1

Bolje je dvakrat vprašati

kot enkrat preslišati.

Slovenski pregovor

Skozi tokratno Okno nas bodo popeljali drobci naše ljudske modrosti, ki smo jih izbrali iz knjige Pre-govori in reki (Ljubljana: DZS, 2003). Morda se bo komu na prvi pogled zazdelo, da posamezni rek nimasporo~ilne vrednosti za današnji ~as. Spet drugi pa vam bodo doma~i, saj jih v vsakodnevnih pogovorih ve~-krat sami izrekamo ali slišimo od drugih.

V pregovorih in rekih je treba gledati sad stoletnega mišljenja in snovanja modrosti ter ~lovekovih izku-šenj. V njih je zajeta resnica in nevsiljiv nauk, pa tudi posre~en dovtip, slikovita prispodoba in izbrušena be-sedna igra. To je modrost, ki je šla od ust do ust, iz roda v rod v zakladnico naše kulturne dediš~ine.

V sodobni komunikacijski dru`bi s poplavo informacij v mno`i~nih medijih in svetovnem medmre`jupostaja sporazumevanje v med~loveških odnosih vse bolj osiromašeno. Za iskreno in odkrito sporazumeva-nje, ki ustvarja globlje in trajnejše medosebne odnose ter zagotavlja osebnostno rast, se je treba namre~ zav-zemati in si vsak dan znova prizadevati. Za to pa zelo pogosto najdemo izgovor v pomanjkanju ~asa.

V bolezni ~lovek še posebej bole~e ob~uti pomanjkanje ~loveške bli`ine in naklonjenosti. Tudi zdravni-ki imajo vse manj ~asa zanj, celo nujne informacije o bolezni in njenem zdravljenju posredujejo v~asih karmimogrede ali nepopolno. Bolniku ni dana mo`nost, da bi dobljene informacije uredil v smiselno celoto inpreveril, ~e je sporo~ilo pravilno dojel.

@elim, da se ne bi prepustili malodušju. Zavedati se morate svoje pravice do obveš~enosti in jo uvelja-viti. Postavljajte vprašanja, dokler ne boste vsega razumeli. Prav za bolezen še kako velja, da je bolje dvakratvprašati kot enkrat preslišati. Res pa je tudi, da beseda ni konj.

Upam, da Vam bo vsebina zanimiva, da boste našli nova znanja in spoznanja. Naj vas besede mikajo, zgledi pa vle~ejo. Vaša urednicaPrijetno branje Vam `elim. Marija Vegelj Pirc

Foto: Janez Koprivec

2

NEMIR

In glej. Veter spreminja obli~je zemlje.

Po~esane veje so stegnile njegovo smer. Soncepreplašeno lovi `arke po rumenih pobo~jih jeseni.Cesta se umika za rob, od ondod nemir prinaša te-`o vlage in hlad.

Toplota je pri tleh razgnala molekule zraka. Vpraznino se seli vonj doma~e kuhinje in prepotenih`ivali, ki v strahu pred zimo nemirno begajo za šo-pi suhe trave. Za njimi ostajajo bele skale in po`e-ta ledina.

Po urah prepiha se nebo uravnovesi. Kratekpredah pri~ne segrevati posejano pšeni~no polje inbli`nje grmovje ruja. Toplota vnese nemir med ato-me ozra~ja, ki neusmiljeno zahtevajo ve~ prostorain dvigajo zra~ne mase. V nastalo razred~ino pritleh burja nanaša mrzlo resnico zime.

Mir in tišina naznanita ravnote`je. List na gr-mu ne trene, trava uklonjena oble`i na prejšnjemmestu. Še ptice, ki so pred kratkim u`ile mo~ ve-tra, okorno hlastajo za zrakom. Mirovanje ustvarjarazlike med tu in tam in te so za~etek viharjev inkonec prepri~anja, da je dan enak dnevu in je po-doba zemlje dolgo~asno stalna.

Umakneš se v topel dom. Zalepiš še zadnjošpranjo starega okna, v vratih drugi~ obrneš klju~in le`eš na kav~. V sobi po~asi, vendar zmeraj bolj

Vabilo k sodelovanju

Okno naj nas tudi v bodo~e vodi, zdru`ujein povezuje v znanju, da bomo s pogumom inz upanjem premagovali te`ave.

Sodelujte s svojimi mnenji, predlogi, izkuš-njami in strokovnimi prispevki, ki jih pošiljajtena naslov:

Uredništvo revije Okno, Onkološki inštitut, Zaloška c. 2, 1000 Ljubljana,

ali na elektronski naslov:

DOBSLO@onko-i.si

Prispevkov ne honoriramo, rokopisov nevra~amo, strokovnih ~lankov ne recenziramo -za vse navedbe odgovarja avtor. Vse delo priOknu je prostovoljno.

Uredništvo

pozorno zaznavaš vonj ogretega usnja in dih plju~.Strah te postavi na noge. Ob~asno, v premišljenemritmu spreminjaš koordinate v prostoru, da ne binekje tam ustvaril preve~ toplote, ki bi kriti~noogrela vzdušje in zanetila nemerljiv vihar. In `enaje vesela, ker se ponovno razdajaš na vse strani inlahko mirno sede na kav~ in se posveti španš~iniju`noameriške limonade.

Veter z Vremš~ice.

Janez Koprivec

Dragi bralci!

Hvala vsem, ki ste nas razveselili s svojimi pismiin pomagali oblikovati pogled skozi naše skupno Ok-no. Nekaj Vaših prispevkov objavljamo tudi v rubrikiPri~evanja.

Oglašajte se nam še naprej s svojimi mnenji, pred-logi in pri~evanji.

Lepo pozdravljeni!

Marija Vegelj Pirc

3

Lepo pozdravljeni v uredništvu revije Okno!

Pošiljam vam svoj prispevek in nekaj pesmic, kiso se rodile v ~asu mojega bivanja v bolnišnici, ne-katere pa `e prej. Moje zdravljenje še ni kon~ano.Ko bo, se Vam bom ponovno oglasila.

Moja misel

Leto, ki se je za~elo kot toliko drugih pred njim,je bilo zame druga~no. Dohitela me je – ujela me jebolezen. Majhna zatrdlina ni bila tako nedol`na, kotsem sprva predvidevala, bila je pozitivna - RAK. @esama beseda po`ene ~loveku strah v kosti, strah predneznanim. Kako jaz, saj sem še do nedavno bila po-vsem zdrava? Zakaj ravno jaz? To ne more biti res!

Pa je res! Tako so potrdili izvidi. Kako vse to spre-jeti? Spet nova preizkušnja v `ivljenju. Prepustila semse zdravljenju z veliko volje, samokontrole in pozitiv-nega razmišljanja. ^eprav postaneš malo druga~en,v~asih tudi nejevoljen, ob~utljiv, si to še vedno Ti ozi-roma JAZ.

@ivljenje nas vedno znova preizkuša in od nas jeodvisno, kako te preizkušnje sprejmemo. Vsaka, še ta-ko slaba stvar nas lahko obogati, ~e iz nje vzamemo lepozitivne stvari.

To je moja izkušnja in moja misel. Povem vam -ponosna sem nase in rada se imam.

@iveti ho~em

Sem suh list na drevesu spoznanja,

ki jeseni pozabil je odpasti.

Brez dobrih misli,

brez `elja je moje deblo.

Le piš vetra in list odpadel bo,

kdo ve na kakšna tla.

Jaz no~em. Ne, no~em.

@iveti ho~em!

Anica Mlinari~

Pozdravljeni!

Pošiljam Vam prispevek za glasilo Okno, ki ga jenapisala moja mama, jaz pa sem ji pomagal vse pre-tipkati. Upam, da ga boste lahko objavili v rubrikiPisma bralcev. @e vnaprej hvala in lep pozdrav.

^etrti~ rojena

Ko sem se 28. marca letos prebudila iz narkoze vsobi intenzivne nege torakalnega oddelka bolnišniceMaribor, me je misel, zrasla iz upanja, vse mo~nejeprevzemala: “^etrti~ sem se rodila, danes imam ~etrtirojstni dan.”

Rodila sem se 13. januarja 1938 v hribovski vasi-ci v Zasavju, od koder me je `ivljenje popeljalo na Ko-roško. Potem sem še trikrat ponovno za`ivela.

Drugi~ je bilo leta 1980 po operaciji na po`iralni-ku. Tri leta pred tem nisem mogla jesti, saj mi je vsa go-sta hrana obti~ala in nenehno sem bruhala. @ivljenjemi je rešil dr. Kokalj, za kar sem mu zelo hvale`na. Po-~asi sem okrevala in bila sre~na, da sem lahko skrbelaza sina Aleša, ki me je pri 14. letih zelo potreboval. Ve-selila sem se, da sem lahko normalno opravljala svojedelo - nego bolnikov.

Leta so tekla. @ivljenje je prineslo marsikaj lepega,pomembnega, nepozabnega. Vedno sem si `elela, da bipestovala vnuke. Tudi to se mi je uresni~ilo.

Leta 2000 pa sem zbolela za rakom dojke. Spreje-la sem resnico in sklenila, da se ne smem sama sebi smi-liti. Po opravljenih preiskavah so me premestili v Ma-ribor. Po dvajsetih letih sem spet prišla na torakalni od-delek, kjer me je sprejel prijazni zdravnik dr. Crnjac,ki sem mu popolnoma zaupala. Po operaciji sem dobrookrevala in se kmalu pridru`ila skupini za samopomo~`ensk z rakom dojke, kjer so me prijazno sprejele. Vsa-ko sre~anje komaj ~akam, saj se veliko pogovarjamo,poslušamo predavanja zdravnikov, prirejamo dru`ab-na sre~anja in izlete.

Letos spomladi pa sem bila zopet operirana, tokratna plju~ih, in tako “~etrti~ rojena”. Limfa mi je izteka-la v plju~a, zato je bilo potrebno narediti plju~no pleu-rodezo. Operiral me je isti zdravnik kot pred tremi le-ti in spet sem dobro okrevala.V zdraviliš~u so mi pred-vsem limfne drena`e in dihalne vaje zelo pomagale.

FORUM

Kako `iveti z rakom?

http://med.over.net/onko/forum.htm

Slovenija je majhna de`ela, v kateri se o raku pra-viloma v dru`bi sploh ne razpravlja. Tako je ob~utekbolnika, ki do`ivi diagnozo raka, silno utesnjen. Kjeje kakšen prijetni koti~ek, kamor bi se lahko anonim-no zatekel s svojimi strahovi, vprašal vse tisto, kar gaje bilo pred zdravnikom sram vprašati ali pa je izvljudnosti v ordinaciji mol~al in po slabi novici mor-da samo kimal, gledal ven skozi okno, saj zdravniko-vim besedam ni mogel ve~ zbrano slediti? Se mar kajtakega dogaja tudi drugim ljudem?

Naš forum se trudi biti takšno zato~iš~e. Spreje-mamo vprašanja jeznih, zbeganih, razo~aranih, pre-sene~enih, nevednih, a tudi izobra`enih, dobro infor-miranih, optimisti~nih in neuklonljivih ljudi. Vsemse trudimo pomagati z nasvetom in vzpodbudo. Pred-vsem pa z odgovori drugih ljudi bolniki spoznajo, dasploh niso sami. Iz drobnih prakti~nih nasvetov in be-sed vzpodbude se kmalu stkejo prijateljske vezi. Ker jeSlovenija majhna in je oblikovanje skupin bolnikov zdolo~eno vrsto raka te`je, postaja forum prilo`nost, dase bolniki s podobnimi te`avami sre~ajo ne glede narazdaljo med njimi. Vsakdo lahko z izmenjavo elek-

4

Ureja: Irena Jakopanec,absolventka medicine

Ko danes razmišljam o vsem, kar sem pre`ivela, sespomnim dveh stvari.

Najprej zdravnikov, sester in vseh, ki gradijo mo-zaik našega zdravljenja. Vsem sem zelo hvale`na, zelocenim njihov trud in prijaznost. @al se vsem ne more-mo vedno dovolj zahvaliti. Zavedam se, da njihovo de-lo prinaša bolnikom `ivljenje.

In nato Ašker~eve balade o siroti Anki. Ta na kon-cu pravi: “Prva nisi, zadnja ne na svetu.”

Takšen je pa~ tok `ivljenja, a poskušajmo v njemnajti vedno zase nekaj svetlega, pozitivnega, lepega.Zato `elim vsem sotrpinkam in sotrpinom, da bi bilipogumni, predvsem pa: “Imejte voljo in vero v `ivlje-nje”.

Pavla in Aleš Golouh

Gospa Ida iz Se`ane nam je pisala o obisku ~la-nic skupine za samopomo~ iz Izole. ^eprav je bilvro~ poletni dan, so ga ~udovito pre`ivele, ko so siogledovale v bolnišnici jamo Ivana Rentgena zazdravljenje astmatikov in botani~ni park v Se`ani.“Sre~ale smo se zaradi bolezni, dru`i pa nas volja dojutrišnjega dne, ki se ga znamo veseliti,” je še zapisa-la.

Gospa Neva Mavri~ iz Izole pa se v svojem pi-smu spominja praznika 15. obletnice skupine zasamopomo~ v Novi Gorici. Navdušena je bila nadprijazno dobrodošlico in celotnim programom sre-~anja. “V `ivo pa so mi segle besede mlade gledališ-ke igralke Alide Bevk. Dekle me je ganilo. Mislim,da se je njena kratka pripoved o bli`njem sre~anju zboleznijo v njeni dru`ini dotaknila slehernega srca vdvorani. ^utila sem, da je sre~na za nas, ki smo biletam, ji sedele nasproti. Povedala nam je, da ob~udu-je našo vedrino, naše vesele obraze, ki z ni~emer neka`ejo trpkih spominov na bolezen, temve~ voljo do`ivljenja in veliko `eljo po zmagi. Njen poklon:“Danes ste ve zmagovalke”, in vse njene besede, meod tistega dne `ivo spremljajo. Mnogim sem jih `epredala z `eljo, da bi z menoj ob~utili to posebnovoljo po zmagi. Hvala, Gori~anke!”

5

tronskega naslova vzpostavi tudi bolj osebno znans-tvo. Nekateri obiskovalci se redno oglašajo in se bodri-jo med seboj. Izmenjujejo si tudi mnenja o predlaga-nih posegih in delijo svoje izkušnje. Tokrat vam pred-stavljamo optimisti~no druš~ino bolnikov (in bivšihbolnikov) z malignim melanomom.

Irena

Zara, Biba in drugi z malignim melanomom,kako ste?

@e skoraj pol leta ni nobenega glasu, jaz pa bisr~no rada vedela, kako `ivite. Ste zdravi? Se vambolezen ponavlja? Od vseh nas se oglaša le Jo`e innas razveseljuje s svojo pokon~no dr`o. Jaz sem seza naslednjega pol leta spet izvlekla, to `elim tudivam. Oglasite se kaj!

Marinka

Lep son~en pozdrav~ek vsem!

Res `e dolgo nisem pisala, vendar skoraj vsak danprebiram forum, da vidim, kaj je novega. Upihnilasem `e prvo sve~ko od odkritja bolezni in operacij invem, da jih bom še mnogo. Vsake tri mesece imamkontrolo in zaenkrat je vse OK. ^eprav mnogokrat~utim bole~ine, pa vendar vem, da bodo minile. Tre-nutno sem še na 4-urni bolniški, ki se mi po~asi izte-ka. Kako pa kaj ostali? Komaj ~akam malo dopusta,da si naberem mo~i, pa tistih drobnih malenkosti, kiti polepšajo dan. Lep pozdrav~ek vsem in velikozdravja in upanja.

Biba

Pozdravljena,

sem zelo vesel, da si se oglasila. Ravno te dni semmislil nate. Zdi se mi, da si imela še druge te`ave zzdravjem in mo~no upam, da si vse uspešno rešila.

Jaz sem glede melanoma dobro. Minilo je `e petlet in sedaj imam letne kontrole. Skrivam se predsoncem, samo kaj, ko vedno to ne gre. Letos je son-ce še posebej nevarno.

@elim ti veliko zdravja in vse dobro.

SRE^NO!

Jo`e

@elim vam veliko poguma še naprej in da bi os-tali zdravi vsaj še 50 let!

Sre~nega pa zdravega!!!

Lp, Taja

Odlo~am se za odstranitev varovalne bezgavke.Ima kdo kakšno izkušnjo s tem, namig...? Veselabom tudi kakšnega nasveta, kako `iveti s to diag-nozo.

Barbar

Ker je verjetno tvoja diagnoza maligni melanom,so ti predlagali tudi odstranitev varovalne bezgavke.Odstranitev varovalne bezgavke je, vsaj tako pravijo,preventiva. Tudi moja diagnoza je bila taka. Odstra-njena mi je bila tudi varovalna bezgavka in ~eprav sozdravniki rekli, da verjetno ne bo maligna, je `al bi-la. Zato sem bila še enkrat operirana, in sicer tudi os-tale bezgavke v predelu pazduhe, zopet preventivno,da se ne bi razsejalo še drugod po telesu. Pa so tudi tebile maligne. Predstavljaj si, da tega ne bi naredila,pa ~eprav je bilo na za~etku re~eno, da je vse zgolj za-radi preventive.

@iveti s tem, pa vedi, da ni tako te`ko, ~e si le tak~lovek, kot sem jaz. Ko je bilo odstranjeno vse, sem ve-dela, da bo vse OK, in tako tudi je. Po operaciji je bi-lo bole~e. Še vedno ne ~utim okrog operiranega dela,še vedno sem na bolniškem stale`u po štiri ure.

Pa lep pozdrav in obilo zdravja,

Biba

Stanje je tako, da plastiki priporo~ajo odstrani-tev varovalne bezgavke. Onkologi pa pravijo, da toni potrebno, da je dovolj redna kontrola vseh bez-gavk. To je menda precej nova metoda in tudi v tu-jini je vsi ne zagovarjajo. Nekateri pravijo, da tudi~e je varovalna bezgavka OK, ni zagotovo, da nibolezen napredovala.

Biba, hvala za pismo. Mene tudi vsi mirijo, daje to za~etna faza in da je malo mo`nosti, da bi šlona bezgavko, seveda pa me skrbi. Pri meni je bila

6

globina tumorja 0.72 mm Clark III. Kako pa je bi-lo pri tebi?

Lp

Barbar

Pri meni je bila globina tumorja 2,8 mm ClarkIV. Mene so kar plastiki napotili na onkologijo, kjerje zdravnik takoj predlagal odstranitev varovalnebezgavke.

Imam pa sodelavko, ki je po mojem nasvetu tudiodšla na plastiko na odstranitev znamenja. Tam so jipovedali, da je bil tumor v za~etni fazi in da ima sre-~o, da je prišla dovolj zgodaj. Zato drugih terapij niimela, razen kontrolo ob letu.

Lep pozdrav,

Biba

Samo na hitro se oglasim, ker grem na dopust.

Meni so punktirali bezgavko (z dolgo iglo tiodš~ipnejo malo tkiva - je neprijetno in boli) in da-li na preiskavo. Ker v bezgavki ni bilo malignih ce-lic, se pri meni za odstranitev niso odlo~ili.

Marinka

Hvala vsem za pomo~!!!

Bezgavke so O.k. Upam, da je ta zgodba zaklju-~ena, kljub temu pa je ta forum postal tudi moj!

Barbar

Sem vesela zate, ker se ti je lepo izšlo!

^e boš odslej redno brala naš forum, se namvsaj na kake tri mesece oglasi, da bomo vedeli, ka-ko si!

Marinka

NIKOLI NISEM PRIKRIVALASVOJE BOLEZNI

Bronja @akelj je pred štirinajstimi leti zbole-la za rakom limfnih `lez. Skoraj leto dni se jezdravila na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.Po uspešnem zdravljenju je kon~ala študij novi-narstva in se zaposlila na podro~ju marketinga.Danes je stara 34 let in je mamica enoletnegaMatija. Januarja pri~akuje drugega otroka.

Bralci Okna Bronjo poznajo tudi kot nek-danjo ~lanico uredniškega odbora revije Oknoter kot novinarko, ki je skozi rubriko Pogovar-jali smo se ljudem pribli`ala `ivljenje bolnikovobolelih za rakom ter najrazli~nejše strokovneteme. V pogovoru je razkrila svoje izkušnje zboleznijo in kako se je spopadla z njo.

BOLEZEN SE NI POJAVILA NENADOMA

Kdaj si zbolela oziroma kako si ugotovila, daje nekaj narobe? Si se ~ez no~ zbudila z ob~ut-kom, da se po~utiš druga~e ali si spremembe svo-jega po~utja opazovala dalj ~asa?

Vse skupaj se je za~elo spomladi leta 1989. Ho-dila sem v ~etrti letnik srednje šole. Na vratu semzatipala zadebeljene bezgavke, vendar se zaradi te-ga nisem vznemirjala. Mislila sem, da to ni ni~ po-sebnega in da je mogo~e povezano z vnetjem grlaali vnetjem zoba. Spomnim se, da smo se s sošolcina ta ra~un celo hecali. Po srednji šoli sem odšla zatri mesece v Anglijo in v tem obdobju so bule šezrasle, tako da me je hec kaj hitro minil. Ena je bi-lo celo v velikosti oreha, in ~e sem nagnila glavo, jepostala zelo vidna. V~asih sem za vsako malenkostodšla k zdravniku, takrat pa sem z obiskom prizdravniku kar odlašala.

Torej si se razen tega, da si imela zadebelje-ne bezgavke, dobro po~utila?

Pravzaprav da. V avgustu in septembru pa sempostala utrujena. Najprej sem mislila, da je to po-

7

sledica vremena v Angliji, ki je bilo ves ~as de`ev-no, in da mi angleška klima pa~ ne ustreza. Sempa takrat le pomislila na mo`nost, da imam raka.Spomnim se tistega trenutka, ko sem bila prepri~a-na, da take diagnoze ne bi mogla nikoli prenesti.

Konec septembra sem prišla domov in prvastvar, ki sem jo hotela opraviti, je bil izlet v hribe,ki sem jih v Angliji tako zelo pogrešala. Po dolgihmesecih ravnine sem za pokušino najprej »osvojila«Ljubljanski grad in tam sem spoznala Urbana. Bilaje ljubezen na prvi pogled. Z Urbanom, ki je bilnavdušen planinec in alpinist, sva se takoj zmenila,da greva naslednji dan v hribe in tako je tudi bilo.Tura je bila zame neobi~ajno naporna in komajsem prišla do vrha. Vse skupaj sem pripisovala sla-bi telesni pripravljenosti in se tola`ila, da bo drugi~`e bolje. ^ez teden dni, ko sva šla na Planjavo, paje bil ta izlet zame še bistveno te`ji. V temi sva priš-la na vrh, nazaj v Kamniško Bistrico pa me je mo-ral Urban dobesedno prinesti. Bila sem popolnomaizmu~ena. Zve~er me je za~elo boleti v plju~ih inmislila sem, da imam plju~nico. Naslednji dan semšla zato na pregled k teti, ki je zdravnica. Pregleda-la me je in po pregledu je bila povsem tiho. Pokli-cala je kolegico iz sosednje ambulante in spraševa-li sta me, od kdaj imam tako pove~ane bezgavke.Povedala sem, da od spomladi. Teta mi takrat še nipovedala, kaj je z menoj. Rekla je le, da bom mo-rala na dodatne preiskave, vendar sem z njenega za-prepadenega obraza spoznala, da je nekaj hudo na-

robe. Takoj naslednji dan sem odšla na Onkološkiinštitut, kjer so se za~ele preiskave.

Te je bilo strah, da so te poslali prav na On-kološki inštitut ali pa si upala, da se bo takokon~no razjasnilo, kaj je narobe s teboj?

Ko so me napotili na Onkološki inštitut, me te-ga sploh ni bilo strah, saj so mi rekli, da grem tjazaradi tega, ker imajo tam najboljše diagnosti~nemetode in da bom tako najprej izvedela, kaj je zmenoj. To sem za trenutek kar rada verjela, vendarpa sem `e slutila resnico. Pa vendar lahko re~em, dame takrat ni bilo strah, šlo je bolj za radovednost.Zanimalo me je, kako naredijo punkcijo, limfogra-fijo, kako se nekomu odvzame kostni mozeg ipd.Zanimalo me je tudi, kako se bom znašla v tem ko-lesju in kaj bodo delali z menoj.

Koliko ~asa je trajalo od takrat, ko si šla kzdravniku in do takrat, ko so ti zares povedali,da si zbolela za rakom?

Pribli`no en mesec. Toliko ~asa so namre~ po-trebovali, da so opravili vse preglede in dobili vserezultate. Vmes sem ves ~as nestrpno spraševalasvojo zdravnico dr. Vovkovo, ali imam raka in joprosila, naj bo z menoj odkrita. Kon~ne diagnozemi do prihoda vseh izvidov ni hotela povedati,vendar sem, kot re~eno, `e slutila, kako je z menoj.Potrebovala sem le še potrditev. Ko sem sama raz-mišljala o tem, me pravzaprav niti ni bilo strah.Vse skupaj se mi je zdelo kot izziv, in morda se sli-ši smešno, kot dobra tema za nove pogovore s pri-jatelji. Ko danes razmišljam o tem, se mi zdi, da jebila to obramba pred strahom, pred tistim, kar meje ~akalo.

SVOJIH OB^UTIJ NISEM NIKOLI SKRIVALA

Si se o svoji bolezni vedno pogovarjala odkri-to ali si raje svoje ob~utke obdr`ala zase?

Ne, nikoli nisem skrivala ni~esar. Ves ~as, kosem hodila na preiskave, so vsi vedeli, kaj je z me-noj, kaj me boli, kakšne preiskave imam. Tisti dan,

Bronja @akelj se je pred 14. leti sre~ala z rakom

8

ko so prišli izvidi, me je iz slu`be poklical o~e in mirekel, naj ga po~akam doma, da se morava nekajpomeniti. Spominjam se …. o~e je stopil v kuhi-njo, jaz pa sem sedela na ograji v dnevni sobi. No-ge so mi malomarno bingljale v zraku, pozdravilasem ga povsem ravnodušno in se delala, kot da mije vseeno za cel svet. Le srce mi je divje razbijalo inkri~alo v mu~ni tišini, ki je vladala v sobi. Še pred-no je o~e kaj rekel, sem ga vprašala: «Raka imam, ane?« Bala sem se, da bi mi to povedal kdo drug, ho-tela sem to izre~i prva. Rekel je le: »Ja, Bronja, rakaimaš, Hodgkina.« Tisti ve~er me je prvi~ zares »po-tolklo«.

^esa si se najbolj ustrašila?

Pravzaprav sem šele takrat zares ugotovila, da jevse prekleto res, da vse to ni le zanimiva tema zapogovor, da vse to ni le ena tistih `alostnih sanjarij,v katere te v~asih zanese domišljija, da se malo za-smiliš samemu sebi. Ko smo zares izrekli te besede,sem se v trenutku po~utila zelo nemo~no. Vedelasem, da z mojim telesom nekaj ni v redu, da so mistvari ušle iz rok in po~utila sem se tako samo, krh-ko in nebogljeno. Vse skupaj me je zelo prizadelo,saj sem bila vajena, da imam stvari pod kontrolo.Mislim, da me je prav ta prvi ob~utek, da sama ne

morem storiti ni~esar, da sem odvisna od drugih,navdal z najve~jo grozo.

Kako so diagnozo sprejeli tvoji najbli`ji, tvojfant?

Z Urbanom sva bila par tri tedne, ko sem izve-dela za diagnozo. Po pogovoru z o~etom sem ga ta-koj poklicala in mu povedala, da so se moje slutnjeuresni~ile. Predlagala sem mu, da se razideva, do-kler še nisva preve~ navezana drug na drugega. Re-kla sem mu, da mi je neprijetno, da me bo gledalbolno, zabuhlo, plešasto in brez dostojanstva. Ven-dar Urban o tem ni hotel niti slišati in tako sva os-tala skupaj do konca bolezni in še nekaj let zatem.

Se je odnos tvojih prijateljev do tebe zaradibolezni kaj spremenil?

Takrat sem sicer imela dosti prijateljev, saj je bi-lo to obdobje po srednji šoli, vendar jih med bolez-nijo ni bilo z menoj. Res je sicer, da je moja gene-racija fantov takrat odšla v vojsko in da smo ostaliv stiku preko pisem, pri meni pa se je oglasil le red-ko kdo. Kljub temu da nikoli nisem skrivala svojebolezni, jim je bilo verjetno vseeno neprijetno. Ni-koli ne bom pozabila, kako sama sem bila za novoleto, ko je tradicionalno silvestrovanje pri meni od-povedala najboljša prijateljica, ali pa tega, kako seme je izogibal bivši fant, ki ni hotel ne videti ne sli-šati ni~ o moji bolezni. Po kon~anem zdravljenju sose sošolci spet vrnili iz vojske in vse je bilo tako kotprej. Moja bolezen za pogovor ni bila noben tabu.Sicer pa je tako, da imaš med vsemi ljudi, ki jihpoznaš, malo prijateljev `e, ~e si zdrav, ~e si bolan,jih je še manj.

Koliko ~asa je trajalo zdravljenje in kako jevse skupaj potekalo? Si šla takoj v bolnišnico?

