brezklorofilni kaktusi vzgojeni v sloveniji namibijska...

GLASILO DRU[TVA PRIJATELJEV KAKTUSOV SLOVENIJE3 (3/4): 41-68 (2000)

Brezklorofilni kaktusi vzgojeni v SlovenijiNamibijska pustolov{~ina, 2. delPovest o dobrem pejotlu, 3. del

Glasilo dru{tva prijateljev kaktusov SlovenijeJournal of the Friends of Cacti Society of SloveniaISSN 1408-5984

Glavni in odgovorni urednik / Editor-in-Chief: Iztok Mulej <[email protected]>

Uredni{ki odbor / Editorial Board: Darko Dolenc <[email protected]>

Marjan Donko <[email protected]>

Zvone Rov{ek <[email protected]>

Jure Slatner <[email protected]>

dr. Matija Strli~ <[email protected]>

WELWITSCHIA je naslednik glasila Kaktusi in druge so~nice, ki je izhajalo od januarja 1972 do decembra 1997. Izdajaga dru{tvo prijateljev kaktusov Slovenije. Prispevki v glasilu niso honorirani. Avtorske pravice zadrìjo avtorji, ki dajejodovoljenja za reprodukcijo, delno ali v celoti. Izraèna mnenja in stali{~a so mnenja avtorjev prispevkov in ne odraàjo nu-jno tudi mnenja uredni{kega odbora. Slikovnega gradiva ne vra~amo. Glasilo izhaja {tirikrat letno, praviloma v marcu, ju-niju, septembru in decembru. Glasilo je brezpla~no in ga dobivajo vsi ~lani dru{tva prijateljev kaktusov Slovenije.

WELWITSCHIA is the official journal of the Friends of Cacti Society of Slovenia and was published from January 1972till December 1997 as 'Kakteje in druge so~nice'. Four issues are published per annum, in March, June, September andDecember. Authors of individual contributions are copyright owners and a permission must be obtained from them priorto reproduction in any form, either in part or as a whole. The journal welcomes contributions dealing with all aspects ofbotany or horticulture of cacti and other succulents, exotic and alpine plants. Please direct all inquiries regarding manu-script submission, society membership or advertising to the editor-in-chief, DPKS, Na trati 2, 4248 Lesce, Slovenia.

NAVODILA ZA AVTORJE: V glasilu objavljamo predvsem prispevke, ki se ti~ejo botanike ali hortikulture kaktusov indrugih so~nic, eksoti~nih ter alpskih rastlin. Strokovni teksti naj imajo povzetek (100-200 besed) in naj sledijo uveljavl-jeni obliki, kar velja tudi za literaturne navedbe. Rokopise po{ljite na naslov uredni{tva: DPKS, Na trati 2, 4248 Lesce aliv elektronski obliki na enega od gornjih naslovov. Strokovne tekste pregledata vsaj dva ~lana uredni{tva ali zunanjisodelavec. Poleg strokovnih so dobrodo{li tudi vsi prispevki, ki se ti~ejo vpra{anj dru{tva in ~lanstva ter odmevi,razmi{ljanja in izku{nje gojiteljev po Sloveniji.

SESTANKI DRU[TVA so drugi petek v mesecu, razen julija in avgusta, v Ljubljani, v pritli~ni predavalnici srednje grad-bene in ekonomske {ole, Dunajska cesta 102, vsakokrat ob peti uri popoldne. Na sestanke ste vabljeni vsi, ~lani in ne~lani.Slednji lahko izrazijo èljo po v~lanitvi tudi pisno na naslov uredni{tva revije ali elektronski naslov.

Elektronska po{ta/E-mail: [email protected]

INTERNET/URL: http://www.dpks-drustvo.si/

PREDAVANJA predstavijo na dru{tvenih sestankih ~lani dru{tvaali vabljeni predavatelji.

11. maj 2001 Darko Dolenc

8. junij 2001 Jure Slatner: Brezklorofilni kaktusi -Made in Slovenija

NASLOVNICA:

Rebutia violaciflora ‘Anchy’ ni prvi primerek brezklorofilnegakaktusa, ki sem ga vzgojil, je pa nedvomno najlep{i. Ro`nato vi-joli~asti cvetovi so sijajen kontrast bledo rumeni rastlini z belimibodicami. Kultivar je poimenovan po moji h~eri Anji. (Tekst in fo-to: Iztok Mulej).

FRONT COVER:

Rebutia violaciflora 'Anchy' is not the first cactus without chloro-phyll I have raised, though it is without doubt the most beautiful.The purple-pink petals are in a magnificent contrast to the paleyellowish body with white spines. The cultivar is named after mydaughter Anja. (Text & photo: Iztok Mulej).

Naslov/Address: DPKSNa trati 24248 LESCESLOVENIA

WELWITSCHIA 3 (3/4) 2000 41

Uvodnik[e vedno vse po starem. Nih~e ne èli prevzetitega dela. No, kon~no je pred vami zadnja dvo-jna {tevilka lanskega letnika. V pripravi je ènovo glasilo, tako da upamo, da bomo kmaluujeli zaostanek. al se {e vedno ponavljamopredvsem eni in isti avtorji.

Upam, da ste bili s prej{njo {tevilko glasila, kiso ga natisnili v Tiskarni bogar v Begunjah naGorenjskem, zadovoljni. Kvaliteta je neprimer-no bolj{a, kot smo je bili vajeni do sedaj. Pa tu-di roki izdelave so nekajkrat kraj{i, kot priprej{njem tiskarju.

V tej {tevilki nadaljujemo dva ~lanka izprej{nje. Prvi je mit o pejotlu (Lophophorawilliamsii), drugi pa bogato fotografsko podprtpotopis o Namibiji. Zvedeli boste tudi precej obrezklorofilnih (rde~ih, rumenih, vijoli~astih)kaktusih, prvi~ pa bodo predstavljeni tudi neka-teri doma~i “Made in Slovenia” barvasti kak-tusi. Sledi seveda {e nekaj bolj ali manj stalnihrubrik, kot so Knji`na polica s predstavitvijo kn-jige o cveto~ih kamnih, Alpski koti~ek, strip, pa{e kaj.

Naslednja {tevilka bo predvsem tematsko obar-vana. Tema bodo pahipodiji, nekaj pa tudi nje-govo bli`nje sorodstvo.

[e nekaj o dru{tvenem dogajanju. Za nami jeudele`ba na konvenciji avstrijskega dru{tva(Gesellschaft Österreichischer Kakteenfreunde)v Celovcu. Ogledali smo si botani~ni vrt vCelovcu, nakupili nekaj rastlin, udeleìli dobre-ga predavanja o rastju v pu{~avi Atacama vîlu. Gostili smo tudi prijatelje iz italijanskegadru{tva. Tokrat smo imeli “Giro” po [tajerski,kjer smo si ogledali zbirko Rada Cilen{ka vGriàh ter zbirki Zvonka ôha in Bojana[afranka v Roga{ki Slatini.

Za ~as kislih kumaric pa pripravljamo dneveodprtih vrat pri na{ih zbirateljih. Vsi, ki bi se tehdnevov èleli udeleìti, po{ljite {tevilko mo-bitela ali naslov elektronske po{te na naslovdru{tva, zaradi obve{~anja ~lanov.

Iztok Mulej

VSEBINA (CONTENTS):

V SLIKI IN BESEDI

CACTI AND SUCCULENTS IN PORTRAIT

stran (page): 42

ALPSKI KOTI~EK

ALPINE CORNER

stran (page): 67

PRED 25 LETI SMO PISALI

25 YEAR AGO WE WROTE

stran (page): 65

KNJI`NA POLICA

BOOKSHELF

stran (page): 64

Bo{tjan Kalamar:

Povest o dobrem pejotlu - 3. del

The Good Old Peyote Story. Part 2.

stran (page): 44

Matija Strli~:

Namibijska pustolov{~ina - 2. del

The Namibian Trip. Part 2.

stran (page): 46

Jure Slatner:

Brezklorofilni kaktusi vzgojeni v Sloveniji

Albino cacti made in Slovenija

stran (page): 52

Zvone Rov{ek:

Kaktus

The Cactus.

stran (page): 66

Marija Prelec:

Preobjeda

The Monkshood

stran (page): 67

42 WELWITSCHIA 3 (3/4) 2000

V SLIKI IN BESEDI

Gymnocactus viereckii (WERD) KLAD - ViereckovgimnokaktusMehika (Tamaulipas - Palmillas in Jaumave)

Za gojenje dokaj enostavni predstavnik rodu Gymno-cactus se pona{a z lepimi rde~imi cvetovi in obilnovolno na areolah, ki ga s~asoma popolnoma prekrije,tako da se iz volnate krogle vidijo le bodice in cvetje.Imenovan je po H. W. Vierecku. Gojiti ga je mo`no naprostem, vendar izgubi volno, povrhnjica pa izgubizna~ilno barvo. V pe{~en substrat se lahko doda dele`grobega apnenca, zalivanje pa naj bo bolj poredko.David Hunt ga v svojem delu CITES CactaceaeChecklist uvr{~a v rod Turbinicarpus (T. viereckiiWERDERMANN).

Zvone Rov{ek

Mammillaria gracilis ‘Arizona Snowcap’ne`na bradavi~arka - sne`na kapa ArizonePred leti sva s Francijem Pretnarjem v vrtnariji Kak-teenland v Celovcu odkrila ~udovito, za najuskrivnostno, cepljeno bradavi~arko s sne`nobelimibodicami in areolami. Povedali so nama, da je toMammilaria gracilis, ~esar seveda nisva verjela.

Moja rastlina je kasneje propadla, novo pa sem na{elpri Hrovatinu, tokrat z etiketo. Res je bila kultivarne`ne bradavi~arke. Za razliko od osnovnega tipa seta kultivar ne razra{~a rad. Bodice so sne`no bele, tu-di druga~e razvr{~ene kot pri sorodnici. Tudi areole sosne`no bele, tako da samo ime ne zavaja. Cvetovi sobeli, kot pri tipski vrsti.

Rastlina se najbolje obnese, ~e je cepljena. Raste tudina svojih koreninah, vendar precej po~asi. Rastlina nasliki je è nekaj let pri meni, vendar ni kaj pridazrasla. Sicer so pa tako ali tako vsi moji kaktusidele`ni bonsai vzgoje.

Iztok Mulej

Crassula ausiensis HUTCHISON - au{ka tolsticaNamibija (Aus)

Kot ime pove, je so~nica doma iz okolice kraja Aus vju`ni Namibiji, kjer so jo botaniki na{li sorazmeromapozno in opisali l. 1952. Rastlina je zanimiva zaradisuli~astih marogastih in kosmatih listov razporejenihv goste rozete, medtem ko so sicer majhni belozelenipet{tevni cvetovi zdruèni v gosta socvetja - ~e{ulje.Ker je iz krajev z zimskim deèvjem, bo tudi pozimivesela ~im ve~ svetlobe, pa tudi nekaj vlage, no~natemperatura pa naj na pade pod nekaj nad ni~lo. Tol-stice so pri nas dobro znane, saj je njihovo gojenjeenostavno, listi pa so ponavadi zelo zanimivih oblik.Ve~ina tolstic je so~nic in doma v ju`ni Afriki, enavrsta pa je celo vodna rastlina. Au{ka krasula je sicermanj pogosta, a lepa vrsta.

Matija Strli~


Discocactus magnimammus BUINING & BREDEROO

bradavi~asti diskokaktusBrazilija (Mato Grosso - Caracola)

D. magnimammus je v kulturi zelo redko gojena vrs-ta. Cveti pono~i z mo~no di{e~imi lepo oblikovanimibelimi cvetovi. Definicija vrste je vpra{ljiva, ve~ino-ma pa se beleì kot sinonim izgubljenega D. hart-mannii (SCHUMANN) BRITTON & ROSE, od katerega soznani le prvi zapisi, nato pa se je sled o njem izgubi-la. Ime izvira iz latinskega mágnus - velik, mamma -dojka, sesek. Raste v brazilski dràvi Mato Grosso vpodro~ju Caracola na vi{ini 280 m. Gojenje naprostem se ne obnese, saj potrebuje dosti toplote. Naj-bolje jih je è kot sejance cepiti na kak{no odpornopodlago, saj tako bolje prenesejo tudi bolj hladno zi-movanje.

Zvone Rov{ek

Rhytidocaulon sheilae FIELD - sheilin ritidokaulonSaudova Arabija, Jemen

Rastlinica z drobnim cvetom iz druìne svilni~evk(Asclepiadaceae), je zanimiva vrsta iz skupinestapelij. Stebla do debela 5-10 mm, v mladosti zelenain kasneje posivijo, in, kot je za rod zna~ilno, z vz-dol`nimi gubami. To vendar pove tudi ime: rhyt -gubast, caul - stebeln, torej bi rodovno ime lahkoprevedli kot gubosteblec. Ker so uìtna, jih je tudi vnaravi (ju`ni arabski polotok) vedno manj, saj jih po-mulijo koze. Listi so so~ni in suli~asti, 2 mm dolgi inkmalu odpadejo. Cvetovi so majhni tudi v primerjaviz ostalimi vrstami rodu, ki se tudi sicer ne morejopona{ati z velikostjo, in le 1 cm v premeru. Petven~nih listov je rjavih z zelenimi progami (ali obrat-no) in z nekaj kijastimi dla~icami na konici, ginoste-gij meri 3-4 mm v premeru in je rjavo ~rne barve zizraènimi krpami notranjega priven~ka, zunanjegani. Vrsta je zaenkrat {e redkost v vseh specializiranihzbirkah svilni~evk in glede na razmere v domovini tu-di slabo kaè, da bo kdaj druga~e. Kot vse vrste riti-dokaulonov prezimi pri vi{ji temperaturi (15 °C) in nepopolnoma suh.

