botanicni vrt
DESCRIPTION
opis in priprava za naravoslovni danTRANSCRIPT
Univerza v Ljubljani
Pedagoška fakulteta
biologija – gospodinjstvo
Botanični vrt
(poročilo pri predmetu Ekologija rastlin)
BI –GO
Ljubljana, 2012
KAZALO VSEBINE 1. Uvod o botaničnem vrtu, takšnem kot je danes .................................................................. 3
2. Zgodovina botaničnega vrta ................................................................................................ 3
3. Deli botaničnega vrta .......................................................................................................... 3
3.1. Skalnjak ....................................................................................................................... 3
3.1.1. Endemiti ............................................................................................................... 4
3.2. Mlaka ........................................................................................................................... 4
3.3. Barje ............................................................................................................................. 5
3.4. Arboretum .................................................................................................................... 6
3.5. Rastlinski sitem ............................................................................................................ 6
3.6. Rastlinjak ..................................................................................................................... 6
3.7. Tropski rastlinjak ......................................................................................................... 7
4. Operativni učni cilji ............................................................................................................ 7
5. Delovni list ......................................................................................................................... 9
KAZALO SLIK
Slika 1 Mentha pulegium,polaj ............................................................................................... 4
Slika 2 Thymus sp., materina dušica ..........................................................................................4
Slika 3 Rosmarinus officinalis, rožmarin....................................................................................4
Slika 4 Nuphar luteum, rumeni blatnik ...................................................................................... 5
Slika 5 Typha latifolia, širokolistni rogoz .................................................................................. 5
Slika 6 Drosera anglica, dolgolistna rosika ................................................................................ 5
Slika 7 Fleischmannov rebrinec (Pastinaca sativa var. fleischmannii) ..................................... 6
1. Uvod o botaničnem vrtu, takšnem kot je danes
Botanični vrt je enota v sklopu Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani.
Njegova naloga je predstavitev domačega in tujega rastlinstva, ki uspeva v našem podnebju.
V rastlinjaku so rastline, ki potrebujejo višjo zračno vlago in razmeroma stalno temperaturo
vse leto, pomanjkljivost rastlinjaka je le v tem, da je prostorsko omejen.
Na dveh hektarih površine raste več kot 4500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot
tretjina domačih, ostale rastline pa so iz različnih območij Evrope in tudi drugih celin.
Botanični vrt je del naše kulturne dediščine, z letom 1991 je postal zavarovan kot spomenik
oblikovane narave. V letu 2010 je vrt praznoval 200-letnico svojega delovanja in je naša
najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem.
2. Zgodovina botaničnega vrta
Na območju, kjer se danes nahaja botanični vrt, le – ta deluje že vse od leta 1810. Kot Vrt
domovinske flore ga je zasnoval Franc Hladnik (1773 – 1844), ki je bil tudi njegov prvi
ravnatelj in predavatelj za naravoslovje in botaniko. Prvotna velikost Botaničnega vrta je bila
33 arov. Kasneje je vrt prevzel Alfonz Paulin (1853 – 1942), ki je v letu 1889 začel z izdajo
seznama semen, s pomočjo katerega je navezal stike z 78 vrtovi po Evropi.
Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je vrt že leta 1920 prišel pod njeno okrilje, kjer
deluje še v današnjem času v okviru Oddelka za biologijo Biotehniške fakultete. Po drugi
vojni, leta 1946, je vrt v času vodstva Jožeta Lazarja, doživel povečanje na 2,35 ha in dobil je
prvi rastlinjak, vendar se je zaradi širitve ceste njegova velikost zmanjšala na 2 ha. Z letom
1991 je bil botanični vrt na Ižanski cesti zavarovan kot spomenik oblikovane narave na
lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za najstarejši
botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. V evropskem merilu spada med srednje stare
vrtove.