Zdravljenje je trajalo eno leto. Dr. Vovkova mije povedala, da imam raka v tretjem stadiju. Razlo-`ila mi je, kako bo potekalo zdravljenje: najprej 12kemoterapij, nato pa pribli`no 50 obsevanj. Prvokemoterapijo sem prejela novembra, nato sem jihdobivala dvakrat na mesec. Spomladi se je zdravlje-nje zavleklo. Pri prvih kemoterapijah namre~ še ni-maš posebnih reakcij, kasneje so odzivi organizmaBronja z Urbanom, ki ji je ves ~as bolezni stal ob strani

9

vse hujši. Telo je vedno bolj utrujeno, zdravila sekopi~ijo, vse te`je sprejemaš nova. @al kemoterapi-ja prizadene poleg rakavih tudi zdrave celice, zatoso se mi na sluznicah pojavile razjede, izgubljalasem lase, bruhala, zmanjkovalo mi je levkocitov,vedno manj sem bila odporna. Marca sem bila po-polnoma na tleh, zato so zdravljenje za~asno preki-nili in po~akali, da si je telo opomoglo.

Kako si pre`ivljala ~as med zdravljenjem? S~im si se ukvarjala?

Takoj, ko sem za~ela s kemoterapijami, sem seotresla tistega more~ega ob~utka nemo~i in racio-nalno od dale~ ocenila svoj polo`aj. Lahko bi rekla,da sem se po~utila kot nek drug ~lovek, ki od zu-naj gleda na moj problem. Rekla sem si, da ga bomrešila tako, kot mislim, da je najbolj prav. Ozdravi-tev sem postavila na prvo mesto in vse drugo je po-stalo popolnoma nepomembno. Tako je bilo reci-mo s fakulteto, ki sem jo za eno leto zavestno odri-nila v kot, ~eprav mi je bilo na za~etku zelo te`ko.Vedela sem, da jo bom neko~ tudi jaz kon~ala, ven-dar se mi v tistem trenutku enostavno ni zdelovredno obremenjevati s predavanji, inskripcijamiin izpiti. Odlo~ila sem se, da bom delala samo ti-sto, kar bom lahko, kar bom hotela in kar mi bovše~. Vše~ pa mi je bilo, da sem bila z Urbanom, dasem šla lahko v kino in nekajkrat pozimi celo smu-~at. In seveda, da sem dobro jedla. Mislim, da ni-koli prej in nikoli pozneje nisem pojedla toliko po-hanega purana in toliko pomaran~, ki so bile tistoleto odli~ne. Take z debelimi lupinami! Dokler semlahko, sem ob~asno opravljala tudi razne ankete,da sem zaslu`ila nekaj svojega denarja.

Si poleg uradnega zdravljenja poskušala tu-di s kakšnimi alternativnimi na~ini zdravlje-nja?

Ne. Medicini popolnoma zaupam. Zaupalasem le dr. Vovkovi in sama sebi. Predvsem sorodni-ki so v `elji, da bi mi pomagali, zelo pritiskali na-me. Nekateri so menili, naj se namesto kemotera-pije raje odlo~im za Brojsovo metodo, drugi so bi-li prepri~ani, da mi bo bolje kot Onkološki inštitutpomagala bioenergeti~arka v Zagrebu ipd. Kljub

temu da ne verjamem preve~ v te stvari, sem misli-la, da mi škodile vendarle ne bodo. Ko pa so mi vsiti »svetovalci« povedali, da se uradna medicina inalternativno zdravljenje izklju~ujeta in da me bioe-nergeti~arka ne more sprejeti, ~e bom na kemote-rapijah, pomislekov sploh ni bilo ve~. Pravzapravsem bila jezna in še danes ne razumem ljudi, ki sotako zaverovani vase in v svoj prav, da so me biliure in ure pripravljeni prepri~evati, kako delam na-robe in kako se na ta na~in ne bom pozdravila. Ko-nec koncev ni šlo za hec, šlo je za moje `ivljenje. Instara sem bila dvajset let. Kljub temu da sem primajhnih stvareh sicer zelo neodlo~na, takrat v me-ni ni bilo nobene, niti najmanjše dileme. Tako sembila prepri~ana vase, da sem brezpogojno vedela,da je odhod na Onkološki inštitut edina prava pot.Kasneje sem ob rednem zdravljenju sicer jemalaneke zeliš~ne kapljice, med obsevanji sem za zaš~i-to sluznice jedla ~okolado. Popila pa sem tudi ne-kaj kozarcev pesinega soka, zaradi ~esar se mi je pe-sa zamerila za vse `ivljenje. Vse to sem naredila boljzato, da potola`im tiste, ki jih je skrbelo, kaj dela-jo z menoj v bolnici, kot pa zato, ker bi zares ver-jela v to. Sicer pa mislim, da je prav, da se vsak ~lo-vek odlo~i po svoje. V resnici mu pomaga le tisto,v kar verjame, pa naj bodo to najsodobnejše meto-de medicine ali pa doma~i ~aji.

Zdravniki ti verjetno niso napovedali izidabolezni. Si kdaj podvomila, ~e se bo vse dobro

Dru`inska sre~a z Bla`em in Matijo, ki bo kmalu dobil še sestrico

10

izteklo ali si bila vedno prepri~ana, da bo zdrav-ljenje uspešno?

Kot re~eno, nisem nikoli podvomila, da delamprav, da sem se prav odlo~ila. Na splošno sem se ve-~ino ~asa po~utila zelo `ivo in malokrat pravzapravzares bolno. Kljub temu pa me je med zdravlje-njem nekajkrat zvilo in pomislila sem, kaj ~e mi nebo uspelo, kaj ~e umrem. O vsem tem sem se naj-ve~ pogovarjala z Urbanom in ni~kolikokrat sem gavprašala: »A misliš, da se bom pozdravila, a misliš,da bova še skupaj smu~ala na Krvavcu?« Smrt je ob-stajala kot realnost in pravzaprav ni bila zelo dale~stran in vedela sva zato. Jaz in on. Neskon~no semmu hvale`na, da me nikoli ni slepil z la`nim upa-njem in da je sprejel dejstvo, da sem bolna, da lah-ko pre`ivim ali pa tudi ne. Konec koncev so za istoboleznijo umirali ljudje na sosednjih posteljah. Mi-slim, da je naravno in ~loveško, da se v taki situaci-ji tudi bojiš, da jokaš, da izgubiš pogum in voljo.Kakšen ~lovek pa gre lahko skozi takšno bolezen lez nasmeškom na ustih, poln volje, optimizma inmo~i? Prav zato mi je bilo vedno najbolj zoprno, koso mi ljudje govorili, da moram imeti mo~ in voljo,da se bom pozdravila. Da naj ne mislim na groznestvari, saj mi bodo samo škodovale. Pravzaprav mini bilo le zoprno, ampak me je na za~etku dobesed-no obremenjevalo, saj sem velikokrat pomislila, kajpa ~e bo moj strah res tako negativno vplival nazdravljenje. In potem me je bilo le še bolj strah. Mi-slim, da ti bolj škoduje to, da ne poka`eš, da boli,

ko boli; kot pa to, da jokaš, ko te je strah. Menim,da je ljudem potrebno pustiti tudi njihovo `alost,do katere imajo v hudih trenutkih vso pravico.

Sicer pa sva se kljub temu, da se morda sliši ne-verjetno, imela z Urbanom celo leto zelo lepo. @i-vela sva drug za drugega, `ivela za to, da bova šelahko sedela na travah pod Grintavcem, jedla send-vi~e in gledala oblake. Rada sva se imela bolj, kotkadarkoli potem. Brala sva knjige, se veliko smejalain se pogovarjala v neskon~nost dnevov in no~i. Za-radi terapije sem bila zabuhla, voda mi je zastajala,izgubljala sem lase, bila sem polna modric… Urbanpa mi je ves ~as govoril, kako sem lepa in še danessem prepri~ana, da je to tudi zares mislil.

Kakšen pa je bil odnos osebja?

Na vse z Onkološkega inštituta imam zelo lepespomine in še danes rada sre~am sestre, stre`nice,zdravnike.

Ko sem kot majhna hodila mimo stavbe B on-kološkega inštituta, se mi je zidek pred njo zdel kotogromen strašljiv zid. Spomnim se, da sem neko~vprašala mami, kdo `ivi v tej grozni hiši razpadajo-~ega rumenega ometa. »Tisti, ki imajo raka,« je re-kla. V otroški predstavi se mi je rak zdel nekaj groz-nega in od takrat sem imela pred to hišo in predtem zidom še hujši strah. Naklju~je je toliko let ka-sneje naneslo, da sem na zdravljenje morala oditiprav za tisti zid, prav za tisti razpadajo~ omet. Ni-koli ne bom pozabila dni, ko sem odhajala na ke-moterapije. Izhoda ni bilo, prav ni~ se ni dalo sto-riti. Z Urbanom sva se vedno dolgo ~asa poslavlja-la pred vhodom, potem sem zavla~evala s pogovo-rom pri vratarju, odšla v sobo in se ~isto po~asi sla-~ila. Obleko sem z meni nenavadno natan~nostjozlagala in na vsak na~in `elela v neskon~nost zavle-~i trenutek, ko mi bo sestra v `ilo potisnila iglo inko bodo iz steklenice nad mano stekle prve kaplji-ce. Zares je bilo hudo, saj sem vedela, da bo vsakakemoterapija hujša, da se bom po vsaki te`je pobra-la. S te`kim srcem sem torej odhajala v to hišo invsako jutro sem komaj ~akala Urbana, da me je na-lo`il na prtlja`nik svojega ponija in odpeljal domov.Spomladi, ko sem zaradi zapletov v bolnici oble`a-

Prve dru`inske po~itnice na morju

11

la cel mesec, sem mislila, da ne bom zdr`ala. Zgo-dilo pa se je ravno obratno. Spoznala sem, da je tastavba z vsemi ljudmi v njej pravzaprav prijazna, dami `ivljenje daje in ne jemlje. Zelo dobro sem serazumela s svojo zdravnico, ki me je vedno znala napravi na~in potola`iti, ki je bila z menoj odkrita inki je vedno našla ~as za pogovor. Tudi sestre instre`nice so bile zelo tople in prijazne. Ker nisemimela rada šipkovega ~aja, so mi kuhale kompote,pustile so me, da sem lahko šla na obisk do Urba-na, ki je `ivel v bli`ini, in da je ostajal pri meni dalj~asa, kot bi smel.

Po enem letu je bilo zdravljenje kon~ano. Seje bilo te`ko uvajati nazaj v normalno `ivljenje?

Da, in to predvsem zato, ker se je s~asoma va-me nalezel strah pred ponovitvijo. Po zadnjem ob-sevanju sem vedela, da sem prepuš~ena le sama se-bi in da nimam ve~ potuhe v zdravilih in zdravni-kih. Kar so naredili, so naredili, sedaj je bilo vseodvisno samo od mene. Iz meseca v mesec je bilohuje, to se je nekako za`rlo vame in postajala semvse bolj nemirna. Pravzaprav sploh nisem imela ve~obstanka, te`ko sem se umirila, slabo spala. Neka-ko spomladi sem si rekla, da imam tega zadosti, damoram spet za`iveti mirno `ivljenje. Odšla sem dodr. Vovkove in ji povedala za svoje te`ave. Razlo`i-la mi je, kako je s ponovitvami, pregledali sva sta-tistiko, pokazala mi je grafe; skratka, dobro svapremleli moje strahove in iz ambulante sem odšlakot prerojena. Od takrat razen ob~asnih slabih tre-nutkov strahu pred ponovitvijo nisem imela.

Koliko ~asa si imela posledice zdravljenja?

Mislim, da z ve~jimi ali manjšimi posledicamikemoterapije in obsevanja `iviš pravzaprav celo`ivljenje. Ne moreš re~i, da to traja eno leto, natose s~istiš in konec. To je pa~ davek, ki ga je potreb-no pla~ati, da ostaneš `iv.

Te je danes še kdaj strah, da bi se bolezenponovila? Kako se soo~aš s tem?

Kot sem povedala, imam sedaj le redko slabetrenutke, najve~krat, ko zboli kdo, ki ga poznam,

ko gledam na televiziji kakšno oddajo ali film. Ven-dar je ta strah sedaj, ko imam otroke, druga~en. Toje popolnoma druga dimenzija. Vem namre~, kakoje, ~e otroku umre mama, saj sem svojo izgubila,ko mi še ni bilo petnajst let. Kljub temu da sem ta-krat `e kon~ala osnovno šolo, sem mamino smrtdojemala skozi otroške o~i. Vedela sem, da je ime-la raka, da ni bila ni~ kriva, da je morala oditi, asem vseeno imela ob~utek, da me je zapustila, insanje, da odhaja z drugim moškim, z novimi otro-ci, da me na ulici no~e spoznati, so me preganjaleše dolgo preko najstniških let. Svoje te`ave z mami-no smrtjo sem raz~istila šele, ko sem delala interv-ju z dr. Marjo Strojin, otroško psihologinjo. Slu~aj-no sva zašli tudi na to temo in pojasnila mi je, daje to eden tipi~nih vzorcev, kako otroci reagirajo obizgubi mame. Mama in otrok sta namre~ povezanaz nevidno vezjo, ki je prisotna vse `ivljenje. Otro-ku mama pomeni varnost in ljubezen, otrok ima vsebi vrojeno zahtevo po tem, da mora biti mamatam, da ga mora š~ititi, da ne sme nikoli odpove-dati in ga ne sme nikoli zapustiti. In nobena racio-nalna razlaga, nobeno zavestno vedenje teh prvin-skih ob~utkov ne more prese~i.

MAJHNE STVARI MI ŠE VEDNO ENAKOPOMENIJO KOT PREJ

Bolezen, ki si jo premagala, je `e sama po se-bi negativna izkušnja. Te je morda obogatila tu-di s kakšnimi pozitivnimi spoznanji?

Vem, da sicer veliko ljudi govori, kako jih je lju-bezen obogatila, jim v `ivljenje vnesla nove vredno-te ipd. Nisem še sre~ala ~loveka ali brala intervjuja,ki ne bi rekel, da mu je bolezen dala nove dimen-zije, da zna sedaj ceniti majhne stvari v `ivljenju inda se je iz bolezni ogromno nau~il. Seveda, nor-malno je, da se iz vsake stvari v `ivljenju nekaj nau-~iš, vendar po mojem mnenju ni potrebno, da se tizgodijo tako hude re~i, da duhovno rasteš.

Ko se mi zgodi kaj slabega, mi ljudje pravijo:»Ah, Bronja ti boš vse to pre`ivela, poglej, koliko si`e dala skozi, pa boš še to! Tebe ne more ni~ podre-ti.« Vendar ti bolezen pobere ogromno energije in

12

mo~i. Bolezen ti jemlje in ne daje energijo. Nekajlet kasneje se mi je v hribih ponesre~il tudi mlajšibrat in take izkušnje te le te`ko bogatijo in `ivlje-nju le te`ko dajejo novi smisel. Vsaj jaz tako mi-slim. Ob takšnih hudih stvareh se mi zdi, da si ved-no manjši in ne vedno ve~ji. Prepri~ana sem, daimamo ljudje v `ivljenju dolo~eno koli~ino `iv-ljenjske energije. Eni ve~, drugi manj. In da le takopni, posebno po tako hudih `ivljenjskih udar-cih, kot so smrti najdra`jih ali pa te`ke bolezni. Noja, blagor pa tistim, ki se z udarci dvigajo, jaz se pa~ne po~utim tako.

Kaj pa pogled na `ivljenje? Si ga po boleznispremenila?

Lahko bi rekla, da sem ugotovila, da se v kriti~-nih `ivljenjskih situacijah znam odzvati. To se mizdi dobro, daje mi notranjo mo~ in pozitivno dr`o.Videla sem, da kljub za~etnemu šoku znam oceni-ti polo`aj, se organizirati in se spraviti na prave ti-re. Znam pogledati stvari od zunaj, neodvisno,trezno in objektivno. Mislim, da sem kljub dvo-mom ob vsakdanjih te`avah po naravi optimist inda imam veliko `eljo po `ivljenju. Sicer pa sem `ezgodaj spoznala, kako krhko in minljivo je `ivljenjein `e kot otroku so mi bile vše~ male stvari, poma-ran~a za Miklav`a, sne`ene kapuce na smrekah inbli`ina nekoga, ki ga imam rada.

Kako si si po bolezni uredila `ivljenje? S ~imse ukvarjaš?

Kon~ala sem študij novinarstva, ~eprav po miš-ljenju spadam bolj med naravoslovce. Na novinars-tvu sem pristala bolj po naklju~ju, ker zelo rada pi-šem. Zdaj delam v marketingu, kar mi bolj ustreza.So ljudje, ki re~ejo, da se po bolezni ne ukvarjajove~ z majhnimi problemi, da jih ti ne zadevajo ve~,da so to presegli. Ne vem, kje moraš `iveti, da selahko odmakneš od vsakdanjega `ivljenja. Jaz nisemtak ~lovek. Imam slu`bo, kjer se vedno veliko doga-ja, lovimo roke, ~akamo potrditve, telefoni nepre-stano zvonijo in vše~ mi je tako, kajti tudi to je `iv-ljenje. ^e re~em, da `ivim po bolezni normalno `iv-ljenje, potem to tudi tako mislim. @ivim `ivljenje zvsem, kar spada vanj, z vsemi radostmi, `alostmi,

stresi, pri~akovanji in veseljem. @ivim `ivljenje, vkaterem so prazniki, rojstva in smrti. In konec kon-cev `ivljenje, ko te razkuri vrsta v banki, avto, ki sevrine pred tabo ali pa neprijazna prodajalka.

Imaš tudi svojo dru`ino...

Nikoli si nisem mislila, da je tako lepo imetiotroke. O otrocih sicer prej nisem veliko razmišlja-la, saj tudi zaradi posledic zdravljenja nisem vede-la, ~e jih bom sploh lahko imela. Sedaj imava z Bla-`em leto dni starega sina Matija, januarja pa senam bo pridru`ila še Katjuša. Imamo tudi psa Tor-ka in morskega praši~ka Ki}ota. Res nam ni dolg-~as. Veliko smo zunaj, hodimo na sprehode, seigramo. Smu~anje in gorsko kolesarjenje pa je tre-nutno bolj na stranskem tiru. Pa tudi za to spet pri-de ~as! To je najlepše obdobje mojega `ivljenja. ZBla`em se imava rada. Vem, koliko je vredno, daimam ob sebi ~loveka, ki zna poslušati in se brez te-`av pogovarjati o vseh, tudi o najte`jih stvareh, kijih prinaša `ivljenje.

Alenka Koporc

Ne hvali dneva pred ve~erom.

Obi~aji starine so {~it domovine.

Dekla se po gospodinji vr`e, ne gospodinja po dekli.

Kjer se veliki prepirajo, mali umirajo.

Podarjenemu konju se ne gleda v zobe.

13

uporabnik rentgenskih `arkov za zdravljenje benig-nih in malignih bolezni v slovenskem prostoru za-pisal v zgodovino dr. Alojzij Kunst, vodja Oddelkaza rentgenologijo Splošne bolnišnice v Ljubljani. Vnaslednjih dveh letih je bilo tovrstno zdravljenjeuvedeno še v Mariboru in Bre`icah, v 30-ih letihpa tudi v nekaterih drugih mestih po Sloveniji.Zdravljenje se je izvajalo v glavnem s Siemensovi-mi rentgenskimi aparati, ki so hkrati slu`ili dvojne-mu namenu, diagnostiki in terapiji.

Leta 1938 je bil ustanovljen Banovinskiinštitut za zdravljenje in raziskovanje novo-tvorb - predhodnik Onkološkega inštituta

Naslednja prelomnica v razvoju slovenske ra-dioterapije je bilo leto 1938, ko je bil kot rezultatve~letnega prizadevanja strokovnjakov razli~nihstrok v Ljubljani ustanovljen Banovinski inštitut zazdravljenje in raziskovanje novotvorb, osrednji za-vod, namenjen izklju~no prou~evanju in zdravlje-nju raka. Tega lahko štejemo za predhodnika ljub-ljanskega Onkološkega inštituta, kot ga poznamodanes. Nameš~en je bil v jugovzhodnem traktunekdanje šempetrske vojašnice. Vklju~eval je 28bolniških postelj ter 3 rentgenske aparate, ki so slu-`ili za globinsko, intravaginalno in kontaktno ob-sevanje. V njem je pod vodstvom kirurga dr. Josi-pa Cholewe delovalo 5 zdravnikov (slika 1 in 2).

RADIOTERAPIJA

Oris razvoja in sedanjega stanja v Sloveniji

V prejšnji številki Okna je vodja Oddelka za ra-dioterapijo Onkološkega inštituta v Ljubljani doc.dr. Primo` Strojan, dr. med. v prispevku Radiote-rapija podal splošen pregled zapletenega dogajanja priuporabi ionizirajo~ega sevanja v zdravilne namene,ki je za vsakega bolnika posebej skrbno na~rtovano.Tokrat pa nam prikazuje 100-letno pot razvoja ra-dioterapije na Slovenskem in natan~no opisuje seda-nje stanje. Njegova strokovna zavzetost nam dajeupanje tudi za prihodnost.

Ko govorimo o neki stroki, nikakor ne moremozaobiti njenih korenin in razvoja, ki pogojujeta ob-stoje~e stanje. Pot, ki jo je prehodila slovenska ra-dioterapija, nas upravi~eno navdaja s ponosom, ~e-tudi je stanje, v katerem smo se znašli danes, vseprej kot spodbudno. Torej: kam nosi tok dogodkovradioterapijo v Sloveniji?

Zgodovina radioterapije v Sloveniji sega v leto 1902

Le sedem let po tem, ko je leta 1895 C.W.Roentgen kot prvi opisal X-`arke in samo tri letapo objavi prvega zapisa o uspešnem obsevanju bol-nika z rakom, je dr. Emil Bock, oftalmolog inpredstojnik Oddelka za oftalmologijo Splošne bol-nišnice v Ljubljani, z nakupom radijevega aplika-torja za kontaktno obsevanje ko`nih tumorjev vpodro~ju o~i, leta 1902 postavil temeljni kamenslovenske radioterapije. Leta 1923 se je kot prvi

doc. dr. Primo` Strojan, dr. med.

Slika 1Doc. dr. Josip Cholewa(1885 - 1942) je leta

1920 kot primarij v ba-novinski bolnici v Bre`i-cah s skromnimi sredstviustanovil onkološki labo-

ratorij. V 30-ih letih jedal pobudo za ustanovi-tev »Jugoslovanskega ko-

miteja za pobijanje raka«in bil med najzaslu`nejši-

mi za ustanovitev Bano-vinskega inštituta za ra-ziskovanje in zdravljenje

novotvorb v Ljubljani.

14

Takoj po drugi svetovni vojni je bil inštitut ozi-roma tisto, kar je od njega ostalo, za krajše obdob-je osmih mesecev zdru`en z Inštitutom za rentge-nologijo nekdanje Splošne bolnišnice Ljubljana v t.i. Rentgenološki in radiološki zavod novonastalihUniverzitetnih klini~nih bolnišnic. Po prekinitvi teumetne simbioze je del, namenjen zdravljenju,privzel ime Onkološki inštitut in leta 1961 prido-bil samostojnost, ki jo je uspel obdr`ati vse do da-nes.

Na Onkološkem inštitutu se je radiotera-pija najhitreje razvijala z izobra`evanjem stro-kovnjakov in nabavo obsevalne opreme

V letih po vojni se je najhitreje razvijala prav ra-dioterapija. S podro~ja izobra`evanja velja omenitidva dogodka. Leta 1947 je bila v okviru Medicin-ske fakultete Univerze v Ljubljani ustanovljena ka-tedra za onkologijo in radioterapijo z namenompodrobneje seznaniti študente medicine z onkolo-gijo. Njen sede` je od vsega za~etka prav na Onko-loškem inštitutu. Leta 1955 je bila radioterapija,skupaj z onkologijo, priznana kot nova specifi~nadejavnost tudi v Sloveniji, lo~ena od diagnosti~ne

rentgenologije, v kontekstu katere je bila do takratobravnavana. Specializacija iz predmeta »Radiote-rapija in onkologija«, ki je trajala sprva tri leta, jebila leta 1978 podaljšana na štiri leta. Prav letos jebil ta naziv na pobudo slovenskega zdravniškegadruštva spremenjen: po novem se specialisti~ni štu-dij imenuje »Onkologija z radioterapijo«, kar šepoudarja širino onkološkega znanja zdravnikov-specialistov tega podro~ja. Sam program specializa-cije pa je bil podaljšan za 12 mesecev (na 5 let) invsebinsko ustrezno dopolnjen.

Drugo pomembno podro~je, ki je pogojevalohitrost razvoja radioterapije v Sloveniji, je bilaoprema. Nizkovoltni (30-150 kV) rentgenski apa-rati za kontaktno in površinsko obsevanje ko`nihtumorjev so bili v rabi na Onkološkem inštitutu `eod njegove ustanovitve. V 50-ih letih sta tovrstnaaparata delovala še v Splošni bolnišnici v Mariboruin na Dermatološki kliniki v Ljubljani. Podobnovelja za ortovoltna rentgenska aparata (150-500kV), namenjena globinskemu obsevanju, ki sta bi-la v uporabi še na oddelkih za rentgenologijo Splo-šnih bolnišnic v Ljubljani in Mariboru. Danes sevsa obsevalna dejavnost izvaja izklju~no na Onko-loškem inštitutu v Ljubljani.

Prva megavoltna aparatura, delujo~a v Sloveni-ji, je bil 31 MeV kro`ni pospeševalnik Betatron, kipa je bil last Inštituta Jo`ef Stefan, kjer je bil tudinameš~en. Njegova namembnost je bila torej dvoj-na: raziskovalno delo s podro~ja fizike in obsevanjebolnikov z rakom. V obdobju 1955-1978 je bil be-tatron kljub dejstvu, da je bilo potrebno bolnikevoziti na drugi konec mesta, klju~na naprava zaobsevanje globoko le`e~ih tumorjev. Prvi teleko-balt je pri~el delovati leta 1962, prvi linearni pos-peševalnik pa leta 1978. S tem je bil izdatno razšir-jen energijski spekter `arkov, dotedanjo uporabofotonov pa je dopolnilo obsevanje z elektroni.

Najve~ji strokovni razmah v 70. letih soomogo~ile nove aparature - simulator, trans-verzalni tomograf, linearni pospeševalnik

Najve~ji kvalitativni preskok je radioterapijakot stroka naredila v 70-ih letih prejšnjega stoletja.

Slika 2Kot prvo obsevalno napravo so leta 1937 na

Banovinskem inštitutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani kupili Siemensov aparat tipa

Stabilivolt energije 200 kV, ki je bil namenjen globinskemu obsevanju. V obdobju pred vojno je veljal za

eno najsodobnejših naprav za obsevanje, o ~emer pri~a tudidejstvo, da je bil v rabi vse do leta 1977.

15

nerjev, 8 radiofizikov in 10 dozimetristov terve~ obsevalnih aparatur

Število megavoltnih aparatov naj bi dosegalorazmerje 6 naprav/1.000.000 prebivalcev. Radiote-rapevtski oddelek naj bi posedoval manj kot dvataka aparata le izjemoma, tj. kadar deluje kot izpo-stava bolje opremljenega centra - logisti~ne in izo-bra`evalne baze. Poleg megavoltnih naprav naj bivklju~eval tudi rentgenski terapevtski aparat, simu-lator, ra~unalniški sistem za na~rtovanje obsevanjain imel mo`nost dostopa do CT-aparata. Številozdravnikov-specialistov radioterapevtov je pogoje-no s številom letno obsevanih bolnikov. Na oddel-kih, kot je ta na ljubljanskem Onkološkem inštitu-tu, kjer se poleg dnevne rutine odvija tudi razisko-valna dejavnost in izobra`evanje, naj bi bilo raz-merje med številom zdravnikov in številom obseva-nih bolnikov 1/150. Število radioloških in`enirjevje odvisno od števila in vrste obsevalnih naprav(število stalno prisotnih: 3/simulator, 1/rentgenskiterapevtski aparat, 2/telekobalt, 3/linearni pospe-ševalnik) ter obsega aktivnosti, kot so: izdelovanjeplasti~nih mask, individualnih zaš~it, kompenza-torjev manjkajo~ega tkiva idr. Izra~un potrebnegaosebja na enoti za radiofiziko se ravna po priporo-~ilih ECOMP, ki upošteva tako obsevalne kapaci-tete, število obsevanih bolnikov, kot tudi zahtev-nost obsevalnih tehnik. Po navedenih merilih bimoralo delovati v slovenskem prostoru 30 zdravni-kov-specialistov radioterapevtov in 45 radiološkihin`enirjev, na enoti za radiofiziko pa 8 radiofizikovin 10 dozimetristov.

Takrat je bil kupljen prvi simulator, namenjen pri-pravi na obsevanje, in transverzalni tomograf, ki jeslu`il jemanju obodov. Obe napravi sta temeljitospremenili tedaj uveljavljene postopke pripravebolnikov na obsevanje in na~rtovanje obsevanja. Vtem obdobju so bile uvedene fiksacijske maske zaglavo, prvi enostavni sistemi za ra~unalniško na~r-tovanje obsevanja. Obsevalni arzenal Onkološkegainštituta pa je bil dopolnjen z linearnim pospeše-valnikom. Leta 1977 se je radioterapevtska dejav-nost preselila v nove prostore TRT objekta stavbeD Onkološkega inštituta, kjer se nahaja še danes. Stem se je bistveno izboljšalo delovno okolje za za-poslene in raven obravnave bolnikov.

