brošura za delodajalce - skupina iri...
TRANSCRIPT
• Kajjeabsentizem?
• Kakšnisorazlogizapojavabsentizma?
• Kajkažejoraziskave?
• Kakozmanjšatiabsentizemvdelovniorganizaciji?
ABSENTIZEMBrošura za delodajalce
Izdajatelj: IzobraževalnoraziskovalniinštitutLjubljana
Oblikovanje in tisk: DesignStudiod.o.o.,Maribor
Kraj in leto izdaje: Ljubljana,2012
“Projekt »Izdelava brošure: ABSENTIZEM za delodajalce in za zaposlene« je na podlagi Javnegarazpisazasofinanciranjeprojektovzapromocijozdravjavletu2011in2012finančnopodprlZavodzazdravstvenozavarovanjeSlovenije.”
KazaloKajjeabsentizem?................................................................................................................................................................................. 2
Kakšnisorazlogizapojavabsentizma?.......................................................................................................................................... 3
Kajkažejoraziskave?............................................................................................................................................................................. 4
Kakozmanjšatiabsentizemvdelovniorganizaciji?................................................................................................................... 6
Administrativniukrepi..................................................................................................................................................................... 6
Preventivniukrepi............................................................................................................................................................................. 7
Promocijazdravjanadelovnemmestu..................................................................................................................................... 8
Viri................................................................................................................................................................................................................ 9
2
Kaj je absentizem?
Najširšaopredelitevpojmaabsentizempravi,da jetovsakršnaodsotnostzdelovnegamesta,negledenakonkretnepojavneoblike,vzrokeinčasoziromatrajanjeodsotnosti.
Ožja opredelitev se nanaša na tako imenovani zdravstveni absentizem oziroma bolniški stalež,kioznačujeodsotnostzaposlenegazdelazaradibolezni,poškodbealinegedružinskegačlana,pričemernajbinjegovanezmožnostzadelotrajalaomejenčas.
HarrisoninMartocchio(1998)staabsentizemčasovnorazdelilana:
• Kratki rok:kadargrezaodsotnosti,krajšeodtrehmesecev.Najpogostejširazlogizakratkoodsotnostsoraznekratkotrajneboleznizaposlenegaalinjegovihožjihdružinskihčlanov,kivtakihprimerihpotrebujejospremstvokzdravniku.
• Srednji rok: kadar gre za odsotnost, daljšo od treh mesecev, a krajšo kot eno leto. Nasrednjeročneodsotnostinajboljvplivajoekonomskiinsocialnifaktorji.Predanizaposlenisenenagibajoknepotrebniodsotnostitudizaradistrahupredizgubozaposlitve.Zaposleni,kijimzadelovnoorganizacijonimar,pavvečjimeriizkoriščajoodsotnosttudivdrugenamene.Natovrstnoodsotnostvplivatudioblikazaposlitve,stresnadelovnemmestuterznačilnostidela,kinisovednonajboljugodnezazaposlene.Takoserecimovišjiabsentizempogostopojavljaprizaposlenih,kiimajopolegdopoldanskeinpopoldansketudinočnoizmeno.
• Dolgi rok: kadargre zaodsotnostdaljšoodenega leta.Tovrstoodsotnosti zaznamujejopredvsemdemografskidejavniki,kroničneboleznizaposlenihinvrednotezaposlenih.Meddemografskimidejavnikijeključnegapomenastarost,sajstarejšizaposlenilažjekotmlajšiuskladijo vse obveznosti ter jih organizirajo. Prav tako somanj odsotni tisti zaposleni, kicenijosvojedeloinsezavedajonjegovevrednosti.
3
Kakšni so razlogi za pojav absentizma?
