogovor o spolnosti v šoli po mnenju sedmošolcev

Tabela 9 in graf 9: Način za pogovor o spolnosti v šoli po mnenju osmošolcev

Tabela 10 in graf 10: Način za pogovor o spolnosti v šoli po mnenju devetošolcev

Tabela 11 in graf 11: Poznavanje literature na temo spolnost

Tabela 12 in graf 12: Način pridobivanja informacij za sedmošolce

Tabela 13 in graf 13: Način pridobivanja informacij za osmošolce

Tabela 14 in graf 14: Način pridobivanja informacij za devetošolce


sedmošolcev


osmošolcev


devetošolcev


Tabela 20 in graf 20: Pogovor o spolnosti izven šole

Tabela 21 in graf 21: Pogovor o spolnosti izven šole (vsi anketirani)

36


10. PRILOGE

ANKETA

37

Čas za pogovor o spolnoti

Documents