Mednarodne organizacije dajejo priporo-~ila za podro~je radioterapije in radiofizike

Klju~ni mednarodni organizaciji, ki obvladuje-ta podro~je radioterapije, sta IAEA (InternationalAgency for Atomic Energy - Mednarodna agencijaza atomsko energijo) in ESTRO (European So-ciety for Therapeutic Radiology and Oncology -Europska zveza za radiologijo in onkologijo), zapodro~je radiofizike pa je to ECOMP (EuropeanCommission of Organizations for MedicalPhysics- Evropska zveza organizacij za medicinskofiziko). Polnopravna ~lanica vseh treh je tudi Slo-venija.

IAEA in ESTRO v svojih priporo~ilih za vzpo-stavitev pogojev in za izvajanje kakovostne obseval-ne dejavnosti izpostavljata dejstvo, da je stroškov-no najugodnejše prvo zdravljenje bolnika, izvede-no po principih dobre klini~ne prakse. Ali poveda-no druga~e: najdra`je je slabo izpeljano zdravljenje,saj stroški denarnih kompenzacij (zavarovalnine,rente), izostankov z dela, zdravljenj ponovitev bo-lezni ali zapletov zdravljenja po pravilu presegajo šetako drago vendar kakovostno prvo zdravljenje.Prav tovrstna priporo~ila naj bi prispevala k boljkakovostni dnevni rutini in izpolnitvi omenjenihspoznanj.

Po mednarodnih priporo~ilih bi potrebo-vali 30 radioterapevtov, 45 radioloških in`e-

Tabela 1: Mednarodna priporo~ila glede opreme in kadrovske zasedbe ter stanje v Sloveniji

16

Danes geografska porazdelitev radioterapevt-skih zmogljivosti mo~no niha in se giblje od 12 na-prav/1.000.000 prebivalcev v ZDA do manj kot0,3/1.000.000 na Kitajskem. Na svetu je ve~ kot30 dr`av, katerih prebivalci nimajo nikakršnihmo`nosti za zdravljenje z obsevanjem. Cilj izpolni-tve zgoraj navedenih meril naj bi bil prav zagotovi-tev pogojev, da bo 50 %-55 % na novo zbolelih zarakom tekom svoje bolezni zdravljenih (tudi) z ob-sevanjem. Pri~akovati je, da se bo zaradi ugodnegarazmerja med ceno radioterapije in njeno u~inko-vitostjo v razvitih dr`avah ta dele` v prihodnosti šepove~eval na 60 % in ve~.

Stanje radioterapije v Sloveniji danes še nizadovoljivo tako glede stanja obsevalnih apa-ratur, kot tudi kadrovske zasedbe

Onkološki inštitut v Ljubljani je danes edinazdravstvena ustava v Republiki Sloveniji, ki v svojiorganizacijski strukturi vklju~uje oddelek za radio-terapijo z obsevalnimi aparati, sistemi za na~rtova-nje in kontrolo izvajanja obsevanja in ustrezno us-posobljenim osebjem. Z obsevanjem se je v Slove-niji v zadnjih nekaj letih zdravilo pribli`no 4500bolnikov letno. Arzenal obsevalnih aparatov, ki je

trenutno na razpolago, je ve~ kot skromen, tako zglediš~a števil~nosti, iztrošenosti kot `arkovnegaspektra.

Enota za teleradioterapijo vklju~uje 5 mega-voltnih aparatov in 1 rentgenski terapevtski aparat.Kar 4 naprave so starejše od 10-ih let in le 2 tvori-ta visokoenergijske fotonske `arke z energijami 10MV ali ve~, ki so primerni za obsevanje globoko le-`e~ih tumorjev v trebuhu in medenici. En sam apa-rat tvori elektronske `arke (tabela 2). Za pripravobolnikov na obsevanje sta v uporabi dva simulator-ja, Oldelft Simulix (1991) in Philips SL S23(1999). Istemu namenu slu`i tudi sodoben CT-aparat Philips MX 8000 (2001). Za ra~unalniškona~rtovanje obsevanj sta na voljo dva sistema: eno-stavnejši, MultiData DSS, s katerim je ta hip izde-lano 90 % obsevalnih na~rtov, in sodobnejši sistemza t. i. tridimenzionalno na~rtovanje obsevanj Fo-cus CMS. Slednji je skupaj s CT aparatom in naj-novejšim linearnim pospeševalnikom Varian Cli-nac 2100 C/D povezan v enoten mre`ni sistem, kiomogo~a na~rtovanje in izvajanje najsodobnejšihobsevalnih tehnik. @al je zaradi zastarelosti drugihaparatov in posledi~ne nezmo`nosti njihove vklju-~itve v omenjeni sistem dele` tako obsevenih bol-nikov omejen na 10 %.

Tabela 2: Sestava in obremenitve arzenala teleradioterapevtskih obsevalnih naprav na Oddelku za radioterapijo Onkološkega inštituta v Ljubljani

17

Na petih megavoltnih aparatih je dnevno obse-vanih 280 bolnikov. Število obsevanih bolnikov semed posameznimi aparati razlikuje. Odvisno je odmehanskih zmogljivosti aparata, vrste `arkov, ki jihtvori in stopnje zahtevnosti obsevalnih tehnik, kise na njem izvajajo. Znaša od 45 do 64 bolni-kov/aparat (tabela 2). Delo na obsevalnih aparatihpoteka med delavniki v dveh izmenah (od 7.30 do19.00), ob sobotah samo dopoldne (od 7.30 do12.00), medtem ko aparati ob nedeljah in prazni-kih ne obratujejo. Glede na preteklo prakso znaša`ivljenjska doba aparatov v Sloveniji tudi 22 let.Manj je obremenjen rentgenski terapevtski aparat,na katerem poteka delo le v eni izmeni. Ker se nanjem izvajajo nekoliko bolj zamudna obsevanja, jepovpre~no število dnevno obsevanih bolnikov tuni`je, do 15.

Na enoti za brahiradioterapijo sta do 1. 11.2002 delovala dva aparata za naknadno polnjenjekatetrov, predhodno vstavljenih v telesne votlineoziroma tkivo: Curietron (CIS Bio, 1986), name-njen intrakavitarnemu obsevanju ginekoloških tu-morjev z nizkoaktivnim cezijem-137 in Minirad(Sauerwein, 1993), namenjen intersticijskemu ob-sevanju ginekoloških in uroloških tumorjev z niz-koaktivnim iridijem-192. Prvi, star 17 let, še delu-je, medtem ko je bila uporaba drugega po devetihletih delovanja opuš~ena, saj je reaktor, ki je do te-daj pripravljal iridijeve izvire za potrebe brahira-dioterapije našega inštituta, odpovedal sodelovanjezaradi programske preusmeritve. V obdobju pred1. 11. 2003 je bilo na brahiradioterapevtski enotiOnkološkega inštituta izvedenih letno do 250 po-segov.

Podobno kot za obsevalne aparate velja za ka-drovsko zasedbo. Trenutno je na Oddelku za radio-terapijo Onkološkega inštituta v Ljubljani zaposle-nih 17 zdravnikov-specialistov onkologije in radio-terapije. Na razli~nih stopnjah specialisti~nega sta-`a je osem mladih kolegov-specializantov; kar štir-je izmed njih naj bi zamenjali kolege, ki so naše vr-ste zapustili `e pred leti. V ~asu, ko bosta speciali-sti~ni sta` zaklju~ila zadnja dva, se bo predvidomaupokojilo še šest zdravnikov-specialistov. Enoto zaradiofiziko sestavlja 7 radiofizikov in 2 radiološka

in`enirja-dozimetrista, medtem ko je na obseval-nih aparatih, simulatorjih in v delavnici za izdela-vo zaš~it zaposlenih 41 radioloških in`enirjev.

Stanje obsevalnih naprav in kadrovska zasedbana Oddelku za radioterapijo Onkološkega inštitu-ta v Ljubljani v lu~i mednarodnih priporo~il staprikazani v tabeli 1.

Pogled v prihodnost je optimisti~en

Z nakupom sodobnega CT-aparata, sistema zatridimenzionalno na~rtovanje obsevanja in v celotira~unalniško podprtega linearnega pospeševalnika(slika 3) so bili leta 2001 postavljeni temelji za po-polnoma nov na~in na~rtovanja, izvajanja in kon-trole kakovosti obsevanja. Podobno velja za noviaparat za naknadno polnjenje Varian GammaMedPlus, namenjen intrakavitarnemu in intersticijske-

Slika 3Linearni pospeševalnik Clinac 2100 C/D

(Varian) je Onkološki inštitut kupil z lastnimi sredstvi leta2001. Trenutno je najsodobnejši aparat, ki je na razpolago.

Njegovo univerzalnost pogojuje mo`nost tvorbe tako fotonskih kot elektronskih `arkov, nizkih in visokih energij.

Sistem zaslonk v glavi aparata omogo~a oblikovanje `arkovnih snopov oziroma obsevalnih polj v skladu z oblikotumorja, kar zmanjšuje obsevalno poškodbo zdravih tkiv vnjegovi okolici. Skupaj s CT-aparatom in ra~unalniškim

sistemom za prostorsko na~rtovanje obsevanja je povezan venoten mre`ni sistem, ki omogo~a na~rtovanje in izvajanje

najzahtevnejših obsevalnih tehnik.

18

mu obsevanju ginekoloških in uroloških tumorjev,ki ga je marca letos enoti za brahiradioterapijo po-darilo trgovsko podjetje Mercator.

Na~rti za prihodnost predvidevajo nakupnovih aparatur, ki bodo omogo~ile uvedbonovih tehnik obsevalnega zdravljenja

@e v letošnjem letu naj bi bili izpeljani vsi po-stopki za zamenjavo 15 let starega linearnega pos-peševalnika Philips SL 75/15 (aparata 3) s sodob-nim, ra~unalniško krmiljenim visokoenergijskimlinearnim pospeševalnikom. Oprema za novo iz-grajeni del Onkološkega inštituta naj bi poleg osta-lega vklju~evala tudi dodatni linearni pospeševal-nik in dve brahiradioterapevtski napravi. S tem sebodo znatno pove~ale obstoje~e obsevalne zmoglji-vosti, kar bo omogo~ilo uvedbo novih, vendar vsvetu `e uveljavljenih obsevalnih tehnik, stereotak-ti~nega in intenzitetno moduliranega obsevanja.Upamo, da bo tem korenitim spremembam v do-glednem ~asu sledila tudi na~rtovana zamenjavapreostalih zastarelih naprav.

Vsekakor velja, da bo za vzpostavitev sodobneradioterapije, ki bo v doglednem ~asu dostopnavsem, ki bodo potrebovali njene usluge, potrebnov slovenskem prostoru zagotoviti najmanj 10 me-gavoltnih aparatov in ustrezno okrepiti kadrovskozasedbo. Ali bodo vse te naprave obratovale samona Onkološkem inštitutu, pa je `e drugo vprašanje.

Za zaklju~ek naj poudarim, da bi s sodob-no radioterapijo lahko prispevali k boljšemupre`ivetju bolnikov z rakom

Dejstvo, ki ga ni mogo~e zaobiti je da je v Slo-veniji pre`ivetje bolnikov z rakom še vedno stati-sti~no pomembno ni`je od povpre~ja izbranih 20evropskih dr`av, vklju~enih v raziskavo EVRO-CARE-3, ki obravnava bolnike iz let 1990-1994.Res je, da v Sloveniji pogosto zdravimo bolnike stumorji, ki so ve~ji kot drugje v razviti Evropi, ven-dar gre del krivde za tak izkupi~ek pripisati tudi `epregovorni podhranjenosti slovenskega zdravstva spotrebnim strokovnim osebjem in sodobno opre-mo. ^e ne drugje, se to dejstvo ka`e v pomembno

ni`jem dele`u bolnikov z rakom, zdravljenih z ob-sevanjem (39.9 %), kot naj bi ga dosegali v sredi-nah z urejenimi zdravstvenimi sistemi (50 %-55 %ali ve~). V dobro vseh, bolnikov in zaposlenih,upam, da bomo uspeli uresni~iti zastavljene na~rtein nadoknaditi zamujeno.

Primo` Strojan

Za prepir sta potrebna dva.

Lahko je s polnim trebuhom post hvaliti.

Prazen `akelj ne stoji pokonci.

Nesre~a nikoli ne po~iva.

Pol` roge poka`e, kadar ga nih~e ne vidi.

Volk dlako menja nravi ne.

Kjer je dim, je tudi ogenj.

V mladosti so solze brez bole~in, v starosti bole~ine brez solz.

Kdor v jezi pije in v `alosti mol~i, dolgo ne `ivi.

Lenobo kmalu dohiti rev{~ina.

Kjer glad mori lenuha, pridni dosti najde kruha.

Ko gre{ spat, pusti skrbi v ~evljih.

19

MALIGNI LIMFOMI

Maligni limfomi (ali pogovorno »rak na bezgav-kah«) sodijo med redkejše rake. @al pa je pogostnostzbolevanja tudi za to boleznijo v porastu. Za uspe-šnost zdravljenja je poleg visoko strokovne timskeobravnave potrebno bolnikovo aktivno sodelovanje.Za slednje pa potrebuje bolnik tudi znanje in véde-nje; svojo bolezen mora spoznati, razumeti postopkezdravljenja in jih sprejeti. V visokem odstotku zbole-vajo mlajše osebe, ki so pri iskanju informacij zelo de-javne tudi na naših spletnih straneh. Upam, da vambo knji`ica »Maligni limfomi – vodnik za bolnike napoti okrevanja«, ki jo pri Društvu pripravljamo, do-brodošla pomo~. Še pred izdajo knji`ice pa smo zabralce Okna zaprosili za prispevek avtorico dr. Bar-baro Jezeršek Novakovi}, dr. med., spec. internist-ko – onkologinjo, ki vodi tim za maligne limfome naOnkološkem inštitutu v Ljubljani. V knji`ici bodotudi odgovori na najpogostejša vprašanja bolnikov. Šeje ~as, da nam jih posredujete.

Hodgkinovi (HL) in NeHodgkinovi limfo-mi (NHL) predstavljajo manj kot 5 % vsehrakov, vzrok njihovega nastanka pa je neznan

Maligni limfomi so heterogena skupina novo-tvorb, ki nastanejo zaradi nenadzorovanega razraš-~anja celic limfati~nega tkiva. Bolezen se pojavi za-radi maligne preobrazbe ene celice limfati~ne vrsteB, T ali NK (naravnih celic ubijalk). Glede na iz-vor maligne celice, histološko sliko, klini~no sliko,potek in prognozo delimo maligne limfome na:

– Hodgkinove limfome (HL),

– NeHodgkinove limfome (NHL).

Maligni limfomi predstavljajo pribli`no 2.5%do 5% vseh rakov. Nekoliko pogosteje se pojavlja-jo pri moških. V Sloveniji tako letno na novo zbo-li nekaj ve~ kot 250 ljudi. Pogostnost zbolevanja izleta v leto po~asi naraš~a. Za HL najpogosteje zbo-levajo mladi odrasli med 15. in 34. letom in starej-ši odrasli po 50. letu starosti. Pogostnost zboleva-nja pri NHL pa naraš~a s starostjo med 20. in 79.letom.

Vzroki za nastanek limfomov ostajajo pri ve~i-ni oblik neznani, vendar pri nekaterih podtipih ob-staja vzro~na povezava z virusnimi oku`bami (Eb-stein Barrov virus, humani T limfocitotropni virus1). Pogosteje se pojavljajo pri bolnikih s pomanj-kljivo imunsko odzivnostjo (prirojeno ali pridob-ljeno).

Bolezenski znaki se razlikujejo glede namesto nastanka bolezni, lahko pa so splošni

• V ve~ini primerov je prvi znak bolezni pove~anjeobodnih bezgavk (bodisi na vratu ali v nadklju~-ni~nih kotanjah, v pazduhah ali dimljah). Naotip so bezgavke nebole~e, ~vrsto-elasti~ne inpremakljive. Pove~ajo se lahko tudi bezgavke vmedplju~ju, kar se ka`e z ote`enim dihanjem, su-him dra`e~im kašeljem ali z motenim pretokomkrvi v zgornji votli veni. V slednjem primeru sebolezenska slika izrazi z oteklino obraza, vratu,zgornjih okon~in in zgornjega dela prsnega košater razširjenimi podko`nimi `ilami na teh prede-lih. V primeru, da so prizadete bezgavke v trebu-hu, lahko le-te povzro~ajo bole~ine, v hujših pri-merih pa celo motnje v odtoku se~a iz ledvic in vprehodu blata skozi ~revesje ali pa otekanje spod-njih okon~in.

• Relativno pogosto je bolezensko spremenjenavranica, redkeje pa jetra - bolnik bo ob tem nava-jal bole~ine pod levim (vranica) ali desnim (jetra)rebrnim lokom, kjer si bo morda `e sam tudi oti-pal pove~an organ, ali pa bo to ugotovil zdravnik.

• Prizadetost kostnega mozga povzro~i lahko le po-ve~anje števila belih krvni~k (limfomskih celic),ki kro`ijo po krvi, ali pa limfomske celice izpo-

dr. BarbaraJezeršek Novakovi}, dr. med.

20

drinejo zdrave celice v kostnem mozgu, kar se ka-`e kot zmanjšanje števila nekaterih belih krvni~k(normalnih oz. nelimfomskih) v periferni krvi(posledica je izrazita nagnjenost k oku`bam),zmanjšanje števila rde~ih krvi~k (slabokrvnost) alizmanjšanje števila krvnih ploš~ic v periferni krvi(posledica je nagnjenost h krvavitvam).

• Redkeje so bolezensko spremenjena plju~a (te`kodihanje, kašelj) in drugi nelimfati~ni organi alitkiva (ledvice, mo`gani, kosti, poprsnica, potre-bušna mrena, osr~nik, moda, jaj~niki, š~itnica,ko`a..). Zlasti NHL pa lahko prizadenejo tudimandlje, `relo, obnosne votline, `elodec, redkejepa tanko ali debelo ~revo.

• Bolnik z limfomom ima lahko t. i. splošne simp-tome bolezni - to so hujšanje, no~no potenje innepojasnjeno vro~ino (brez znakov oku`be). Ne-kateri pa bodo omenili še srbenje ko`e in splošnoutrujenost.

Diagnosti~ni postopek za potrditev boleznije histološka preiskava, za opredelitev njenerazširjenosti pa so potrebne še dodatne prei-skave

Sum na maligni limfom lahko pri bolniku po-stavimo s tankoigelno punkcijo pove~anih bezgavkali drugih tkiv, kot npr. pove~anega mandlja, tu-morja v trebuhu, spremembe v vranici... Za do-kon~no potrditev diagnoze in opredelitev tipa lim-foma (po klasifikaciji Svetovne zdravstvene organi-zacije) pa je nujna histološka preiskava v celoti od-stranjene bezgavke oz. reprezentativnega vzorcaobolelega organa, ki jo mora opraviti izkušen he-matopatolog. Presejalnih preiskav na podro~ju ma-lignih limfomov (z izjemo `e omenjene diagnosti~-ne tankoigelne punkcije pove~anih bezgavk) ni.

• Anamneza in klini~ni pregled

Ko pri bolniku potrdimo in opredelimo limfom(oz. `e hkrati s tem), moramo ugotoviti razširje-nost bolezni - t. j. dolo~iti njen stadij. Po natan~-ni anamnezi (podatki o prejšnjih boleznih in se-danjih te`avah) in klini~nem pregledu (celotnegabolnika, s poudarkom na tipnih obodnih bezgav-kah, stanju prsnih organov, na velikosti vranice in

jeter oz. morebitnih drugih tipnih tumorjih vtrebuhu) so potrebne naslednje preiskave:

• Krvne preiskave

– kompletna krvna slika z diferencialno belo krv-no sliko,

– hitrost sedimentacije eritrocitov,

– biokemi~ne preiskave (duši~ni retenti, jetrniencimi, laktatna dehidrogenaza...).

• Slikovne preiskave

– rentgenogram prsnih organov v dveh projekci-jah,

– rentgenogram obnosnih votlin,

– ultrazvo~na preiskava trebuha,

– po potrebi ultrazvo~na preiskava perifernihbezgavk,

– pri nekaterih bolnikih ra~unalniška tomografi-ja ali magnetnoresonan~na preiskava.

• Citološke in histološke preiskave vzorcev bezgavk(obvezna je histološka preiskava celotne bezgav-ke) oz. obolelih organov ter vzorca kostnegamozga.

• Pregled pri otologu.

• Endoskopske preiskave

Pri nekaterih bolnikih moramo opraviti tudiendoskopske preiskave, pri katerih s posebnimi in-strumenti (endoskopi) opazujemo notranjost tele-sa in med posegom celo odvzamemo koš~ke tkivaza histološko preiskavo (npr. gastroskopija pri lim-fomih `elodca...).

Opredelitev stadija bolezni

Lo~imo štiri stadije bolezni, ki jih ozna~ujemoz rimskimi številkami:

Stadij I pomeni najmanj razširjeno bolezen -prizadeto je le eno podro~je bezgavk ali omejenoprizadet en nelimfati~en organ.

Stadij II pomeni, da sta prizadeti dve ali ve~skupin bezgavk na isti strani ali pa je omejeno pri-zadet en nelimfati~ni organ ali tkivo in ena ali ve~skupin bezgavk na isti strani prepone.

21

Stadij III - obolele so bezgavke nad prepono inpod njo, so~asno je lahko omejeno prizadet en ne-limfati~ni organ ali tkivo ali vranica ali oboje.

Stadij IV pa pomeni razširjeno bolezen, ki je vceloti (in ne le omejeno) prizadela enega ali ve~ ne-limfati~nih organov samostojno ali skupaj z bez-gavkami. Oznako A uporabimo, ~e bolnik nima t.i. splošnih simptomov bolezni oz. oznako B, ~e le-te ima.

Zdravljenje bolezni je individualno na~r-tovano in razli~no kombinirano - s kemotera-pijo, obsevanjem in le redko operacijo

Pri vsakem bolniku se o zdravljenju odlo~amoindividualno. Na izbor zdravljenja vpliva histološ-ki tip limfoma, razširjenost bolezni (stadij) in bol-nikovo splošno stanje.

• Bolnike s HL stadija I ali II zdravimo s 4 krogi(ciklusi) citostatikov, ~emur sledi še obsevanjevseh prizadetih podro~ij. Bolnike s HL stadija IIIali IV zdravimo z 8 krogi intenzivnejše kombina-cije citostatikov. Po citostatskem zdravljenju ob-sevamo bolnika le na predele ostanka bolezni oz.tiste predele, kjer je bila bolezen izhodiš~no zeloobse`na.

NHL zaradi zelo razli~nega poteka v grobemrazdelimo v dve skupini: t. i. indolentne limfomein agresivne limfome. Pristop k zdravljenju je priteh dveh skupinah limfomov popolnoma razli~en.

• Bolnike z agresivnimi NHL na za~etku vednozdravimo s kombinacijo citostatikov. Izbor kom-binacije in število krogov (oz. trajanje citostatske-ga zdravljenja) sta odvisna od histološkega tipaagresivnega limfoma in stadija bolezni. Po zaklju-~enem citostatskem zdravljenju sledi obsevanje.^e agresivni limfom ni preve~ razširjen (stadiji I,II, III), obsevamo vse prizadete regije. Bolnikestadija IV pa zdravimo z ve~ krogi citostatikov(obi~ajno 8) in obsevamo le predele ostanka bo-lezni. Bolnike z najbolj agresivnimi limfomizdravimo na enak na~in kot otroke z akutno lev-kemijo - v teh primerih traja citostatsko zdravlje-nje neprekinjeno celo 2 leti.

• Bolnike z indolentnimi NHL stadija I ali II zdra-vimo z operativno odstranitvijo prizadetih bez-gavk in/ali obsevanjem. Pri bolnikih z razširjeni-mi indolentnimi limfomi (stadij III ali IV) pa seje na osnovi izkušenj iz preteklosti izkazalo, daagresiven pristop k zdravljenju ne vpliva na bol-nikovo pre`ivetje oz. ga lahko celo poslabša. Za-to takšnega bolnika le klini~no spremljamo in gane zdravimo vse dotlej, dokler je bolezen stabil-na. V primeru napredovanja bolezni, ko le-taza~ne bolniku povzro~ati te`ave (nenadna naglarast bezgavk, pojav splošnih simptomov, pojavslabokrvnosti ali zni`anje števila krvnih ploš~ic,velike tumorske mase v trebuhu, ki povzro~ajomotnje v odtoku se~a ali pasa`i blata...), za~nemos citostatskim zdravljenjem. Obi~ajno pri~nemoz manj agresivnim citostatikom in šele v primeruneuspeha preidemo na agresivnejše kombinacijecitostatikov. Tudi pri teh bolnikih prihaja v po-štev zdravljenje z obsevanjem - bodisi ostankabolezni ali ve~jih tumorskih mas.

• Zadnja leta se pri obravnavanju bolnikov z indo-lentnimi in agresivnimi NHL (le ob~asno pribolnikih s HL) vse bolj uveljavlja posebna oblikabiološke terapije. Kot zdravilo v teh primerihuporabljamo monoklonska protitelesa, ki so spo-sobna vezave na zna~ilne strukture na membra-nah B celi~nih limfomov. Takšna protitelesa apli-ciramo v obliki infuzij in so u~inkovita tako sa-mostojno, še bolj pa v kombinacji s citostatiki.

• Posebna oblika zdravljenja bolnikov z limfomi jevisokodozna kemoterapija/obsevanje s presadi-tvijo kostnega mozga oz. perifernih mati~nih ce-lic. Za takšno zdravljenje, ki predstavlja nadalje-vanje konvencionalnega zdravljenja, se odlo~imorelativno redko, in sicer pri mlajših bolnikih brezspremljajo~ih bolezni, ki imajo prognosti~no ze-lo neugodne oblike limfoma ali pa se je pri njihbolezen ponovila.

• Pomen kirurškega zdravljenja bolnikov z limfomije prakti~no zanemarljiv. Izjeme so bolniki z in-dolentnimi limfomi stadija I ali II oz. bolniki zedino lokalizacijo limfoma v `elodcu, ~revesju,š~itnici ipd., pri katerih zdravljenje pri~nemo z

22

operativno odstranitvijo obolele bezgavke ali or-gana, ~emur sledi citostatska terapija in/ali obse-vanje. Kirurški poseg pa pomembno prispeva kpostavitvi diagnoze (odstranitev bezgavke za hi-stološko preiskavo).

Stranski u~inki zdravljenja so zgodnji inpozni

Najpogostejši zgodnji zapleti zdravljenja so na-slednji:

– poslabšanje krvne slike z nizkimi vrednostmibelih krvni~k (nevarnost oku`b!), rde~ih krv-ni~k (slabokrvnost), krvnih plošic (nevarnostkrvavitve!),

– slabost, bruhanje, driska ali zaprtje,

– izpadanje las; vnetje sluznic (zlasti ust),

– okvara perifernih `ivcev,

– okvara srca; vnetje plju~,

– izguba menstrucije in prehodna neplodnost.

• Najpogostejše pozne posledice zdravljenje pa so:

– pojav drugega malignoma (karcinom dojke,š~itnice, plju~, mielodisplasti~ni sindromi inakutne levkemije) - pri 2 % do 3 % bolnikov,

– zmanjšano delovanje š~itnice - pri 30 % do 40% bolnikov po obsevanju vratu, ~e je bila š~it-nica v obsevalnem polju;

– trajna neplodnost - dele` bolnikov s tem zaple-tom je odvisen od vrste citostatskega zdravlje-nja,

– okvara srca; fibroza (brazgotinjenje) plju~,

– okvara perifernih `ivcev,

– suha ustna sluznica in kariozno zobovje,

– utrujenost.

Mo`nost ponovitve bolezni je najve~ja vprvih letih, zato so tudi pogostejši kontrolnipregledi

Verjetnost ponovitve bolezni je pri bolnikih sHL in agresivnimi NHL najve~ja v prvih dveh le-tih po zaklju~enem zdravljenju. Ve~ja je pri bolni-

kih z bolj razširjeno boleznijo ob pri~etku zdravlje-nja kot pri tistih z omejeno boleznijo.

HL (ne glede na izhodiš~ni stadij bolezni) seponovi pri pribli`no 25 % tistih bolnikov, pri ka-terih smo dosegli popolni odgovor s prvim zdrav-ljenjem. Pri manj kot 10 % bolnikov pa je bolezen`e primarno neodzivna na zdravljenje.

Agresivni NHL (ne glede na izhodiš~ni stadijbolezni) se ponovi pri pribli`no 40 % tistih bolni-kov, pri katerih smo dosegli popolni odgovor s pr-vim zdravljenjem. Pri manj kot 10 % bolnikov paje bolezen `e primarno neodzivna na zdravljenje.

Tudi ob ponovitvi bolezni so mo`nosti za oz-dravitev precejšne - uspešnost zdravljenja ponovi-tve pa je seveda odvisna od njenega obsega. Zato sopotrebni redni kontrolni pregledi, ki jih prvi dveleti po zaklju~enem zdravljenju opravljamo v štiri-mese~nih razmikih, tretje in ~etrto leto v šestme-se~nih razmikih in peto leto enkrat letno. Po petemletu bolnike sledijo izbrani zdravniki v skladu spriporo~ili tima za limfome.