Matija Strli~

Rebutia heliosa var. cajasensis DONALD - son~nacajasenska rebucijaBolivija (Tarija - prelaz Cajas)

Verjetno je vsem zelo dobro poznana son~na rebucija(R. heliosa RAUSCH), njena sorodnica, ki raste le naprelazu Cajas na vi{ini 2500 m v bolivijski pokrajiniTarija pa je verjetno manj znana, saj so jo opisali {eleleta 1980.

Na prvi pogled kaj malo spominja na svojo bolj znanosorodnico. Stebla so malo ve~ja, areole so rumenorjave do rjave barve, bodice so obarvane belo do ble-do rumeno in so razporejene glavni~asto, vendar netako izrazito kot pri tipski vrsti.

Cvetovi so bolj rde~i kot oran`ni, nekatere cvetijoskoraj karminasto rde~e, po obliki pa se ne lo~ijo odson~ne rebucije. Rastlina je nezahtevna za gojenje.Potrebuje obi~ajno prst za kaktuse, zmerno zalivanjein gnojenje. Skrb vam bo popla~ala z bogatim cvet-jem.

Iztok Mulej


Romanje v WirikutoVi~oli nimajo le zanimivega ustnega izro~ila,temve~ {e pravcato pejotl-telovadbo. Enkrat let-no, meseca oktobra, se odpravijo na sveto roman-je v Wirikuto, deèlo, kjer raste pejotl. Romanjeje v dobrih starih ~asih na{ih vrlih dedkov inbabic potekalo v stilu: pot pod noge; dandanes,àlibog, celo ti Indijan~ki sedejo v “plehnato{katlo” in ob smrdenju iz izpu{ne cevi odbrzijorazsvetljenju naproti. Ha, pa naj {e kdo pore~e, dase z avtomobilom ne pride v nebesa.

Na du{evni “fitness” ali “spirit-building” seVi~oli odpravijo meseca oktobra. Po prepri~anjuuspe{no romanje zagotovi dobro rast koruze,zdravje otrok in vse narave. V romanju, ki je dol-go okoli 480 km, sodeluje do 17 romarjev. Pot jihvodi v San Luis Potosí ter traja okoli 40 dni,oziroma je trajala neko~, dokler niso pri~eli izva-jati te motorne romarske mobilizacije. Vsiudeleènci se morajo dolgo ~asa postiti, prav takoje prepovedano umivanje in udele`ba ne`negaspola.

Tale zadnji pogoj mi je edini popolnomarazumljiv; na pot s praznim èlodcem ni ravnonajbolj zabavno, ve~ kot mesec dni prepovediumivanja..., ampak pustiti doma ènske za celmesec, da, to pa razumem. Pa ne mislite, da imamkak zloben namen (da si ubogi romarji odpo~ije-jo u{esa,...) o, ne, ne in ne, to se zgodi kve~jemuzaradi za{~ite ne`nega ìvlja. Predstavljajte si,recimo, avtorja ~lanka s krule~im èlodcem napoti v Wirikuto. Vro~e je, sonce `ge in vsi delistvarstva pred in za mano se potijo. Pred soncemsi zastrem o~i ter pogledam naprej in namestoWirikute zagledam mlado, brhko. prepoteno Indi-janko, ki nebogljeno stopica po vro~em pesku inse ji obleka lepi na telesce. Ma, adijo romanje, vhipu bi pozabil na sveto deèlo, ko se pa predmenoj v bokih guga posvetno bogastvo.

Preden Vi~oli odrinejo na romanje, morajo oprav-iti par ritualov, od katerih je najbolj zanimiv ritu-al izpovedi in o~i{~enja, pri katerem vsi ~lani ple-mena, ne glede na to ali gredo na romanje ali ne,javno pred vsemi ostalimi na{tejejo svoje seksu-alne aktivnosti in podvige od za~etka pa do kon-ca. Za vsak tak dogodek morajo na spovedno vrvnarediti vozel in jo nato vre~i v ogenj, s ~imersimbolizirajo svoje o~i{~enje.

No~ pred odhodom se romarji okopajo, molijo insi naberejo material za nove vozle v prihodnjemletu, saj jim je dovoljen zadnji seks pred roman-jem, med katerim sicer vlada seksualna abstinen-ca. Ko naslednje jutro pogumno odrinejo Wiriku-ti naproti, vsi nosijo med drugim tudi usnjenmo{nji~ek s svetim tobakom. Vsak mesec se tudina na{em rednem sestanku prikaè par svetihmo` s tobakom, ki za pove~anje blagostanjaprizadevno puhajo in priìgajo tak{ne ali dru-ga~ne smotke, a se ve~ina ~lanov ne zaveda, kakose ti kade~i se strici `rtvujejo za splo{no dobro.

Tekom celotnega romanja se Vi~oli ve~krat us-tavijo na to~no dolo~enih svetih krajih, kjer podvodstvom {amana izvedejo predpisane obrede.{aman tudi skrbi, da se med potjo drìjo {tevilnihpravil, poleg slabe higiene namre~ ne smejo jestini~esar soljenega. Vsi ~lani plemena, ki gredo naromanje prvi~, morajo imeti zavezane o~i, doklerne pridejo do Tatéi Matiniéri ali po na{e Svetihjezer. Resnici na ljubo gre bolj za luknje z vodokot pa jezera. Tu si popolnijo zaloge vode in se vsvetem jezeru ritualno umijejo, a le po glavi, takoda je ostanek anatomije {e naprej prav `lahtno de-hte~.

V deèli pejotlaZa prihod v Wirikuto ob pravem ~asu ponovnoposkrbi {aman. V deèlo pejotla je treba namre~prispeti zgodaj zjutraj. Na cilju zanetijo svetiogenj in okoli njega molijo za uspe{en “lov” na je-

Povest o dobrem pejotlu 3. del

The Good Old Peyote Story. Part 3.

Vi~oli enkrat letno romajo v sveto deèlo Wirikutoali deèlo pejotla. Kot velika ve~ina romanj in os-talih religioznih opravil, ima tudi to svoje poseb-nosti in zakonitosti, ki jih morajo udeleèncispo{tovati. Ima pa to romanje nekaj popolnomaposvetnih namenov, kot so dobra letina koruze inzdravje vseh ~lanov plemena. ê se udeleèncipri vsem zabavajo {e s pejotlom, toliko bolje.

The Huichols take part in a pilgrimage to the holyland Wirikuta, the land of peyote, once a year. Asall religious rituals, this journey is also connectedwith customs and rules, which the pilgrims haveto obey. On the other hand, some of the intentionsare secular, e.g. a good harvest of corn or goodhealth of all members of the tribe. Peyote has acentral role in such a pilgrimage.

Klju~ne besede:Lophophora williamsii, pejotl, Wirikuta, Vi~oli

Keywords:Lophophora williamsii, peyote, Wirikuta, Huichols

Bo{tjan Kalamar

lena-pejotla. Ne smemo pozabiti, da sta tadva ponjihovem verovanju eno in isto. Vi~oli si pripravi-jo loke in pu{~ice ter odrinejo na lov. Ko zagleda-jo skupino pejotlov, obstanejo, previdno pomerijolokom in iztrelijo eno pu{~ico tik ob levo stranskupine, drugo ob desno in tretjo pu{~ico pred pe-jotla ali skupino pejotlov. Ko so kaktusi takoobkroèni s tremi pu{~icami, vodja lova pohiti donjih s ceremonialno pu{~ico in jo zapi~i tako, daso kaktusi s {tirih strani obkoljeni s pu{~icami.Tedaj se okoli zberejo {e ostali ~lani lova in moli-jo k “umirajo~emu jelenu”, naj ne bo jezen.

Po vsej tej ceremoniji, nad katero bi bilo ned-vomno o~arano vsako dru{tvo ljubiteljev ìvalc,sledi sekljanje. Vodja lova odreè pejotl, a pustidel korenine, da jelen~ek ponovno zrase. In dabodo prav vsi duhovi sre~ni, veseli, zadovoljni in{e kaj, jim pred odrezanim pejotlom ponudijo to-bak in nearikas ali slike iz volne in voska ter vseto, duhovi so pa~ duhovi, zakurijo, da se dimpovzpne v vi{ave. Vedno bolj se mi dozdeva, dasem sam stra{no poduhovljen. Kolobar~ke dimaiz mojega mo{nji~ka tobaka puham vedno navz-gor, v vi{ave...

Iz povedanega smo izvedeli, da so Vi~oli res pravikaveljci: telovadijo, “zafecljajo” grehe in jihskurijo, lovijo kaktuse in za name~ek {e ri{ejo.Slavne nearikas nastanejo na osnovi vizij alihalucinacij, ki jih imajo romarji po zauìtju pe-jotla, a àl tudi njih ni ob{la potro{ni{ka misel-nost. Na grozo svojih plemenskih tovari{ev in to-vari{ic nekateri Vi~oli nabrkljajo nearikas in jihodnesejo do ve~jih turisti~nih krajev, kjer jih ble-dokoà rev{eta v bermuda hla~ah s cvetli~nimvzorcem in par kamerami okoli vratu veselokupujejo, doma obesijo nad kamin, se po~ohajopo odve~nem salu ter zadovoljno vklopijo TV inse hihitajo skupaj z Oprah. Pa {e niti pribli`no sejim ne sanja, kaj je smisel vi~olskih nearikas,sicer jih pa~ ne bi bili kupili.

ê se iz dnevne sobe bermudkarja povrnemo naprizori{~e romanja, smo ostali pri daritviduhovom, oziroma bolj natan~no, Staremu O~etuOgnju. Nekaj pejotla pojedo prisotni takoj, nekajpa ga shranijo za kasnej{e ceremonije. Podobnoiskanje pejotla se odvija ve~ino dneva, dokler sene vrnejo v tabori{~e v poznem popoldnevu, kjerple{ejo okoli ognja, jedo pejotl, si pripovedujejolegende ter se veselijo ulova, ~e je bil uspe{en,kakopak.

Take in podobne aktivnosti v Wirikuti potekajonajve~ tri dni, nakar ugasnejo ogenj s sveto vodoiz jezera, si lica obarvajo rumeno in med trobljen-jem v rogove odidejo domu naproti.

Pot in prihod domovV bliìni doma pri~nejo romarji z lovom na je-lene, tokrat tiste kosmate na {tirih noìcah, kartraja 3-6 dni. Pobiti morajo dovolj jelenov, kajti stem si zagotovijo dovolj de`ja v prihodnosti. Medlovom zelo malo spijo in ne jedo ni~esar, razenpejotla. Ko uspe{no zaklju~ijo lov ter si naredijozaloge posu{enega mesa in pejotla, dobijo dovol-jenje za prvo kopel, odkar so se odpravili na ro-manje.

S prihodom domov romarji zagotovijo celemuplemenu nekaj mesa in pejotla, vsega namre~niso pojedli, saj jih januarja ~aka tridnevna cere-monija, najpomembnej{a zadeva po njihovemprepri~anju: Híkuli ali Pejotl gostija bi ji lahkorekli mi, podalpski navihanci. Pred tem festival-om mo{ki in ènske po~istijo tempeljska tla, sipripravijo tesvino, to je njihovo koruzno pivo, inzapletene kostume.

Ob son~nem zahodu se pri~ne ceremonija. Okolitempeljskega dvori{~a pri`gejo ve~ ognjev zarazsvetljavo in za{~ito, saj so na zabavo pov-abljeni tudi gostje iz podzemlja ali kraljestvamrtvih, ki bi znali na trenutke biti nepredvidljivi.V dar ponudijo nato nekaj hrane ognju, ostanekpa razdelijo med prisotne, ki tudi popijejo malovode iz svetih jezerc. Po teh pripravah vstopijo vtempelj leto{nji romarji z vodjo na ~elu terobkroèni z mnoìco ritualnih predmetov, od na-ga~enih ìvali in perja pa do svete vode.

Izmed naga~enih ìvali je najpomembnej{a vev-erica, zelo zapleteno okra{ena s peresi ptic in krilihro{~ev. Vzrok za tole naga~eno veverico je vprepri~anju, da veverica vidi mnogo bolje od lju-di in zato prej opazi zle duhove in jih za{~iti prednjimi. Vsi udeleènci nato molijo nekako do pol-no~i, ko zapustijo tempelj ter ple{ejo in pojejo skraj{imi presledki do poldneva naslednjega dne,ko si brez pomo~i kozmeti~nega salona pobarva-jo obraze v rumeno in nadaljujejo s plesom, jedopejotl, pijejo vodo do son~nega vzhoda tretjegadne, ko se pri~ne tisti pravi oktoberfest. Po vsemtem plesu se ga na smrt nacedijo z doma~impivom in {nop~kom.

Zaklju~ek zabave je Rarikira ali obred pe~enjakoruze, ko izbrana ~lanica plemena spe~e storèkoruze ter jih z juho in jelenovim mesom razdelimed sova{~ane, ki s po{tenim obrokom kon~ajovse to ritualno ~udo.