Zavsakodružbojeabsentizemzelopomembenzaradištevilnihnegativnihposledic.Tesoprisotnetakoprisamihzaposlenih(naprvemmestunižjidohodekpatudimanjšemožnostinapredovanja,nezadovoljstvovdelovnemokolju, izgubadelovnihnavad in spretnosti, itd.) kotpridelodajalcih(neposrednistroškizaplačilanadomestil,stroškizanadomestnedelavce,zmanjšanaproduktivnostitd.)ternaravnigospodarstvakotcelote(nižjibrutodomačiproizvod).
Vendarpajeabsentizemtežkoproučevati,sajjeposledicaštevilnihdejavnikov,kisenavzvenkažejokotenotenfenomen.Ločujemolahkomedtremiskupinamidejavnikov:
• Dejavniki,kisovezaninadelovno organizacijo:neustrezniinnehigienskipogojidela,ekonomskiproblemi,slabimedsebojniodnosi,slabaorganizacijadela,starostnastrukturadelavcev,strukturadelavcevpokvalifikaciji,spolnastruktura,oddaljenostoddružine,nerazumevanjevodstvazaproblemedelavcev,toleriranjeuživanjaalkohola.
• Dejavniki,kisovezaninadružbo: konfliktnesituacijeindrugitežjiproblemivdružini.Nabolniškistaležlahkovplivatudiorganizacijaindelozdravstveneslužbepredvsemzdolgotrajnodiagnostiko,dolgotrajnoobdelavozainvalidskokomisijo,mnenjikonziliarnihspecialistov,preobremenjenostjozdravnikov,slabovodenomedicinskodokumentacijodelavca,pomanjkanjemustreznegakadra.
• Dejavniki,kisovezaninadelavca:medicinskivzroki,paramedicinskivzroki(Bilban,2007).
Dodaten problem pri preučevanju absentizma predstavlja neiskrenost zaposlenih glede količineodsotnosti in vzrokov zanjo. Ker se odsotnost v splošnem smatra kot negativna oblika vedenja,običajnozaposlenivzrokezaodsotnostpripisujejodejavnikom,nakaterenemorejovplivati.Kotnajpogostejširazlogtakonavajajobolezenalipoškodbo,kijesocialnosprejemljivdejavnikinpovsemzunajkontroleposameznika.Kontrolnimehanizmipaneomogočajougotavljanjapravihrazlogovzaodsotnost–jezaposleniresdomazaradimigrenealizatemtičikakšendrugvzrok?
Pomembno je zavedanje delodajalcev, da lahko vplivajo na zmanjšanje absentizma v svoji delovni organizaciji.Pri tem jeključnegapomena,daugotovijo, kakšni so razlogi za izostajanjezaposlenih zdela.Čeprav znabiti to zelo zamudnodelo, lahkonapodlagi rezultatov raziskaveovzrokihabsentizma,delovnaorganizacijauvedeustrezneukrepe.Vrazličnihorganizacijahnamrečzaposleniizostajajozdelaizrazličnihvzrokov,zatoneobstajaenotenreceptzato,kakozmanjšatiabsentizem,ampakmorajodelodajalciukrepeprilagoditirazmeramvsvojidelovniorganizaciji.
4
Kaj kažejo raziskave?
Absentizem predstavlja v Sloveniji resen družbeni, organizacijski in pravni problem, saj letnoevidentiramo10do11milijonov izgubljenihdelovnihdni (desetletnopovprečje),karpomeni,daizostaneoddelazaradiboleznialipoškodbdnevnopribližno38.500–39.000ljudi!(ZbornikZZZS,2010).
Od leta 2000 do leta 2010 je odstotek bolniškega staleža (ta nam pove, kolikšen je odstotekizgubljenihkoledarskihdninaenegazaposlenegadelavca)sicernekolikoupadel,karjerazvidnoizslike1.,vendarpasetakonadržavniravnikotnaravniposameznihdelovnihorganizacijševednopremaloposvečajoomenjeniproblematiki.Polegteganajbiabsentizemvčasurecesije,vkateriseševednonahajamo,upadel,kersezaposlenibojijo,dabodoizgubilislužbo,čebodoizostajalizdela.Takojevporastuprezentizem.Grezapojav,kosozaposleniprisotninadelovnemmestu,čepravbizaradiboleznialidrugihrazlogovmoralibitidoma.Njihovaproduktivnostjenižja,možnostnapakinnesrečpridelupavelikovečja,kotčebibilizaposlenipopolnomazdravi.