Indolentne NHL pri ve~ kot 95 % bolnikovodkrijemo, ko je bolezen `e razširjena (stadij III aliIV). Pri teh bolnikih ne pri~akujemo popolne oz-dravitve, potek bolezni je zelo nepredvidljiv. Bolni-ki prihajajo na kontrolne preglede v dvo- do šest-mese~nih razmikih, ve~inoma do`ivljenjsko v usta-novo, ki je specializirana za obravnavo limfomskihbolnikov in le izjemoma k izbranemu zdravniku(velja za tiste, ki so v dolgotrajni remisiji).

Barbara Jezeršek Novakovi}

23

GENERI^NA IN MEDSEBOJNO ZAMENLJIVAZDRAVILA V ONKOLOGIJI

Zaradi napredka medicinskih znanosti, zgodnej-šega odkrivanja in uspešnejšega zdravljenja postajarak vse bolj ozdravljiva bolezen. K temu prispevajopomemben dele` vse bolj u~inkovita zdravila. Ve~inabolnikov potrebuje t. i. kemoterapijo in/ali hormon-sko zdravljenje. Zato je ob napovedanih reformah inukrepih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Sloveni-je razumljiva skrb, ali bo tudi v bodo~e vsak bolnik zrakom še dele`en najboljšega na~ina zdravljenja. Dabi razjasnili razlike oz. podobnosti med posameznimivrstami zdravil, smo za prispevek zaprosili internist-ko – onkologinjo prof. dr. Tanjo ^ufer dr. med.,predsednico Komisije za zdravila pri Onkološkem in-štitutu in ~lanico Komisije za zdravila pri Uradu zazdravila Republike Slovenije. Upam, da vam bodonjeni odgovori pomagali in vas tudi vzpodbudili, daboste od svojega zdravnika skušali dobiti to~ne infor-macije z utemeljitvijo njegove odlo~itve za dolo~enozdravilo.

V zadnjem ~asu smo bili pri~a številnim pole-mikam in razpravam o predpisovanju generi~nihin medsebojno zamenljivih zdravil. Tako kot drug-je v svetu postaja tudi v Sloveniji razkorak med raz-polo`ljivimi finan~nimi sredstvi in potrebamizdravstva zelo velik. S prihodom vedno novih inu~inkovitejših na~inov prepre~evanja, diagnostikein zdravljenja številnih bolezni se vse dru`be svetasoo~ajo s te`kim vprašanjem: kje in kako zagotovi-ti ogromna sredstva, potrebna za zagotavljanje teh

na~inov zdravljenja. Var~evanje pri `e ustaljenih,starejših na~inih zdravljenja, je ena od mo`nih po-ti. Na to pot se je kon~no podala tudi Slovenija.Seveda pa se ob tem upravi~eno pojavljajo številnavprašanja in bojazen, da bi bil lahko posamezenbolnik prikrajšan. Ta skrb je še toliko ve~ja na po-dro~ju diagnostike in zdravljenja raka. ^e za kate-ro bolezen, potem za raka velja, da se nikoli nepozdravi sam. Zato je za vsakega posameznika in zacelotno dru`bo pravilno zdravljenja raka izrednegapomena.

Kaj so originalna in kaj inovativna zdravi-la?

Originalna zdravila so tista zdravila, ki jih sa-mostojno, z lastnim znanjem in razvojem proizve-de in v okviru strogo nadzorovanih predklini~nihin klini~nih raziskovanj testira dolo~en pravni sub-jekt. Praviloma so danes to velike farmacevtsketvrdke, ki imajo dovolj sredstev in ~loveških virovza zelo zahteven in drag razvoj novih, inovativnihzdravil. Razvoj novega inovativnega zdravila jedolg in zahteven postopek in manj kot vsaka sto-ta u~inkovina prestane te`ko in zahtevno pot doka-zovanja u~inkovitosti in varnosti ter postane zdra-vilo, ki se rutinsko uporablja in tr`i. Inovativnazdravila so praviloma zelo draga. Pokriti je potreb-no ceno razvoja zdravila in zagotoviti razvoj novihu~inkovin. Ko pride novo inovativno zdravilo natrg, mora proizvajalec zaradi varnosti bolnikov raz-kriti podatke ne le o u~inkovitosti in varnosti no-vega zdravila, ampak tudi o njegovi kemi~no-far-macevtski sestavi. Kljub temu pa dolo~eno števi-lo let nih~e drug ne sme proizvajati takega zdravi-la. Originalni proizvajalec je zaš~iten z licenco, kimu v tem obdobju omogo~a visoko tr`no ceno inpovrnitev stroškov razvoja zdravila; bolnike širomsveta pa zaš~iti pred prehitro uporabo generi~nihzdravil. Kar nekaj ~asa je potrebno, da se z dolgo-trajno uporabo zdravila pri številnih bolnikih ši-rom sveta dodobra prepoznata u~inkovitost in var-nost novega zdravila.

Kaj so generi~na zdravila in kaj so medse-bojno zamenljiva zdravila?

prof. dr. Tanja ^ufer, dr. med.

24

Generi~na zdravila so popolnoma enaka origi-nalnim zdravilom, samo proizvajalec ni tisti, ki jezdravilo prvi odkril in proizvedel, ampak nekdo,ki je bil z lastnim razvojem prepozen ali pa se je ka-sneje odlo~il zdravilo le izdelovati. Tako u~inkovi-ne - zdravilne snovi, kot tudi pomo`ne snovi gene-ri~nega zdravila so enake u~inkovinam in pomo`-nim snovem originalnega zdravila. Zato se za ge-neri~na zdravila predpostavlja, da so enako varnain u~inkovita kot inovativna zdravila. U~inkovinesame ni potrebno še enkrat klini~no preizkušati,seveda pa gredo tudi generi~na zdravila ~ez vsa si-ta dobre proizvodne prakse in farmakološke anali-ze u~inkovin.

Za medsebojno zamenljiva zdravila velja še do-daten varnostni mehanizem. O medsebojno za-menljivih zdravilih govorimo takrat, kadar je s štu-dijo biološke uporabnosti zdravila, to je dolo~itvedela zdravila, ki se sprosti v dolo~enem ~asovnemobdobju v krvni obtok zdravih prostovoljcev, do-kazana enaka koncentracija generi~nega zdravila vobtoku, kot bi jo pri~akovali pri originalnem zdra-vilu. ^e je temu tako, je utemeljeno pri~akovati, dabodo u~inki zdravil pri posameznem bolniku kli-ni~no bistveno podobni. Govorimo o bistveni po-dobnosti zdravil in takšna zdravila veljajo za med-sebojno zamenljiva.

Ali imamo na voljo generi~na in medseboj-no zamenljiva zdravila za zdravljenje raka inali so na tem podro~ju sploh mogo~a?

Zdravila za zdravljenja raka, tako citostatiki,hormonska zdravila, kot tudi biološka zdravila na-stajajo in se razvijajo enako kot vsa ostala zdravila.Zato tudi ta zdravila, ko originalnemu proizvajalcupote~e zaš~itni patent, lahko proizvajajo drugiproizvajalci in na trgu se pojavijo generiki. V svetuso `e desetletja na voljo številna generi~na citostat-ska in hormonska zdravila za zdravljenje raka. Napodro~ju bioloških zdravil generi~nih zdravil še ni,kajti vsa ta zdravila so izredno mlada. V Slovenijiimamo na voljo le malo generi~nih zdravil zazdravljenje raka, in sicer pet zdravil iz skupine cito-statikov in eno hormonsko zdravilo.

Ker pa so prav zdravila za zdravljenje raka zdra-vila z najo`jim terapevtskim oknom, to je obmo~-jem, ko je zdravilo še varno, in obmo~jem, ko lah-ko zdravilo samo povzro~i hude, tudi `ivljenjeogro`ujo~e ne`elene u~inke, je prav na podro~juzdravil za raka potreben še toliko skrbnejši nadzornad uporabo generi~nih zdravil.

Ali so generi~na in medsebojno zamenljivazdravila enako varna in u~inkovita kot inova-tivna zdravila? Kakšen je nadzor nad generi~-nimi zdravili?

Generi~na in medsebojno zamenljiva zdravilaso na~eloma enako u~inkovita in varna kot inova-tivna zdravila. Seveda pa je pri generi~nih zdravilihše toliko bolj potrebna skrbna preverba pred regi-stracijo zdravila za promet. Tako inovativna kot ge-neri~na zdravila dobijo dovoljenje za promet v ok-viru podrobno opredeljenega postopka registracijezdravil, ki vsebuje skrbno preverbo varnosti inu~inkovitosti zdravila. Postopek registracije gene-ri~nih zdravil je v Sloveniji `e danes prakti~noenak zelo strogemu postopku in nadzoru Evropskeunije, ki v najve~ji mo`ni meri zagotavlja dostopna trg samo dobrim zdravilom. Dodatno je vsakozdravilo tudi po registraciji podv`eno strogemunadzoru. Vse ne`elene u~inke zdravil bele`i Centerza spremljanje ne`elenih u~inkov zdravil v Sloveni-ji. O njih sprotno obveš~a Urad za zdravila. Dodat-no pa mora proizvajalec redno poro~ati Uradu zazdravila o ne`elenih u~inkih zdravila tako domakot tudi kjerkoli drugje po svetu. Vsaka serija zdra-vila mora biti po uvozu v našo dr`avo tudi farma-kološko pregledana. Nadzor nad registriranimizdravili, tako inovativnimi kot generi~nimi, je ena-ko strog.

Tudi zdravniki smo zelo pozorni, kadar prvi~predpišemo neko zdravilo. Skrbno spremljamo ta-ko u~inkovitost kot tudi varnost zdravila. Pred-vsem smo pozorni na ne`elene u~inke zdravila. Obuporabi novega zdravila se lahko poleg pri~akova-nih in `e znanih ne`elenih u~inkov lahko pojavijoše novi, do takrat neznani ne`eleni u~inki, na kate-re moramo biti še zlasti pozorni. V~asih posamezen

25

bolnik dolo~enega zdravila - inovativnega ali gene-ri~nega - ne prenaša. V tem primeru mu moramopredpisati drugo zdravilo.

Ali so generi~na zdravila cenejša in zatoslabša?

Generi~na zdravila so praviloma cenejša od ino-vativnih zdravil, niso pa slabša. Kakovost generi~-nih zdravil na dolo~enem trgu zagotavlja postopekpreverbe zdravila v ~asu registracije takega zdravilain ob vsaki obnovi dovoljenja za promet z zdravi-lom. S prihodom generikov tudi proizvajalci inova-tivnih zdravil ve~inoma zni`ajo ceno svojemu zdra-vilu, še zlasti takrat, ~e neka dr`ava ali skupnost poprihodu generikov na trg ni ve~ pripravljena pla~e-vati višjih cen za inovativna zdravila. Prav to se je zuvajanjem sistema pla~evanja najcenejšega medse-bojno primerljivega zdravila zgodilo v Sloveniji.Proizvajalci inovativnih zdravil so zni`ali cene in jihizena~ili s cenami generi~nih zdravil. Tako lahkougotovimo, da v nobeni od 26 skupin medsebojnozamenljivih zdravil na recept, katerega je nedavnopripravil Urad za zdravila RS in objavil Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije, ni omembevrednih razlik v ceni medsebojno primerljivih zdra-vil. Kar pomeni, da so se cene inovativnih zdravilizena~ile s cenami generikov. Tako bolniki ne bododobivali cenejših ali dra`jih zdravil. Seveda pa to šene pomeni, da v bodo~nosti, ko se bodo pripravlja-le nove liste medsebojno zamenljivih zdravil in ge-nerikov, ne bo razlik v cenah.

Katere so prednosti in katere so slabosti za-menjave inovativnih zdravil z generiki?

Prednost zamenjave inovativnih zdravil z gene-riki je, da je s predpisovanjem generikov mogo~ena ravni dr`ave prihraniti nekaj sredstev in jih pre-razporediti za potrebe novih na~inov zdravljenja.Zlasti na podro~ju zdravljenja raka prihajajo ved-no novi u~inkovitejši na~ini zdravljenja. In teh resnovih in zelo dragih na~inov zdravljenja si ne bomomogli privoš~iti brez štednje in racionalnega troše-nja sredstev. Strokovno nadzorovano predpisovanja

generi~nih zdravil je korak k zagotavljanju sredstevza nova zdravljenja.

Slabost generi~nih zdravil pa je v dejstvu, da sevedno znova sprašujemo, ali je kopija res enaka ori-ginalu in kdo nas bo zaš~itil pred slabimi kopijami.

Kako zaš~ititi bolnika pred predpisova-njem slabih zdravil?

Bolniki se bojijo, da bi bili na ra~un štednje de-le`ni slabšega, manj u~inkovitega zdravljenja. Prviin glavni zaš~itni mehanizem je zahteven postopekpreverbe zdravila pred registracijo in izdajo dovolje-nja za promet z zdravilom v dolo~eni dr`avi. Ta `edanes v Sloveniji zagotavlja uporabo le dokazanovarnih in u~inkovitih zdravil. Drugi mehanizemnadzora je bolnik sam. Bolnik mora biti aktivni so-delavec pri svojem zdravljenju in zdravnika vednopovprašati, zakaj mu je predpisal dolo~eno zdravi-lo. Vprašati velja tudi o tem, ali mu je predpisalinovativno ali generi~no zdravilo in kaj je zdravni-ka vodilo pri izboru zdravila. Pomemben mehani-zem nadzora pa bi morala biti tudi civilna dru`ba.Pri tem je zelo pomembna vloga društev bolnikov sposamezno boleznijo, ki lahko v skupnem dialogus strokovnjaki najdejo najboljše mo`ne rešitve zacele skupine bolnikov, ne le za posameznike.

Ali so na listi medsebojno zamenljivihzdravil, ki jo je nedavno pripravil Urad zazdravila RS in objavil zavod za zdravstveno za-varovanje Slovenije, tudi zdravila za raka?

Na tej listi ni zdravil za zdravljenje raka. Tazdravila so, tako kot še nekatera druga zdravila, npr.za zdravljenje duševnih bolezni, izvzeta. Poleg tegapa je le malo zdravil za zdravljenje raka, ki se pred-pisujejo na recept in izdajajo v lekarnah za uporabona domu. Velika ve~ina zdravil za zdravljenje rakane obstaja v obliki tablet ali kapsul, ampak se upo-rablja samo v obliki injekcij. Zato je njihova upora-ba mo`na le v bolnišnicah.

Je pa na listi kar nekaj zdravil, ki se predpisuje-jo rakavim bolnikom za lajšanje te`av, nastalih za-radi bolezni same ali pa zaradi ne`elenih u~inkovzdravljenja raka. Tako so na listi protibole~inske

26

ZASVOJENOST Z DROGAMI

Bolezen mnogoterih obrazov

»Ko sem zbolela za rakom, mi je bilo grozno, obu-pavala sem; vendar mi je šele sedaj zares hudo. Ugo-tovili smo, da je h~erka na drogi, pustila je šolo... Za-res se mi podira svet. Doma je grozno in ne vemo, ka-ko naprej.« Take in podobne izjave vse pogosteje sliši-mo tudi od naših bolnikov in mnoge dru`ine se takoznajdejo sredi dvojne stiske. Za iskanje pomo~i in us-trezno reševanje problemov pa je najprej potrebno ~imve~ informacij in znanja. Zato smo za prispevek za-prosili dr. Bogdana Polajnerja, univ. dipl. psih.,ki vodi civilno-strokovni “Projekt ^lovek”. To je pro-gram za samopomo~, terapijo in socialno rehabilitaci-jo za zasvojene z drogami in za njihove dru`ine. De-javen je v strokovni javnosti v Sloveniji in tujini, sajje ~lan strokovnega sveta za socialno varstvo priMDDSZ, ~lan ministrsko-strokovne komisije za dro-ge pri Uradu za droge, Vlade RS, ~lan predsedstva Fe-deracije terapevtskih skupnosti zahodno evropskih dr-`av. Kot terapevt neposredno dela z zasvojenimi ose-bami in njihovimi starš. Dejaven pa je tudi na po-dro~ju izobra`evanja in preventivnega dela za širšojavnost.

Predstavitev problematike zasvojenosti in dela zu`ivalci drog morda izgleda nekoliko tuje v glasiluonkoloških bolnikov. Gre za vsebine, za katere na-vadno re~emo, da “niso naše”, da se “dogajajo ledrugim”. Posebno bolnik z rakom se upravi~enosprašuje, ali sploh deli kak skupen svet z zasvojenoosebo? Mar ni iskanje skupnih izkušenj med dve-ma te`kima boleznima - rakom in zasvojenostjo -

zdravilne u~inkovine tramadol in zdravila protibruhanju in slabosti, u~inkovine ondansetron. Kerso se cene teh zdravil, tako inovativnih kot generi-kov, poenotile, bodo bolniki brez dopla~ila še na-prej lahko prejemali katerokoli od teh zdravil. Mi-nimalna dopla~ila pa bodo potrebna pri nekaterihantibiotikih; v primeru, da se bosta zdravnik in bol-nik odlo~ila prav za antibiotik dolo~enega proizva-jalca. Zanimivo pa je, da dra`ji antibiotik še zdale~ni vedno inovativno zdravilo.

Zakaj razmišljati o ceni zdravila?

Kljub temu da je najcenejše pravilno in ob pra-vem ~asu prepisano in uporabljeno zdravilo, pa niodve~ razmisliti tudi o ceni dolo~enega zdravila. Vceni se še zdale~ ne skriva samo kakovost zdravila,prepogosto jo mo~neje od kakovosti oblikujejookoliš~ine v širši in o`ji skupnosti. Zato ni odve~razmišljati o ceni zdravil, jih aktivno sooblikovatiin tako prispevati k racionalnizaciji in zagotavljanjunajboljšega zdravstvenega varstva v okviru razpo-lo`ljivih sredstev.

Tanja ^ufer

dr. Bogdan Polajner,

univ. dipl. psih.

Tuja peka nima teka.

Ljubo doma, kdor ga ima; kdor ga nima, pa za njim kima.

Bolj{a doma~a gruda kot na tujem zlata ruda.

Vsaka {ola nekaj stane.

Po to~i zvoniti je prepozno.

^e bi bil vede`, ne bi bil reve`.

Redki so prijatelji v stiski.

27

mu pogosto celo njegovi najbli`ji izmikajo ali gazapustijo, ko jih najbolj potrebuje.

Telesnemu trpljenju se tako pogosto pridru`i šeduševno in tudi duhovno trpljenje. V duševnemsmislu je verjetno strah tisti, ki daje osrednji tontrpljenju. Pri zasvojenostih pa je strah stari znanecu`ivalcev drog, saj so za pretiranim strahom trpeliše preden so »odkrili« anksioliti~en u~inek drog.Nekateri priznani strokovnjaki velikokrat reducira-jo zasvojenost kot (sicer napa~en) odgovor nastrah.

Oba bolnika - rakavi in zasvojeni - trpita tudiduhovno. Sprašujeta se, zakaj trpita: »Zakaj ravnojaz, s ~im sem si to zaslu`il, kam to trpljenje vodi,zakaj sem dobil ravno to bolezen…?« Enako sta vnevarnosti, da svoj boj s trpljenjem izgubita, v ko-likor se s trpljenjem spoprijemata zgolj z lastnomo~jo “stisnjenih zob”; z mo~jo, ki prej ali slej poi-de. Prav trpljenje ju sili iskati smisel vztrajanja nas-proti obupu: »Zakaj naj še zdr`im, zakaj naj ševztrajam, ali je `ivljenje s to boleznijo sploh še smi-selno?« Kot da je za oba bolnika “`ivljenje” iz du-hovnega vidika izbralo eno najte`jih »sredstev« us-merjanja k prese`nosti, smislu. Morda na vprašanjesmisla odgovarjata razli~no, a izkušnja trpljenja jeskupna. Bolnik z rakom morda najde prese`ni smi-sel svojega boja z boleznijo v odnosu, ko re~e:“Otroci še niso pri svojem kruhu - zaradi njih se jevredno boriti…”. Morda zasvojena oseba najdeprese`ni smisel v sre~anju s sabo, ko kon~no nehabe`ati pred seboj in se - pogosto prvi~ - dotaknedna svoje duše z dobroto: “Tega si no~em ve~ dela-ti, to ni u`ivanje, to me uni~uje; enkrat ho~emodrasti, pa ~eprav me je strah...”

Ob sre~anju z rakom in odvisnostjo oddrog je potrebno izobra`evanje - znanje invédenje o bolezni ter organizirana samopo-mo~

Rakavi in zasvojen bolnik nimata skupnegasveta zgolj v izkušnji trpljenja. Oba povezuje tudisvojstvena narava bolezni, ki zahteva izobra`evanjeo lastni bolezni in samopomo~. Malo je takih bo-lezni, pri katerih je izobra`evanje bolnikov tako

kar nekako neprimerno za bolnika z rakom. Kdopa~ deli skupno izkušnjo z zasvojeno osebo, za ka-tero ni povsem jasno, koliko si je za svojo bolezensama kriva; z osebo, ki se je zaradi zasvojenostiokolica izogiba in ki jo dru`ba pogosto `e vnaprejobsodi na neuspeh in brezup (po ljudskih reklih:“Enkrat narkoman - vedno narkoman” ali “Pijanecse spreobrne, ko se v grob zvrne”), z osebo, ki se jivelikokrat res ne da pomagati, ali pa ne dobi us-trezne pomo~i, ker se za take bolnike ne spla~a boljinvestirati v infrastrukturo, strokovnjake, raziska-ve…

Tudi z drugega konca “spoznavni dialog” ni la-hek. Zasvojene osebe, ko jih na primer kakšna šo-la povabi na sre~anje z dijaki, velikokrat re~ejo:“Kako pa naj posredujem svojo izkušnjo vrstni-kom, ki sami v `ivljenju še niso trpeli? Ne bodo merazumeli…” Se tudi bolnik z rakom in zasvojenaoseba ne razumeta, ne delita nobene skupne izkuš-nje?

Obema - bolniku z rakom kot tudi zasvo-jenemu z drogo - je skupna izkušnja trpljenja:telesnega, duševnega in duhovnega

»Sre~anje« med bolnikom z rakom in zasvojenoosebo seveda ne poteka po njuni bolezni kot taki.Sre~anje se lahko zgodi preko izkušenj, ki si jih obaenako delita. Morda se najprej sre~ata preko svojenajintenzivnejše izkušnje - izkušnje trpljenja? Ta iz-kušnja ne zajema le telesnega trpljenja, ki ga ene-mu povzro~a tumor ali reakcije na terapijo, druge-mu pa »kriza« pri telesnem ~iš~enju od drog (de-toksikaciji), pa~ pa zajema še izkušnjo duševnegain tudi duhovnega trpljenja. Pri obeh bolnikih greza ob~o izkušnjo - lastno vsem ljudem, ki so kdajzelo trpeli - da si v jedru svojega trpljenja vednosam. To seveda ne pomeni, da nimaš koga ob sebi,ki te bodri in s tabo so~ustvuje. A prav pri sled-njem oba bolnika pogosto delita še eno izkušnjo -ljudje namre~ vse manj zmoremo stati ob strani tr-pe~emu ~loveku, ne znamo nuditi svoje dru`be, neznamo “spremljati” trpe~ega, preprosto ne zdr`imoob trpljenju drugega. Trpe~i ~lovek do`ivlja, da se

28

uspešen spoprijem z zasvojenostjo. Razne adikto-loške šole (npr. mednarodna nevladna šola priCEIS, ki deluje pod pokroviteljstvom OZN) inklju~ni strokovnjaki - zlasti »staroste« s podro~japomo~i zasvojenim pri pridobivanju trajne absti-nence (npr. Kooyman, Casriel, O’Brian, Yablonskiin številni drugi) - razlikujejo najmanj tri temeljnevidike zasvojenosti (slika):

• CEIS-ov model zasvojenosti

CEIS-ov model predstavi zasvojenost kot trojnipatološki odnos. Pri tem gre le pri eni »tretjini« zakemizem oz. za vidik jemanja substance (t. i. »zu-nanji simptom«). Kar dve »tretjini« zasvojenosti paodpadeta na patološke odnose med u`ivalcem drogin njegovo dru`ino.

• Koncept zasvojetnosti po Kooymanu

usodno pomembno. Znanje strokovnjaka, ki poslu`beni dol`nosti pomaga, ni dovolj za uspešenspoprijem z boleznijo. Tudi bolnika se morata mar-sikaj nau~iti in v skladu s tem znanjem seveda tudiravnati. Izobra`evanje o svoji bolezni je tako klju~-no povezano s samopomo~jo, torej s tem, da si bol-nik najbolje in najprej lahko pomaga predvsemsam.

Gre za nekakšen paradoks: samopomo~ temeljina spoznanju, da si najprej moraš pomagati sam,da bi ti stroka lahko pomagala. Hkrati pa samopo-mo~ praviloma poteka skupinsko in sploh ne indi-vidualno. Zato so na obeh podro~jih tako pogosteskupine za samopomo~. Samopomo~i se tako nesme mešati z zavra~anjem strokovne pomo~i in jerazumeti kot neko samoizolacijo ali samozdravlje-nje. Zmote so pri tem kar pogoste - bolnik z rakombi se rad pozdravil kar sam doma in zamol~al, da `edolgo otipa bulo. »Zdravil« pa bi se npr. z vizuali-zacijo ter bi kon~no zaradi tega prišel k zdravnikutako pozno, da rak res ne bi bil ve~ ozdravljiv. Po-dobno zasvojenec poskuša sam ozdraveti, ko z od-vajanjem v doma~i zaklenjeni sobi o~isti telo drog,potem pa recidivira takoj, ko stopi na ulico - in ta-ko s~asoma napa~no zaklju~i, da je pa~ neozdrav-ljiv. Tako ravnanje zasvojene osebe izhaja iz ene na-jusodnejših zmot s podro~ja zasvojenosti - namre~zmote, s katero se zasvojenost ena~i zgolj z drogira-njem (ali alkoholizem zgolj s pitjem alkoholnih pi-ja~). Zasvojenost je bistveno ve~ kot zgolj drogira-nje (oz. pitje ali kakšno drugo omamljanje). Dro-giranje (pitje...) je zgolj »zunanji simptom« ali zgoljeden od zunanjih pokazateljev zasvojenosti. Zasvo-jenost je v jedru interakcija duševnih, odnosnih induhovnih te`av posameznika in ima zato kot bole-zen mnogo temeljnih vidikov. Zato ni mo~ re~i: »-Zadnje tri mesece se ne drogiram ve~, torej nisemve~ zasvojen.«

Zasvojenost ni zgolj drogiranje; bolezen jepotrebno opredeliti z ve~ vidikov

Zasvojen bolnik mora z izobra`evanjem spoz-nati vse temeljne vidike svoje bolezni, da bi v od-nosu do njih pravilno ravnal in si ustvaril pogoje za

toksikoman droga

omamljanje s toksini

toksikoman dru`inaodnosna zasvojenost

toksikoman dru`inapovratna odnosna

zasvojenost

drogiranje in

vedenjskemotnje

osebnostnemotnje u`ivalca

drog

dru`inskaodnosna

patologijazasvojenosti

dru`benapatologija

zasvojenosti

zasvojenost

29

Koncept zasvojenosti po Kooymanu prikazujezasvojenost kot posledi~ni, peti »za~arani krog«, kije nastal na osnovi izvornih štirih za~aranih krogov.

1. Drogiranje in biokemi~en vidik zasvojenosti

Ta vidik govori o biokemi~nih posebnostihu~inkovanja posamezne droge na ~loveka. Iz tegavidika nastanejo razne klasifikacije drog. Govori-mo, da nekatere droge stimulirajo telesne in dušev-ne funkcije (npr. podaljšajo budnost preko narav-nih telesno-duševnih meja, višajo sr~ni utrip, spol-no `eljo idr.). Imenujemo jih stimulativne droge(npr. kokain idr.). Spet druga skupina drog - t. i.depresorji (npr. heroin) deluje zaviralno na telesnefunkcije in duševne zmo`nosti. Tretja skupina - ha-lucinogene droge - vpliva bolj na zaznave in jihpretirano pove~a (npr. LSD). Teh skupin je še ve~,klasifikacije drog v skupine pa niso vedno enotne.Zanimivo je, da se prevladujo~a droga v populacijimenja npr. vsakih 15 let, na kar zlasti vpliva modain aktualna patologija _bbduha« v širši dru`bi.Npr. ko dru`ba masovno patološko razvaja otroke,to ustvarja pogoje za zlorabo opiatov in halucino-genov. Kadar pa patologija dru`benega duha pehaljudi v doseganje »nad~loveka« in zahteva nad-zmo`nosti in nad-standard, se bolj zlorabljajo takedroge, ki omogo~ijo mladini nadpovpre~ne spo-sobnosti, npr. 20-urno nenehno plesanje na »rave«zabavi - seveda pod vplivom npr. »speeda« in »ec-stazya« (sem se uvrš~a še nad 140 drugih podobnihdrog) ali redno dnevno od 15 do 20-urno pozornobedenje borznega posrednika, ko s polno budnost-jo - spet seveda s pomo~jo kokaina - spremlja na ti-so~e številk in pre`i na trenutek ugoden za proda-jo ali nakupe delnic.