Bo{tjan KalamarKoro{kega bataljona 5

SI – 1231 LJUBLJANA ^RNUÊ


Osrednji delKo smo se obrnili od obale,ve~krat bolj neprijazne kot ne,proti notranjosti, smo imeli è kakteden dni potovanja za sabo inzdelo se je, da gre vse kot pomaslu. Postali smo è pravipopotniki. No, resda v zelo udob-nem in velikem avtu in vo`nja pocestah, izmikanje ~redam ìvine,tropom pavijanov ali jatam nojevje postalo vsakdanjik in z nav-du{enjem smo se podali nekaj stokilometrov proti vzhodu. Pokraji-na Damara je manj hribovita kotKaoko, a prav tako suha. Tu naspri~akajo ve~ kot 2 m {iroki invsaj toliko visoki grmi Euphorbiadamarana, lahko bi jo poimeno-vali damaranski mle~ek. Rastlineso zanimive: kak prst debelipoganjki so brez bodic in so olis-tani le, ko so mladi, torej enoletni.Proti dnu so oleseneli in vsebuje-jo strupen mle~ek, tako kot mno-go drugih rastlin te zemljepisne{irine. Cvetovi so neznatni,zdruèni v socvetja, ciatije, ki jihobdajajo ovr{ni listi, kot smo tegaè navajeni pri ostalih mle~kih injih najdemo proti vrhu poganjkov.

Namibijska pustolov{~ina 2. del

The Namibian Trip. Part 2.

Po precej tropskem prvem delu si oglejmo zan-imivo pokrajino in rastlinje osrednjega delaNamibije, od pokrajine Damara do ju`nihobronkov pogorja Naukluft. Pokrajino ob atlants-ki obali seveda obvladuje pu{~ava Namib s svo-jimi visokimi sipinami, ki se raztezajo vse odmejne reke Orange na jugu pa tja do ju`noan-golskih obal. Rastlinje je raznovrstno in pred-vsem aridno, torej prilagojeno na izjemno su{nerazmere. To je pravi dom velbi~evke. V gorah jepadavin ve~ in no~ne temperature pozimi pade-jo le na nekaj nad ni~lo, a vseeno bogato zso~nicami.

After the rather tropical first part, we take a clos-er look at the landscapes and the interesting veg-etation of the central part of Namibia, with thestart in Damaraland and the next stop at thesouthern part of the Naukluft mountains. The At-lantic landscape is dominated by Namib dunes,extending from southern Angola to the Orangeriver. The vegetation is variable and xerophytic,adapted to extremely arid conditions. This is thetrue home of welwitschia. In the mountains, theprecipitations are more often and the night tem-peratures may fall to a few degrees above freez-ing during the winter, but there are still many suc-culents to be found.

Klju~ne besede:Namibija, rastlinstvo, ekologija, etnologija

Keywords:Namibia, vegetation, ecology, ethnology

Matija Strli~

Slika 1: Do trimetrski grmi damaranskega mle~ka (Euphorbiadamarana) dominirajo v istoimenski pokrajini. Kljub za ljudi

strupenemu mle~ku ga cenijo nosorogi in gemsboki. (foto M. Strli~).

Slika 2: Aloe dichotoma ob kraju Usakos med Swakopmundom inWindhoekom v ve~ernem soncu. (foto M. Strli~).


Pot nas zanese proti okamenelemu gozdu, star-odavnemu ostanku prgi{~a debel, ki jih je bojdanaplavila reka 3.000.000 let nazaj. Zdaj so tozanimiva tnala, do 30 m dolga in najdebelej{apremera skoraj 1 m. Med njimi najdemo prveprimerke, sicer ne toliko starih, a zato vsekakorbolj znamenitih velbi~evk. Kako vznemirljivoje bilo to sre~anje! Tu, kakih 100 km v notran-josti, dale~ stran od jutranjih meglic, ki naj birastlinam dajale potrebno vodo, uspevajo celapolja velbi~evk, na stotine! Tu in tam so kje {eostanki “storèv” in komaj so me pripravili, dasmo ob ~asu, kar je bilo zame vedno prezgodaj,za ostala sopotnika pa vedno prepozno, od{li...

No, saj ~ez nekaj dni smo se spetvideli s {e ve~jimi rastlinami.Nedale~ stran smo zavili na en-odnevno pohajkovanje v kraterju“pogorele gore”, Brandberga,ugaslega ognjenika. Tu so se èpred nekaj tiso~ leti skrivalibu{mani in v skale vgrebli alivrisali slikarije, ki pri~ajo o nji-hovi prisotnosti. Najzna-menitej{a “bela dama” je pravnenavadna podoba prijetno ob-darjene svetlopolte ènske, ki znekak{nim nojevim jajcem svarilovce, ki jo obkroàjo.

Pred krajem Swakopmund, ki jezopet ob obali in kjer nas ~akaznana ve~na zimska megla,nedale~ od kraja Usakos naleti-mo na mogo~no dvovejo alojo(Aloe dichotoma), najve~jo, karsmo jih videli, v àre~i ve~ernisvetlobi. Poimenovana je po last-nosti, po kateri jo zlahka prepoz-namo: veje se vedno delijo nadve manj{i. Rastlina mora bitizelo stara in je preìvela è mar-sikatero ve~letno su{o. V takihprimerih drevo enostavno odvrèlistne rozete eno za drugo, dazmanj{a izgubo vode. V kakemod naslednjih let, ko bo ve~de`ja, jih è nadomesti. Med do-ma~ini je znano po imenu koker-

boom ali drevo za tulce, saj so iz pravilno ob-likovanih vej izdelovali tulce za pu{~ice. Poznopod ve~er smo v Swakopmundu, prelepem se-cesijskem mestecu in po obilni ve~erji nas mor-je zaziblje v spanec. Naslednje jutro nas ~aka“Pot velbi~evke”, kot so ekolo{ko zavedni tur-isti~ni delavci poimenovali kakih 70 km dolgopra{no cesto, ki vodi od ene do druge botani~nezanimivosti.

V hladnem jutru je razdrapana cesta poskrbela,da smo se dokon~no zbudili. Mese~eva pokraji-na je poimenovana po obilici li{ajev, ki popol-noma prekrivajo cele gri~e, ki zato v soncu iz-

Slika 3: Dva metuzalema: nekaj milijonov let staro deblo ob “mlademu”primerku velbi~evke v “okamenelem gozdu”. (foto M. Strli~).


gledajo nenavadno sivo~rno,prav pusto. Ker rastejo in se ob-navljajo neverjetno po~asi, jehoja po njih prepovedana, saj selahko za stopinjo velikapovr{ina obnavlja nekaj desetlet. Pono~i se v obilici vlage, kijo s seboj prinese megla, razpro,medtem ko se steljke podnevizvijejo in soncu kaèjo spodnjo,dlakavo stran, ki bolje odbijavro~o svetlobo. Prav lahko jih jezmesti: ~e `rtvujete poìrekvode in ga namenite tej rastlini-ci namesto suhemu grlu, sesteljka vidno, manj kot v minuti

Slika 5: Acanthosicyos horridus, trnata neolistana bu~nica. Plodovibu~nice (spodaj levo) so cenjen, a te`ko dostopen vir vode {tevilnim

prebivalcem pu{~ave. Spodaj desno ènski cvet. (foto M. Strli~).

Slika 4: Li{aji na poti velbi~evke nedale~ stran od Swakopmunda. Takoj po stiku z vodo se hitrorazprejo. (foto M. Strli~).

razpre, pri~akujo~ ve~teko~ine. Nekaj dalje nas vdaljavi nase opomnijobodljikavi trni {e enegaVelbi~evega odkritja.Acanthosicyos horridus jebu~nica, katere nenavadnipoganjki so neolistani intrnavi, tako da se le ste`kaprebijem do primernegacveta za fotografijo. Ne-navadnemu latinskemuimenu bi te`ko na{lislovenskega, morda stra{natrnavka. [e bolj stra{no sorastlino poimenovali do-ma~ini - !nara. Klicaj jepravzaprav ~rka, ki pomenitlesk z jezikom. Karposkusite, prav zato so red-ki belci, ki govorijo Sanjezik! Pravzaprav moram{e enkrat v boj s trnjem, sajje rastlina dvodomna.Plodovi so prav tako trnas-ti in vsebujejo nekolikotrpko, a uìtno teko~ino inso zato priljubljeni nesamo pri pticah, ki jih prid-no izdolbejo, {e preden se-mena dozorijo, temve~ tudipri staroselcih, ~e jih {e kajostane. Globoko v tlehimajo odebeljeno ko-reniko, ki je blizu podtalnevode in kljub svojistra{ljivi obliki in {e boljstra{ljivemu imenu rastlinne najdemo drugje kot tam,kjer lahko doseèjo podtal-nico.

Proti koncu ceste naspri~aka eden najve~jihprimerkov velbi~evke, kismo ga v na{em glasilu sfotografijo è predstavili[1]. Za{~itena je z visoko


Slika 6: Bainova hudija, 30 cm visoka, ob obronkih pogorja Naukluft,20 km zahodno od kraja Buffelshoek. (foto M. Strli~).

Slika 7: Rajski vrt marsikaterega ljubitelja: v tesnem sosedstvuhrapavolista aloja, currorova hudija in velbi~evka. (foto M. Strli~).

Slika 8: Ob poti v oazo Sossusvlei nas visoke sipine, ki zasipajo cesto inredka drevesa, opominjajo na mo~ narave. (foto M. Strli~).


ograjo, ki {~iti ne`ne koreninice, ki se nahajajotik pod povr{jem pe{~ene zemlje, prednadle`nimi dvonogimi obiskovalci. Sicer ni ed-ina, je pa dale~ naokoli najve~ja in najzna-menitej{a. Kratek sprehod naokoli razkrije {evrsto drugih ~udes. Komaj kak korak stran pravnenavadni grmi~ki pritegnejo mojo pozornostin nekaj osu{enih listov ob konceh vej meopomni, da je pred mano {e ena redkost iz na{ihzbirk, marlothov sarkokaulon - Sarcocaulonmarlothii. Fotografijo smo è lahko videli v eniod prej{njih {tevilk, ko smo temu rodu posvetilinekoliko ve~ ~asa [2]. Spet kak korak vstranmagi~ni risi, ki jih zarisujejo stare hrapavolistealoje (Aloe asperifolia), ki se razra{~ajo vkrogu. Afrikaansko ime je heksekringe in senana{a prav na to njihovo zna~ilnost. [e nekajkorakov do bli`njega skalovja in tu me pri~aka-jo grmi~ki currorovih hudij, Hoodia currori.Ponekod so vidni popki, ponekod è zdavnajrazprti plodovi. Hudije so zanimive svilni~evke,saj so verjetno izmed vseh najbolj podobnekaktusom, s pokon~nimi in dolgimi, po~asi ras-to~imi poganjki. V zbirkah niso zelo redke, a

tudi ne prav pogoste, saj so muhaste rasti in nemarajo prav veliko vode. Kot vse vrste izskupine stapelij so tudi hudije predmet ve~nihin mestoma prav òl~nih razprav, v kateri rodjih vtakniti in po komu jih poimenovati, katereforme so zgolj forme in katere è vrste, katerevariacije so zgolj variacije in katere è pod-vrste, a se za te razprave ne menijo in mirnorastejo svoje po~asno ìvljenje pod `go~imnamibijskim soncem. Kak dan kasneje smolahko ob~udovali drugo vrsto pod pogorjemNaukluft, nekoliko bolj kompaktno in svetloze-leno bainovo hudijo, Hoodia bainii.

Po iz~rpujo~i poti nazaj smo se ustavili naidili~nem posestvu Animub v pogorju Erongo,ki ga je erozija kot za {alo izoblikovala tako, daje vrhove preoblikovala v gromozanske kam-nite krogle, ki groze, da se bodo zdaj zdaj od-kotalile v dolino, a ker se to ni zgodilo niti medna{imi napori, so verjetno {e sedaj tam, kjer soè zadnja tiso~letja. {e pavijani so nas mirnoopazovali, saj smo bili verjetno res precej ne-navadni, ko se takole zanimamo za kamenjenamesto za brskanje bolh po sosedovih laseh.

Slika 9: Bu{manska “mala {ola” so poimenovali tale relief, ob katerem na bi se otroci kakih 5000 letnazaj u~ili razpoznavati stopinje ìvali. (foto M. Strli~).

Pogorje Naukluft[e bolj proti notranjosti deèle in nekoliko boljproti jugu se pri~nemo vzpenjati. PogorjeNaukluft je dovolj visoko, da je na vrhovih poz-imi le kako stopinjo nad ni~lo in kratek enod-nevni potep razkrije, da zna biti prav zanimivotudi za plezanje. Razpredeno je z ozkimidolinami in soteskami, ki so jih utrli hudourni-ki, medtem ko so planote porasle s travo in spetzanimivim rastlinjem. Spet nas pri~aka zanimi-va cifostema, tokrat bainesova, Cyphostemmabainesii, ki je manj{e rasti kot tista, ki smo jospoznali v pokrajini Kaoko. Tudi te so neolis-tane, saj je zimski ~as. V skalnih razpokah seskriva zanimiva vrsta adromiskusa (Adromis-chus), ki je med slovenskimi zbiratelji dobroznan in pogost, saj je enostaven za vzgojo.Rastno dobo lahko prilagodimo svetlobnimrazmeram, saj ob zalivanju raste tudi pozimi,kar je zna~ilnost marsikatere rastlinske vrste,saj se po~asi bliàmo predelu ju`nega delapu{~ave Namib, kjer se za~ne pravi reìm zim-skih padavin, medtem ko se obmo~je celoletnihpadavin za~ne nekako na ju`nih obronkihpogorja. Nerednim padavinam so se rastlinepa~ prilagodile na prav oportunisti~en na~in -rastejo takrat, ko je voda, ne ozirajo~ se na let-ni ~as.