3. Deli botaničnega vrta
3.1. Skalnjak Skalnjak v botaničnem vrtu predstavlja rastline, ki uspevajo med skalami v gorskem in
hribovitem delu. Za takšne rastlinske vrste je pomebno, da se optimalno prilagodijo na
življenjske razmere v različnih letnih časih, na njih vpliva veliko stresnih dejavnikov. Ti so:
močno sevanje
nihanje med temperaturami glede na letni čas
snežna odeja
močni vetrovi pomanjkanje vode
pomanjkanje prsti
Prilagoditve rastlin, ki rastejo v gorskem in hribovitem predelu:
debela kutikula drobni in gosti lističi debeli listi listna površina z dlačicami, ki služijo srkanju vode listne reže na spodnji strani lista so ugreznjene
pigmenti, ki služijo zaščiti pred močnimi sončnimi žarki tvorba blazinic, ki omogoča nastanek mikrohabitata (nihanje temperatur manjša,
srkanje zračne vlage) razširjen koreninski sitem, ki pripomore k učvrstitvi med skalovje
Med rastlinami, ki jih najdemo v skalnjaku srečamo tudi nekatere vrste sočnic in dišavnic. Te
so pomembne v kulinariki, zdravilstvu, njihova eterična olja pa imajo zelo širok spekter
uporabe.
Slika 1 Mentha pulegium,polaj Slika 2 Thymus sp., materina dušica Slika 3 Rosmarinus officinalis,
rožmarin
3.1.1. Endemiti
Skalnjak je primeren prostor za spoznavanje endemitov, to so živali ali rastline ki jih je moč
najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu). Fizični, klimatski in biološki faktorji
lahko prispevajo k endemičnosti določene vrste. Endemizempomeni biti edinstven za točno
določeno zemljepisno področje, habitat, državo ali kakšno drugo poljubno določljivo
zemljepisno določeno področje. Da je nekaj endemično, pomeni da pripada točno določenemu
kraju ali okolju in ga ni moč najti nikjer drugje.
V Sloveniji imamo kar nekaj primerov endemičnih vrst:
Žički grobelnik Juvanov natresk Kranjski jeglič Idrijski jeglič
Blagajev volčin
Kranjski volčič Hladnikov volčič
3.2. Mlaka
Mlaka je približek vodnih ekosistemov, kjer je glavni dejavnik voda. Rastlinam, ki se
nahajajo v globljih delih vode, problem predstavlja pomanjkanje sončne svetlobe, kisika ter
presežek ali pomanjkanje hranilnih snovi, ki so ključni dejavniki za optimalen razvoj in
uspešno rast rastlin.
Prilagoditve rastlin, ki so potopljene v vodi:
ni listnih rež
tanka kutikula
koreninski sistem reduciran
črpanje hranilnih snovi skozi celotno površino
drobni, narezljani listi
Prilagoditve rastlin, ki plavajo na vodi:
debelejši listi od potopljenih
okrogle, ščitaste, ledvičaste ali podolgovate oblike
listne reže nameščene na zgornji strani lista
aerenhim (zračni prostor, ki o omogoča listom
plavanje na vodi)
Prilagoditve obrežnih rastlin:
potrebujejo ogromno vlage
vsebujejo aerenhim in oporne elemente
imajo značilnosti kopenskih rastlin
Pomembno je izpostaviti tudi amfibijske rastline, ki uspevajo tako v vodi kot
na kopnem, saj se prilagodijo na različne okoljske razmere.
3.3. Barje Barjen je poseben tip mokrišča za katerega je značilno stalno ali občasno zastajanje vode.
Porasel je z vodoljubnimi in vlagoljubnimi rastlinami. Ločimo dve vrsti barja
Visoko barje:
Pri visokem barju stika s podtalnico ni, rastline so odvisne izključno od s hranili revne
padavinske vode. Takšne razmere prenese le malokatera rastlina, zato je rastlinstvo visokih
barij specifično in se močno razlikuje od rastlinstva okolice. Nekatera visoka barja porašča
zgolj zeliščna in mahovna plast, v najboljšem primeru pa na njih naletimo na večje ali manjše
otoke rušja. Na samem robu barja se običajno rušju priključi smreka, ki pa je zaradi mineralno
revne šotne plasti slabo razvita in pritlikava.