Prav lastnostim drog so še nedavno napa~nopripisovali osrednji pomen na podro~ju zasvojeno-sti in omam, zato so bili tudi strokovni u~beniki,ki naj bi govorili o tovrstni patologiji, bolj u~beni-ki o drogah kot pa u~beniki o adiktologiji? Ceno zato strokovno zmoto pla~ujemo še danes, npr. vmno`i~ni zmoti mladih, ki mislijo, da npr. »meh-ke« droge (marihuana idr.) niso tako zelo nevarne,saj celo v psihiatri~nih strokovnih delih piše, da ne

povzro~ajo telesne zasvojenosti. Temeljna zmota pati~i še nekje: središ~e problematike patološkihomam in zasvojenosti je taka »drogologija« potisni-la v kemi~ni efekt droge, namesto v razloge za u`i-vanje drog. Zato se danes premalo pogovarjamo oomamah kot takih, preve~ pa o (kemi~nih) sreds-tvih za omamo. Tako bistvo problema usmerjamona drogo namesto na ~loveka. Povsem enako je prialkoholizmu: alkohol ni prav ni~ kriv za alkoholi-zem, saj ~lovek posega po alkoholu in ne obratno.

2. Osebnostni vidik zasvojenosti

To bi naj bil pravzaprav osrednji vidik vsake pa-tologije omam in zasvojenosti. Zasvojene osebe sose - še preden so zapadle v zasvojenost - bistvenorazlikovale od zdravih vrstnikov. Predvsem gre zatri škodljive osebnostne zna~ilnosti. Najprej takeosebe drugim ljudem v osnovi ne zaupajo (v strokigovorimo o »bazi~nem nezaupanju«), na kar zlastivplivajo njihove slabe izkušnje z zaupanjem dostaršev. Zato `ivijo vase zaprt svet, poln subjektiv-nih pogledov na dogajanje v okolici in le ste`kapridobivajo zdrave odnose in socialne spretnosti.Njihov socialni razvoj je upo~asnjen, ~emur lai~novelikokrat re~emo, da so zasvojenci kot veliki do-jen~ki. Druga lastnost je `e posledica bazi~nega ne-zaupanja. Ka`e pa se v nesposobnosti za iskanje po-mo~i v stiskah. Zasvojena oseba ne prosi za pomo~,ko je v stiski, ampak namesto tega manipulira.Zasvojene osebe postanejo mojstri v laganju in ma-nipuliranju z ljudmi. Svojih stisk ne rešujejo, pa~pa ~ustveno napetost ob nakopi~enih problemih_bbnevtralizirajo« z omamo. Na te njihove te`aveseveda ne more odgovoriti nobena nadomestnadroga - tudi ~e jo preimenujemo v zdravilo. Re-sni~na pomo~ zajema predvsem socio-in psihotera-pijo.

3. Odnosni (in povratno - odnosni) vidik zasvoje-nosti

Pri tem temeljnem vidiku gre zlasti za odnosno~ustveno pretirano povezano med materjo (redkejeo~etom) in tistim otrokom (potomcem), ki zlorab-

V stroki odnosno patologijo zasvojenosti pre-poznavamo pri hiper protektivnih in hiper posesiv-nih starših ter pri patološko soodvisnih starših(redkeje se uporablja izraz: zasvojeni z odnosom).@al se premalo raz~iš~uje, da je patologija takih od-nosov v bistvu incestna ~ustvena povezava obehoseb: starša do otroka in obratno.

4. Ostali temeljni vidiki zasvojenosti

Omenili smo `e dru`beni vidik zasvojenosti, kosmo govorili npr. o patološkem vzdušju v dru`bi ino modernosti posameznih drog. Zlasti se zanemar-ja ontološki vidik, pri katerem na stisko, tesnoboin nelagodje posameznika velikokrat vpliva poraja-jo~i se navdih. Vsako ustvarjanje se v ~loveku »ro-jeva«, kar ~lovek sprva do`ivlja kot napetost in ne-lagodje. Zato se z omamami zlasti uni~uje to, karje najbolj plemenito in najbolj jedrno za ~loveka:ustvarjalni navdih, uvid, vzgib za delovanje… Negre le zato, da v dru`bi z zasvojenostmi izgubljamozlasti umetnike; gre tudi za to, da se z omamo v~loveku uni~uje vsak ~ut za solidarnost, humanost,poštenost, ljubezen do soljudi, potreba po urejanjunapak in po spravi ter odpuš~anju… S tega vidikate`nja po legalizaciji mehkih drog ne more bitiopravi~ena z dejstvom, da je 2% u`ivalcev mari-huane kasneje zabrede v zasvojenost s heroinom,ko pa hkrati vsa dru`ba trpi zaradi brezciljnosti,brez~utnosti, objestnosti, podivjanosti in vse hujšeagresivnosti številnih mladih, ki u`ivajo »zgolj«mehke droge in niso »zasvojeni«.

Seveda pa vsak temeljni vidik zajema še mnogoelementov, ki bi jih bilo vredno podrobneje pred-staviti.

Tudi svojci potrebujejo pomo~

Tako izobra`evanje o bolezni in ustrezna (sku-pinska) samopomo~ pa nista pomembna le za bol-nike, pa~ pa tudi za njihove bli`nje osebe. Tudibli`nje osebe njihova bolezen zaznamuje in jih us-merja - ali v osebnostno rast ali pa v še ve~jo odtu-jenost in beg pred stisko ter potrebo bli`njega.Bli`nje osebe se prav preko njihove bolezni lahkonau~ijo “spremljanja” osebe v stiski. Tako izobra`e-

30

lja droge. Duševni svet matere in takega otroka sez odraš~anjem ne lo~uje, oba ostajata ~ustveno “ne-separirana”. Zasvojene osebe v zasvojenosti vkleparavno to, da se za razliko od zdravih vrstnikov šeniso ~ustveno osamosvojile od matere, kar pomeni,da niso še prekinile ~ustvene popkovnice z mater-jo. Iz duševnega vidika so zasvojenci povsem nesa-mostojni, saj vedno pretirano iš~ejo oporo ter za-menjavo za mamo. U~inek drog in zasvojenost lah-ko s tega vidika interpretiramo kot umetni kemi~-ni nadomestek za materino toplino, podporo, to-la`bo in ljubezen.

Nasprotno pa mora vsaka zdravo odraš~ajo~aoseba - in zasvojenec, ~e ho~e dose~i trajno absti-nenco - uspešno presekati ~ustveno popkovnico domatere (kar seveda ne pomeni, da naj ne bi imelimatere še naprej radi). Za uspešno separacijo mo-rajo premagati strah (tesnobo) in ~ustveno bole~i-no kot naravno posledico vsake lo~itve. To je pogojza osebnostno samostojnost in resni~no odraslost.

Povratno odnosna zasvojenost je prav tako du-ševna nelo~enost (nesepariranost) dveh ali ve~oseb, le da v tem primeru govorimo o pretirani~ustveni navezanosti staršev (partnerja, sorojen-cev...) do osebe, ki jemlje droge. Staršem zasvoje-nega otroka pomeni njihov odnos do otroka neko»drogo«. Starši so kar nekako _bbzasvojeni« s svo-jim otrokom. Njihova navezanost in ljubezen dootroka presega vse zdrave meje, saj otroka ne krepi,ampak ga duši ter mu prepre~uje odraš~anje, osa-mosvojitev ter usposabljanje za `ivljenje. Gre zastarše, ki otroka - morda je ta iz ~asovnega in prav-no-formalnega vidika `e odrasel - še vedno do`iv-ljajo v svoji maternici kot del sebe. Za take staršeso zna~ilni svojilni in »mi« stavki: »Moj otrok se mine u~i, moj otrok mi ni pojedel kosila, moj otrokmi je spet prišel »zadet« z `ura« - no, vse to v svojiveliki ljubezni do njega še kar prenašam, le da se mile ne zaljubi in da me ne zapusti zaradi druge/dru-gega…!« Spet drugi starši otroku sporo~ajo to, karbi naj sporo~ali edino partnerju, ko pravijo: Ti simeni vse; brez tebe ne morem `iveti; zate `ivim inzate delam, vstanem in le`em z mislijo nate; ti si minajboljša prijateljica,…«

vanje je bolj osebnostna rast kot klasi~no intelek-tualno izobra`evanje, saj ni potrebno, da naj bibolniki in njihove bli`nje osebe postali strokovnja-ki s podro~ja onkologije ali adiktologije. Prejobratno! Gre za spoznanje, da ob trpe~i osebi naj-ve~krat sploh ne veš, kaj re~i ali svetovati. Prav toje za bli`nje osebe bistveno: ne gre za kakšno zna-nje ali še manj za svetovanje, gre za “biti” ob ~love-ku, ki trpi. Gre za navzo~nost ob trpe~em; gre zato, da ne zbe`imo.

Za premagovanje te`av in osebnostno rastso potrebne razli~ne oblike samopomo~i

Bolniki z rakom in zasvojene osebe so tako nuj-no usmerjene k samoorganiziranju in samopomo-~i. Logi~no je, da je samopomo~ najbolj razvitaprav tam, kjer so stiske najve~je. Skupine za samo-pomo~, namenjene tako bolnikom kot tudi njiho-vim bli`njim osebam, so za njih nepogrešljive.Marsikdo brez njih ne bi zmogel napornega zdrav-ljenja in tudi ne u~enja novega `ivljenja z bolezni-jo. Še posebno so skupine za samopomo~ razveja-ne na podro~ju zasvojenosti; npr. na podro~ju al-koholizma obstajajo skupine “anonimnih alkoholi-kov oz. AA” (`e vrsto let delujejo tudi v Sloveniji)in anonimnih “narkomanov” (AN). Po zaklju~enistrokovni obravnavi alkoholikov v okviru psihiatri-je se priporo~a vklju~itev v klube zdravljenih alko-holikov (KZA), medtem ko bli`nje osebe najdejopomo~ zase v skupinah `ena alkoholikov, skupinahmladoletnih otrok alkoholikov, skupinah odraslihotrok alkoholikov idr. Vsa ta pestrost skupin za sa-mopomo~ ne izkazuje le pomena samopomo~i,ampak tudi poudarja, kako pomemben je prav od-nosni vidik zasvojenosti.

Skupna izkušnja bolnika z rakom in zasvojeneosebe je tudi v pestrosti pojavnih oblik njunihbolezni in v pestrosti vzrokov za raka in za zasvoje-nost. Pri obeh boleznih gre bolj za razli~ne skupi-ne obolenj kot za eno bolezen. Tako pri zasvojeno-stih lahko velja le za nekatere, da je zasvojenost po-sledica patološkega razvajanja, nevzgojenosti in po-manjkanja ob~utka za meje med dovoljenim in ne-dovoljenim. Lenoba in patološka razvajenost je res

pogosta podoba prav slovenskega zasvojenca, ven-dar tudi v našem okolju pomembno nastopajo šedruge pojavne oblike zasvojenosti. Niso vsi zasvo-jenci hkrati tudi objestne`i in kriminalci, pa ~epravta podoba o zasvojencih javno medijsko prevladu-je. Prav tako zasvojenost ne nastane zgolj kot neob-hodna posledica motenj v delovanju nevrotransmi-terjev (motnje prenosa endorfinov) in dednosti,kakor v zadnjem ~asu poudarja medicina. V koli-kor dednost igra klju~no vlogo, potem bi moralibiti vsaj enojaj~ni dvoj~ki vsi zasvojeni, praksa pato zanika. Tudi iz vidika motenj nevrotransmite-rejv bo morala medicina še raz~istiti, kaj je vzrok inkaj posledica zlorab drog. ^e npr. o~e h~erko spol-no zlorablja `e od mladih let - izkušnjo spolne zlo-rabe ima nad 40% zasvojenih deklet, razširjenost tetravme med fanti pa se je šele za~elo raziskovati -ali je potem nenavadno, da tako dekle ne ~uti za-dovoljstva in ugodja? Ali res nevrotransmiterji nedelujejo pravilno, ko ne posredujejo kemi~nih os-nov za ugodje in dobro po~utje? Zato bi bilo prizasvojenih tako nujno medtimsko obravnavanjevsakega posameznega bolnika, zlasti pri dolo~anjubolniku ustrezne terapije. Kdor `ivi v nevzdr`nihodnosih (npr. spolno zlorabljen otrok), res ne po-trebuje kemoterapije (metadona), saj mu taka “po-mo~” le podaljšuje vztrajanje v grozljivih doma~ihrazmerah.

Obratno pa tudi socioterapija in psihoterapijater odnosno urejanje dru`in zasvojenih niso uni-verzalni odgovor za vse vrste zasvojenosti. Mnogozasvojenih trpi še za “pravo” duševno boleznijo(v~asih, ko so se diagnoze na podro~ju duševnegazdravja še uporabljale, so jih uvrš~ali med bolnikes psihozo). Zlasti taki bolniki potrebujejo nado-mestne droge, da je njihova škoda zaradi zasvoje-nosti ~im manjša, saj ve~inoma ne zmorejo abstini-rati, kaj šele, da bi bili zmo`ni polne samostojnostiin prevzema temeljnih dru`benih odgovornosti(zaposlitev, šolanje, dru`ina…).

Projekt ^lovek je ena od oblik specializira-ne pomo~i ljudem, ki so zasvojenimi z droga-mi

31

32

S kratko navedbo nekaterih skupin zasvojeno-sti pa še zdale~ ni iz~rpana pestrost pojavnih oblikte bolezni. Zato v razvitem zahodnem svetu nasta-ja vse ve~ t. i. specializiranih oblik pomo~i zasvoje-nim z drogami. Komune in terapevtske skupnostizdale~ niso ve~ ednina oblika pomo~i, ko gre za po-mo~ tistim zasvojenim, ki `elijo trajno prenehati zdrogiranjem. Tudi v slovenskem “Projektu ^lovek”poleg klasi~nega programa, v katerem je osrednjidel namenjen osem mese~nemu bivanju v tera-pevtski skupnosti, nudimo še alternativo v obliki“popoldanskega programa”. Klasi~ni program s te-rapevtsko skupnostjo je namenjen zasvojenim, kiso dalj ~asa jemali trde droge, ki imajo ve~ oseb-nostnih te`av in manj spodbudno dru`insko oko-lje. Popoldanski program pa je namenjen mlajšimu`ivalcem drog, ki droge jemljejo bolj “eksperi-mentalno” in v pravem pomenu še niso zasvojeni,so pa na najboljši (najslabši) poti, da v zasvojenostzapadejo. Popoldanski program v nobeni od svojihfaz ni stanovanjske oblike, saj je njegov smisel tudiv tem, da bi abstinent ostal v dru`ini ter se hkrati~im prej vklju~il v šolanje ali v zaposlitev. Informa-cije o naših programih lahko zainteresirane osebepridobijo na telefonu 01 425 14 96, preko katere-ga se lahko naro~ijo tudi na informativna sre~anja(za bli`nje osebe) ali na “prve pogovore” (za u`ival-ce drog).

V dr`avah, kjer deluje “Projekt ^lovek” `e ve~desetletij, je alternativnih programov še ve~: rimski“Projekt ^lovek” ponuja šestnajst razli~nih vrstprogramov, kar dobro ka`e na pestrost pojavnihoblik bolezni zasvojenosti. Tako npr. zasvojenimmladostnikom s pridru`enimi izrazitimi vedenjski-mi motnjami nudijo program Koine; managerjem,zasvojenim zlasti s kokainom, nudijo program Lo-gos; zasvojencem s pridru`eno dvojno diagnozo(zlasti iz skupine psihoz) nudijo program Ecco itd.

Podro~je zasvojenosti je razvejano še iz enegavidika: iz temeljne usmerjenosti pomo~i. Tukaj go-vorimo o preventivi (ki jo mnogi “strokovnjaki”mešajo z izobra`evanjem u~encev o drogah in z us-posabljanjem šolarjev za drogiranje); o nizkopra`-nih programih (namenjeni so zasvojenim s ciljem,da zasvojene osebe povzro~ijo sebi in drugim ~im

manj škode - npr. preko delitve kondomov in ste-rilnih igel, v to podro~je se uvrš~a tudi vzdr`evalnimetadonski program); o visokopra`nih programih(namenjeni so tistim zasvojenim, ki so zmo`nisprejeti zunanjo motivacijo in vzpostaviti abstinen-co)…

Ozdravljeni bolniki - znanilci upanja

Prav je, da izkušnjo, ki je bistvena za bolnika zrakom in za zasvojenca, omenimo na koncu. Obeskupini bolnikov - ~eprav to `al za vse posamezni-ke ne velja - imata izkušnjo ozdravljivosti. Takobolnik z rakom, kakor zasvojen bolnik lahko vsakdan pogosteje sre~ata osebe, ki so pred leti boleha-le za enako boleznijo, pa so to bolezen uspešnopremagale. Prav ti so tako potrebni znanilci upanjaza današnjo dru`bo, da bo prej premagala svojpredsodek: rak ne pomeni smrti in zasvojenost nepomeni propada (ter kon~no prav tako ne prez-godnje smrti). Obe skupini bolnikov lahko oboga-tita dru`bo: bolj ko je bil nekdo blizu smrti, boljlahko spozna globino `ivljenja in notranjo lepotoljudi.

Bogdan Polajner

Društvo »Projekt ^lovek«

Malenškova 11, Ljubljana

tel. 01 425 14 96

Dobro `ivi, komur je malo zadosti.

Kdor se doma poni`a, ga na tujem pohodijo.

Kdor se s tujim jezikom pa~i, z doma~im bera~i.

Kogar voda objema, se slame oprijema.

Vsak raj ima svojo ka~o.

SAMOPOMO^ VZDRAVSTVU

Dragocena oblika prostovoljnega dela

Za ~im uspešnejšo celostno rehabilitacijo bolnikovz rakom je organizirana samopomo~ pomembno do-polnilo medicinske in zdravstvene obravnave bolni-kov. V okviru našega društva se bolniki lahko zdru-`ujejo po vrsti obolenja, da bi za svoje specifi~ne po-trebe la`e razvijali u~inkovito samopomo~. Do sedajje to najbolj celovito uspelo `enskam z rakom dojke.Da bi tudi bralci Okna bolje spoznali splošna na~elasamopomo~i v zdravstvu, smo zaprosili za prispevekMarjo Strojin, univ. dipl. psihologinjo, ki je `eskoraj 20 let dejavna na tem podro~ju. Po uspešnemzdravljenju zaradi raka na ~revesu (leta 1981) je po-stala aktivna ~lanica našega društva; sodeluje pa tudiv društvu ILCO, Zvezi delovnih invalidov Slovenijein drugih organizacijah predvsem pri usposabljanjuprostovoljcev in prostovoljk.

Ko se nam v `ivljenju zgodijo zelo hude stvari,se sre~amo z ob~utki, ki si jih nikoli prej nismomogli predstavljati. Nau~ili so nas toliko potrebnihin nepotrebnih stvari, v takšnem trenutku pa sezdi, da smo goli in bosi, ranljivi in brezmo~ni. Za`ivljenje gre, za posege v naše najgloblje plastiosebnosti, do`ivljamo najhujši eksisten~ni strah.Strah pa je ~ustvo, ki ga najte`je prenašamo, obnjem trpimo, hromi naše sposobnosti in vire pozi-tivne energije. Dobronamerne besede tvojih dragihin strokovnjakov se odbijajo od tvoje bole~ine:»Nih~e ne more vedeti, kako mi je …«

Bistvo samopomo~i v zdravstvu je, da oz-dravljeni bolniki podelijo svoje izkušnje z na-novo obolelimi in jim lajšajo pot k okrevanju.

»Kako `iveti z negotovostjo, invalidnostjo, ka-ko `iveti v svetu zdravih, ki je bil do v~eraj moj, pase zdi, da sem `e pozabil njegovo govorico. Mordasem v hipu pristal na samotnem peš~enem otokusredi oceana. Te de`ele ne poznam.«

Poznajo pa jo mnogi drugi, za katere v poprejš-njem svetu zdravih morda nisem vedel. Ljudje, kiso preboleli enako bolezen in enako hude travme.Prehodili so pot, ki mene še ~aka; pot, ki vodi zmojega samotnega otoka bole~ine nazaj v `ivljenje.

@e to, da spoznamo ljudi, ki so preboleli raka,to bolezen s toliko negativnimi predznaki, je zaprizadetega `ivljenjsko pomemben podatek. Pode-liti z njimi izkušnje te poti, sodo`ivljati ob~utkeobupa in upanja, morda prvo pozitivno do`ivetjebolezni. Morda je za~etek odkrivanja lastnih mo~iza zmago nad boleznijo. Podeliti izkušnje tistih, kiso pre`iveli hudo bolezen s tistimi, ki se šele soo~a-jo z njo, z namenom, da bi jim olajšali pot k okre-vanju, je bistvo samopomo~i v zdravstvu.

V sodobnem se samopomo~ svetu pojavlja kotpomemben in mo~an dejavnik v zdravstvu, vendarni to nekaj povsem novega. Samopomo~ je tolikostara, kot so stare ~lovekove stiske. Bolezen pa jestiska, s katero je ~loveštvo rojeno. Vendar pa ninaklju~je, da je danes samopomo~ v intenzivnemporastu. Deluje kot dopolnilni dejavnik organizi-ranemu legitimnemu zdravstvu. Skupaj z njimpredstavlja novo kvaliteto, uspešnejši na~in borbe zboleznijo in je tudi izredno pomemben dejavnik zaizboljšanja bolnikove `ivljenjske kakovosti.

Porast samopomo~i v zdravstvu vzpodbujaprepletanje razli~nih pozitivnih in negativnihdejavnikov, za~enši z uveljavljanjem ~loveko-vih pravic do izjemnega napredka medicin-skih znanosti.

V nadaljevanju si bomo ogledali pomembnejšedejavnike, ki verjetno pospešujejo pojavljanje inporast samopomo~i v zdravstvu.

33

Marja Strojin, univ. dipl. psih.

34

ste. Ljudi je potrebno ponovno zbujati za skrb zazdravje.

V sodobni dru`bi je ~lovek s svojo stisko v~asu bolezni vse pogosteje osamljen, zato jepomo~ ozdravljenega bolnika - prostovoljcalahko neprecenljive vrednosti.

In tako se zgodi, da kot posledica navedenihdejavnikov v zdravstvu in dru`bi, pozitivnih in ne-gativnih, nemalokrat bolnik ostane sam s stiskamisvoje bolezni; zlasti, ker so institucije za zadovolje-vanje intimnih, globokih ~loveških potreb pravilo-ma slabo usposobljene. Del zdravstvenega osebjameni, da “dušebri`ništvo” ni domena visoke stro-ke, drugi ne utegnejo in ne zmorejo; nekateri pa neznajo, ~eprav ~utijo, da bi bilo to dobro. Toda tudiv zelo dobrih institucijah, z veliko posluha za ~lo-vekove potrebe pride dan, ko je zdravljenje kon~a-no. Bolnik se znajde v praznem prostoru s svojimite`avami. Ostaja s kroni~nimi oblikami bolezni,invalidnostjo, zmanjšano storilnostjo, morda z na-predovalo boleznijo, ki jo lahko le še lajšajo. Tu jepotrebno omeniti tudi spremenjene dru`inske po-goje. Dru`ina se je skr~ila na jedrno obliko. Vsi~lani so maksimalno zaposleni. ^edalje manj je ba-bic, dedkov stricev in tet, ki bi zmogli in bili pri-pravljeni na `rtev za rodbinsko dobro.

Tudi bolnik odhaja iz bolnišnice po ~edaljekrajši le`alni dobi. Treba je narediti pomemben ko-rak v ~imbolj normalno vsakdanje `ivljenje, naj sibodo pogoji takšni ali druga~ni. Bolniki, ki stopa-jo na pot okrevanja tako, da se realno soo~ijo sspremembami `ivljenja, ki jih zdravljenje narekuje,ter z lastno voljo, da prispevajo svoje mo~i za oz-dravljenje, imajo boljše mo`nosti ozdravljenja, is-to~asno pa se bolje po~utijo in obvladujejo svojestiske.

Tu postane neprecenljiva izkušnja ljudi, ki sosami kot bolniki to `e pre`iveli, in se aktivno, us-pešno in zadovoljivo prilagodili v okvirih danihmo`nosti, ki jih najbolj poznajo iz lastnih izkušenj.

In tako smo pri liku prostovoljca (prostovoljke- v nadaljnjem bom uporabljala `ensko obliko, ne-nazadnje tudi zato, ker se v gibanje pomo~i vklju-

S politi~nimi in sociološkimi spremembamikonec 19. in v za~etku 20. stoletja se z uveljavlja-njem ~lovekovih pravic pojavlja tudi pravica dozdravja. Le-ta iz ~lovekoljubnih, dobrodelnih inprostovoljnih motivov zraste v pravico do zdravja,kar se ka`e tudi v obveznem zdravstvenem zavaro-vanju. Z uzakonitvijo pravic do zdravja naglo po-rastejo zdravstvene institucije, ki pomenijo velikoupanje za zdravljenje in prepre~evanje bolezni. Do-se`en je velik napredek, ki se odra`a v zmanjšanismrtnosti (npr. dojen~kov), v podaljšani `ivljenjskidobi. Tehnološki napredek v medicini, vklju~no zrazvojem interdisciplinarnosti, se ka`e v neslutenihuspehih. Toda s~asoma se pa ka`ejo tudi pomanj-kljivosti. Institucije niso vsemogo~ne. Kot zunanjidejavnik vpliva nanje ekonomsko stanje vzpona aliupada.

U~inkovitost pa zmanjšujejo tudi notranji de-javniki, kot so zbirokratiziranost in visoki stroški.Tudi visoka specializiranost ima svojo slabo stran,saj postaja predmet medicinskega zanimanja posa-mezni organ, izgublja pa se celostni lik bolnika,~loveka. In nenazadnje, kot neke vrste “podjetja”velikih razse`nosti in prepletenosti interesov, sezdravstvene institucije veliko preve~ ukvarjajo sa-me s seboj. Njihovo stanje dobro opiše izraz: “In-stitucija postane s~asoma utrujena.”

Dobri rezultati zdravljenja pa imajo tudi“stranske u~inke”. S tem, ko postaja zdravljenjeu~inkovitejše, se populacija stara, `ivljenjska dobapa s podaljšanjem prinaša ve~ ostarelih, zdravstve-ne pomo~i potrebnih, kar neprestano zvišuje stroš-ke zdravstvenih prora~unov. Kako obdr`ati kvali-tetno zdravstvo za vse na dovolj visoki ravni, je da-nes eno temeljnih ekonomskih vprašanj tudi naj-bolj razvitih dr`av.

Ne utrudijo pa se samo institucije. Tudi ljudjepostanemo v prepri~anju, da bodo institucije zanas dobro in ceneno poskrbele v bolezni, neaktiv-ni v svoji skrbi za zdravje. To je zlasti vidno v dr`a-vah, kjer je javno zdravstvo zmoglo dobro pokriva-ti potrebe ljudi v preteklosti. Ravno postkomuni-sti~ne dr`ave, vklju~no s Slovenijo, so primer te vr-

~uje znatno ve~je število `ensk), ki si je v manj kotpol stoletja pridobila pomembno dopolnilno vlogopri zdravljenju te`kih bolezni in jo velik del razvi-tega zdravstva sprejema kot samoumevno. Sama se`e skoraj dvajset let vklju~ujem kot prostovoljka naonkološkem podro~ju, kjer z veseljem ugotavljamrazcvet in nove oblike dejavnosti, po drugi stranipa kar nerazumljivo rigidnost v odzivanju dolo~e-nih segmentov institucionaliziranega zdravstva,zlasti v visoko specializiranih gigantskih zdravs-tvenih ustanovah. Strah pred laiki v zdravstvu je šemarsikje globoko ukoreninjen kljub dobrim izkuš-njam po svetu in pri nas.

Samopomo~ je sestavni del med~loveškihodnosov, zgodovina organizirane samopomo-~i pa sega v osemdeseta leta prejšnjega stolet-ja.

Preden se podrobneje posvetim problemomprostovoljstva pri nas, naj mi bralec oprosti neko-liko daljši zgodovinski uvod. Zdi se mi namre~ pri-merno, da se ozremo nazaj, da bomo s tem boljedojeli napredek v gibanju samopomo~i v zdravs-tvu, ki se ne meri v mesecih in letih, temve~ gre zakar polstoletno bilanco samopomo~i v razvitemsvetu.

Samopomo~ je v bistvu prastar na~in med~lo-veških odnosov. Ljudje si spontano pomagajo obnaravnih in osebnih nesre~ah, ~lovek pogosto poiš-~e nasvet nekoga, ki je uspešno rešil problem podo-ben njegovemu. Prav tako pa je tudi ve~ina ljudipripravljena iz lastne izkušnje priporo~ati uspešnena~ine tistim s podobnimi problemi. Spontane ob-like enkratne samopomo~i se oblikujejo v ~akalni-cah zdravnikov, advokatov, psihologov, v vrstahpred govorilnimi urami…

V osemdesetih letih vznikne samopomo~ nanek nov na~in, postane bolj organizirana, glasna,odpira nova vprašanja, kot je na primer razmerjemed strokovnjaki in laiki; sprašuje se, kako obveš-~ati zainteresirane, kako pospeševati samopomo~,ne da bi uni~ili samoaktivnost, spontanost in us-tvarjalno iskanje rešitev, kot naj`lahtnejši del samo-pomo~i. Ta in druga vprašanja so še danes aktual-

na. Nenazadnje je tudi dilema v tem, ker jih do`iv-ljajo ~lani spontanih ali namenskih lai~nih skupin,ki jih rešujejo na svoj na~in, prou~ujejo pa jih - zo-pet - nekakšni strokovnjaki izven tega dogajanja.