Na drevju pogosto opazimo slamnate gmote,pogosto ve~je kot ~lovek, v~asih è tako te`ke,da je drevo ne prenese ve~ in se {e tako mo~nodeblo prelomi. Seveda smo radovedni - le kdobi slamo spravljal na drevje namesto na kozolce- si mislimo, a bolj ko se bliàmo, bolj nam jejasna zabavna zmota. Prepletene slamnategmote so gnezda pti~ev tkalcev in zgolj naspodnji strani so opazne luknjice, skozi katerevstopajo pridni in o~itno prav druàbni pti~ki.Pozimi se, kot vse ptice selivke, raje preselijona severno poloblo, ko je hrane pri nas v izo-bilju in so temperature severnega poletjaznosne.

SossusvleiKratek izlet v osr~je sipin, proti oazi Sos-susvlei, je skoraj v vsakem itinerarju kraj{ega

ali dalj{ega popotovanja po Namibiji in mu nebi posve~al pozornosti, ~e res ne bi bil veli~as-ten. Nepregledno vzvalovano morje nekaj desetmetrov visokih in nekaj deset kilometrov dolgihsipin najlep{e in v vsej grobni ti{ini lahkoob~udujete z balonom, ~e je va{a denarnica do-volj te`ka, mi smo se zadovoljili z dalj{im spre-hodom. Kot zanala{~ je bil dan prijetno obla~enin tu in tam nas je presenetila kaka deèvnakaplja. Prav bizarno, v osr~ju pu{~ave na{ prvinamibijski de`. Lep{ega vremena si ne bi moglièleti, saj je bil pesek hladen in se je prijetnovdajal pod bosimi stopali, po~etje, ki bi bilonemogo~e, ~e bi nad nami peklo neusmiljenosonce. Tako pa smo se mirno povzpeli na vrhsipine {t. 14, kot so jo popularno poimenovali,in pogled na ocean peska je pretresljiv. Nikjernikogar, nikjer ìvljenja. Pu{~ava Namib jenastala z delovanjem reke Orange, ki je vmiljonih let izpirala pesek iz podro~ja, kjer jesedaj pu{~ava Kalahari, atlantski tokovi so gazanesli proti severu in veter nazaj v notranjostceline. Sipine se {e danes po~asi premikajo zvetrom in zasipajo cesto in hi{e in brijejo vobraze redkih doma~inov. Konec kratkepe{~ene poti je v oazi, ki je ob~asno poplavlje-na in ki jo ponovno obkroàjo visoki grmi~iAcanthosicyos horridus, ki kaèjo na to, da sepod morjem peska skriva tudi morje podtalnice.Pravzaprav je to za Namibijo zna~ilno - kopljidovolj globoko in pride{ do pitne vode. Res jenikjer v dràvi ne manjka in povsod v ju`nemdelu dràve je talnica tudi pitna. A mi se rajeposvetimo Tafel leàku, Namibijci so namre~od Nemcev podedovali ne le smisel za red,temve~ tudi pivovarsko znanje in pu{~avskiprah se iz grla najlep{e spere prav z dobrimpivom. Zraven morda divja~inska klobasa, scimetom po tropsko za~injena, ali pa kolesce alidve suhega zebrinega mesa - biltonga, potem pa{e zasanjano razmi{ljanje, kaj nas vse {e ~akana divjem jugu. A o tem prihodnji~.


Matija Strli~ Hrenova 12

SI - 1000 LJUBLJANAE-mail: [email protected]


Ko v naravi naletijo na belo àbo, belega leva alimorebiti belo vrano, se zberejo novinarji z vsehvetrov, fotografije mimogrede obkroìjo svet.

ivalski albini so seveda redkosti. Skotijo,izleèjo, izvalijo oziroma rodijo se brez pigmen-ta, ki daje dolo~eni vrsti sicer zna~ilno varovalnoali svarilno obarvanost. Albini so bodisi prosojni,tako da se skozi koò vidijo krvne ìle in celodrugi notranji organi ali pa belo dlakavi oziroma

When a white frog, a white lion or perhaps awhite crow appears in nature, they are immedi-ately recognized all over the world. This hap-pens rarely, of course. These animals are born,laid or hatched without pigmentation, whichgives a certain species its protective colour. Al-binos are transparent so that the blood veins orinner organs are seen through the skin. Theyhave white hair (fur) or white feathers. The dis-

Brezklorofilni kaktusi vzgojeni v SlovenijiAlbino cacti made in Slovenija

Ko je narava v davni preteklosti “izumila” klorofil,so zelene rastline prevladale na vsej zemeljskipovr{ini. Evolucija je izbrala organizme, ki sosposobni fotosinteze, kot najuspe{nej{e pri tvorbiorganske snovi iz neorganske. So na drugih plan-etih veljale enake zakonitosti ali pa tam ìvijo rast-line, ki lahko pridobivajo organsko snov na nekdrug na~in in jim klorofil ni potreben? Te rastlinepotemtaken niso zelene, temve~ rumene, rde~e,bele ali modre barve. Bomo lahko rastline z drugihsvetov lahko gojili tudi na Zemlji?Morda nam kaj povedo albino kaktusi, edine vi{jerastline, ki lahko ìvijo brez klorofila izven strogonadzorovanih laboratorijskih pogojev. Za~etki nji-hove vzgoje segajo v 40-ta leta prej{njega stolet-ja. Nekaj takih rastlin smo vzgojili tudi v Sloveniji.

Green plants with chlorophyll and capability ofphotosynthesis were chosen by evolution as themost successful organisms producing organicmatter from inorganic. Were on other planets thesame rules, do there live plants that don't needchlorophyll? Are they yellow, red, white or blue in-stead of green? Will it be possible to breed themon the Earth?Maybe we can find some answers in breeding al-bino cacti, the only higher plants, that can survivewithout chlorophyll out of highly controlled labora-tories. The story of albino cacti began in the for-ties of the previous century. We are very proud ofthe fact that some of such plants were bred inSlovenia.

Klju~ne besede:albini, aurea, lutea, alba, brezklorofilni kaktusi

Keywords:albino, aurea, lutea, alba, cacti without chlorophyll

Jure Slatner

Slika 10: Albini se lahko pojavijo pri vseh rastlinah. Njihova usoda je neizprosna; ko porabijo zalogohrane iz kli~nih listov, propadejo. Na fotografiji je primer grahovega albina. (foto J. Slatner).

Picture 10: Albino plants are not unknown phenomena. Their fortune is inexorable; when they use all thereserve food from cotyledons, they die. The photography shows an albino pea. (Photo J. Slatner).

tinctive red iris is seen through the pupil of theeye.

In nature, albinos have very little chance of sur-vival. Their parents, brothers and potential sexu-al partners avoid them. Predators easily findthem. The albinos are more or less blind. Theycan survive through one season, if they are lucky.These mutations are only an advantage in subter-ranean karst caves, where pigmentation is notnecessary. The animals use the energy intendedfor the production of pigment for more importantfunctions. They search for food with other senseorgans, which are much more developed thansight. These animals normally live in artificial

operjeni. Skozi zenico v o~eh lahko opazimozna~ilno rde~o ìlnico.

V krutem boju za obstanek v naravi nimajo albi-ni prav nobene mo`nosti preìvetja. Izogibajo sejih star{i, vrstniki, spolni partnerji. Roparji jihzlahka najdejo. ivali so bolj ali manj slepe. Ven-dar z mnogo sre~e tu in tam preìvijo kako se-zono. Take mutacije so izjemoma prednostne leza ìvali v kra{kem podzemlju in podobnemokolju. Tam obarvanost ni potrebna niti kotza{~ita pred svetlobo, niti za skrivanje predroparji. Energija, ki bi jo ìval potrebovala zatvorbo pigmenta, se pri teh ìvalih porabi za ìvl-jenjsko pomembnej{e funkcije. Hrano tako alitako i{~ejo z ostalimi ~utili, ki so mnogo boljrazviti od vida. V umetnem okolju, v terarijih,akvarijih in ìvalskih vrtovih take ìvali normal-no ìve in se razmnoùjejo, saj jim gojiteljiposve~ajo vso potrebno skrb. Mnoge izmed njihuporabljajo v znanstvene namene, za pridobivan-je krzna ali pa jih gojijo kot doma~e ìvalce. Belemi{ke poznajo vsi otroci, pa tudi tisti, ki pre-globoko pogledajo v kozarec.

Rastline brez klorofilaPri rastlinah sre~amo omenjeni pojav redkeje,oziroma ga te`je opazimo. Rastlinska barvila ni-majo le vloge obarvanja cvetov ali listja. Delimojih glede na njihovo kemi~no sestavo. Najbolj za-stopana barvila so klorofil A (modro zelen), klo-rofil B (rumeno zelen), karotenoidi - karotin,ksantofil in {e okoli 70 razli~nih spojin (rumenido rde~i) ter antociani (rumeni do vijoli~ni).Mnoge njihove funkcije {e niso povsem pojas-njene. Najpomembnej{a vloga rastlinskih barvilje gotovo fotosinteza - proces, pri katerem rast-line s pomo~jo svetlobne energije iz neorganskihsnovi sestavijo organske. Brez klorofila pa nemorejo pridobivati sladkorja, izhodi{~nemolekule v ìvljenju rastline. Rastline, ki vzkali-jo brez tega ~ude`nega barvila, neizbe`nopropadejo, takoj ko porabijo rezervno hrano. Lenekaj vi{jih rastlin ne potrebuje klorofila, ìvijoparazitsko ìvljenje, ìvljenjsko pomembne or-ganske snovi ~rpajo od svojega gostitelja. V Slo-veniji raste nekaj vrst samovratcev (Monotropa)in predenic (Cuscuta), ki zajedajo druge rastlinein tako klorofila ne potrebujejo. Njihovi listi sozakrneli, spremenjeni v prav neznatne luske.

Klorofil, karoten in ksantofil se nahajajo v kloro-filnih zrnih fotosintetsko aktivnih tkiv, v listih,mladih steblih in nezrelih plodovih ter ponekod vcvetovih. Poleg klorofilnih zrn (kloroplastov) na-jdemo v celicah {e kromatoplaste, ki vsebujejozlasti karotenoide ter levkoplaste, ti pa so brezpigmenta in vsebujejo predvsem {krob. Vsi


Slika 12: Sejanec vrste Trichocereus macrogonuspovsem brez barvila, star teden dni. (foto J. Slatner).

Picture 12: An albino plant of Trichocereusmacrogonus one week old. (Photo J. Slatner).

Slika 13: Nekaj tednov star sejan~ek Rebutiaviolaciflora ‘Anchy’ cepljen na Echinopsis sp. je

bil sprva rde~e barve (foto I. Mulej).

Picture 13: A few weeks old seedling of Rebutiaviolaciflora ‘Anchy’ grafted onto Echinopsis sp.

was red-coloured at first. (Photo I. Mulej).


na{teti plastidi lahko ob dolo~enih pogojih pre-hajajo eden v drugega. Njihovo metamorfozosproìjo zlasti spremembe temperature inkoli~ina son~ne energije.

Antociani in njim podobno barvilo betacian(rde~e, vijoli~no, modro) so raztopljeni vceli~nem soku. Njihova barva je odvisna odkoli~ine barvila, pH v celici in {e ~esa ter se medstaranjem celic spreminja. Ena od funkcij tehbarvil je morda varovanje pred son~nimi, zlastiultravijoli~nimi àrki, saj sre~amo rastline zve~jo koli~ino antocianov zlasti v visokogorskemsvetu in arkti~nem podro~ju.

Ob zorenju plodov se kloroplasti spremenijo vkromatoplaste. V njih se kopi~ijo zlastikarotenoidi. Ti lahko kristalizirajo in po{koduje-jo tkivo, kar pripelje do gnitja plodov.

Vsako jesen lahko opazujemo spreminjanjebarve listov. Zaradi ni`jih temperatur ob hkratiprecej{nji koli~ini svetlobe kloroplasti po~asi, anepovratno propadajo. Barva listov je takratodvisna od ostalih barvil v listih, ki so bila ves~as prekrita s prevladujo~im klorofilom.

Rastline s posebno intenzivno obarvanostjoprivla~ijo ~love{ki rod è od nekdaj, zato mnogevzgajamo v okrasne namene ter se posve~amovzgoji novih sort s to lastnostjo.

Obarvane okrasne rastlineRastline, ki ne tvorijo klorofila na nekaterih delihlistov, poznane po vzdevku “variegata”, so znanekot cenjene okrasne rastline, bodisi vrtne trajniceali {e pogosteje sobne lon~nice. Naj omenimnekaj rodov okrasnih rastlin, kjer je ta pojav poz-nan in jih gojimo tudi pri nas: Diffenbachia, Cro-ton, Ficus, Hosta, Dracaena, ~e se dotaknem lenajpogostej{ih. Med so~nicami obstajata celodve razli~ici rumeno progaste agave: take z ru-menimi vzdol`nimi robovi in osrednjim zelenimdelom (Agave americana f. marginata) in oblike,katere obarvanost je ravno nasprotna (A. ameri-cana f. medio-picta). Botanik Gustafsson je leta1940 predlagal naslednjo razdelitev:

1. Albina - brez klorofila oziroma karotenoidov;

2. Xantha - karotenoidi prevladujejo nad kloro-filom;

3. Alboviridis - razli~na obarvanost na bazi inkonici listov;

a. Alboxantha - baza lista rumena, ostali dellista bel;

b. Xanthalba - baza lista bela, ostali del ru-men

environments such as aquariums, terrariums, orzoos, where they are well tended. They are bredfor scientifically purposes, for fur, or as pets.White mice are known to all children, (and alsoto those who drink too much!)