Slika1.OdstotekbolniškegastaležazavsezaposlenevSlovenijiodleta2000do2010(Bazaabsentizem,IVZ).
Najvišji odstotek izgubljenih koledarskih dni nastane zaradi bolezni mišično-kostnega sistemain vezivnega tkiva, sledijo poškodbe in zastrupitve izven dela, nato bolezni dihal, poškodbe inzastrupitveprideluterduševneinvedenjskemotnje(ZbornikZZZS,2010),kar jerazvidnotudi izslike2.
5
Slika 2: Število izgubljenih koledarskih dni na enega zaposlenega po spolu in izbranih skupinah bolezni v Sloveniji leta 2010 (Bazaabsentizem,IVZ).
Bolniškaodsotnost,kateretrajanjenepresega30dni,grevcelotivbremedelodajalca,najpogostejširazlogi zadržanosti pa so bolezni in poškodbe izven dela. Povprečna dolžina trajanja bolniškeodsotnosti v letu 2010 znaša 9,6 dneva. V breme ZZZS gre vsaka bolniška odsotnost, ki trajaneprekinjenovečkot30dnialikadarjerazlogzabolniškoodsotnostnega.
Zaradi različne gospodarske razvitosti, strukture gospodarstva in kulturoloških navad prihaja vslovenskihregijahdopomembnihrazlikvodstotkubolniškegastaleža.NajvišjiodstotekbolniškegastaležasotakopopodatkihInštitutazavarovanjezdravjaRepublikeSlovenijevletu2010zabeležilivceljskiregiji(4,8%),najnižjegapavzdravstvenihregijahGorica,KranjinLjubljana(3,7%).
Dorazlikvodstotkubolniškegastaležaprihajatudimedspolomainsicerženskevečizostajajozdela.PopodatkihInštitutazavarovanjezdravjajeleta2010odstotekbolniškegastaležazaženskeznašal4,8%zamoškepasamo3,5%.Vendarpasoženskevpovprečjuodsotnekrajšičaskotmoški.
Ker absentizem predstavlja pereč problem ne samo na ravni delovne organizacije, ampak tudinaravnicelotnedržave, raziskovalciževečdesetletijpreučujejotapojav insoprišlidozanimivihugotovitev:
• absentizemsesstarostjozmanjšuje,
• kadilcisoodsotnivečkotnekadilci,
• večabsentizmajepripomanjkanjutelesnihaktivnosti,
• manjodsotnisoljudje,kisozadovoljnissvojimdelom,
• odsotnostsevčasuvečjebrezposelnostizmanjša,
• stopnjaabsentizmajemočnoodvisnaodtega,kakšenjeodnosdotegapojavavdoločenemokolju(podjetju,državi),odt.i.kultureodsotnosti(ZbornikZZZS,2010).
6
Kako zmanjšati absentizem v delovni organizaciji?
Absentizem vpliva na ceno izdelka in konkurenčno sposobnost na trgu, saj mora delodajaleczaposlenemuvbolniškemstaležuizplačatinadomestilo,pravtakomoraplačatinaduredelavcem,kidelajonamestoodsotnihaliplačatizačasnozaposlenedelavce,karpovzročivečjeorganizacijskenaporeinstroške.Pridepalahkotudidozmanjšaneproduktivnosti,negativnihposledicvkvalitetiprodukta incelodoizgubetrga(Bilban,2007).Pravzatobimoralidelodajalcicelovitopristopitikzmanjševanjuabsentizmavsvojihdelovnihorganizacijah.