V nadaljevanju bom povzela nekaj misli izzbornika skupine za samopomo~ v Evropi (Selbst-hilfegruppen-Unterstutzung in Europa, Eigenfer-lag des Deutsches Ver. fur offentliche und privateFursorge, Frankfurt/Main 93).

Barath v svojem ~lanku “Kriti~en pogled samo-pomo~i v Evropi v osemdesetih letih” piše o giba-njih v sedemdesetih letih, ki so verjetno vplivala narazcvet samopomo~i v osemdesetih letih. To so bi-li tako imenovani “psiho boom”, ki se ka`ejo kotpove~ano zanimanje nestrokovnjakov za psihološ-ka vprašanja, glasnost politi~no interesnih skupinpo tradiciji študentskih uporov iz šestdesetih let; vsedemdesetih kot `enska gibanja, ekološka “zele-na”, akcije za psihološke pogoje razvoja mladih vmestih (Walk-in svetovalnice) in druge s skupnimizrazom “Novo socialno gibanje”.

Pomembno sta pospešili razvoj samopomo~idve novi pojmovanji:

• Odklon od obo`evanja “velikega in mo~nega”, naprimer dr`ave “k majhnemu in osebnemu”, to jek posameznikom in majhnim skupinam. Ponov-no odkrita mala skupina je predstavljala posa-mezniku sredstvo pri prevzemanju lastne odgo-vornosti (ob podpori ~lanov skupine) za reševa-nje svojih problemov.

• Drugi dejavnik je v nemo~i do pritiskov in ko-rupcije vodilnih politi~nih strank v odnosu dodrugih dru`benih skupin, pove~evanje socialnihrazlik, posebno v zdravstvu, slabšanje `ivljenjske-ga standarda in splošne blaginje, nastajanje dru`-be “po`iralcev tablet”, zmanjšanje sredstev zasplošno blaginjo na zahodu, še huje v dr`avah ko-munisti~nega bloka, ob so~asnem ve~anju moral-nega propadanja v sistemih in dru`bi moderneEvrope.

V osemdesetih se ka`e samopomo~ `e kot opaz-no gibanje. Na ~elu je Nizozemska s cveto~o sub-kulturo malih skupin, ki v medsebojni komunika-ciji rešujejo probleme, kot so: fobije, Weight watc-

35

36

pin, javnega pritiska, interesnih skupin, tradicio-nalnih zdru`enj in nenazadnje v etni~nih in narod-nostnih gibanjih. Torej jih lahko ozna~ujemo kotskupine, skupnosti, ki so pri oblikovanju mo~nej-ših “mi-pravil” ostali ob robu.

Sodobna samopomo~ predstavlja zdru`e-vanje kreativnih ljudi, ki iš~ejo lastne poti prireševanju problemov, v 80. letih se za~ne us-merjati tudi v širše politi~no-socialno delova-nje.

Poglejmo si nekoliko pobli`je razvoj samopo-mo~i v severozahodni Evropi, ki velja kot vodilnana tem podro~ju. V okviru samopomo~i naj bi sipomagalo od 1,5 % - 3 % populacije, kar je gledena spontanost in samoniklost lahko le pribli`naocena. Na prvi pogled se zdi to majhno število, kisicer izra`eno v tiso~ih ali desettiso~ih v primerjaviz zdravljenimi ali oskrbovanimi v formalnih cen-trih pomo~i, dobi ve~jo te`o. Razmerje ote`ujedejstvo, da je neznano število ljudi, ki so bili v sti-ski oziroma bi bili potrebni pomo~i. A. Barath paopozarja tudi na dejstvo, da predstavlja sodobnasamopomo~ zdru`evanje kreativnih ljudi, ki iš~ejolastna pota iz nemo~i in splošne socialne anemi~-nosti. Kreativni, samozavestni, lastna pota ubirajo-~i ljudje pa so v zgodovini vedno predstavljali takoimenovano “majhno kriti~no maso”. Temu biupravi~eno dodali, da se vpliv skupine samopomo-~i ve~inoma ne zaklju~i v sami skupini. S tem, kona primer skupina bolnikov z rakom javno sprego-vori o svoji bolezni, o spopadanju z njo, vpliva tu-di na druge bolnike, ki se niso priklju~ili skupini.Še posebej to velja za tabuizirane, tako imenovanemarginalizirane teme.

V osemdesetih letih do`ivljajo gibanja samopo-mo~i v severno-zahodni Evropi priznanje lokalnihin dr`avnih oblasti, ponekod tudi podporo zdravs-tvenih zavarovalnic in dobrodelnih zdru`enj. Os-nujejo se projekti, ki naj bi pospeševali ta gibanja.Dr`ava in dru`ba se “odpre” gibanju samopomo~i.V nasprotni smeri pa se samopomo~ iz prvotne sa-mozadostnosti spontano nevpadljivega vedenjaprilagaja širokemu ekosistemu politi~no-socialnega

hers - pomo~ pri nadzorovanju telesne te`e, “`en-ska pokli~e `ensko”, “ljudje našega ~asa”, skupinehipertonikov, skupin z Gestalt terapijo itd. Po La-faillu je zna~ilno za vse te skupine, da iš~ejo lastnopot iz stagniranja dru`bene blaginje, ki se je znašlav globoki krizi.

^eprav je `e na prvi pogled o~itno, da vsebuje-jo razne oblike samopomo~i skupne zna~ilnosti,kot na primer lastno iniciativo vklju~enega, jekmalu jasno, da se med seboj bistveno razlikujejoin da je enopomenska definicija nemogo~a. Samo-pomo~ je tesno povezana s pojmovanjem socialnihvrednot in prepri~anji dolo~ene kulture. Razlike somed Severno Ameriko in Evropo, med evropskimiregijami in glede zgodovinske preteklostji.

Poudarijo se razlike med severnoameriškimi gi-banji samopomo~i in evropskimi, ki se ka`ejo vve~ji emancipiranosti prvih, na nek na~in usmerje-nih iz sebe, z veliko mero samozavesti, tako reko~izven ali celo proti obstoje~im sistemom, medtemko se evropska gibanja ve`ejo bolj na obstoje~e si-steme; v sebi pa so bolj sistemsko kot osebno us-merjena. Svoje cilje pojmujejo bolj globalno.Obra~ajo se na narod, de`elo, dru`bene skupine inne na marginalne skupine “trpe~ih posameznikov”.Evropske bi lahko ozna~ili za manj protestne kotsevernoameriške.

Tudi evropski prostor nudi pestro sliko razlik,od katerih A. Barath omenja zgodovinske glede naprotestantsko v severozahodni Evropi in ostalim,obse`nim podro~jem od Finske preko Rusije innekdanjih Avstro-Ogrskih obmo~jih, vklju~no zItalijo in Španijo, za katere je zna~ilen sistem “pra-vil”. Prvi, severozahodni del ozna~ujejo antropolo-gi kot “jaz-kulturo” in drugega kot “mi-kulturo”,ki vsaka po svoje determinirata vedenje in zavestposameznika v okviru teh pravil. V prvem je pou-darjen individeum in lastna odgovornost, v dru-gem funkcioniranje sistemov, ki dolo~ajo in vzdr-`ujejo pravila.

V 20. stoletju je ve~ina iz druge skupine prešlav komunisti~no-socialisti~ne ureditve, ki jih ustrez-no ozna~uje pojem dr`avne ideologije. Samopo-mo~ se je tu pojavljala bolj v obliki akcijskih sku-

37

sr~na∼ nevroti~no anksiozno stanje, pri katerem sebojazni ve`ejo na srce

humorálen –lna –o ki je v zvezi s telesno te-ko~ino ali se po njej prenaša:

∼a imunost, ∼o protitelo

indolénten –tna –o 1. nebole~, ki ne boli sin.indolens:

∼a bezgavka

2. brez~uten, ravnodušen:

∼i bolnik

imúnost –i ` sposobnost organizma razlo~evatimed lastnimi in tujimi tkivi, celicami, mi-kroorganizmi oziroma snovmi in se braniti prednjimi:

sindrom okrnjene celi~ne ∼i, sindrom okrnjene humo-ralne ∼i

aktivna ∼ 1. ki nastane zaradi lastnega imunskegaodziva organizma na dolo~en mikroorganizem alinjegov antigen 2. posledica cepljenja, pri kateremmrtvi ali oslabljeni mikroorganizmi ali njihovi an-tigeni prisilijo telo k proizvajanju protiteles;

celi~na ∼ ki jo posredujejo limfociti T s sproš~a-njem limfokinov ali z neposrednim citotoksi~nimdelovanjem;

humoralna ∼ specifi~na imunost zaradi protitelesv krvni plazmi, limfi in drugih telesnih teko~inah;

interstícij –a m prostori v tkivih in organihmed parenhimskimi celicami, ki jih napolnjujetaintersticijsko vezivo in tkivna teko~ina; prim stro-ma

konvencionálen –lna –o ki se dr`i ustaljenih,splošno veljavnih pravil:

∼a rentgenska terapija

levkemíja –e ` Progresivna proliferacija nenor-malnih levkocitov v hemopoetskem tkivu in dru-gih organih, opredeljena po dominantnem celi~-nem tipu in ~asu trajanja, ter zvišana koncentraci-ja teh celic v krvi; sin leucaemia, leukaemia; primlevkoza

límfa –e ` prosojna, rumenkasta teko~ina, kiizvira iz intersticijske teko~ine, vsebuje posameznelevkocite, zlasti limfocite, beljakovine ter maš~obe

delovanja, od katerega pridobiva tudi sredstva zadelovanje. To pa postavlja moralno vprašanje, ki gaje izrazil na berlinskem kongresu samopomo~i (le-ta 1984) Ivan Illich: “Kako prositi za denar brezkorupcijskih namenov in kako ga dati, ne da bi bilskorumpiran…”

Prihodnji~ pa bomo prikazali razvoj in stanjesamopomo~i v Sloveniji s posebnim ozirom na po-trebe bolnikov z rakom.

Marja Strojin

DOBRO JE VEDETI, KAJ POMENI

anamnéza –e ` 1. sposobnost spominjanja 2. podatki o bolniku, njegovem `ivljenju, prejš-

njem in sedanjem okolju, njegovih te`avah inprejšnjih boleznih, zdravljenju, boleznih v rodbini,ki jih navede bolnik ali kdo drug pred za~etkomzdravljenja

diapedéza –e ` prestopanje krvnih telesc skozinepoškodovano steno majhnih krvnih `il; sin dia-pedesis, emigracija (1), migracija (3); prim. emi-gracija levkocitov

fobíja –e ` nevrotska bojazen pred dolo~enimibitji, predmeti ali okoliš~inami, ki jo tudi bolnikkriti~no ocenjuje kot nesmiselno, se je pa kot pri-sile ne more otresti; prim. groza, strah (1), tesnoba:

nevrotska∼ nevroza, pri kateri dominira simpto-matika fobije; sin. fobi~na nevroza;

38

v prebavilih, te~e po mezgovnicah in se kon~no iz-liva v vene; sin. lympha, mezga

limfáti~en –~na –o nanašajo~ se na limfo alilimforetikularno tkivo; sin limfoiden (2), lympha-ticus:

akutna ∼a levkemija, ∼a konstitucija, ∼i organi,∼o tkivo

límfocit –a m najmanjši levkocit, ki ima okro-glo jedro, malo bazofilne citoplazme, je slabo gib-ljiv, z diapedezo lahko vstopi v tkivo ( limfociti Tso nosilci celi~ne, limfociti B pa humoralne imu-nosti) sin. imunocit, lymphocytus

nevróza –e ` 1. po pojmovanju v 19. stoletjubolezen `iv~evja brez dokazljivega vzroka

2. po Freudu psihi~no pogojena zdravstvenamotnja, katere bolezenski znaki so neposredna po-sledica in simboli~en izraz patogenega duševnegakonflikta, ki ostaja zunaj zavesti; sin. psihonevroza

proliferácija –e ` rast in razmno`evanje kakihstruktur (npr. celic): celi~na∼

remisíja –e ` za~asno izboljšanje bolezni; sinremissio

tesnóba –e ` ob~utje negotovosti, pri~akovanje~esa neugodnega, brez stvarnega zunanjega razloga,spremljano z vegetativnimi pojavi (npr. pospešensr~ni utrip in pospešeno dihanje, drhtenje); sin.anksioznost, bojazen; prim. fobija, groza strah (1)

Vir: Slovenski medicinski slovar, M. Kališnik, Medicin-ska fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitutu za slovenski je-zik Frana Ramovša Znanstveno raziskovalnega centra SAZUin Zdravniška zbornica Slovenije, Ljubljana: Medicinska fa-kulteta 2002

^UDE@, IMENOVAN OBLEKA

Enkrat bom umrl. Ne vem še kdaj, kajti nih~etega ne ve. Lahko umrem danes, jutri, pojutriš-njem, ~ez teden, morda mesec, leto ali dvajset let.Vendar imam v na~rtu prese~i trimestno številko.Do takrat imam še natanko petinsedemdeset let.To je dolgo in zelo dobro. Tudi petindvajset let jedolga doba, ~eprav je hitro minilo. Hvala bogu, daje tako kmalu priletelo vame, da sem jaz prvi, dasem center mojega sveta. Takim izjavam bi se pravgotovo smejal in se iz njih nor~eval, ~e me ne bi za-del meteor. Meteor, imenovan rak. Ta me je usme-ril vame; povzro~il, da razmišljam druga~e, še lep-še, bolj pozitivno. Zagotovo se sprašujete zakaj.

Prepri~an sem, da ne moreš imeti rad drugih,~e vsaj na skrivaj nimaš rad tudi samega sebe. ^e-sar nimaš, ne moreš dati! ^e imaš milijon, ga lah-ko podariš komurkoli, tudi sebi. Zato najprej vla-gajte vase, kakorkoli znate ali karkoli se vam zaho-~e. Pomembno je, da ste si potem še bolj vše~. Nekupujte si ~evljev, ki so vam »še kar« vše~. Kupite sitiste, ki ste jih takoj vzljubili. To ste vi. Berite knji-go, ki vas pritegne. ^e ne, jo odlo`ite in vzemitenovo. Postali boste boljši. Bolezen pri tem ni ovira.Nobene ovire ni, da ne bi vlagali vase. ^ude`! Dru-gi vas bodo gledali druga~e, lepše, boljše. ^ude`številka dve! Tudi vi boste druge videli lepše terboljše. Ne la`ite si, bodite pošteni do sebe in si bo-dite v vsakem trenutku popolni. Tudi bolni.

Veste, kaj me je najbolj motilo, ko sem ~akal nakemoterapijo, na obsevanje… na karkoli? Obleke.Samo pogledal sem in videl, kdo se ceni. Nekaterise `e zaradi obleke po~utijo bolne. Trenirke, razvle-~eni puloverji, umazane hla~e, ~evlji, nogavice, toni to. Vsak zase ve, kdaj se v obleki po~uti dobro.To~no sem vsakega ocenil. Veliko sem se pogovar-jal z bolniki v ~akalnicah. Nisem se motil niti o ob-lekah, ki jih le-ti nosijo, saj je na~in obla~enja samzase govoril o njih, njihovem po~utju in notranjemstanju.

V o~eh mladih je ~istost, v o~eh starih je lu~.

Bolezen pridirja na konju in odide pe{.

Tudi sam sem na prvo kemoterapijo prišel vtrenirki. Še danes ne vem zakaj. Stereotip. ^e si bo-lan, ti je vseeno, kaj oble~eš. Napaka! Napako semnajprej opazil na sebi. Ko sem stopil v ~akalnico,sem bil poln optimizma. Toda moja trenirka je iz-`arevala pesimizem in zaradi trenirke sem bil zlit spesimizmom v ~akalnici.

No, to je bilo prvi~ in zadnji~, da sem oblekeltrenirko za obisk bolnišnice. Od takrat sem se vsa-kokrat oblekel, kot da imam prvi »randez vous«.Vstal sem zgodaj, se oprhal, namazal s kremo, po-pravil mozolje in se nadišavil. Izbral sem si najlep-šo kombinacijo obla~il, za~enši s spodnjicami. Na-del sem si tista obla~ila, v katerih sem se zdel sebiv tistem trenutku najlepši. Narcisoidno? Da ali ne,vseeno mi je! Po~util sem se vsaj trikrat boljše kotv trenirki, ki sem si jo kupil za v bolnišnico (!!!).Na Onkološkem inštitutu ni modne steze in tudine trdim, da bi morala biti. A malo nas je bilo ta-kih, ki smo v tistih te`kih trenutkih dali kaj nase.

Malokdo je na ulici opazil, da sem bolan. Tudipo~util sem se manj bolnega, saj sem poskušal bitiurejen, kolikor se je pa~ dalo. Tudi bril sem si tisteoto~ke las, ki so ostali in spet sem bil moden. La-sulje se dobijo zastonj na recept. Gospem se lepopodajo, veliko bolje kot rute. Predvsem pa so z la-suljami izgledale lepše, bolj zdrave. Ko so se pogle-dale v ogledalo, so bile tudi bolj samozavestne. Na-smeh in obleka nas delata samozavestne, dostopnein predvsem bolj zdrave, kot v resnici smo. To pane zato, ker bi se morali pretvarjali. Preprosto zato,ker nam v te`kih trenutkih lahko tudi takšna ma-lenkost, kot je nasmeh ali obleka, povrneta voljodo `ivljenja. Takšna malenkost nas lahko potegneiz krize, ko nam je te`ko.

Poglejmo druga~e! Ko zbolimo tudi ~e je samoprehlad, se takoj oble~emo v pi`amo. Nepisanopravilo. Neumnost, saj si takoj samo zaradi tega šebolj bolan! Bolje bi bilo, ~e bi bil doma v trenirki.Po nekem ~ude`u si manj bolan. ^e pa greš v bol-nišnico v trenirki, je tvoje po~utje takoj slabše. Ja,zaradi trenirke. Zato se poizkusite oble~i v tista ob-la~ila, v katerih se po~utite kot pravi gospodje. Da-

39

me, uredite se kot za prvi »randi«. Vaše po~utje bo`e samo zaradi obleke bistveno boljše.

Moj namen ni, da bi vam govoril kaj morateoble~i. Ni va`na firma ali stil! Pomembni ste vi!Ho~em vam povedati, da vaš stil ka`e vašo notra-njo podobo. V trenirki ali ponošeni opravi pa le-tani na višku. Ne trdim, da bi morala biti. Ampakobleka vas bo potegnila v tisto fazo, ko si boste lezaradi nje bolj vše~. Posledi~no boste bolj samoza-vestni in tudi po~utje bo boljše. Ko se odpravljatena kakšno proslavo, praznovanje, obisk opere, vgledališ~e…, prav gotovo ne pomislite na obleke,ki jih nosite po bolnišnici. Obleka res naredi ~love-ka; predvsem bolj samozavestnega. To pa potrebu-jemo - vero vase.

Rad bi vam povedal, da sami lahko ogromnostorimo za svoje trenutno po~utje. Ko si bolan,imaš ~asa na pretek, zato ga izkoristi zase. Bodi vcentru svojega sveta! Vzemi si ~as zase. ^e si ga bošvzel takrat, ko ti je najte`je, si ga boš znal tudi ta-krat, ko boš zdrav. To pa je naš cilj. Biti zdrav!

Jaka Jakopi~

MOJA ROJSTVA

Rodi se otrok, rodi se jutro, dan, ljubezen, mi-sel... V~asih se rodi tudi `alost - in v~asih se mi ro-dimo znova!

Pred enajstimi leti, na nekega vro~ega poletne-ga dne se je v meni in vseh mojih bli`njih rodila `a-lost. Pred desetimi leti v pomladnem mesecu mar-cu pa sem se po svoji bolezni znova rodila in se ro-jevam vsakih nekaj let znova in znova - do kdaj mibo to namenila usoda, k sre~i ne vem! ^lovek mo-

40

ra imeti vedno upanje na ponovno rojstvo - bremekon~nosti je zame prete`ko!

Kot strela z jasnega se je v naši dru`ini rodila`alost, ko je pred 11. leti v prometni nesre~i umrlamoja edina sestra. Smrt, ki je udarila sredi lepegapoletnega jutra, vest o njej pa nas je prizadela šelev toplem poletnem ve~eru. Sprva no~eš in ne mo-reš verjeti, da se to dogaja tebi. Pa vendar je tistaprva vest tako grozljivo resni~na, ~eprav je ne mo-reš še dojeti niti sprejeti. Morda je to tudi sre~a, daji sprva sploh ne verjameš, sicer bi se ti od `alostiomra~il um. Upaš, da gre za nesmiselno pomoto.Kli~eš, preverjaš, prosiš Boga, da ne bi bilo res!Vendar je res! O, še kako neskon~no in dokon~nores!

V trenutku spoznaš, kaj pomenijo besede: »Inodprla sta se nebo in zemlja!« Ne moreš verjeti, dase dogaja vse to resni~no tebi. Poskrbiš najprej zatiste, ki so še bolj prizadeti in so še ve~ izgubili -mamo in `eno, prijazno teto in svakinjo. So~utjevseh, ki te poznajo, je tola`e~e in malo bla`i bole-~ino, vendar najhujše šele prihaja! Jutra, ki se roje-vajo se vedno znova priplazijo kot muka. Spanje jeolajšanje, je pozabljenje, je mir - jutro in dan stabole~ina, skrite solze in jok. Te`ko je sprejeti takobole~ino. Vsako jutro, ko odprem o~i, si ukradempet minut za jokanje - solze kar lijejo in lijejo izo~i. Potem pa se rodi dan, ki je enak dnevu - slu`-ba, dru`ina, dom. Vsi so ob meni, vsi me imajo ra-di, vendar boli, boli! Vsi, ki smo jo imeli radi, vsakzase skrivamo bole~ino in vsak po svoje tiho trpi-mo. Vedno znova se sprašuješ, zakaj je ve~ ni. Kak-šna nespametna usoda nam jo je lahko vzela? Šelesedaj vem, da ~as usmiljeno, pa ~eprav zelo po~asi,celi tudi najhujše rane. Prva bole~ina ob nenadniizgubi pa je bila v~asih tako neznosna, da bi si `e-lela tudi sama zaspati za ve~no! @alost, ki ~lovekatako prevzema, pa lahko rodi tudi bolezen!

Morda je bila moja bolezen, pa naj zveni še ta-ko nespametno, celo sre~a! Sre~a, da sem se obrni-la stran od smrti in se pri~ela boriti za `ivljenje inza novo rojstvo!

Rak, bolezen, ki sem se je po tihem vedno bala- me pretrese in prebudi v `ivljenje! Pri~enjam se

boriti za zdravje in `ivljenje. Boriti zato, da osta-nem s svojimi, ki še `alujejo, zato jih ne smemobremeniti še s svojo smrtjo!

Jutra po operaciji in kemoterapiji so sprva enasama muka. Najprej bole~ine in slabosti, še hujšipa je glodajo~i strah, ali bo bolezen napredovala alise ustavila?

Operacija me je iznakazila v moji `enskosti -vse je prišlo tako iznenada in sploh nisem imela ~a-sa, da bi se soo~ila s to `ivljenjsko nevarnostjo inpreizkušnjo! Oddelek A, kon~na ali vmesna posta-ja? Zaskrbljeni mo` in še nedorasli otroci so mora-li kar na hitro vsak po svoje odrasti in se soo~iti sstrahom o morebitni novi izgubi.

Kemoterapijo z vsemi sopojavi sem sprva te`kosprejemala, potem pa sem se nau~ila nekako obvla-dovati te`ave. Ob~asno mi je strah jemal energijoin voljo. Nato iš~em in najdeš pomo~ pri svojihbli`njih, kemiji, naravi. U~iš se `iveti in prisluhni-ti sebi. Vendar to ni enostavno in u~enje traja intraja. Spotikaš se in znova pobiraš. Ob strani so mistali mo`, otroci, sorodniki, prijatelji, sodelavci,znanci, zdravnice in zdravniki, medicinske sestre.Vsak po svoje so mi pomagali prestajati trenutke,ko sem se skoraj nehala boriti in se `elela karumakniti. Spodbudna in prijazna beseda lahko na-redita ~ude`e in olajšata marsikatero stisko, zbudi-ta upanje in ljudem pomagata pri novem rojstvu!

Na `ivljenje sem za~ela gledati druga~e in gavse bolj ceniti. Našla sem spet ~as in voljo za spre-hode, skupne izlete, koncerte, predstave, pogovor.Narava zdravi s svojimi lepotami. Le-teh prej ni-sem niti videla, ker sem samo hitela, hitela!

Spet se od srca smejim s svojimi.

Rodijo pa se tudi prijateljstva - vedno ve~ jih jein vedno ve~ mi pomenijo! Prijateljstva so darila, kinam jih `ivljenje podarja v vsakem obdobju, odzgodnjega otroštva do pozne starosti! Prijateljstvalahko do neke mere zapolnijo praznine, ki zazeva-jo v dru`ini, ko usoda ukrade nekoga, ki ga imamoradi.

Vsa sem bila `e umirjena. Ni me bilo ve~ strah,da bi bolezen napredovala, pa se spet znajdem ~ezno~ med bolniškimi zidovi. Neprespana no~ v bol-

niški sobi na oddelku C - spet glodajo~i strah! Kajje tokrat - spet rak? Zjutraj je s scintigrafijo potrje-na pravilna diagnoza mladega zdravnika, da gre zaplju~no embolijo. V trnovski bolnišnici se ob po-mo~i prizadevnih zdravnikov in sester z zdravilomv `ilo in kisikom spet znova rodim.

Udarci zadnjih let pa so v moji duši pustili pre-ve~ sledi! Rane na telesu se hitreje celijo, rane vduši pa se sicer ne vidijo, vendar se celijo mnogobolj po~asi in potrebujejo veliko ve~ ~asa, da se za-celijo. Mnogokrat se tudi spet odprejo - ob `alost-nih dnevih še ~ez leta zaskelijo! Vsega, kar me jedoletelo v zadnjih letih, nisem znala popolnomapreboleti in predelati, zato si je duša `elela po~itka.Sama sebe nisem ve~ poznala, postala sem popol-noma brezvoljna. Drsela sem v neko ~udno stanje,ko sem si `elela samo še spati, spati. Doma~e semimela z vsem srcem rada; vsi so mi `eleli pomagati,pa je bilo to mo~nejše od mene. Nisem se znala, ni-ti zmogla upreti. K sre~i sem pa zmogla poiskatistrokovno pomo~ in jo tudi sprejeti.

V lepih majskih dneh se znova rodim in spet serodijo tudi nova prijateljstva. Razumem ljudi, kijih prej nisem razumela in jih ve~ina ljudi tudi nezmore razumeti. Zdaj vem, da je v `ivljenju mogo-~e tudi nemogo~e in razumljivo tudi nerazumljivo.

Ob pomo~i tistih, ki me imajo radi, spet zbi-ram nove mo~i in za~utim `ivljenje v vsej lepoti.

Sedaj je misel na tiste, ki so odšli, manj bole~a.V mislih delim z njimi veselja, uspehe, stiske in `a-losti in mi je malo la`je. V dru`ini se spet rojevajootroci - najve~ji ~ude`i `ivljenja! Vsak nosi v sebidel~ek prednikov, vsak je nekomu od njih bolj alimanj podoben. Obrazi s starih dru`inskih portre-tov in fotografij se znova rojevajo v nekem drugem~asu za nek nov ~as. Jaz sem se v teh desetih letihtrikrat ponovno rodila v `ivljenje. Moja `ivljenjskazgodba se še ni zaklju~ila. Ne vem, koliko rojstevme še ~aka. Morda se neko~ ponovno rodim v ne-kem otroškem obrazku?

Misel na to je tola`e~a - tisti, ki odhajajo, `ivi-jo naprej v naših spominih in se ponavljajo na nekna~in v novih otroških obrazkih. ^as in nova rojs-

tva celijo stare rane v duši in `ivljenje iz roda v rodte~e svojo pot novim rojstvom naproti.

Kristina

REVIJA OKNO Potreben je bil ~as, da sem jo sprejela

Dobro se še spominjam svojega prvega sre~anjaz revijo OKNO. Bila sem na obisku pri sinu, vstavbi D Onkološkega inštituta. Na njegovi no~niomarici sem zagledala revijo. “Kdo ti je to prine-sel?” sem ga vprašala. “Soseda, ki je bila malo prejna obisku,” mi je odgovoril. Za~ela sem jo listati inna vsaki strani sem zasledila besedo rak. Roke so semi zatresle, odlo`ila sem revijo in z jezo pomislilana sosedo, ki si je mojemu otroku, ki se je zdravilza rakom, drznila prinesti po moje povsem nepri-merno branje. Na vsak na~in sem ga hotela zavaro-vati, tudi pred besedo rak.

Pozabila sem, da je moj otrok star 23 let, da jeodrasel ~lovek, da se zaveda svoje bolezni, da o njejgotovo tudi veliko ve...

Tri leta za tem sem se tudi sama znašla na ope-racijski mizi v stavbi A, zaradi operacije raka nadojki. Operativnemu posegu je sledilo sistemskozdravljenje. Ko sem nekega dne ~akala na pregledše z mnogimi drugimi bolniki pred ambulanto D,sem jo ponovno zagledala. Revijo OKNO.