Chlorophyll Deficient Mutation Types InVegetationAlbinos are not unknown in the world of plants,but they are more rare and less noticeable. Pig-ments are different according to their chemicalstructures. They are mostly chlorophyll A (blue -green), chlorophyll B (yellow - green),carotenoids, xanthophylls, along with about 70other different compounds (yellow to red), andanthocyanins (red to purple or blue). Chlorophyllis necessary in the process of photosynthesis - theprocess by which carbon dioxide is incorporatedinto organic compounds. Plants cannot producesugar from inorganic matter without chlorophyll.The plants which sprout without chlorophyll de-cay as soon as they use all reserve food. Onlyplants that feed themselves in saprophytic or par-asitic ways are exempt from the need for chloro-phyll. We find some of these plants in Slovenia.Two examples are Monotropa and Cuscuta,which are parasites and do not need their ownchlorophyll. Even their leaves are atrophied.

Chlorophyll, carotene, and xanthophyll are foundin leaves, young stalks and unripe fruits. Chloro-plasts are found in cells along with chromoplas-ts, which especially contain carotenoids and leu-coplasts. These are without pigment and containmostly starch. Under certain circumstances,these plastids pass into each other. Their meta-morphose is induced by change of temperatureand the amount of sun energy. Anthocyanins andbetalains (red, violet, purple) are in the cyto-plasm. Their colour depends on the quantity ofthe pigment and pH in the cells and changes dur-ing the ageing of the cells. One of the functionsof these pigments is probably protection from thesun’s rays, especially UV rays. Plants in highmountains or arctic regions have larger quantitiesof these pigments.

When fruit is ripe, chloroplasts change into chro-moplasts. They have large quantities ofcarotenoids. These can crystallize and damagethe tissue, which may cause rotting of the fruit.

We can observe the changing colours of theleaves every autumn. The chloroplasts, becauseof the lower autumn temperatures and a largequantity of light at the same time. The colour ofthe leaves depends then on the pigments thatwere covered with the predominating chloro-phyll.


c. Viridoalbina - baza bela, ostanek ze-lenkast ali rumeno-zelen;

d. Alboviridis - baza zelena, ostanek bel;

4. Viridis - raznolika obarvanost, predvsem ru-meno-zelena;

5. Tigrina - izmeni~no pre~na progavost brezk-lorofilnega tkiva;

6. Striata - izmeni~no vzdol`na progavostbrezklorofilnega tkiva;

7. Maculata - pik~asta razporeditev brezkloro-filnega tkiva.

Danes uporabljamo najpogosteje {e naslednji oz-naki (poznane pri druìni Cactaceae):

1. Rubra - telo rastline rde~e barve;

2. Aurea - telo rastline bolj ali manj rumenebarve.

Vzroki za izgubo klorofilaRastline ne izgubijo klorofila na enak na~inoziroma iz enakih razlogov. Za tvorbo klorofilaje nujno potreben element magnezij, ki ga jesicer dovolj v vsaki prsti. Bolj pogost dejanskivzrok je pomanjkanje èleza, ki ni sestavni delklorofila, je pa za njegovo tvorbo nujno potreben.Pogosto ga je v prsti premalo, lahko pa je za rast-line nedostopen zaradi alkalnosti prsti. Bolezenpoznamo z imenom kloroza. Za tvorbo klorofilaje nujen zra~ni kisik (tega je vedno dovolj), svet-loba in primerna temperatura. Klorofil se na-jhitreje tvori pri temperaturi med 20 °C in 25 °C.Nad temperaturo 35 °C se ne tvori ve~.

Mnogokrat povzro~a razpad klorofila virusnoobolenje, toplotni ali kemi~ni {ok. Take rastlineobi~ajno ne ìvijo ve~ prav dolgo. Redko se po-javi stranski brst, katerega tkivo je brez klorofila,bolj pogosto pa sre~amo brezklorofilne sejance.Ti imajo genetsko okvaro bodisi v jedru celic,tako da je motena sinteza kloroplastov, lahko pase pojavi okvara v kloroplastih samih.

Rastline povsem brez klorofila lahko na~elomavzgajamo le v laboratoriju. Za njihovo vzgojopotrebujemo popolno hranilno raztopino, ki po-leg mineralov vsebuje {e razli~ne ogljikovehidrate. Ker je taka raztopina lahko hkrati goji{~egljiv, uspevajo te rastline le v strogo nad-zorovanem asepti~nem okolju. Razen ene izjeme- kaktusov.

Kaktusi brez klorofilaPopolne albine rastlin cvetnic, ki jih lahko goji-mo tudi izven laboratorija, tako sre~amo le medkaktusi. Prve take primerke sta vzgojila EijiWatanabe in Kazuo Kitoh na Japonskem. Leta1940 je Watanabe posejal okoli 10.000 semen -

Plants with especially intensive colours havebeen attractive to mankind since ancient times.We breed them for decoration and give a greatdeal of our attention to the new sorts.

Coloured Decorative PlantsPlants that don’t produce chlorophyll on parts oftheir leaves are known as forma variegata. Theyare treated as valuable decorative plants, such asgarden perennials or houseplant. Some examplesof these plants are from genera Dieffenbachia,Croton, Ficus, Hosta, or Dracaena. Among suc-culents, there are two well-known varieties ofAgave americana. One has leaves with yellowedges and green centre, while the other has theopposite leaf coloration.

The classification of content and proportion ofchlorophyll, according to Gustafsson, 1940, is asfollows:

1. Albina - no chlorophyll or carotenoids areformed;

2. Xantha - carotenoids prevail over chlorophyllor chlorophylls are not even produced;

3. Alboviridis - different colour at the base andtip of the leaf;

a) Alboxantha - base yellow, tip white;

b) Xanthoalba - base white or faintlycoloured, tip yellowish;

c) Viridoalbina - case white, tips more orless greenish or yellowish-green;

d) Alboviridis (sensu stricto) - base greenand tip white;

4. Viridis - uniform yellowish-green or light-green colour occurring already at theseedling stage;

5. Tigrina - transverse destruction of pigment.The transverse stripes are usually brown oryellow, narrow and pinched;

6. Striata - longitudinal stripes of white or yel-low colour;

7. Maculata - chlorophyll and/or carotin de-struction in the form of dots.

Some new types are already added to this list(known in Cactaceae family):

1. Aurea - pure yellow plant;

2. Rubra - red plant.

Plants without chlorophyll can be bred only inlaboratories. They need a mostly aseptic environ-ment, and perfect nutritive substances that alsocontain different carbohydrates, along with min-erals. There is only one exception - cacti.


kri`ancev z vrsto Gymnocaly-cium mihanovichii var. frie-drichii in na{el dva bledo-rde~e obarvana primerka, kiju je cepil na hitrorasto~opodlago, od katere sta rastlinilahko ~rpali vse potrebnesnovi za svojo rast. Ker rastli-na mo~no brsti, je njeno veg-etativno razmno`evanje dokajenostavno. Po mnogih prece-pljanjih je leta 1948 vzgojilprvi povsem rde~i primerek,imenovan ‘Hibotan-nishiki’.Po letu 1955, ko so za~eli stkivno kulturo, so preplavilisvet pod raznimi vzdevki, kisi jih kupci pa~ la`je vtisnejov spomin, kot so: ‘Red cap’,‘Nishiki’, ‘Hibotan’, ‘Opti-ma rubra’ itd. Njihova cenaniti ni dosegala vrtoglavihvi{in in so bili zato zlahkadostopni slehernemu kupcu. Coloured Cacti

Probably the only albinos to survive outside thelaboratories are some of the plants in the cactusfamily. Eiji Watanabe and K. Kitoh from Japanwere the first to breed such cacti in 1940. Theseplants were hybrids of several gimnos and Gym-nocalicium michanovitchii v. friedrichii. Theyfound two albino plants among 10,000 seedlingsand made repeated cuttings and grafts. Watanabefirst obtained a yellowish red cactus, named ‘Un-jo-nishiki’. In 1948 another red plant named ‘Hi-botan’ appeared. Japan soon produced millionsof such cultivars, which spread all over theworld. They were known by easy-to-remembernicknames, such as Ruby Cactus, ‘Red Cap’,‘Nishiki’, ‘Hibotan’, and ‘Optima Rubra’. After1960, they were cheap enough that anybodycould buy them. Interestingly, West Europeancollectors, scientists, and researchers didn’t ac-cept this type of plant. Maybe they were jealousthat such a discovery was made in a land withouta cacti research tradition, or maybe it was the un-usual stock, (Hylocereus undunatus and its rela-tives), that they did not like. No one can be sure.Plants soon appeared with yellow, pink and pur-ple variations. In 1983, Ishikawa recognized 16variations of ‘Hibotan’ and 10 of ‘Nishiki’. After1955, they were produced with tissue-culture en-gineering. Japan dominated their production, andlater some other countries in Southeast Asiajoined in. New albino plants began to appearmuch later in Europe, (Hungary, Austria, EastGermany, and former Czechoslovakia). In Slove-

Slika 15: Chamaecereus silvestrii ‘Aurea’ je zelopogost predstavnik brezklorofilnih kaktusov v

prosti prodaji (foto I. Mulej).

Picture 15: Chamaecereus silvestrii ‘Aurea’ is avery frequent guest without chlorophyll to be

found in flower-shops. (Photo I. Mulej).

Slika 14: Prvi primerek brezklorofilnega kaktusa, ki ga je vzgojil IztokMulej. Seme je dobil po navzkri`nem opra{evanju rde~ega in ~rnega

mihanovi~evega gimnokalicija. (foto I. Mulej).

Picture 14: The first cactus without chlorophyll raised by I. Mulej. Theseeds were obtained after cross-pollination of a red and black G.

michanovichii cultivars. (Photo I. Mulej).


Zanimivo je dejstvo, da med zbiral-ci kaktusov v Zahodni Evropi,strokovnjaki in raziskovalci kakegazanimanja zanje ni bilo, kve~jemuje bilo ~utiti nekak{en prezir do tehrastlin. Morda je vzrok ljubosumje,da je tako pomembno odkritjenastalo v deèli brez posebne tradi-cije v vzgoji kaktusov ali pa kajdrugega, kdo ve? Morda je vzroktudi do takrat nenavadna podlaga(Hylocereus undunatus), ki jeEvropejci niso uporabljali.

Po prvem presene~enju so se pojav-ile {e rumene, oran`ne in vijoli~neoblike iste vrste ter mutanti drugihvrst. Njihova proizvodnja - takolahko imenujemo njihov na~inmnoènja s pomo~jo tkivne kulture,je ostala domena Japonske, v zad-njem ~asu po so se priklju~ile {enekatere dràve jugovzhodne Azije.Danes se na Japonskem z velikoser-ijsko gojitvijo ukvarjata le {e dvevrtnariji. Ishikawa je leta 1983 ses-tavil spisek priznanih kultivarjev‘Hibotanov’, ki jih je lo~il na 16barv, ‘Hibotan-nishiki’ pa na 10barv. Vendar tudi v Evropi nismodràli krièm rok. Ne toliko primnoì~ni komercialni proizvodnjikot pri vzgoji takih rastlin. {e na-jve~ poro~il o vzgoji kaktusov brezklorofila je prihajalo iz nekdanjeê{koslova{ke in Madàrske, prinas pa se je pri~ pojavil tak kaktusleta 1978 (Proteus, februar 1984).

VzgojaPoglavitna teàva pri vzgoji je ce-pljenje pravkar vzkaljenih rastlinic,katerih premer pogosto ni ve~ji odmilimetra. Po ve~letnempreizku{anju razli~nih metod se zdi,da smo na pravi poti, saj je odstotekuspe{no sprijetih cepi~ev kar visok.Postopek zahteva precej{njo ro~nospretnost, pravo izbiro trenutka,popolnoma nepo{kodovane cepi~ein podlage v polni rasti. Seveda paje pomembna {e ustrezna sterilnostorodja in prostora, v katerem pote-ka cepljenje in posebna nega vprvih dveh tednih po cepljenju.Kasneje je vzgoja kaktusov brezklorofila dokaj enostavna, skorajda

Slika/Picture 16: Gymnocalycium bruchii cv. Lutea. (foto I. Mulej).

Slika/Picture 17: Mammillaria wildii cv. Aurea. (foto J. Slatner).

Slika/Picture 18: Mammillaria tolimensis ‘Aurea’. (foto J.Slatner).


se ne razlikuje od vzgoje normalnih (zelenih)rastlin. Le pr{enja ne prenesejo. Njihova povrhn-jica je bolj ob~utljiva od povrhnjice normalnihkaktusov. Teko~a gnojila ali pesticidi jo kmaluna~nejo. Najbolj{e sredstvo za varovanje predpr{icami je sesalec za prah!!!

Podlage, ki so primerne za cepljenje, so zelo red-ke. Po mnogih poskusih kaè, da je za prvo ce-pljenje najbolj{i sejanec vrste Harrisia ‘Jusber-tii’, za ve~je brste pa Trichocereus macrogonus.