Nizko barje:
nastane z zamočvirjenem stoječih voda od obrežja proti sredini in s trajno ali občasno
poplavljenostjo nekaj kopnih predelov. Nizka barja nastajajo na povirnih krajih v globelih s
trajno ali občasno stoječo vodo in na krajih z visoko podtalno vodo.
Rastline, ki uspevajo na takih področjih potrebujejo posebne prilagoditve, saj je količina
hranil zelo majhna, temu so se ratline prilagodile tudi z tako imenovano mesojednostjo.
Slika 4 Nuphar luteum, rumeni
blatnik
Slika 5 Typha latifolia,
širokolistni rogoz
Slika 6 Drosera anglica,
dolgolistna rosika
3.4. Arboretum
Temeljni cilj v arboretumu je učencem prikazati drevesne vrste, grmovnice in prikaz razmer,
ki vladajo v gozdu.
Sestava listnatega gozda:
tla
sloj rastlinske podrasti sloj zelišč
sloj nizkega grmičevja
nizka drevesa
visoka drevesa
Spoznajo, da je količina svetlobe odvisna od letnega časa, saj je primanjkljaj svetlobe v času
olistanosti krošenj.
Tako rastline podrasti izkoriščajo spomladanski čas, ko krošnje še niso olistane. Značilen je
tudi padec rastlin v dormanco v zimskem času.
Primeri rastlin, ki uspevajo na tem območju:
• Kavkaški dežen (dotik povzroča opekline)
• Lipa
• Sekvoja
• Dvokrpi ginko
• Mamutovec
Učencem bi tu razložila tudi razlike med golosemenkami in
kritosemenkami. Povedala bi jim zanimivost o dvokrpem ginku
(živi fosil, golosemenka, bilobil)
3.5. Rastlinski sitem
Rastlinski sistem je organiziran po gredicah, tako je enostavnejši
in preglednejši
3.6. Rastlinjak
V rastlinjaku so ponazorjene rastline, ki se nahajajo v subtropskem in tropskem območju, kjer
je zračna vlaga več kot 90 %. V rastlinjaku bi učenci spoznali rastlinske ekosisteme, ki so še
bolj strukturirano kot listopadni gozd ter s katerimi težavami se soočajo rastline, ki živijo v
subtropskih in tropskih predelih ( pomanjkanje hranilnih snovi, pomanjkanje svetlobe,…) v
rastlinjaku pa je tudi veliko število sočnic.
• Orhideje
• Kaktusi
• Mesojedke
• Bromelija
• Papirus
• Kokos
Slika 7 Fleischmannov
rebrinec (Pastinaca sativa
var. fleischmannii)
• Fikus
3.7. Tropski rastlinjak
V rastlinjaku uspevajo tropske rastline: ananasovke, orhideje – priraslike na drevesnih
krošnjah ali tudi skalah – mnoge plezavke, različne praproti, begonije, mnoge druge
pisanolistne rastline izvirajo iz različnih nivojev tropskega gozda. Vsaka rastlina si tam najde
svoje mesto. Avtomatski sistem megličenja omogoča v tropskem rastlinjaku vzdrževati visok
odstotek vlažnosti, kar te rastline potrebujejo.
Tropske rastline, ki so v podrasti, imajo velikokrat zelo barvite liste. Do tal pride le malo
svetlobe in take rastline so prilagojene prav na izkoriščanje minimalne svetlobe. Zato so listi
zelo barvito pisani.