“Zopet strašiš”, sem pomislila. ^akanje na pre-gled se je kar vleklo in nekako samodejno sem po-segla po reviji in jo za~ela listati. Od zadnje strani

41

42

Pozdravljeni!

Tokratna tema je bolj zahtevna, zato smo joobravnavali s starejšimi otroki, ki se zdravijo naDermatološkem in Nefrološkem oddelku Mestneotroške bolnišnice v Ljubljani.

Pogovarjali smo se o drogah, njihovih u~inkihin tveganjih, ki jih prinaša njihova uporaba; kdojih u`iva in zakaj, kaj storiti, da bi se jim izognili aliprepre~ili njihovo zlorabo.

Ve~krat se nam porodi vprašanje: »Ali je prav,da mladi toliko vedo o drogah?« Odgovori so ve~i-noma enaki: »O drogah je treba vedeti veliko!« Na-letimo pa tudi na nasprotni odgovor: »^e se o temne bi toliko govorilo in pisalo, tudi zanimanja za-nje ne bi bilo, saj mlade pritegne prav tisto, kar jenajbolj prepovedano.« To vsekakor dr`i, vendar seob tem velikokrat porodi še ena misel oz. trditevmladostnikov: »^e bi prej vedel(a), v kaj se spuš-~am in kako škodljiva je droga, ne bi nikdar se-gel(a) po njej...!«

Torej je le dobro in prav, da mladi o drogah ~imve~ zvedo, saj se bodo le tako lahko pametno in sa-mostojno odlo~ali o tem, kako nevarne so droge,kajti vemo, da nevarnosti vselej izvirajo prav iz nez-nanja.

Pa poglejmo kaj o drogah in zasvojenosti meni-jo naši mladostniki!

Lili Sever, viš. vzg. z Dermatološke klinike

proti sprednjim. Presene~ena sem ugotovila, da jev reviji celo nekaj nasmejanih obrazov, slik pohod-niških skupin, kar pomeni, da `ivijo, da se veselijo.Prebrala sem nekaj šal, nekaj stavkov iz povzetkovknjig, ki jih tudi sama rada prebiram. Strokovni~lanki na prvih straneh me takrat niso posebej za-nimali, tudi ne statisti~ni podatki o pre`ivetju. Ta-krat sem razmišljala predvem o tem, da morampre`iveti in verjeti, da bom pre`ivela.

Po zaklju~enem zdravljenju sem se pridru`ilaskupini za samopomo~ v Izoli. Na prvem sre~anjusem kot nova ~lanica prejela revijo OKNO. Odne-sla sem jo domov in jo odlo`ila med ostale revije in~asopise. Na ta na~in sem jo sprejela.

Sedaj je revija Okno moja zvesta spremljevalka,`e sedmo leto. Preberem jo od prve do zadnje stra-ni. Celo statisti~ne podatke prebiram. V~asih po-mislim na Malega princa, ki je udoma~il lisico - jazsem udoma~ila revijo onkoloških bolnikov, revijovelike dru`ine, katere ~lanica sem tudi sama.

Marija Tomiši~

Ureja: Lili Sever

Kadar izgubi{, kar ima{, tega vrednost spozna{.

Pametni se pri ognju ogreje, nespametni ope~e.

Kdor veliko misli, malo govori.

Ne hvali dneva pred ve~erom.

Samo neumni je vedno zadovoljen s seboj.

Kdor ne ve, da je bedak, je dvakrat bedak.

Brez glave storjeno, gotovo ska`eno.

DROGE SO NEVARNE

Mamila so zelo nevarna, saj nam lahko uni~ijo`ivljenje. Marsikdo jih poskusi iz radovednosti, po-tem pa jih ne more nehati jemati.

Odvisniki od mamil bi naredili vse, samo da biprišli do denarja za nakup mamil. V~asih kradejolastnim staršem, ki pogosto ne opazijo, da je njihovotrok zasvojenec.

Mladi ljudje morajo biti zaposleni, da jih brez-delje ne pripelje do mamil. Poleg šole se morajoukvarjati s športom ali se u~iti instrument ali tuj je-zik. Pomagajo lahko starejšim in bolnim ali pa so-delujejo v kakšni dobrodelni organizaciji. Tudi iz-leti v naravo so zelo priporo~ljivi, saj vemo, da vzdravem telesu prebiva zdrav duh.

Zoran, 20 let

POSLEDICE SO GROZNE

Nekaj sem `e slišala o drogah. @e alkohol incigarete slabo vplivajo na zdravje ~loveka. Veliko jezdravstvenih te`av, kasneje pa resnih bolezni, kiprivedejo tudi do smrti. Kaj šele droge?

K sre~i nikogar ne poznam, ki bi u`ival mami-la. Posledice u`ivanja so menda grozne. To sem si-cer videla le v filmih. Kar pa sem slišala in prebra-la, mi pove, da je to resnica. Zato naj mladi in tu-di drugi, ki pridejo v stik z drogami, zberejo velikomo~i in dobre volje, da se jim izognejo. To so ve~i-noma brezvoljni ljudje in pa tisti, ki za~nejo z u`i-vanjem zaradi zabave. Vsi ti naj najdejo pot k na-

ravi. Šport, sprehodi, gozd, planine, izleti in po-dobno so lahko njihova rešitev!

Eva, 14 let

TUDI ALKOHOL IN CIGARETE SODROGE

Mamila so sredstva, ki jih uporablja veliko mla-dih ljudi. Zdravju so zelo škodljiva. Poznamo ve~vrst mamil. Med njih sodijo tudi alkohol in cigare-te. Od vseh lahko postanemo zasvojeni, zato je bo-lje, da jih nikdar ne poskusimo. Ljudje, ki postane-jo zasvojeni z njimi, si sami ne morejo ve~ poma-gati. Obstajajo društva in organizacije, ki jim po-magajo na razli~ne na~ine, predvsem pa je potreb-na njihova velika volja, da se pozdravijo.

Prosim, ne jemljite mamil!!!

Andreja, 14 let

ZASVOJENOSTI JE VE^ VRST

Kadar govorijo o zasvojenosti, najprej pomisli-mo na drogo, ~eprav smo lahko odvisni tudi odmarsi~esa drugega, npr. od hrane, pija~e, zdravil,televizije, ra~unalnika ipd. Najhujša od vseh pa jeseveda zasvojenost z mamili, ki poleg psihi~ne od-visnosti privede tudi do fizi~ne. Veliko te`je se jeznebiti psihi~ne odvisnosti, saj za to potrebujemovelike spremembe v vedenju in ~ustvovanju. Po-trebno je premagati dolg~as, vzpostaviti druga~ne,boljše odnose in povsem spremeniti na~in `ivlje-nja.

Sandra, 16 let

43

TUDI KAJENJE JE ZDRAVJU [KODLJIVO

44

POT DO NOVEGA ZDRAVILA

Od odkritja nove u~inkovine do u~inkovitegain varnega novega zdravila

V prejšnjih številkah smo predstavili vrsto no-vih bioloških zdravil, ki predstavljejo novo dobo vzdravljenju raka. Govorili smo o transtuzumabu zazdravljenje razširjenega raka dojke, retuximabu zazdravljenje nekaterih ne-Hodgkinovih limfomovin imatinib mesylatu za zdravljenje gastointestinal-nih stromalnih rakov ter kroni~ne mieloi~ne levke-mije. Vsa ta zdravila so za dolo~ene indikacije regi-strirana v naši dr`avi in na voljo za rutinsko zdrav-ljenje bolnikov z indikacijami za tovrstno zdravlje-nje.

Nova u~inkovina še ni novo zdravilo

^e se vam zdi, da število novih zdravil, ki jihuporabljamo pri nas, ne sovpada z mno`ico ~ude`-no delujo~ih substanc, o katerih berete v številnihmedijih, predvsem internetu, imate prav. Zdravi-la, ki smo jih opisali in jih uporabljamo pri rutin-skem zdravljenju, so prestala dolgotrajno, ve~letnopot testiranja v zahtevnih in natan~nih predklini~-nih raziskavah in strogo nadzorovanih klini~nih ra-ziskavah. Prvi podatki o novih u~inkovinah so ved-no navdušujo~i, hkrati pa `al mnogokrat mo~nozavajujo~i. Samo nekatere od preštevilnih obetajo-~ih substanc bodo prestala zahtevno pot testiranjain kot u~inkovita in varna zdravila pristala v lekar-niških omarah ter postala del rutinskega zdravlje-nja raka. Mnogokrat za~etno navdušenje po obeta-jo~ih predklini~nih raziskavah prekine hladen tuš,ko substanca v klini~nih raziskavah ne poka`e pri-~akovane u~inkovitosti in/ali povzro~i prehude ne-`elene u~inke.

V pri~akovanju izsledkov klini~nih razi-skav

Trnjeva pot preu~evanja nove u~inkovine seza~ne v laboratorijih v t. i. in vitro preiskusih. Te-mu sledi preizkušanje na `ivalih, kjer se dolo~i od-

merek u~inkovine, s katero raziskava preide izpredklini~nega v klini~ni del. Klini~ni del raziska-ve poteka v smiselno razdeljenih štirih fazah. Vsefaze klini~ne raziskave mora odobriti eti~na komi-sija in so strogo nadzorovane. Vsak bolnik, ki vsto-pi v raziskavo, mora biti seznanjen z namenom ra-ziskave in na~inom izvedbe ter podpisati privolitevza sodelovanje.

• V fazi I raziskovalci testirajo novo u~inkovino vmanjši skupini ljudi. ^e gre za raziskavo na po-dro~ju raka, sodelujejo tisti bolniki z rakom, prikaterih so vsa mo`na zdravljenja `e iz~rpana. Ta-ki bolniki tvegajo še nepoznane sopojave noveu~inkovine, vendar pa lahko upajo tudi na korist,~e je novo potencialno zdravilo u~inkovito. Ciljte faze je ugotoviti odmerek zdravila, ki je varenza ljudi, ter dolo~iti stranske u~inke. V tej fazi jetreba tudi ugotoviti, kakšen na~in aplikacije jenajprimernejši (npr. v obliki injekcij, tablet).

• V fazi II klini~ne raziskave se v ve~ji skupini bol-nikov (100-300) ugotavlja u~inkovitost ter nada-lje ovrednoti stranske u~inke.

• V fazi III, kamor je vklju~enih veliko ve~ bolni-kov (1000-3000), pa se u~inkovitost nove u~in-kovine primerja s standardnim zdravljenjem ternadalje bele`i vse mo`ne stranske u~inke zdravi-la. Ta faza klini~ne raziskave je praviloma rando-mizirana. To pomeni, da bolnik ob vstopu v razi-skavo ne ve, ali bo prejel standardno zdravilo alinovo u~inkovino.

• V fazi IV, imenovani tudi postmarketinška razi-skava, se pridobijo še dodatne informacije o ko-ristih in ne`elenih u~inkih zdravila. Šele nekaj letpo pri~etku klini~ne raziskave je mogo~e vredno-titi vpliv nekega novega zdravljenja na pre`ivetjebolnikov. Ko je potrjena dobrobit in varnostzdravljenja z dolo~eno u~inkovino, je le še korakdo odobritve novega zdravila za rutinsko upora-bo (registracija zdravila).

Sodelovanje v klini~nih raziskavah

Zdravljenje z dolo~eno obetajo~o u~inkovinopred registracijo zdravila je mo`no s sodelovanjemv klini~ni raziskavi. Mnogokrat bolniki, pri katerih

je standardno zdravljenje iz~rpano, iš~ejo mo`nostsodelovanja v klini~ni raziskavi in s tem dostopa donove obetajo~e u~inkovine. @elijo si preiskusiti no-vo u~inkovino s pri~akovanim dobrim u~inkim, neglede na to, ali ima ne`elene u~inke. V svetu pote-ka ve~ tiso~ klini~nih raziskav (samo za rak dojkenpr. ve~ kot 200). Informacije o raziskavah in no-vih u~inkovinah ter tudi novih metodah zdravlje-nja lahko preberete na številnih internetnih stra-neh. Najpopolnejše informacije lahko najdete nainternetni strani ameriškega Nacionalnega inštitu-ta za raka (National cancer institute) na naslovu:http://www.nci.nih.gov/clinicaltrials/. Tudi Onko-loški inštitut je vklju~en v nekaj mednarodnih kli-ni~nih raziskav (ve~inoma faze III). Bolnikom, kiizpolnjujejo vklju~itvene pogoje za vstop v raziska-vo, predlagamo in omogo~imo sodelovanje. Najponovno poudarim, da so klini~ne raziskave na-tan~no na~rtovane, strogo nadzorovane ter odobre-ne s strani nacionalnih eti~nih komisij, v katerih nesodelujejo samo zdravniki in medicinski strokov-njaki, pa~ pa tudi lai~na javnost. Bolniki so in mo-rajo biti pri vstopu v tako raziskavo seznanjeni zmorebitnimi ne`elenimi u~inki, ki jih prinaša takozdravljenje, in tudi mo`nostjo, da zdravljenje ne bou~inkovito.

Optimizem ni odve~

Mogo~e ste ravno danes z navdušenjem prebra-li informacijo o novi u~inkovini na eni izmed in-ternetnih strani. Naj vam zgornje vrstice ne pokva-rijo veselja ob novici in nikakor ne odvzamejo upa-nja, da bo ravno ta u~inkovina pomenila preobratv zdravljenju vaše bolezni ali bolezni vaših svojcev.Prav mogo~e je, da bo v naslednjih mesecih uspe-šno prestala vse faze klini~nih raziskav. Ko jo bomospoznali kot varno in u~inkovito zdravilo za zdrav-ljenje vašega raka, vas bo vaš onkolog o tem obve-stil in vam slej kot prej (to `al ni vedno odvisnood njega) to zdravilo tudi predlagal.

dr. Simona Borštnar, dr. med, specialiska interne medicine,

Oddelek za internisti~no onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana

REŠEVANJE @IVLJENJSKIHKRIZ

Ljudje smo nenehno vpeti v `ivljenje, ki ima zavsakogar od nas svoje izzive. Velikokrat naletim narazmišljanje, kako je `ivljenje kruto in nepravi~no,in na vprašanje, zakaj nekatere doletijo zelo hudepreizkušnje, povezane z boleznimi, izgubami alineuspelimi odnosi.

Ob takšnih preizkušnjah si iš~ejo ljudje vobrambi svoje razlage in velikokrat »obto`ijo« zaglavnega krivca `ivljenje. Toda ~e razmislimo o tem,ali je lahko `ivljenje kot danost in vrednota postav-ljeno v polo`aj krivca, ugotovimo, da to pravzapravni mogo~e.

@ivljenje kot vrednostna kategorija je za vseenako dragoceno. Mi pa smo tisti, ki vanj vnašamosvoja bolj ali manj uspešna dela in odnose. Tolikokot se spreminjamo sami, toliko se ponavadi spre-minja tudi `ivljenje.

Za reševanje vsakodnevnih izzivov smo raz-li~no opremljeni

V vsakdanjem `ivljenju gotovo poznamo ljudi,ki si `elijo napredovati, so dinami~ni, odprti in us-tvarjalni; pa tudi take, ki stojijo na mestu, so pasiv-ni, okupirani sami s sabo in svojimi te`avami.

45

doc. dr. Zdenka Zalokar

Divjak, spec. logoterapije

46

Za prve pravimo, da so prijetni, zadovoljni, daznajo krmariti skozi `ivljenje; za druge pa, da nega-tivno vplivajo na druge, ker ne vidijo v `ivljenju ni-~esar lepega.

Pa vendar, ~e bi se dotaknili njihovih `ivljenj-skih zgodb, bi ravno pri prvih ugotovili, da jim `iv-ljenje ni prizanašalo. Zakaj takšne razlike med na-mi, zakaj nekateri najdejo smisel v reševanju vsa-kodnevnih izzivov, drugi pa se vrtijo v za~aranemkrogu svojih neuspelih poskusov in napak?

Odgovor je v osebnosti. Nekaterim ljudem je `enarava podarila velik ob~utek za reševanje `ivljenj-skih nalog in te`av. Takšni posamezniki enostavnovedo, katera poteza je v dolo~enem polo`aju naj-boljša. Podobno kot dva šahista; prvi samo pogledafigure in `e vidi rešitev, drugi pa potrebuje velikou~enja, razmišljanja, vzponov in padcev, da pridedo zmage.

Prvim je ponavadi dovolj `e ena negativna iz-kušnja in nikoli ve~ ne ponovijo takšne napake.Drugi pa enostavno potrebujejo veliko izkušenj, dase premaknejo. Na tem na~elu temeljijo vedno boljiskane in tudi uspešne oblike pomo~i v razli~nih te-`avah. Ljudje, ki so uspeli rešiti neko stisko, lahkonajbolje posredujejo svoja spoznanja, ker so za tiste,ki potrebujejo pomo~, najbolj prepri~ljivi. V `ivlje-nju je `e tako, da nikoli nismo dovolj pametni, raz-gledani, pou~eni in izkušeni, da ne bi prisluhnili šekomu drugemu.

Ljudem v stiski je poleg strokovne pomo~idobrodošla tudi samopomo~ - pomo~ tistih, kiso podobno te`avo `e uspešno rešili

Zaenkrat je najve~ takšnih oblik samopomo~i vkurativne namene; torej, ko se `e pojavijo: bolezen,poškodba, odvisnost, ko razpade zakon ali postane-jo ljudje osamljeni. Tudi še tako strokovna medicin-ska, psihološka ali pedagoška pomo~ ni dovolj. Kerse posamezne stroke tega zavedajo, cenijo tudi po-mo~, ki jo laiki lahko ponudijo drug drugemu.

Ti laiki sicer nimajo ustrezne formalne izobraz-be, toda imajo izreden ~ut za so~loveka in svojo last-no `ivljenjsko izkušnjo, ki je dragocena zaradi tega,ker so znali rešiti svojo te`avo.

Tako je najbr` tudi prav, kajti ko za~utimo, dasmo kos `ivljenjskim preizkušnjam, potem vidimo`ivljenje in zlasti same sebe v pozitivni lu~i. Nobe-ne potrebe ni ve~ po iskanju krivcev ali pesimisti~-nem pogledu na `ivljenje. Nemogo~e je, da bi tisti,ki imajo dovolj samospoštovanja in samozavesti, na`ivljenje gledali negativno.

Ko se lotimo urejanja lastnih pomanjkljivosti,to terja od nas najprej zrelost, da se sploh zavedamopotrebe po spremembah, potem pa tudi veliko sa-modiscipline, da si resni~no prizadevamo za kon-trolo svojih ~ustev in ravnanj.

Ljudje si velikokrat obljubijo vse mogo~e, ven-dar teh obljub ne izpolnijo. Tako se stopnja razo~a-ranj samo še stopnjuje in zmanjšuje mo`nosti zaponovno vzpostavitev ravnote`ja. Iz prakse vem, daljudje najte`je brzdajo svoja ~ustva in besede. Pravi-jo, da jih kar vle~e, »da bi povedali, kar jim gre«, ~e-prav natan~no vedo, da bi s tem nekoga prizadeli.

Vsi dobro vemo, da lahko najbolj ranimo tiste-ga, ki nam je najbli`ji, ker ga najbolj poznamo. Poz-namo zlasti njegove negativne, ob~utljive to~ke, kotpravimo. Re~emo ravno tisto, kar bo resni~no zade-lo »v `ivo«. Medsebojna bli`ina v nekem odnosu jeravno zaradi tega velikokrat tudi bole~a.

Ko imamo pred sabo osebo, ki je ne `elimo pri-zadeti, se pa~ moramo potruditi, da razmislimo, ka-ko bomo nekaj povedali ali storili. ^e je npr. našpartner ob~utljiv za hitre spremembe, potem ga bo-mo po~asi pripravljali na naše `elje. ^e pa nastopi-mo s prepri~anjem, da »se bova tako in tako sprla«,potem ne pripravljamo terena, ampak kar re~emo:»To sem naredila, ~e ti je vše~ ali ne.« Pomembnoje, kaj nam drugi v odnosu pomeni. ^e ga imamoza enakovrednega sogovornika ali partnerja, nam nemore biti vseeno, kako on razmišlja, kaj si on `eli alikaj pri~akuje.

Sama menim, da je to najte`ji del urejanja,spoznavanja in spreminjanja svoje notranjosti. Rav-no zaradi tega, ker je rešitev vedno v rokah posa-meznika, je tako malo ugodnih izidov.

Velikega pomena je dobro poznavanje samegasebe. K temu spada tudi poznavanje naših dobrih inslabih plati osebnosti. Dobre plati so naše predno-

sti, ki jih je treba razvijati in negovati. S svojimi do-brimi lastnostmi smo tudi zelo prepri~ljivi za okoli-co.

V svojem okolju ponavadi zelo dobro vemo,kdo je umirjen, se zna pogovarjati, organizirati stva-ri, poslušati in spodbujati druge, ko naletijo na ovi-re. Na te ljudi se tudi radi obra~amo, ker jim zau-pamo in pri~akujemo pozitivne reakcije.

Ko smo to mi sami, nam seveda ti ob~utki tudidvigajo našo lastno vrednost, to pa nas zopet obve-zuje, da delamo tako dobro ali še bolje tudi v pri-hodnje.

Naše slabosti nas obvezujejo k iskanju dru-ga~nih in boljših poti

Na drugi strani pa je tudi vedno nekaj naših sla-bosti. ^e smo pozorni na odzive, ki jih povzro~ajonaše besede in ravnanja, potem lahko ugotovimotudi svoje pomanjkljivosti. Tudi te nas obvezujejo kpopravljanju ter iskanju druga~nih in boljših poti.

Rekli smo `e, da so najprikladnejše oblike razneobrambe, vendar na osebnostni lestvici napreduje-mo le tako, da se znamo spoprijeti tudi s svojimislabostmi. Zelo velikokrat slišim naslednji stavek: »-Sem, kakršen sem, naj me sprejmejo takšnega ali pani~.«

Kaj pomenijo takšna sporo~ila? Najprej posta-vijo vse druge v polo`aj, ko se morajo temu posa-mezniku prilagoditi ali izstopiti iz odnosa z njim.Kakor hitro se namre~ prilagaja samo eden, s tak-šnim polo`ajem v odnosu prej ali slej ni zadovoljen.Njegovo samospoštovanje je prizadeto in zato tudinastopijo konflikti.

Prav tako pa tudi tisti, ki `eli, da se samo drugiravnajo po njem, ne more biti zadovoljen s svojo sa-mopodobo. Ljudje smo predvsem odnosna bitja,zato je nujno prerasti meje lastnega egoizma in sa-movše~nosti.

Zdenka Zalokar Divjak

U@IVAJMO

Vabi Ministrstvo za zdravje

Od 16. oktobra, svetovnega dneva hrane, nas zvelikih plakatov ob cestah in manjših na stenahraznih ustanov kolo iz sadja in zelenjave opozarjana akcijo Ministrstva za zdravje, ki poteka pod ge-slom: «Naredimo nekaj koristnega, u`ivajmo zele-njavo in sadje 5-krat na dan in gibanje vsaj pol urednevno.« Akcija je rezultat prizadevanj ministrstva,da bi spodbudili bolj zdrav `ivljenjski slog. Polegnekajenja in zmernejšega pitja alkoholnih pija~, ~e-mur sta namenjena `e sprejeta zakona, lahko zdra-va prehrana in telesna dejavnost zmanjšajo pogo-stost ve~ine kroni~nih bolezni, med njimi najpogo-stejših sr~no `ilnih bolezni, raka in sladkorne.

Kako zdravo `ivijo prebivalci Slovenije

Rezultati raziskav ka`ejo, da prebivalci Sloveni-je pojedo premalo zelenjave in sadja. Samo okrog 7% odraslih prebivalcev Ljubljane in okolice pojesadje, okrog 5 % pa zelenjavo 3-krat na dan. Šeslabše je med mladino. Le dobra tretjina odraslih jeprimerno telesno dejavnih. Okrog ~etrtina odraslihkadi, da o porabi ~istega alkohola na prebivalca prinas sploh ne govorimo.

47

prof. dr. MajaPrimic @akelj,

dr. med.

48

Prav tako rezultati drugih raziskav ka`ejo, dave~ina ljudi meni, da jim zdravje najbolj ogro`ajonezdravo `ivljenjsko in delovno okolje, onesna`e-valci in dodatki v hrani in razna sevanja. O~itno jebistveno la`je odgovornost za zdravje prelo`iti nadr`avo, kot jo vzeti v svoje roke. Stroka meni dru-ga~e. Svetovna zdravstvena organizacija v svojemporo~ilu o zdravju leta 2002 ocenjuje, da ima ne-zadostno u`ivanje zelenjave in sadja za posledico19 % raka prebavil, 31 % ishemi~ne sr~ne bolezniin s tem 2,7 milijonov smrti na leto. StrokovnjakiEvropske unije pripisujejo 4,3 % vseh boleznimoških in 3,4 % `ensk nezadostnemu u`ivanju ze-lenjave in sadja. V Sloveniji je povpre~na zau`itakoli~ina sadja in zelenjave 300 g dnevno, morala bibiti pa za vsaj 100 g ve~ja. ^e bi se poraba pove~a-la, cenijo, da bi se zmanjšala ogro`enost s sr~no `il-nimi boleznimi za 10 %, z mo`gansko kapjo za 6% in nekaterimi raki za 6 %.

Zakaj so sadje, zelenjava in telesna dejav-nost tako pomembni za zdravje

Znanstveniki `e lahko z zadostno gotovostjo tr-dimo, da sve`e sadje in zelenjava varujejo pred rakina prebavilih in dihalih, le sve`a zelenjava pa tudipred raki, povezanimi s hormoni (na dojki, mater-nici in prostati). Sadje in zelenjava sta bogat vir vi-taminov, mineralov in vlaknin. Vitamini C, E, be-ta-karoten in selen so antioksidanti. Kisik, ki jeneobhoden za `ivljenje, v celicah povzro~a tudinastanek nestabilnih molekul, prostih radikalov,ki okvarjajo celice in zmanjšujejo njihovo naravnosposobnost, da se branijo pred nastankom raka. Podrugi strani pa imajo celice sisteme, s katerimizmanjšujejo nastanek prostih radikalov ali pa jihuni~ujejo potem, ko so nastali. Ti sistemi potrebu-jejo antioksidante, ki nastajajo v celicah ali pa jihzau`ijemo s hrano. Zato je pomembno, da s sadjemin zelenjavo pojemo dovolj teh snovi. Zaenkrat natr`iš~u še ni takih vitaminskih pripravkov, s kateri-mi bi lahko popolnoma nadomestili ta `ivila.

Redna telesna dejavnost je osnovna sestavinazdravega na~ina `ivljenja. Vse oblike gibanja in te-lesne vadbe, ki jih ~lovek vzdr`uje daljše `ivljenjsko

obdobje, pomembno vplivajo na njegovo zdravje.^ezmerna telesna te`a je navadno posledica preo-bilnega prehranjevanja in premajhne telesne dejav-nosti. Oboje pa je povezano z nastankom raznihbolezni, med drugimi tudi raka.

Koliko sadja in zelenjave naj pojemo inkoliko naj se gibljemo

Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacijepriporo~ajo, naj dnevno pojemo 250 g zelenjave in150 g sadja, skupaj 400 g. V praksi to pomeni, najbi sadje in zelenjavo jedli pri vsakem obroku, torejpetkrat na dan. ^e pomislite, da to pomeni sadnisok za zajtrk, jabolko ali drug sade` za dopoldan-sko malico, zelenjavno prikuho pri kosilu in mor-da sadni poobedek, pa spet hruško ali drug sade`popoldne in skledo solate za ve~erjo, to sploh nite`ko. Tako boste nehote pojedli tudi manj mast-nih `ivil. S tem pa boste zmanjšali koli~ino maš-~ob, kar je tudi pomembno tako za zmanjševanjeogro`enosti s sr~no `ilnimi boleznimi kot tudi zavzdr`evanje normalne telesne te`e.

K izboljšanju zdravja in kakovostnejšemu `iv-ljenju pripomorejo vse oblike gibanja in telesnevadbe, ki jih vzdr`ujete daljše obdobje. Priporo~lji-vo je udejstvovanje v raznih dejavnostih najmanj5-krat tedensko, najmanj po deset minut, skupajpol ure na dan. Med primerne dejavnosti sodijo hi-tra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smu~eh,veslanje in podobno, pa tudi razna doma~a opravi-la, kot so: vrtnarjenje, kidanje snega in pomivanjeoken. Pomembno je, da se pri tem spotite, zadiha-te, da se vam pove~a sr~ni utrip. Pomembno je, daje oblika aktivnosti prilagojena starosti, zdravstve-nemu stanju in vašim telesnim zmogljivostim.

Ne pozabite – u`ivajte:

• Petkrat na dan razli~ne vrste zelenjave in sadja• Vsaj pol ure gibanja na dan• Brez cigaret in z malo alkohola• Vsak dan in vse dni

prof. dr. Maja Primic @akelj, dr. med.vodja Epidemiologije in registra raka

O SADJU IN ZELENJAVI

Danes ima `e skoraj vsaka mestna gospodinjadobro zalo`eno trgovino takoj za vogalom. Vendarse, kadar le utegne, odpravi na tr`nico, v gne~o na-kupovalcev s cekarji, otroškimi vozi~ki in psi na vr-vicah. Kajti kmetje ne ponujajo zgolj svoje pridel-ke. Kupovanje na trgu nam vzbuja tudi ob~utekdoma~nosti, povezanosti z zemljo in predniki, ki soneko~ prišli s pode`elja v mesto.