Razmnoèvanje z brsti je teàvnej{e, kot izgledana prvi pogled. Mnoge vrste namre~ nerade brsti-jo. Brsti ne nastajajo iz povsem identi~nih celic,zato se med tako razmnoènimi kaktusi istegaklona pojavljajo manj{e razlike v obarvanosti inobliki. e pri drugi generaciji z brstirazmnoènih kaktusov opazujemo postopnozmanj{evanje oziroma rastline postajajo boljkompaktne. Tudi obarvanost je znatno {ibkej{a,ravno tako velikost in debelina bodic. Med ce-pljenci se pojavljajo ~edalje ve~je razlike. Kak-tusi so {e ob~utljivej{i, njihova povrhnjica ni ve~zadostna za{~ita pred glivicami. Odmiranje brezo~itnega razloga (nekroza) se pojavlja zlasti vpozni jeseni in ob koncu zime.

Koli~ina kloroplastov, ki v tkivu vendarle obsta-jajo in prisotnost ostalih barvil, odlo~ata o obar-vanosti kaktusov. Zanjo je pomembna tudi jakostin valovna dolìna svetlobe. [e najbolj{e uspehesmo dosegli pri uporabi polikarbonatne za{~ite,najslab{e pa se barvitost izraà v steklenjakih.

Nekateri primerki vsebujejo toliko zdravih kloro-plastov, da se tvorijo ve~je zaplate zelenega tki-va. Brsti, ki poènejo iz teh mest, so navzvenpovsem normalni, zeleni. Razlago tega pojavapovzemam po dostopni literaturi.

Razlaga je morda kar preve~ enostavna, sajizku{nje kaèjo tudi na druga~no mo`nost, nam-re~ vpliv nekaterih substanc (morda hormonov?),ki izvirajo iz podlage, na ozdravitev kloroplastov.Zelo mo~ne (orja{ke) podlage povzro~ijo, da ru-men primerek rastline postane vsaj na pogledspet normalen. Sprememba je trajna, ~etudi pre-cepimo tak kaktus na manj{o podlago. Pojav smoopazili le pri nekaterih vrstah.

Pri mnogih primerkih se pojavlja spremenljivostobarvanosti tkiva. Zlasti pogost je pojav, da je na-jmlaj{i del kaktusov mo~neje zeleno obarvan,starej{i pa je rumen oziroma rde~. al je dokajpogost tudi pojav, da je starej{e tkivo plutasto inizgubi vsakr{no obarvanost. Zato stari primerkikaktusov brez klorofila niso prav posebno lepi.Estetsko najlep{e so 2 - 3 leta stare rastline.

nia, the first specimen appeared in 1978 (Proteus,February 1984).

The Cause of Lost ChlorophyllPlants don’t lose chlorophyll in only one way orfor the same reason. Magnesium is very impor-tant for the production of chlorophyll. Its defi-ciency could cause a plant to lose chlorophyll,but there is usually enough of it in the soil. Themore probable reason for chlorophyll loss mightbe the lack of iron. If the substrate is alkaline,plants can’t absorb it. This problem is known aschlorosis. Oxygen from the air, light, and propertemperature are all necessary for the productionof chlorophyll. The best temperature is between20-25 °C. If the temperature is higher than 35 °C,chlorophyll can’t be produced.

A virus disease, heat shock, or some chemicalscan cause the decay of chlorophyll. Any of theseconditions can cause a plant to be short-lived. Insome cases, losing chlorophyll causes geneticdamage. Offsets without chlorophyll rarely ap-pear. More often we find seedlings withoutchlorophyll.

PropagationAt first, growing albino cacti is much harder thangrowing normal ones. They need to be grafted onto green stock as soon as possible. They are verysmall; about one millimetre. After years of tryingdifferent methods, it seems we are on the righttrack at last. Our percent of successful graftinghas been rather high. It demands good skill andtiming, with robust, healthy stock. All tools mustbe absolutely sterile. (We use surgical disinfec-tants.) The plants need special care in the firstfew weeks after grafting, (no direct sun, temper-ature around 25 °C, high humidity). As the plantsmature, propagation is somewhat easier, as withother green plants, except that water should nev-er be sprayed directly on the plant. Liquid fertil-izer and pesticides that touch the plant’s epider-mis may cause ugly burns. To protect the plantsagainst mites, we suggest using a vacuum clean-er!

Propagation by offsets is harder than it seems.Offsets don’t grow from identical cells. Plantsfrom the same clone don’t have the same colourand habit in the second generation. The plants be-come smaller, less coloured, and have smallerand thinner spines. They are more sensitive, withtheir epidermis not being as successful at pro-tecting them against fungi, and necrosis often ap-pears in late autumn.

Proportion between the chloroplasts and otherpigments in the cells define the colour of theplant. Power and wavelengths of the light are al-


RazmnoèvanjeRazmnoèvanje s setvijo je teàvno. Redkost jeè, ~e tak kaktus sploh cveti. Pri mnogih kaktusihnamre~ izguba klorofila ni edina okvara, ki joimajo. [e najbolj pogost spremljajo~ pojav pritistih, ki preìvijo, je sterilnost generativnihorganov. ~e è cvetijo in so njihovi reproduktivniorgani normalni, pa v~asih te`ko najdemo v tis-tem trenutku primernega partnerja za opra{evan-je. Rastline, ki izvirajo vegetativno od iste rast-line, se med seboj tako ali tako ne plodijo. Nekajuspe{nih poskusov opra{evanja z zelenimi rastli-nami iste vrste je prineslo naslednje rezultate:

Kaljivost semen je od 0-45 %;

Razmerje med obarvanimi in zelenimi sejancije od 0-50 %;

[tevilo obarvanih rastlin, preìvelih vsaj enosezono, je od 0-5 %.

Uspela so è opra{evanja med generativno vzgo-jenimi potomci albini, pa tudi nekaj primerovsamoopra{itve smo è opazili. Kaljivost tako pri-dobljenih semen je zelo nizka (do 1%). PotomciF2 generacije niso, kot bi pri~akovali, kak{neidealne slike svojih star{ev, pa~ pa v ve~iniprimerov nekak{ne himere zelenih in obarvanihprimerkov. (Statistika v teh primerih je zaenkratneadekvatna, saj je {tevilo poskusov in ponovitev{e mnogo premajhno.)

Obarvani kaktusi propadejo dokaj nenavadno.Poleg nesre~ je najpogostej{i vzrok propada za-ma{itev ìlnega tkiva med podlago in cepi~em.Pojav spoznamo po intenzivnem poganjanjubrstov iz podlage, medtem ko cepi~ izgubi svojointenzivno obarvanost. Tako stanje traja lahkokar nekaj mesecev, potem pa nenadoma, v enemdnevu, cepi~ povsem propade.

Drug zelo pogost vzrok je invazija parazitov, kijih pri tovrstnih kaktusih zelo te`ko zatremo. Prizatiranju s {kropivi lahko tako po{kodujemo tki-vo kaktusa, da si ta ne opomore ve~, ~e pa {kropi-va ne uporabimo, pa paraziti prej ali slej uni~ijovso rastlino.

so important. We get the best results using green-houses covered with plastic (polycarbonate), andfind that plants under glass became more green-ish and elongated.

Off-sets from albino plants sometimes revert to anormal green colour. The explanation for thisphenomenon could be as follows:

This hypothesis is too simple and experimentsshow other possibilities. Other substances, per-haps hormones, which arise from stock, may in-fluence the recovery of the chloroplasts. Verystrong stocks (Harrisia ‘Jusbertii’, ~50 cm high),cause the normalization of some, but not all, al-binos. The change is permanent, even if the plantis regrafted onto a smaller stock.

The coloration of the tissue changes in manyspecimens. Sometimes the younger parts of thecactus are greener, while the older parts becomeyellow or red and opposite.

Many people think that old albino cacti are notvery beautiful, because the older tissue becomescorky and colourless. In this context, 2 - 3 yearold plants are considered the most beautiful.

ReproductionThe albino plants hardly ever flower. The loss ofchlorophyll is not the only mutation that happensto them. Many are sterile. If not, it is hard to finda partner for pollination. The clone plants do not

Slika 19: V trenutku tvorbe nove celi~ne stene pridelitvi celice je razporeditev zdravih (temno

obarvanih) in nefunkcionalnih (svetlo obarvanih)klorofilnih zrn v h~erinske celice naklju~en in jelahko v korist enih ali drugih. ~e se celica deli vsmeri A - B, dobimo obe h~erinski celici enakoobarvani, v primeru delitve v smeri C - D pa

neenako. Ena od h~erinskih celic vsebuje dovoljveliko koli~ino zdravih kloroplastov, da zelenobarvilo prevlada nad ostalimi. ê je ta celica

zametek stebelnega tkiva, bo ta del rastline boljali manj zelen (po Muntzingu, 1967).

Picture 19: The cells possess a few functionalchloroplasts, but not enough to show the colour.

Mitosis can separate the cell coincidentally in theA -B direction or the C - D direction. If the

direction is A -B, both daughter cells are notgreen and tissue that arises from them is the samecolour as before. In the C - D direction, one of the

new cells has enough chloroplasts, and tissuefrom that cell can be more or less green. The

opposite seems to happen when a yellow or redoffset arises from a normal green plant. (after

Muntzing 1967)


Te`ave z identifikacijo.Le redke so vrste kaktusov, katerih karakteristikeso tako jasne, da o dolo~itvi vrste ni nobenih dvo-mov. V~asih o njihovi identifikaciji lahko od-lo~amo {ele ob pojavu karakteristi~nega organa vpozni starosti. Pri kaktusih so najpogostej{i iden-tifikacijski znaki oblika, {tevilo in namestitev

propagate. Here are some seed propagation sta-tistics from our observations:

Germination of seeds from albino’s flower:0-45 %;

Relation between coloured (albinos) andgreen seedlings: 0:100-50:50;

The number of albinos which survive at leastone season 0-5%.

The pollination between generatively bred albi-nos has succeeded and also some self-pollinationwas noticed. The germinative faculty of theseseeds is very low (0-1 %). The offspring are morelike chimeras of green and albino specimens.(Statistics in these cases is inadequate, becausethe number of experiments is too low.)

Albinos have rather unusual ways of dying. Oth-er than accidents, the most usual cause of deathis cork tissue that appears between the stock andthe graft. The graft loses its colour, and off-setsfrom stock grow more intensively. This may lastfor months and then suddenly, in one day, thegraft dies.

Problems With IdentificationOnly a few species of albino cacti are really easyto identify. The most obvious identifying signsare the shape, number and arrangement of the

Slika/Picture 20: Trichocereus spachianus cv.Aurea. (Photo J. Slatner).

Slika/Picture 21: Espostoa lanata cv. Lutea.(Photo J. Slatner).

Slika 11: Ariocarpus cv. Rubra je kri`anec med A.retusus in A. kotschoubeyanus. (foto J. Slatner).

Picture 11: Ariocarpus cv. Rubra is a cross betweenA. retusus and A. kotschoubeyanus. (Photo J. Slatner).


bodic, {tevilo in oblika reber oziroma bradavicter zgradba, mesto izra{~anja in barva cvetov (taje manj zanesljiv in uporabljan). Pri obarvanihkaktusih so cvetovi pogosto deformirani, razno-likost bodic pa je precej odvisna od podlage, nakateri cepi~ parazitira. Lahko se precej zana{amona poreklo semena, ~e ga pridelujemo sami. Prikupljenih semenih pa se kljub vsej skrbi radoprimeri, da je med njimi tudi seme kake drugevrste. [e najve~ teàv povzro~ajo kriànci, ust-varjeni hote ali nehote, v naravi ali rastlinjaku,doma ali pri proizvajalcu semen. Ravno zakriànce je pojav obarvanih primerkov precejzna~ilen.

Predstavitev nekaterih ‘doma~ih’brezklorofilnih kaktusov1. Gymnocalycium mihanovi-

chii var. friedrichii ‘Nishi-ki’ vsebuje rde~e barvilobetacian. Normalna rastli-na je rde~e-rjavo obarvana.Poleg podobnega kultivarja‘Hibotan’ je verjetno naj-bolje prodajan kaktus vseh~asov. Obstajajo {tevilnerazli~ice obarvanosti.

2. Mammillaria wildii cv. Au-rea je bila prvi kaktus brezklorofila, vzgojen v Slove-niji. Cveti redno, vendarkak mesec kasneje kotnjene zelene vrstnice. Cve-tovi se le redko odprejo inso neplodni. Izredno jeob~utljiva na vsako {kro-pljenje.

spines; the number and shape of ribs and warts;and the colour of flowers. Flowers of albino cac-ti are frequently deformed, quality of spines de-pend on the stock. We can depend on the originof the seeds, if we produce them ourselves. Thehybrids found at home or in nature cause themost problems. Albino specimens are significant,even as hybrids.

A Short Presentation Of Albino Cacti‘Made In Slovenia’1. Gymnocalycium mihanovichii var. friedrichii

‘Nishiki’ contains red pigment betalain. Thenormal plant is reddish - brown. Besides itssimilar cultivar ‘Hibotan’ it is the best seller

Slika/Picture 24: Trichicereus macrogonus cv. Alba. (Photo J. Slatner).

Slika/Picture 23: Cereus forbesii cv. Aurea.(Photo J. Slatner).

Slika/Picture 22: Notocacus cv. Aurea.(Photo J. Slatner).


3. Echinocereus knippelianus var. krugerii cv.Aurea je vzgojil Franci Pretnar. Vegetativnovzgojeni potomci so med seboj zelo razli~ni,razli~no se vedejo na razli~nih podlagah.Cveti redno. V~asih plodijo po opra{evanju spelodom z zelenih primerkov iste populacije.Med vzkaljenimi sejanci iz tako pridobljenihsemen je razmerje med rumenimi in zelenimiskoraj natan~no 1:1. al pa je cepljenje tehsejancev doslej uspelo v enem samemprimeru.

