bz201510 pps slo
TRANSCRIPT
Beseda življenja Oktober Oktober 2015 2015
RazlagaP. Fabio Ciardi OMI
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji
učenci, če boste imeli ljubezen med
seboj.« (Jn 13, 35).
Privlačen spis iz prvih stoletij krščanstva, Pismo Diognetu, poroča:
To je razlikovalno znamenje, značilnost kristjanov. Ali vsaj bi moralo biti, kajti tako si je Jezus zamislil
svojo skupnost.
»Kristjanov ne ločujejo od drugih ljudi ne zemlja, ne jezik, ne običaji. Ne prebivajo v svojih mestih, ne govore
drugačnega narečja in ne žive posebnega življenja.«
So običajni ljudje kakor vsi drugi. Vendar imajo skrivnost, zaradi katere imajo močan vpliv v družbi in so njena duša. (Prim. Pismo Diognetu, 5-6).
To skrivnost je Jezus izročil svojim učencem malo pred smrtjo.
Kakor stari izraelski modreci, kakor oče sinu, nam je tudi on, Učitelj modrosti, kot dediščino zapustil
umetnost, kako naj živimo, in to dobro.
Tega se je naučil prav od Očeta: »... razodel sem vam vse, kar sem slišal od svojega Očeta,« (prim. Jn 15, 15),
in to je bil sad njegovega izkustva v odnosu z njim.
To izkustvo je v tem, da ljubimo drug drugega. To je Jezusova zadnja volja, njegova oporoka,
nebeško življenje, ki ga je prinesel na zemljo in ga deli z nami, da bi postalo tudi naše življenje.
Jezus hoče, da bi bila to istovetnost njegovih učencev: da so njegovi učenci, jih bodo prepoznavali po medsebojni
ljubezni.
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«
Ali Jezusove učence res prepoznavajo po njihovi medsebojni ljubezni?
»Zgodovina Cerkve je zgodovina svetosti,« je zapisal Janez Pavel II.
Vendar »je v njej nemalo stvari, ki so proti-pričevanje v odnosu do krščanstva«. (Janez Pavel II.,
Skrivnost učlovečenja, 11).
Kristjani so se v Jezusovem imenu dolga stoletja bojevali v neskončnih vojnah in so še vedno razdeljeni med seboj.
Nekateri ljudje tudi danes povezujejo kristjane s križarskimi vojnami, z inkvizicijskimi sodišči ali jih imajo
za skrajneže, ki branijo zastarelo moralo in se upirajo napredku znanosti.
Pri prvih kristjanih v porajajoči se skupnosti v Jeruzalemu ni bilo tako. Ljudi je navduševala
skupnost dobrin, ki so jo uresničevali, edinost, ki je vladala v tej skupnosti, ter »veselje in
preprosto srce«, ki sta bili zanjo značilni. (prim. Apd 2,46).
»Ljudstvo jih je zelo cenilo,« tudi beremo v Apostolskih delih, tako da je »vse bolj raslo
število mož in žena, ki so verovali v Gospoda«. (Apd 5,13-14).
Pričevanje življenja te skupnosti je imelo veliko privlačno moč.
Zakaj nas tudi danes ne prepoznavajo kot ljudi, ki se od drugih ločijo po ljubezni? Kaj smo naredili iz
Jezusove zapovedi?
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«
Mesec oktober je v katoliškem svetu po starem običaju posvečen “misijonom”, razmišljanju o Jezusovem naročilu, naj gremo po vsem svetu
oznanjat evangelij, molitvi in podpori vsem tistim, ki so v prvih vrstah.
Ta beseda življenja lahko vsakemu pomaga, da se zave temeljne razsežnosti vsake oblike krščanskega oznajevanja. To ni vsiljevanje vere, ni spreobračanje,
ni sebična pomoč ubogim, da bi se spreobrnili.
Niti ni najprej zahtevna obramba moralnih vrednot ali trdno stališče ob krivicah in vojnah, čeprav so vse to dolžnosti, ki se jim kristjan ne
more izmikati.
Niti ni najprej zahtevna obramba moralnih vrednot ali trdno stališče ob krivicah in vojnah, čeprav so vse to dolžnosti, ki se jim kristjan ne more izmikati.
Krščansko oznanjevanje je predvsem pričevanje življenja, ki ga mora drugim ponuditi vsak Jezusov
učenec osebno: »Sodobni človek raje posluša pričevalce kot učitelje.« (Pavel VI., O oznanjevanju
evangelija, 41.)
Sodnik Livatino (italian),
ki ga je ubila mafija
Tudi tistega, ki je Cerkvi sovražen, pogosto prevzame zgled ljudi, ki svoje življenje posvečajo
bolnim, revnim in so pripravljeni zapustiti domovino ter oditi v oddaljene kraje pomagat in
biti blizu zadnjim.
Jezus pa zahteva predvsem pričevanje celotne skupnosti, ki kaže evangeljsko resnico. Skupnost
mora pokazati, da more življenje, ki ga je prinesel, resnično roditi novo družbo, v kateri živijo v
pristnem bratstvu, si pomagajo, drug drugemu služijo in so skupaj pozorni na najbolj krhke in
potrebne ljudi.
Življenje Cerkve pozna podobna pričevanja. To so na primer vasi za domorodce, ki so jih zgradili
frančiškani in jezuiti v Južni Ameriki, ali samostani s trgi, ki so nastali okoli njih.
Tudi danes skupnosti in cerkvena gibanja ustanavljajo mesteca pričevanja, v katerih je
mogoče videti znamenja nove družbe, sad evangeljskega življenja, medsebojne ljubezni.
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«
Ne da bi zapustili kraje, v katerih živimo, in ljudi, s katerimi se družimo, bomo lahko – če med seboj
živimo v tisti edinosti, za katero je Jezus dal življenje – ustvarili drugačen način življenja in
sejali okoli sebe kali upanja in novega življenja.
Družina, ki se vsak dan znova odloči, da bo v dejanjih živela v medsebojni ljubezni, lahko
postane žarek luči v bloku ali soseščini, kjer so drug do drugega ravnodušni.
“Celica okolja” – to sta dve ali tri osebe, ki se združijo, da bi korenito uresničevale evangeljske zahteve na
svojem delovnem področju, v šoli, na sedežu sindikata, v upravnem uradu, v zaporu – bo lahko premagala logiko
boja za oblast, ustvarila ozračje sodelovanja in pomagala, da se nenadejano rodi bratstvo.
Mar niso tako delali kristjani v času rimskega cesarstva? Mar niso tako širili preobražujočo novost
krščanstva?
Danes smo mi “prvi kristjani”, kakor oni smo poklicani, da si odpuščamo, se vidimo vedno nove, si pomagamo,
skratka, da se ljubimo tako močno, kakor je ljubil Jezus, v prepričanju, da ima njegova navzočnost med nami moč, da
tudi druge potegne v božjo logiko ljubezni.
»Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj.«
(Jn 13, 35).
Besedilo Padre Fabio Ciardi OMIGrafična izvedba Anna Lollo v sodelovanju z don Placido D’Omina (Sicilia, Italia)
* * * Razlaga Besede življenja je vsak mesec prevedena v 96 jezikov in doseže
več milijonov oseb po vsem svetu preko tiska, radia, TV in svetovnega spleta.Informacije: www.focolare.org
•PPS je objavljen v različnih jezikih na www.santuariosancalogero.org