Dolgoletne izkušnje nekaterih slovenskih podjetij dokazujejo, da jemožno absentizem na ravnikonkretnihpodjetijzelodobroobvladovatitudižezgoljsciljanimiprogramiinaktivnostminaravniposameznihpodjetij.Topapomeni,dajemožnotudibrezspremembeobstoječezakonodajestopnjoabsentizmavdelovnihorganizacijah,kjersedoslejšenisosistematičnoposvečaliabsentizmu,znižatitudizavečkotpolovico(ZbornikZZZS,2010).
Delodajalci lahko izbirajomed številnimi ukrepi, ki pa jihmorajo premišljeno izbrati in ustreznoizvajati.
Administrativni ukrepi
Medadministrativneukrepelahkouvrstimoukrepedelodajalcakotso:
• poostrennadzornadbolniškimstaležem(obveznoprinašanjezdravniškihpotrdil,zaposlovanjekontrolorjev),
• grožnjezodpustom,
• prerazporeditvenatežjeinslabšeplačanodelovnomesto,
• disciplinskiukrepi,
• finančnestimulacijezaneizkoriščanjebolniškegastaležaipd.
Takšniukrepi sicerprinesejodoločene rezultate, vendarpa so le-ti kratkotrajni. Prav tako lahko stakšnimiukrepispodbujamopojavprezentizma–delavciprikrivajosvojobolezeninsomanjučinkovitiprisvojemdelu,hkratipasejimslabšazdravstvenostanje,zatojezdravljenjedolgotrajnejše.Velikoboljšerezultatelahkodelodajalcidosežejospreventivnimiukrepi.
7
Preventivni ukrepi
»Naloga delodajalca ni, da preprečuje bolniško, ampak da ustvarja pogoje, da do nje ne pride«(Kožar,1995).
Praksa je pokazala, da se delodajalcu finančno vlaganje v preventivne ukrepe za obvladovanjeabsentizmavdoglednemčasupovrne,sajzagotavljanižjastopnjaabsentizmatudinižjestroškedelaterštevilnedrugepozitivneučinke,kotsovečjapripadnostdelovniorganizaciji,večjezadovoljstvo,večjamotiviranostinposledičnovečjaproduktivnostzaposlenih.Vlaganjevzdravodelovnomestoinzdravjedelavcaseizkazujezadobronaložbo,kilahkoznižjimistroškidelainvečjoproduktivnostjozaposlenihpomembnoizboljšakonkurenčnipoložajpodjetjanatrguinnjegovrazvoj.Aktivnostiinukrepizatosorelativnopreprosti,leizvajatijihjepotrebnosistematičnoindolgoročno:
• podrobnejšespremljanjezdravstvenegaabsentizmazugotavljanjemrazlogovpoposameznihenotahindelavcih,
• ukrepivarstvapridelu,
• preventivnizdravstvenipregledi,
• sodelovanjezosebnimizdravnikidelavcev,zdravnikimedicinedelainzdravnikiZZZSterZavodazapokojninskoininvalidskozavarovanjeSlovenije,
• vlaganjevzdravjezaposlenih(infrastrukturazarekreacijozaposlenih,ergonomskooblikovanadelovnamesta,izvajanjepreventivnihukrepovnapodročjuzdravjazaposlenih…),
• ustvarjanjepozitivneklimevdelovniorganizaciji(dobrimedčloveškiodnosi,preprečevanjemorebitnegatrpinčenjanadelovnemmestu,doseganjedobrihrezultatovindelitevle-tehzvsemizaposlenimi,izobraževanjevodstvenihkadrovovodenju…),
• izobraževanjeinusposabljanjezaposlenihnapodročjuvarnostiinzdravjapridelu,
• spoštovanjepredpisov,kiurejajopodročjezdravjainvarnostipridelu,
• izboljšanjeorganizacijedela,
• obveščanjeininformiranje,nagrajevanjeinmotiviranjezaposlenih(povzetopoKožar,1995,Bilban,2007inZbornikZZZS,2010).