4. Turbinicarpus cv. Aurea mo~no spreminjasvojo barvo glede na letne ~ase. V pozni je-seni in zimi je rde~e obarvan, pomladi in po-leti pa rumen. [e posebno izrazite spremem-be so zna~ilne za mlade kaktuse. Rednocveti, vendar ne plodi.

5. Trichicereus macrogonus cv. Alba je skorajpovsem brez klorofila in ostalih barvil. Rasteizjemno po~asi, do 2 cm na sezono, ~eprav sonormalni zeleni kaktusi te vrste ve~metrskadrevesa. Njegovo tkivo je izjemno ~vrsto,vegetativno mnoènje pa do sedaj neuspe{no.

6. Chamaecereus silvestrii ‘Aurea’ ni nastal vSloveniji. Pogosto se pojavlja v trgovinah. Jekriànec z lobivijo. V njegovem tkivu je {ekar precej klorofila, kar se posebej pokaè vpogojih, ko ima premalo svetlobe. V prodajiso po obliki in barvi precej razli~ni primerki,med njimi tudi grebenaste oblike (formacristata).

7. Mammillaria tolimensis ‘Aurea’ izvira izAvstrije (W. Reppenhagen). Njena zna~ilnostje izrazita barva zrele koruze. Ne cveti inte`ko brsti. Gospod Reppenhagen, sicer velikspecialist za mamilarije, jo je kar precej letimel za neko drugo vrsto (M. compressa).

8. Rebutia violaciflora ‘Anchy’ ima izjemnokompaktno telo. Vzgojil jo je Iztok Mulej. Popetih letih je prvi~ zacvetela.

9. Cereus forbesii cv. Aurea àl ni ve~ med ìvi-mi. Bil je preneèn in premalo odporen priprezimovanju. Sejanec je cepil Andrej Knavs,nato pa je rastel v moji oskrbi.

10. Ariocarpus cv. Rubra je kriànec med A. re-tusus in A. kotschoubeyanus. Z leti je postajal~edalje bolj rjavo-zelene barve. V taki ìvibarvi, kot je na fotografiji, nikdar ve~ ni zasi-jal. Po {estih letih je iz neznanega razlogaodmrl.

11. Notocacus cv. Aurea je kriànec med vrstamaN. leninghausii in N. magnificus. Raste silnopo~asi, saj je po sedmih letih dosegel vi{ino5 cm.

of all cacti in history. There are many varia-tion of colour. It produces fertile seeds.

2. Mammillaria wildii cv. Aurea was the first al-bino cactus breed in Slovenia. It bloomsevery spring, about a month later than normalplants. Flowers are opened only in full sunbut it are sterile. Any water from the top caus-es ugly damages.

3. Echinocereus knippelianus var. krugerii ‘Au-rea’ was bred by Franci Pretnar. Off-sets aredifferent in colour. It blooms every year. Weproduced some seeds by pollinating withpollen from normal plant. Once they growup, there were exactly 50 % albinos but nonesurvived.

4. Turbinicarpus cv. Aurea changes its colour inthe seasons of the year. In late autumn and inwinter it is almost red, in spring and summerit is golden yellow. The flowers are sterile.

5. Trichicereus macrogonus cv. Alba is almostwithout any pigment. It grows very slowly, 2cm per season. Its tissue is highly compact,it’s vegetative reproduction is unsuccessfuluntil today.

6. Chamaecereus silvestrii ‘Aurea’ didn’t ap-pear in Slovenia. Often appears as a hybridwith the genus Lobivia. Different forms canbe bought, even f. cristata. It still possessessome chlorophyll, it can be seen if it hasn’tenough of light.

7. Mammillaria tolimensis ‘Aurea’ originates inAustria, it was produced by W. Reppenhagen.It has a colour of ripe corn. It didn’t bloomyet and doesn’t pruce off-sets.

8. Rebutia violaciflora ‘Anchy’ was producedby Iztok Mulej. It is very compact and slowgrowing. After five years it flowered for thefirst time.

9. Cereus forbesii cv. Aurea is no longer alive, itwas too gentle for winter periods. Theseedling was grafted by Andrej Knaus, later itwas in my greenhouse.

10. Ariocarpus cv. Rubra is a hybrid between A.retusus and A. kotschoubeyanus. The older itwas, the more brownish-green it was. Thecolour on the picture was unique. After sixyears it died away without any obvious rea-son.

11. Notocacus cv. Aurea is a hybrid between N.leninghausii in N. magnificus. It grows veryslowly, after seven years it is 5 cm high.

12. Gymnocalycium bruchii cv. Lutea still hassome chlorophyll in the younger tissue.


12. Gymnocalycium bruchii cv. Lutea vsebuje {ekar precej klorofila, vsaj v svojemnajmlaj{em tkivu.

13. Trichocereus spachianus cv. Aurea se od svo-je normalne oblike lo~i le po nekaj o`jemtelesu. Le dve leti stare rastline `arijo vzlatem sijaju, starej{e oplutenijo.

14. Espostoa lanata cv. Lutea svojo barvo skrivaza gostimi lasastimi {~etinami.

13. Trichocereus spachianus cv. Aurea has a lit-tle thinner body than the normal plant. Onlytwo years old plants are golden, older plantsare corky.

14. Espostoa lanata cv. Lutea is hiding its colourunder the thick bristles.

Prevod: Nu{a Slatner

Literatura:

Gustafsson, A. (1940); The mutation system of thechlorophyll aparatus, Lunds Univ. Arsskr. N. F.Avd. 2/36, str. 1-40.

Holm, G. (1954): Chlorophyll Mutation in Barley,Acta Agricultura Scandinavica, IV: III, str. 457-470.

Kalem, J. in Orav, G. (1974): Hlorofilnaja mutaci-ja, ANSSSR, Talin.

Kobayashi, A. (1996): Cacti and sussulents injapan, part 2, Cactus and succulent journal (U.S.)Vol 68 str. 21-23.

Kobayashi, A. (1997/97): zasebna korespondenca.

Müntzing, A. (1967): Genetics, Basic and Appleid.Stochkholm.

Pretnar, F (1988): Echinocereus knippelianus f.aurea. Kaktusi in druge so~nice 4/17, Ljubljana.

Slatner, J. (1984): Cvetovi, ki to niso, Proteus 6/46,Ljubljana, str. 236-237.

Slatner, J. (1989): Besklorofilni kaktusi na poho-du, Kaktus (Vjesnik sekcije kaktusara) 1/89, Za-greb str. 4-11.

Tucovi}, A. (1979): Genetika sa oplemenjivanjembiljaka, Graðevinska knjiga Beograd.

Jure SlatnerKidri~eva 58

SI – 1234 TRZINE-mail: [email protected]

Slika 26: Med me{anico semen je vzkalil albin neznane vrstebradavi~arke, ki sprva ni kazal kak{ne posebne bodo~nosti.

Ob cvetenju pa se odlikuje v vsem svojem sijaju. Rde~abarva cvetov na zlato rumenem telesu je ob obilnem

cvetenju prava pa{a za o~i. (foto J. Slatner).

Picture 26: Among mixed seeds one albino plant of anunknown Mammillaria appeared. At first it seemed withoutits future. But when it shows its contrast red flowers on the

golden body it really is a pleasant looking plant. (Photo J. S.).

Slika 25: Thelocactus la bolsa cv. Aurea je edenizmed dveh albino sejancev, ki sta se pojavila v

zbirki Alessandra Mosca v Trstu. Cepljen jedo~akal starost treh let. (Foto J. Slatner).

Picture 25: Thelocactus la bolsa cv. Aurea is oneof two albino seedlings from collection of Alessan-

dro Mosco from Trieste, Italy. The grafted onehas lived three years. (Photo J. Slatner).

Zahvala - Acknowledgement: Amy C. Anthony za popravo angle{kega prevoda.To Amy C. Anthony for correction of English tex

URL: http://www2.arnes.si/~sopjslat/albinos


Potem ko se je za trenutek è zazdelo, da jekvaliteta fotografske reprodukcije v tovrstni liter-aturi è dosegla svoj vi{ek in da je rastline boljekot izvrstno pa~ nemogo~e fotografirati, je pri{lana knji`ne police knjiga, ki nas ponovno prisili vrazmislek o na{ih merilih. Vsaka znana vrsta,podvrsta in variacija je po mo`nosti ve~krat fo-tografirana, tako da je prikazano vse ~udovito bo-gastvo linij, vdolbin, bradavic, izboklin, okenc,oto~kov, laskov, pi~ic in pik ter nenazadnjemavrica barv, v katerih se nam te rastlineponovno prikaèjo vsako pomlad. ivi kamen~kiso è dolgo priljubljene in nezahtevne rastline inker je o njih napisanih è nekaj monografij priz-nanih avtorjev, kot so Cole (1988), Fearn (1981)ali Schwantes (1957), marsikdo ni pri~akovalnove literature na to temo, tako da je nova knjigabr`kone presene~enje.

Kot smo ob prvem listanju presene~eni nad kras-nimi fotografijami, pa nas ob vsakem naslednjempreseneti avtor s svojim so~nim in duhovitimbesednjakom. Po pravici povedano sem se zaknjigo odlo~il prav iz tega vzroka, saj je Hammerpravi virtuoz lepe besede med v~asih kar preve~suhoparnimi avtorji, ki se ob pomanjkanju do-mi{ljije zate~ejo k enciklopedi~nemu slogu. Av-tor na kratko obdela zgodovino, ekologijo ter hor-tikulturo ter se nato z ljubeznijo do detajlaposveti posameznemu taksonu. Kot pravi sam, jeedini pravi na~in za opazovanje teh miniaturnihrastlin skozi dobro lupo, saj le tako lahko ob~udu-jemo presenetljivo bogastvo oblik in barv. Obkoncu je ponatisnjen nekoliko predelan Clarkovklju~ za dolo~anje vrst, ki je prvi~ iz{el v revijiBradleya leta 1996. Knjiga torej lahko zadovolji

tako manj zahtevne zbiralce kot tudi resne {tu-dente tega rodu, kljub temu, da ni napisana vznanstvenem jeziku, kar ji seveda ve~ina {tejekve~jemu v dobro.

Desmond Cole, izreden poznavalec rodu inrasti{~ posameznih vrst, je è pred leti poskrbel,da so na voljo semena prakti~no vseh vrst z ve~lokacij. Rod ìvih kamen~kov je tako verjetno èdosegel vi{ek priljubljenosti in te`ko se zdi, da bita knjiga lahko dosegla tako daljnoseèn in ob-seèn uspeh, kot ga je prej{nja istega avtorja natemo konofitov, o kateri smo è pisali. Pa~ padruìna trdoìvk {e ~aka na to ~ast, da jo dodobraspoznamo in te`ko pri~akujemo Hammerjevonaslednjo knjigo, ki bo posve~ena celotni druìni.

Ker so povrh vsega ìvi kamen~ki prav neza-htevne rastline in imajo {e eno ~udovito lastnost,namre~ da ostanejo vse dolgo ìvljenje majhne,knjigo priporo~am vsem, ki ob pomanjkanjuprostora v stanovanjih, na okenskih policah in nabalkonih ne vedo, kako ugoditi èlji po vzgoji~udovitih in zanimivih rastlin. ivi kamen~ki sonamre~ idealni za okenske police, saj jih ne motivisoka temperatura, ko se sonce upre in je zasteklom peklensko vro~e in su{no kot v Ju`niAfriki, od koder so doma. Ob listanju se bo vsak{e tako zadrt kaktofil zdrznil in si zaèlel menjavebodi~evja s temi raznolikimi in raznobarvnimikamni.

Cena knjige pa je, to moramo priznati, prav takoprepri~ljiva in vsem dostopna. Ob bogastvu in-formacij in balzamu za o~i je vredna vsakegastotina.

Matija Strli~

KNJI`NA POLICA

Steven A. Hammer:

“Lithops, Treasures of the Veld(Observations on the genus Lithops N. E.Br.)”

148 strani, 227 barvnih fotografij, 4 ~rno-bele,

jezik: angle{ki,

mehka vezava, 18,3 × 24,7 cm.

Zaloìla: British Cactus and SucculentSociety, 1999.

ISBN 0 902 099 64 7,

neto cena: 17 GBP (5.600 SIT).


Submatucana madisoniorumDomovina rodu Submatucana1 je severnovzhodniPeru. Rod je zelo soroden rodu Matucana, pravtako je vzgoja enaka, razlikujeta se le v zgradbicvetov. Cvetijo v poletju, glavna doba rasti pa je vjeseni in traja vse do za~etka zime. Rastline tegarodu so primerne za gojitev na okenski polici.Pomladi jih moremo po~asi privajati ne sonce. Po-leti je najbolj{a zelo topla, vendar polsen~na legater seveda dovolj vlage. Pozimi in pomladi dokajhladno okoli 10 °C in le zelo malo vode. Zemlja jenormalna, pe{~eno ilovnata. Vzgoja je podobna kotpri lobivijah. Tudi vzgoja iz semen ni te`ka. V ro-du Submatucana je pribli`no 10 vrst. Telo je sprvakroglasto, kasneje nekoliko podolgovato. Ima 7 do12 reber. Povrhnjica je nekoliko hrapava in je sivozelene barve. Kaktus ima obi~ajno pet bodic naareolo. So upognjene in zelo rade odpadejo. Sprvaso bodice rjave, kasneje pa malo posvetlijo.