4. Operativni učni cilji
Učni cilji, ki jih učenci dosežejo z ogledom botaničnega vrta:
učenci spoznajo zgodovino botaničnega vrta
učenci spoznajo razdelitev botaničnega vrta
učenci ponovijo podnebne pasove in njihove značilnosti ter iz tega izluščijo, kakšne so
razmere v posameznih ekosistemih, ki jih ponazarjajo različni deli botaničnega vrta
učenci spoznajo različne ekosisteme in razumejo pomen prilagoditev rastlin na
določen ekosistem
učenci spoznajo značilne rastline, njihove posebnosti, rastišča
učenci razumejo kakšen pomen imajo prilagoditve rastlin za rastline same
učenci razumejo pojem endemit in spoznajo naše endemične vrste
učenci razumejo razlike med enokaličnicami in dvokaličnicami
učenci ponovijo predstavnike golosemenk in kritosemenk, ter bistvene razlike med
njimi
učenci ponovijo zgradbo cveta kritosemenk in razumejo vlogo funkcij posameznega
dela cveta
učenci ponovijo spolno in nespolno razmnoževanje rastlin ter razmislijo o prednostih
in slabostih obeh
Didaktične oblike:
frontalna,
skupinska,
individualna.
Metode:
razlaga,
razgovor,
diskusija,
samostojno delo.
Dan v botaničnem vrtu bi organizirala tako, da bi učence vodila po posameznih delih
botaničnega vrta, kjer bi spoznali značilne rastline, njihove posebnosti ter rastišča. Vodenje bi
po botaničnem vrtu bi potekalo v naslednjem vrstnem redu:
Uvod in zgodovina botaničnega vrta
Skalnjak
Mlaka
Barje
Arboretum
Rastlinski sistem
Rastlinjaka
Po končanem vodenem ogledu bi učencem razdelila delovne liste, ki bi jih rešili s pomočjo
ponovnega samostojnega ali skupinskega ogleda botaničnega vrta. S pomočjo delovnega lista
bi učenci ponovili in razumeli na novo pridobljeno snov. Delovni list bi na koncu tudi
pregledali in razrešili težave, v kolikor bi učenci naleteli nanje. Dan v botaničnem vrtu bi
trajal 4 šolske ure.
5. Delovni list
bOTANicNI VRT
delovni list datum _________ razred:_____
ime in priimek____________________________
1. Katere prilagoditve so značilne za rastline, ki rastejo na skalnjakih?
Obkroži pravilne odgovore!
a) debela kutikula
b) tanka kutikula
c) drobni in gosti lističi
d) nerazširjen koreninski sitem
e) razširjen koreninski sitem
f) tanki listi
3 a) Napiši tri značilnosti plavajočih rastlin:
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
3 b) Naštej pet predstavnikov potopljenih, plavajočih in obrežnih rastlin:
______________________________
______________________________
______________________________
______________________________
______________________________
4. Opiši sestavo listnatega gozda!
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
5. Napiši tri značilnosti enokaličnic in dvokaličnic!
ENOKALIČNICE DVOKALIČNICE
6. Kakšna je razllika med spolnim in nespolnim raznoževanjem rastline, zraven pripiši še
primer rastline.
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
7 Napiši označene strukture!
8. Zakaj imajo nekatere rastline razvite drugačne liste nad vodo kot pod vodo? Kako
imenujemo te rastline?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
9. Na kakšen način so se prilagodile rastline, ki jim v prsti primanjkuje hranil?
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
C
A
B
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
11. V vsakem predelu botaničnega vrta si izberi eno rastlino in jo skiciraj, lahko tudi
samo del, cvet, list... Zraven napiši katera rastlina je to.
Barje Skalnjak Mlaka
Arboretum Rastlinski sistem Tropski rastlinjak
Rastlinjak sredozemskih rastlin in sočnic
6. Viri, literatura
Botanični vrt, Ljubljana (http://www.botanicni-vrt.si/index.php)
BAVCON, J, (2000) Botanični vrt v Ljubljani : "Vrt domovinske flore, Ljubljana :
Kmečki glas.
BAVCON, J, (2010) Botanični vrt Univerze v Ljubljani, Ljubljana : Kmečki glas.