Pomembnoje,dadelodajalciukrepevdelovniorganizacijiprilagodijoznačilnostimdelainpotrebamzaposlenih.Letakobodonamrečdosegliželenerezultate.
8
Promocija zdravja na delovnem mestu
Kotzelouspešnaprizmanjševanjuabsentizmasejeizkazalapromocijazdravjanadelovnemmestu.Gre za skupna prizadevanja delodajalcev, delavcev in družbe za izboljšanje zdravja in dobregapočutjanadelovnemmestu,kardosežemoskombinacijoizboljšanjaorganizacijedelaindelovnegaokolja,spodbujanjadelavcev,daseudeležujejošportnihdejavnosti,omogočanjemizbirezdraveganačinaživljenjainspodbujanjemosebnostnegarazvoja.Ciljtehdejavnostijezagotavljanjezdravegainvarnegaokolja,ohranjanjedelovnezmožnostiinzmanjšanjeprezgodnjeupokojitve.Pomembnoje poudariti, da se na ta način prepreči pretirane odsotnosti iz dela zaradi bolezni, nastankapoškodbprideluinrazvojapoklicnihbolezni.Vpromocijojepriporočljivovključititemeozdravemprehranjevanju,opreprečevanjustresa,opreprečevanjupoškodbnadeluinizvendelovnegačasa,oškodljivirabialkoholainostalihpsihotropnihsnovi.Raziskavenamrečkažejo,dasoljudjeznižjoizobrazbopogostejeindljevbolniškemstaležu.Njihovozdravjejeobičajnoslabše,karpaninujnoposledicavečjihobremenitevnadelovnemmestu.Vpromocijimorajosodelovativodstvodelovneorganizacije, delavci in njihovi predstavniki, saj je brez aktivnega sodelovanja vseh udeležencevkakršen koli trud strokovnjakov brez pomena. Promocija zdravja na delovnem mestu je lahkouspešnale,čejevključenavvseorganizacijskeprocesekottrajenelement.
Primeri ukrepov za promocijo zdravja na delovnem mestu
Organizacijski ukrepi:
• omogočanjegibljivegadelovnegačasainprilagodljivihdelovnihmest,
• omogočanjedelavcem,dasodelujejopriizboljšavahorganizacijedelaindelovnegaokolja,
• zagotavljanjepriložnostizavseživljenjskoučenjedelavcev,
• vpeljavawellnessprogramavorganizacijo.
Okoljski ukrepi:
• zagotavljanjeskupnihdružabnihprostorov,
• popolnaprepovedkajenja,
• zagotavljanjespodbudnegapsihosocialnegadelovnegaokolja.
Individualni ukrepi:
• ponujanjeinfinanciranješportnihtečajevindogodkov,
• spodbujanjezdravegaprehranjevanja,
• ponujanjeprogramovopuščanjakajenjain
• podpiranjeduševnegadobregapočutja, naprimer s Programompodpore zaposlenim, kizaposleniminnjihovimožjimdružinskimčlanomnudistalnozaupnopsihosocialnopomoč(povzetopoOSHA,2010inBilban,2007).
9
Viri
• Bilban, M. (2007). Promocija zdravja na delovnem mestu za zmanjševanje zdravstvenegaabsentizma.Zavodzavarstvopridelu.
• Harrison,A.D. inMartocchio, J. J. (1998).Time forAbsenteeism:A20-YearReviewofOrigins,OffshootsandOutcomes.JournalofManagement.
• Karan,M.(2007).Odsotnostzdela–velikstrošekzapodjetja.RevijaMojeDelo.
• Kožar,A.(1995).Obvladajmobolniško.Lunik.
• OSHA(2010).Promocijazdravjanadelovnemmestuzadelodajalce.Facts93.
• ZbornikZZZS(2010).ZdravstveniabsentizemvSloveniji:Zbornikprimerovizprakse14slovenskihpodjetij.