Cvetovi so lijakasti, dolgi do 10 in {iroki do 5 cm.So rde~e barve in porasli z rjavimi dla~icami.Plodovi so okrogli in {iroki do 2 cm. Seme je sve-tle~e rjavo. Rastlina je doma v kanjonu Rio Mara-non v provinci Bagua v Peruju.

Zakaj mi kaktusi no~ejo cveteti?To vpra{anje se pogosto sli{i med zbiralci kaktusi,{e zlasti med za~etniki, ki nestrpno ~akajo na prvicvet posameznega kaktusa, ki so ga dobili v zbirko.Ponavadi pomeni cvetenje kaktusa velik uspeh inponos zbiralca, saj je to dokaz uspe{nega negovan-ja posamezne rastline.

e sam kaktus brez cvetov je zanimiva stvaritevnarave, ki se je poigrala z najrazli~nej{imi barvamiin oblikami bodic razporejenih po telesu rastlinerazli~nih oblik. Cvet pa je {e dodatna mikavnostkaktusa, ki privla~i zbiralca.

Cvetenje ni odvisno samo od pravilnega na~ina vz-goje kaktusov, ampak je pomembna tudi najmanj{astarost rastline, ko le-ta prvi~ zacveti. ê smodosegli oba pogoja, potem lahko v tem ~asupri~akujemo cvetenje rastline.

Pogosto se zgodi, da kupimo cveto~ kaktus, ki panaslednje leto no~e cveteti, ~eprav smo mu “nudili”vse kar je potrebno. Ali res?

Priprava na cvetenje kaktusov se za~ne è v poznijeseni in pozimi. Pravilno prezimovanje je na-jpomembnej{e obdobje za nastavitev popkov zaprihodnjo sezono. V ~asu prezimovanja je pomem-bna enakomerna temperatura prezimovali{~a, kinaj bo od 5-10 °C, dovolj svetlobe in sveèga zra-ka. Ob takih pogojih naj bo zemlja minimalnovla`na.

Spomladi prenesemo rastline na prosto, ko ne ob-staja ve~ nevarnost za no~ne pozebe. Pred tem pre-

sadimo vse rastline, ki imajo iz~rpano zemljo. Naj-bolje, da jih presadimo vsake 2-3 leta. Ob presa-janju otresemo staro prst s korenin, tako da bodolahko mlade koreninice pri{le do rudninskih snovi,ki so potrebne za rast rastline.

Stare suhe korenine odstranimo, da naredimomesto mladim. Vse zdrave korenine pregledamo,~e niso slu~ajno napadene z zajedalci. Naj-pogostej{e so bele koreninski u{i. Take rastline po-mo~imo v raztopino insekticida in fungicida.

V rastni dobi moramo skrbeti, da kaktusom nudi-mo dovolj vlage in ~imve~ sonca, saj sta to dva de-javnika za dobro rast. Ne smemo pozabiti, da sokaktusi otroci sonca, zato jim ga nudimo ~im ve~.Spomladi kaktuse sen~imo, da se navadijo na ve~jomo~ sonca. Zalivamo jih zjutraj ali zve~er, najboljez deèvnico. Orosimo jih v obla~nih dnevih alizve~er, da jih sonce ne o`ge.

Enkrat mese~no2 rastline tudi gnojimo. Paziti semoramo {kodljivcev. Ob napadu {kropimo ali zali-jemo z insekticidi. [kropenja ne ponavljamo z is-tim {kropivom.

Jeseni, pred prezimovanjem, rastline preventivnozalijemo ali {kropimo s sistemi~nim fungicidom ininsekticidom. Z zalivanjem moramo biti zelo prev-idni, saj se mora zemlja posu{iti, preden jihprestavimo v prezimovali{~e. To naredimo ~imkasneje, da jim skraj{amo dobo mirovanja.

~im bolj se boste pribliàli tem pogojem, ve~ja jeverjetnost, da vas bodo rastline spomladi pre-senetile z bogatim cvetenjem. Ne bo se vam ve~treba spra{evati, zakaj vam kaktusi ne cvetijo.

Albert F. H. BuiningIme Alberta Buininga je tesno povezano s kaktusi.Od leta 1962 naprej se je za~el znanstveno zani-mati za rastline iz rodov Lobivia3, Rebutia inEchinopsis. e pred vojno je imel najve~jo zbirkoteh rastlin na svetu. al mu je zbirka med nem{kookupacijo Nizozemske propadla.

Leta 1936 je skupaj s Fri~em in Kreuzingerjem us-tanovil “Klub za {tudij rebucij”, ki je nehal delovatimed II. svetovno vojno.

Po upokojitvi leta 1966 je za~el z raziskovalnimdelom, odkrivanjem in opisovanjem ju`noameri{-kih kaktusov. Z Ritterjem sta na ekspediciji po îluin Peruju na{la precej novih kaktusov, ki sta jihkasneje tudi opisala. Na naslednjo ekspedicijo poju`ni Ameriki je odpotoval leta 1972, da bi obiskalrasti{~a in opisal nove vrste, ki sta jih pred tem od-

PRED 25 LETI SMO PISALI

[tevilka 6, junij 1974

1 Rod Submatucana je zdaj le sinonim za rod Matucana(op. ur.).

2 lahko tudi pogosteje (op. ur.).3 Rod Lobivia je zdaj sinonim za rod Echinopsis (op. ur.).


krila Horst in Übelmann. Poro~ila s tega potovanjaso izhajala kar nekaj let v pomembnej{ih pub-likacijah o so~nicah in kaktusih.

Albert Buining je tudi eden od ustanoviteljev IOS– mednarodne organizacije za {tudij so~nic. Bil jeltudi dolgoletni urednik revije nizozemskegadru{tva Succulenta.

Je utemeljitelj rodu Uebelmannia. Po njem seimenuje rod Buinigia4 BUXBAUM, Notocactusbuiningii5 in Uebelmannia buiningii.

Gabrijel Hegedu{4 Rod Buiningia je zdaj sinonim za rod Coleocephalo-cereus (op. ur.).

5 Zdaj Parodia buiningii (op. ur.).


Sprehodi po Zlatorogovih vrtovih sredi poletja solepi in mikavni. ~eprav je pravlji~ni Zlatorog vdavnini od jeze razril svoje vrtove, da jih jeprekrilo divje skalovje, je med njim ostalo {ene{teto trat, vesin in polic, kjer so se znovanaselile planinske cvetlice. Stopimo na Komno inkamor se bomo ozrli, ne bo manjkalo ìvo pisane-ga cvetja. Prisojne travnate vesine so na gostoprekrite z njim. Nad cvetno preprogo, ob robusestojev dreves in med grmovjem, se dvigajo tudivi{je zelike, ki {e bolj popestrijo Zlatorogovo de-di{~ino. Ene teh so prav gotovo preobjede. Ru-meno cveto~e pokon~ne cvetne klase zagledamoè od dale~. Manj vpadljive so vrste temno modreali modro vijoli~ne barve. Na svetlej{em ozadjutudi teh ne zgre{imo.

Preobjede (Aconitum) so rod iz druìne zlati~nic(Ranunculaceae) So 0,5 do 1,5 m visoke trajnezelike. Pokon~no krepko steblo je olistano s{irokimi dlanastimi listi, bolj ali manj globokorazcepljenimi v 5 do 7 rogljev. Listi so zgorajtemno zeleni, spodaj svetlej{i in ìlnati. Na vrhustebla je socvetje kot pokon~en cvetni grozd.Zna~ilnost preobjede je oblika cveta. Cvetno ode-valo sestavlja 5 listov. Najvi{ji zgornji list jepodoben ~eladi, ki ob straneh obdaja dva zavitamedovnika. V cvetu so {tevilni pra{niki in po tri-je semenski me{i~ki. Ve~ina vrst ima v zemljiodebeljeno, gomoljasto ali repasto korenino. Pre-objede rastejo v vla`nih, humoznih tleh prete`nornontanskega in subalpskega pasu, nekatere tudiv Primorju. âs cvetenja, glede na lego, je od ju-nija do septembra.

ALPSKI KOTI~EK

PreobjedaThe Monkshood

Marija PrelecOpisane so v Sloveniji rasto~e preobjede (Aconi-tum), rod iz druìne zlati~nic (Ranunculaceae).Zna~ilnost teh, do 1 m visokih planinskih trajnihzelik s pokon~nim socvetjem v rumeni ali mod-rovijoli~ni barvi, je oblika cveta. Cvetno odevalosestoji iz 5 listov, katerih zgornji list je podoben~eladi. V Sloveniji uspeva 8 vrst preobjed. Od tehso nekatere zastopane le z eno ali ve~ podvrsta-mi in kriànci. Vrsta Aconitum angustifolium,ozkolistna preobjeda , je slovenski endemit inraste v Vzhodnih Julijskih Alpah. Vse preobjedeso zelo strupene, posebno korenine in è odnekdaj znane v ljudskem zdravilstvu.

Klju~ne besede:preobjeda, Aconitum, Ranunculaceae, Slovenija


V Sloveniji raste 8 vrst preobjed, kar pa ne povedosti, ker so te vrste razli~no zastopane s podvrsta-mi in kriànci. Za la`je prepoznavanje jih lahkorazvrstimo najprej po barvi cvetov. Skupina z ru-menimi cvetovi ima dve vrsti:

1. A. lycoctonum - ozko~eladasta preobjeda zzna~ilno zelo visoko in ozko ~elado. V Slove-niji jo zastopajo 3 podvrste (vulparia, lycoc-tonum in ranunculifolium). Najlep{a je tretja,zlati~na preobjeda, z zgo{~enim, pokon~nimsocvetjem, ki smo jo sre~ali na Komni. Naj-de-mo jo v Julijcih, Karavankah, do Trnovskegagozda.

2. A. anthora - primorska preobjeda je druga ru-mena vrsta, ki je omejena le na Primorje. Pre-poznamo jo po malo ni`ji ~eladi, zelo ozkihlistnih rogljih in gomoljasti korenini.

Oglejmo si {e modro cveto~e preobjede. Lahko jihrazdelimo v dve, med saboj podobi skupini. Tri izprve skupine imajo skoraj enako {iroko kot visoko~elado in cikcakasto rast stebla.

Listi so na spodnji strani izrazito mreàsto ìlnati,korenina pa je oblast gomolj. Zna~ilen je tudi pre-mer pelodnih zrn 30-32 µm in rjava barva semen..Sem spadajo:

3. A. variegatum - pisana preobjeda, v Slovenijizastopana z dvema podvrstama (variegatum innasutum). Podvrsti se tudi med seboj kriàta,kriànce pa prepoznavajo po kombinaciji obo-jnih lastnosti.

4. A. vitosanum - vito{ka preobjeda, s ~eladotrikotne oblike, je pogosta v Beli Krajini vvla`nih gozdovih in obre`jih rek. Rada se kriàs pisano preobjedo

5. A. degenii - latasta preobjeda ima v Slovenijipodvrsto paniculatum in kriànec med latas-toin pisano preobjedo.

Preostanejo nam {e tri vrste, katerih skupne zna~il-nosti so {iroka in nizka ~elada, ravno steblo, listispodaj manj jasno ìlnati, korenina repasto odebel-jena, debelina peloda 33-39 µm, semena pa ~rnebarve. Te vrste so:

6. A. napellus - repasta preobjeda, raste pred-vsem v Kamni{kih Alpah, kot tudi njenkriànec s tursko preobjedo.

7. A. tauricum - turska preobjeda iz Kamni{kihAlp, kjer ima dve podvrsti (tauricum in la-temarense). Obe podvrsti se tudi kriàta.

8. A. angustifolium - ozkolistna preobjeda, zadn-ja iz skupine s {iroko ~elado. Ena njenihzna~ilnosti so debela pelodna zrna, 36-39 µm.Pomembna je kot endemit Julijskih Alp,posebno bohinjsko krnskega predela doSabotina nad Gorico

Pretolkli smo se torej skozi vrste, podvrste, kriàn-ce in sre~ali celo endemit iz rodu preobjed. Mordasi bomo zapomnili le, da so rumene in modre, nji-hovi cvetovi pa spominjajo na ~elado. Toda - za-pomniti si moramo tudi, da so vse preobjede nez-nansko strupene, posebno {e korenine. V1judskem zdravilstvu so od nekdaj znane in odnekdaj nevarne. Naj ostanejo le pa{a za o~i, okrasna{ih planin in dolin, kadarkoli è se bomo z njimisre~ali.Viri:

Martin~i~, A. in dr. (1999): Mala flora Slovenije,Tehni{ka zalo`ba Slovenije, Ljubljana, str. 110.

Hegi G. in dr. (1980): Alpska flora, DZS, Ljubl-jana, str. 82.

Lippert W. (1987): Alpsko cvetje, Cankarjeva za-lo`ba, str. 10, 52.

Slika 27: Repasta preobjeda (A. napellus)

narisala Marija Prelec

Marija Prelec Verov{kova 50

SI - 1000 LJUBLJANA

Organizacija za projektiranje in izvedboin`eniringa, hidrotehni~nih objektov,~istilnih naprav in drugih nizkih gradenjSloven~eva 951000 LJUBLJANA

tel.: (01) 560 37 00(01) 560 37 20

fax: (01) 568 45 02

Turbinicarpus cv. Aurea. Zgoraj je mlada rastlina, ki je na za~etku obarvana rde~e. Spodaj je odraslarastlina. (foto J. Slatner).

Turbinicarpus cv. Aurea. Upper photo: a young plant showing juvenile colouration, and a mature yellowspecimen below. (Photo J. Slatner)

brezklorofilni kaktusi vzgojeni v sloveniji namibijska...

Documents