Tistemu, kar kmetje razlo`ijo po stojnicah, sepreprosto ne moremo upreti. Doma nato ugotav-ljamo, da smo zopet kupili preve~ in da bo nekajod kupljenega romalo v smeti. Letošnji svetovnidan hrane, ki smo ga praznovali 16. oktobra, je bilposve~en najve~jemu blagoslovu jeseni, sadju in ze-lenjavi. Ministrstvo za zdravje je ob tej prilo`nostipripravilo privla~ne plakate s pozivom, da naj u`i-vamo ve~ sadja in zelenjave, kajti raziskava o pre-hranjevalnih navadah Slovencev iz leta 1997 je po-kazala, da v povpre~ju pojemo le sade` na dan, karje zdale~ premalo. Pojesti bi morali vsaj pet obro-kov sadja in zelenjave dnevno. Sadje in zelenjavasta namre~ bogata z vitamini, minerali, prehranski-mi vlakninami in naravnimi antioksidanti, kivzpodbujajo odpornost in š~itijo telo. Njun izborpa mora biti pester, saj se razli~ne vrste sadja in ze-lenjave med seboj razlikujejo glede na vrsto in ko-li~ino zaš~itnih snovi.

Pomembno je vedeti, da zaš~itne snovi iz sadjain zelenjave varujejo in zmanjšujejo mo`nosti zanastanek rakavih obolenj. Poleg tega sadje in zele-njava vsebujeta malo kalorij, kar je vsega upošteva-nja vredno, ko se otepamo s prekomerno telesno

te`o. ^e u`ivamo ve~ sadja in zelenjave ter hkratimanj mesa in mastnih mle~nih izdelkov, zau`ijemomanj škodljivih maš~ob in holesterola, za kar nambo zelo hvale`no naše srce in o`ilje. Mnogi ljudje zvisokim krvnim pritiskom so prepri~ani, da gaimajo na vajetih z manj slano hrano, vendar se jeizkazalo, da ima zasluge za to predvsem visok dnev-ni vnos sadja in zelenjave oziroma mineralov mag-nezija in kalija. Raziskave so tudi pokazale, da se jepri visokem vnosu sadja in zelenjave za 20% zni`a-lo tveganje za mo`gansko kapjo. Prete`no rastlin-ska hrana zni`a tveganje tudi za nastanek sive mre-ne, ki se zelo pogosto pojavlja pri starejših od 75let. Tveganje zmanjšujejo predvsem karoteni in vi-tamin C. Ena tretjina ljudi, starejših od 55 let, dvetretjini, starejših od 80 let, ima te`ave s prebavilizaradi `epkov, ki se ob nerednem iztrebljanju lah-ko naredijo na stenah ~revesja. Kako bole~e jevnetje teh `epkov (divertiklov) vedo povedati tisti,ki so prestali to preizkušnjo. Najboljša obrambapred divertikli je u`ivanje dovoljšnjih koli~in sadjain zelenjave, saj vlaknine pospešijo izlo~anje blata.Prehranske vlaknine so zelo pomembne tudi v pre-hrani bolnikov s sladkorno boleznijo, ker upo~as-njujejo vsrkavanje sladkorja v kri in ker sadje in ze-lenjava mnogo manj vplivata na porast krvnegasladkorja kot druga hrana, ki vsebuje ogljikove hi-drate. Pa tudi sicer je bolj zdravo, da zau`ijemosadje, kadar za~utimo nepremagljivo `eljo po slad-kem.

Najbolj `lahten okus imata sve`a sadje in zele-njava, zato ju kupujemo sproti in po malem. ^artr`nice ti~i tudi v tem, da je najboljša shramba ševedno kme~ka klet. Tudi njuna prehranska vred-nost je najvišja v surovem stanju, ~eprav najnovej-ša dognanja na tem podro~ju ka`ejo, da karotene,ki se nahajajo v rde~em, oran`nem in rumenemsadju in zelenjavi, naše telo bolje vsrka iz kuhanehrane. Likopena je mnogo ve~ v kuhanem paradi`-niku, paradi`nikovem soku, ke~apu in mezgi. Ku-hano korenje vsebuje ve~ beta karotenov kot suro-vo. Dlje ko kuhamo koruzo, ve~ja je mo~ antioksi-dantov, ki jih vsebuje. Po drugi strani pa še vednodr`i, da se s kuhanjem del hranljivih snovi uni~i,predvsem vitamina C in folatov. Torej ni pomem-

49

Helena Drolc,vi{ja med. sestra

50

PRIPRAVA JEDI

Za za~etek nekaj misli in nasvetov: • osnova dobrega zdravja so lahke, sve`e in pestre

jedi z veliko sadja in zelenjave;• rumena, rde~a, zelena `ivila niso le zdrava, am-

pak na mizo prinašajo tudi sve`e barve in `i-vahnost;

• pred uporabo zelenjavo operemo v veliki koli-~ini vode;

• v zelenjavi ostane ve~ hranilnih snovi, ~e jo pe-remo v celem in nato nare`emo;

• od termi~nih na~inov priprave je najboljši du-šenje, pri kuhanju pa uporabljamo ~im manjvode; to vodo uporabimo za zalivanje jedi.

Koli~ina posameznih jedi zadostuje za 5 oseb.

Nadevana jabolka

60 dag jabolk

10 dag sira

5 dag orehov

2 dag medu

sok 1 limone

20 dag melone

drobnjak, melisa

Jabolka operemo, izdolbemo sredino in jih po-kapljamo z limoninim sokom. Melone, sir nare`e-mo na rezance, dodamo grobo sesekljane orehe,med, drobnjak. Napolnimo jabolka. Okrasimo zmeliso.

bna pestrost samo pri izbiri, ampak tudi pri na~i-nih priprave: del sadja in zelenjave zau`ijemo suro-vega, del pa kuhanega.

Mnogo je torej razlogov za to, da moto letoš-njega svetovnega dneva prehrane U`ivajmo ve~sadja in zelenjave! za~nemo upoštevati takoj. In na-vsezadnje: razkošne barve ter raznolikost okusovsadja in zelenjave nudijo u`itek o~em, `elodcu induši.

Helena Drolc

Natalija Kon~ina,strok. u~iteljica

kuharstva

Beseda ni konj.

Beseda izgovorjena ne vrne se nobena.

Lepa beseda nikomur ne preseda.

Kdor preve~ obljublja, zaupanje izgublja.

Obljuba dela dolg.

Kdor govori, kar se mu zdi, mora sli{ati, ~esar ne `eli.

Kjer vsi govorijo, nih~e ne poslu{a.

Da se resnica prav spozna, treba je sli{ati dva zvona.

Modra u{esa se ne menijo za neumne besede.

Kakor si bo{ postlal, tako bo{ spal.

Presni zelenjavni kro`nik z jogurtovim prelivom

10 dag zelene solate (listi)10 dag sve`e paprike5 dag ~ebule10 dag sve`ih kumar10 dag korenja15 dag paradi`nika15 dag fi`ola v zrnju (kuhanega)2 dag kreše

Preliv:

1 dl jogurtasok 1 limone2 dag olj~nega olja2 dag sesekljane ~ebulesol, poper5 dag pšeni~nih kal~kov

Solatne liste operemo, polo`imo na kro`nik.Ostalo zelenjavo o~istimo in nare`emo, damo nasolatne liste in prelijemo z jogurtovim prelivom.

Brokuli v solati s son~ni~nimi semeni

60 dag brokulisol

Preliv:

11/2 dl jabol~nega kisa2 dag olj~nega oljasok 1 limone3 dag ~ebulepeteršilj, gor~ica5 dag sve`e paprike2 dag son~ni~nih semen

Brokuli skuhamo v slani vodi. Iz navedenih se-stavin zmešamo preliv in mu dodamo na kocke na-rezano papriko, sesekljano ~ebulo. Prelijemo bro-kuli in potresemo s semeni.

Jaj~evci z ješprenjem

15 dag ješprenja50 dag jaj~evcev1 dl jabol~nega kisa2 dag olj~nega oljasol, poperdrobnjak

51

Ješprenj namo~imo in skuhamo v slani vodi zdodatkom zelenjave (korenje, por, zelena, lovorovlist). Kuhan ješprenj speremo z mrzlo vodo. Od-cejenemu ješprenju primešamo jaj~evce, ki smo jiholupili, zrezali na kocke in skuhali v slani okisanivodi. Tako pripravljeno solato za~inimo in prelije-mo (kis, olje, sol, drobnjak).

Gratinirana zelenjava

20 dag cveta~e20 dag korenja10 dag pora10 dag zelja2 dag parmezana1 dag margarineBešamel3 dag margarine5 dag moke3 dl mlekasol, popermuškatni oreš~ek3 jajca

Cveta~o, korenje, por in zelje blanširamo v sla-ni vodi. Odcedimo, damo v namazan peka~, preli-jemo z bešamelom in potresemo s parmezanom ingratiniramo. Spe~emo v pe~ici, da se zlato rumenozabarva.

Bešamel:

na maslu raztopimo moko, prelijemo mleko inzakuhamo. Ohladimo, solimo, dodamo muškatnioreh, rumenjake in beljakov sneg.

Rde~e zelje s kostanjem

15 dag kostanja50 dag rde~ega zeljasok 10 dag limone ali kis3 dag olja4 dag ~ebule10 dag kislih jabolksol1 1/2 dl rde~ega vinasol, voda2 dag medu

52

Operemo zelje, nare`emo na rezance in pokap-ljamo z limoninim sokom ali kisom. Na olju pre-pra`imo ~ebulo, dodamo zelje, prilijemo vino, do-damo naribana jabolka in dušimo. Med dušenjemsolimo, dodamo med in prilivamo vodo.

Kostanj zare`emo in damo kuhat za 15 minut.Odcedimo, olupimo in damo še enkrat kuhati vslano vodo. Kostanj lahko tudi zdušimo in prida-mo k zelju.

Zelenjavna ri`ota z le~o

25 dag le~e20 dag korenja20 dag bu~k10 dag rumene kolerabe10 dag brsti~nega ohrovta4 dag ~ebulepeteršilj, sol, poper2 dag olj~nega olja

Zelenjavo o~istimo, nare`emo na kocke. ^ebu-lo sesekljamo. Na olju prepra`imo ~ebulo, dodamozelenjavo, prilijemo malo vode in zdušimo. V slanivodi skuhamo le~o, odcedimo in primešamo k ze-lenjavi. Vrste zelenjave lahko tudi zamenjamo.

Zelenjavni kuskus

10 dag paradi`nika30 dag bu~k20 dag pora20 dag korenja20 dag zelja ali ohrovta6 dag ~ebule~esen, peteršilj3 dag olj~nega olja40 dag kuskusa

Kuskus prelijemo s slano vodo in kuhamo petminut. Na maš~obi prepra`imo ~ebulo, dodamoo~iš~eno na kocke narezano zelenjavo, zalijemo indušimo. Dodamo za~imbe in zmešamo s kusku-som.

Natalija Kon~ina

EVROPSKI KODEKS PROTI RAKU

1. Ne kadite. Kadilci, prenehajte ~im prej s ka-jenjem in ne kadite v navzo~nosti drugih.Tisti, ki ne kadite, ne poskušajte tobaka.

2. Omejite pitje alkoholnih pija~ - vina, piva in`ganih pija~.

3. Pove~ajte dnevno porabo zelenjave in sve`e-ga sadja. Pogosto jejte `itarice, ki imajo veli-ko vlaknin.

4. Pazite, da ne boste prete`ki, pove~ajte tele-sno aktivnost in jejte ~im manj mastnih `i-vil.

5. Izogibajte se prekomernemu son~enju in pa-zite, da vas, predvsem pa ne otrok, sonce neope~e.

6. Natan~no spoštujte predpise, ki so namenje-ni prepre~evanju izpostavljenosti znanimkarcinogenom. Upoštevajte vsa zdravstvenain varnostna navodila pri snoveh, ki bi lahkopovzro~ale raka.

7. Obiš~ite zdravnika, ~e opazite bulo ali rani-co, ki se ne zaceli (tudi v ustih); materinoznamenje, ki je spremenilo obliko, velikostali barvo; ali neobi~ajno krvavitev.

8. Obiš~ite zdravnika, ~e vas nadlegujejo dol-gotrajne te`ave, npr. trdovraten kašelj, hripa-vost, spremembe pri mali ali veliki potrebiali nepojasnjeno hujšanje.

9. @enske, redno hodite na odvzem brisa ma-terni~nega vratu. Udele`ujte se organiziranihpresejalnih programov za raka materni~negavratu.

10. @enske, redno si pregledujte dojke. ^e stestarejši od 50 let, se udele`ujte organiziranihmamografskih presejalnih programov. ^e ta-kega programa še ni, se o pregledu posvetuj-te s svojim zdravnikom.

POMEN GIBANJA ZAHRBTENICO

Gibanje koristi celemu telesu, tudi mo`ganom,še posebej pa hrbtenici. Le-ta namre~ opravlja trizelo pomembne naloge:

• je opora telesu,

• varuje kostni mozeg oz. hrbtenja~o in

• je nosilni element okostja.

Za opravljanje vsega tega moramo vztrajno skr-beti za njeno dobro po~utje in dobro kondicijo. Pofizi~no napornem delu ji moramo omogo~iti po~i-tek, po dolgotrajnem sedenju ali le`anju pa jo mo-ramo o`iviti z gibanjem. Te potrebe izvirajo iz nje-ne posebne zgradbe in posebnega na~ina prehra-njevanja medvreten~nih ploš~ic.

Skrb za pravilno “dihanje hrbtenice” in nje-no oporo ohranja mladost

Medvreten~na ploš~ica (intervertebralni di-skus) le`i med posameznimi vretenci (teh je 33) indeluje kot bla`ilni element pri prestrezanju mo~nihpritiskov na hrbtenico, kar se dogajajo pri delu, te-ku, skakanju ipd. Sestavljena je iz tršega hrustan~-nega obro~a, ki je v sredini napolnjen z mehkozdrizasto sredico - jedrom. Le-to je pri mladem~loveku sestavljeno iz 90 % teko~e snovi, s starost-jo pa postaja gostejše in trše. Takrat hrbtenica za~-ne izgubljati svojo vsestransko gibljivost. Vendar palahko z redno telovadbo, s hojo in pravilnim obna-šanjem telesa ter razli~nimi aktivnostmi, ki nam jihponujajo športni in fitnes centri, zelo upo~asnimota sicer neizbe`ni proces staranja.

Posebnost medvreten~ne ploš~ice je namre~njeno prehranjevanje. To poteka preko ozmoze inje odvisno predvsem od gibanja hrbtenice; priobremenitvi hrbtenice se vretenca stisnejo, pri ~e-mer iztisnejo iz mehke sredice v ploš~ici teko~ino zodpadlimi produkti. S sprostitvijo hrbtenice zavze-majo vretenca prvotni polo`aj, sredica pa iz okoli-ce vsrka sve`o hrano. To imenujemo “dihanje hrb-tenice.” Na ta na~in ohranja svojo so~nost, elasti~-nost in »mladost«.

Seveda pa moramo poskrbeti tudi za kvalitetnooporo hrbtenice. To ji dajejo števil~ne vezi med po-sameznimi vretenci in mišice razli~nih velikosti, ta-ko po dol`ini kot po širini, ki potekajo ob hrbteni-ci in vzdol` nje. Mo~an miši~ni oklep, ki ga tvori-jo hrbtne in trebušne mišice, nas varuje pred razli~-nimi poškodbami hrbtenice; nam omogo~a lah-kotno gibanje in delo ter bistveno vpliva na našodr`o. Ob dobri miši~ni opori bo tudi naše le`anjezaradi bolezni pustilo manj posledic, saj bomo hi-treje okrevali.

S hrbtenico - nosilnim elementom okostjado pravilne telesne dr`e

Na to, kako se oblikuje dr`a, vpliva veliko de-javnikov. ^im bolj zgodaj se tega zavemo, manj jekasneje te`av s hrbtenico. Nekatere osnovne šole stem seznanjajo `e otroke v prvih razredih. Naj za-pišem nekaj nasvetov za dobro dr`o:

Hrbtenica naj bo ~im bolj vzravnana, tako prihoji in delu kot pri sedenju. Kjerkoli sedimo, po-sebno ~e to traja vsak dan in daljši ~as, naj bo seda-lo nekoliko dvignjeno ali pa vsaj vodoravno na me-stu, kjer se stikata naslonjalo in sede`na ploskev,nikakor pa naj ne bo ni`je od zunanjega ali spred-njega roba sede`ne ploskve.

Predmete pobirajmo s tal tako, da po~epnemo;dviganje te`kega predmeta pa si olajšamo tako, daga dvigamo po stopinjah in ne naenkrat ali pa pro-simo za pomo~.

Redno izvajajmo vaje za mo~ in raztezanje mi-šic in sklepov celega telesa. Za samo hrbtenico jeveliko vaj, nekateri jih delijo na vaje za vratni in va-je za kri`ni del. Dejstvo pa je, da z gibanjem kate-regakoli dela našega telesa vplivamo na hrbtenico,saj sem v uvodu zapisala, da je le-ta med drugimtudi nosilni element okostja, kar pomeni, da je po-vezana s celim našim bitjem.

Gibek hrbet zagotavlja dolgo `ivljenje (ki-tajski pregovor)

S kakšno hrbtenico se bomo postarali, je odvi-sno od našega na~ina `ivljenja; od tega kakšno de-lo opravljamo (fizi~no te`ko, sede~e ali bolj stoje-

53

54

ZLORABAMO^I INDUŠEVNEMOTNJE TERPOTI IZSTISKEMaja Rus Makovec:Zloraba mo~i in du-ševne motnje ter poti izstiske, Ljubljana: Can-karjeva zalo`ba, 2003,192 strani

Naslov knjige zveni skoraj malo zloveš~e in od-bijajo~e za nestrokovnega bralca. Vendar psihiatri-nja Maja Rus Makovec v njej na dokaj poljudenna~in odkriva in obravnava teme, ki so za nas laikeve~inoma še precejšnja neznanka. O temah, ki sobile še pred ~asom velik tabu in se o njih šele v zad-njih letih obširneje piše in govori, ponudi ta knji-ga pregledno in zanimivo branje.

V svoji recenziji knjige je dr. Martina Tomorimed drugim zapisala :

»Zloraba mo~i se dogaja na vseh podro~jih `iv-ljenja. Z njo se sre~ujemo kot opazovalci - pa naj jovidimo ali pa si zakrivamo o~i pred njo -, kot `rtve,~e se tega zavedamo ali ne. V katerikoli od svojihmnogih oblik se vpleta v osebne izkušnje marsika-terega ~loveka, jih ozna~i in preokrene njihov tok,s tem pa vpliva na njegovo osebnostno oblikova-nje, ~ustvovanje, vedenje in pojmovanje sebe indrugih ljudi. Zloraba mo~i se lahko naseli in razra-ste povsod, kjer so si ljudje med seboj odvisni, kjerso taki, ki sprejemajo vlogo šibkih `rtev, in taki, kisi vzamejo mo~ nad njimi ali pa jim je ta po razli~-nih na~elih podeljena. Pri enih in drugih odlo~a onjihovi vlogi in pristanku nanjo cela vrsta osebnihin zunanjih dejavnikov.«

Dr. Ludvik Horvat pa je v svoji recenziji zapi-sal: »Avtorica postavi romanti~no tezo o dru`inikot varnem pristanu pod kriti~no presojo s protite-zo o dru`ini kot najbolj nevarnem kraju in pri tem

~e), kako dopolnjujemo in usklajujemo vsakdanjedelo s telesnimi aktivnostmi v prostem ~asu, koli-ko smo izpostavljeni stresom, kako se prehranjuje-mo in tudi kakšno gensko dediš~ino smo dobili obrojstvu. Vse to vpliva na ~lovekovo dr`o, pravza-prav na hrbtenico, zato je dr`a zelo jasen odraz na-šega notranjega po~utja in zunanje mo~i gibalnomiši~nega sistema.

Kar sem napisala o lastnostih in pomenu hrb-tenice, je samo del~ek tistega poznavanja, ki nasprepri~a, da je gibanje naša vsakdanja nujnost.

Naj zaklju~im z `eljo, da bi vam ~im bolj indovolj zgodaj uspelo najti tako aktivnost, ki bo vkorist in veselje vaši duši in tudi telesu.

Nataša Kogovšek, fizioterapevtka in prostovoljka

Kdor se je naredil za osla, naj se ne ~udi, ~e ga drugi jahajo.

Pametnemu malo besed veliko pove.

Brez potu ni medu.

Brez dela ni jela.

Od rok do ust je dolga pot.

Brez muje se {e ~evelj ne obuje.

Dobro storiti, pa ne okrog zvoniti.

Kdor ne naredi ni~ za druge, ne naredi ni~ zase.

ne obide tudi širšega socialnega okolja in njegovetolerantnosti do nasilja v dru`ini.«

Knjiga ima štiri poglavja, vsako predstavlja za-klju~eno celoto: Razlaga osnovnih pojmov, Zlora-ba mo~i v dru`ini, Zloraba mo~i v inštitucijah,Duševne posledice zlorabe mo~i; sledijo: sklepnidel Preboleti zlorabo, Koristni naslovi in Lite-ratura.

V poglavju Razlaga osnovnih pojmov avtoricapojasnjuje najpomembnejše pojme povezane zlo-rabo. Predstavi pa tudi knjigo:

»Knjiga skuša loviti ravnote`je med ustreznosplošno informacijo tako za profesionalce (ki lju-dem bodisi svetujejo, jih zdravijo, jim na kak drugna~in pomagajo ali jih pou~ujejo - zato je poskrb-ljeno tudi za citiranje uporabljene literature, kot sespodobi za tako informacijo) kot tudi za lai~nebralce. ...Knjiga namre~ `eli vzbuditi zanimanje zatemo zlorabljajo~ih odnosov, da jih ne bi odrivali izsvoje zavesti in da ne bi bili na njih pretirano pri-lagojeni.«

O zlorabi mo~i pa zapiše:

“Ali dosedanje govorjenje o mo~i pomeni, da sotisti, ki imajo v rokah ve~ mo~i oziroma so više vhierarhiji, `e samo zaradi tega zlorabljevalci ali mo-ralno bolj vprašljivi? To bi pomenilo, da so vsi star-ši, u~itelji, zdravniki, socialne delavke in tako na-prej `e zaradi svojega višjega statusa v hierarhiji gle-de na otroke, podrejene, klienta... zlorabljujo~i.Kar seveda nikakor ni res; prepri~ana sem, da ve~-ji del vseh naštetih uporablja svojo mo~ »za druge«- res pa ravno zloraba s strani teh socialnih vlognajbolj prizadene (ker od njih pri~akujemo pomo~in zaš~ito!)”

V poglavju Zloraba mo~i v dru`ini so obravna-vane naslednje teme: Dru`ina kot varen pristan -Dru`ina kot najbolj nevaren kraj - Odnos širšegaokolja do nasilja v dru`ini; Nekaj temeljnih znanjo dru`ini, Kaj je normalna in bolna dru`ina, Ob-~utki varnosti in ogro`enosti v dru`ini. Problemiob lo~itvah, prenašanje nasilja med generacijami ,partnersko nasilje in nasilje nad starejšo generacijo.

V dru`inskem `ivljenju smo povezani s kombi-nacijo intimnosti in ~ustvene intenzivnosti, ki lah-

55

ko niha med ljubeznijo in sovraštvom. Dru`inskookolje bi `eleli do`ivljati ljudje kot temeljnivarnostni sistem. Izdajstva varnosti v tem sistemunajbolj bolijo in tudi najbolj škodujejo. Dom jezato lahko tako nevaren kraj, ker je praviloma šir-še socialno okolje zelo strpno do nasilja v okvirudru`ine.«

V poglavju Zloraba mo~i v institucijah so poposameznih okoljih obravnavani naslednji proble-mi: Zlorabe mo~i v šoli: med odraslimi, v odnosuu~itelj - u~enec, med u~enci; Zloraba mo~i na de-lovnem mestu.

»Vsi imamo izkušnje s priljubljenimi, spoštova-nimi u~itelji na eni, in u~itelji, ki so sloveli po svo-jem zlorabljajo~em odnosu na drugi strani (dolgo-trajni spomini ka`ejo kako mo~an vtis je na nas na-pravilo eno ali drugo ravnanje!). V raziskavi, v ka-teri so analizirali odgovore u~iteljev na obto`be, datrpin~ijo u~ence (s poni`evanjem) so ugotavljali,da se u~itelji kompleksno in subtilno distancirajood obto`b. Morda je za u~itelje te`ko sprejeti po-vratno informacijo o svojem potencialno ali dejan-sko psihološko neprimernem ravnanju, ker so `e vna~elu v takem legitimnem polo`aju mo~i, da pra-viloma predvsem oni ocenjujejo in niso vajenisprejemati upravi~ene kritike. Res pa utegnejou~enci do`ivljati ravnanje u~iteljev kot (nerealno)problemati~no v skladu s svojo razvojno fazo.«

^loveku se nehote ob tem zapisu utrne tudipodobna primerjava med odnosom med zdravni-kom in bolnikom. Marsikateri zdravnik morda de-loma zaradi na~ina študija in vsega pridobljenegaznanja o funkcioniranju telesa velikokrat pozablja,da je bolnik v bistvu odrasla, misle~a in mnogokratcelo zelo izobra`ena oseba in ne neveden u~enec. Sprimernim odnosom in razumno razlago bolniko-vega stanja njemu in njegovim najbli`jim bi mar-sikdaj lahko prepre~il ali vsaj omilil nekatere stiske,ki se tako ali druga~e pojavijo ob sre~anju z bolez-nijo. Onkološki bolnik je še posebej ob~utljiv inmarsikateri odreagira glede na stresno situacijo v~asu hospitalizacije in zdravljenja podobno kotu~enec v ~asu problemati~ne razvojne faze. @eli sipredvsem razumevanja in podpore, kar pa mu

56

pojavljajo v `ivljenju. @elim vam, da bi vam razla-ge in napotki iz knjige pomagali in skrajšali pot priu~enju in pridobivanju bolj pozitivnega gledanjana `ivljenje. @elim vam tudi, da bi vas in vaše bli`-nje morda prav ti prispevki iz knjige obvarovalimorebitnih zlorab oz. vam dali napotke, kako sejim upreti ali jih vsaj preboleti!

Kristina

@ENSKE, KITE^EJO ZVOLKOVIClarissa PinkolaEstés. @enske, ki te-~ejo z volkovi, Mitiin zgodbe o arhetipuDivje `enske. NovaGorica: Zalo`ba Eno,2003, 505 strani

Kaj je hujšega, kot `iveti neko tuje `ivljenje inne svojega lastnega, biti oble~en v utesnjujo~a ob-la~ila, ki ve`ejo kosti, srce in dušo, hoditi iz dnevav dan po ustaljenih poteh, ki jih nismo izbrali sa-mi, in po~enjati stvari, ki jih no~emo, a mislimo,da jih moramo? Ko ~lovek ni svoboden, da bi od-šel, da bi kon~al odnos, da bi zapustil staro in za~elznova, zadihal s polnimi plju~i, zapel in zaplesal.Zamenjal umiranje za `ivljenje, strah za radost bi-vanja.

Med sodobnimi `enskami jih je ogromno pravtakih: izsušenih, utrujenih, zmedenih, potrtih, za-mašenih ust. Prestrašenih, omahljivih, brez navdi-ha, prazne duše, brez smisla, osramo~enih, kroni~-

marsikdaj ni ponujeno v pravi meri. V~asih vzpod-budna beseda s strani le~e~ega zdravnika napravipravi ~ude` za bolnikovo po~utje pa tudi okreva-nje. Menim, da bo treba na tem podro~ju še velikoizobra`evanja in boljše med~loveške komunikacijeposebno v prihajajo~em obdobju raznih restrikcij!

V poglavju Duševne posledice zlorabe mo~i soobširneje obravnavani neprijetni ob~utki zaradiobi~ajnih konfliktov in duševne motnje zaradi zlo-rabe (medsebojne travme).

»Naštete in kratko opisane so duševne motnje,ki se z ve~jo verjetnostjo razvijejo, ~e so ljudje po-navljajo~e izpostavljeni neki vrsti zlorabe. Posebejproblemati~ne so tiste v okviru intimnih odno-sov.Tam torej, kjer pri~akujemo zaš~ito, varnost innavezanost. Ali pa se razvijejo z ve~jo verjetnostjo,~e je bila jakost travmati~nega dogodka zelo velika.Pri izpostavljenosti razdiralnemu ravnanju, posebejv polo`aju manj mo~nega, lahko do`ivljajo ljudjetudi hude duševne procese, ki jih ne moremo uvr-stiti med diagnoze duševnih motenj. Pa se vendarv strokovnih krogih zavedamo njihove te`e. Lahkogre na primer za stalno na~enjanje samospoštova-nja zaradi negativnih sporo~il ali zastraševanj s stra-ni drugih ljudi, tesnobo, depresivna ob~utja,nes-pe~nost, zaskrbljenost, ki pa ne dosegajo take jako-sti, da bi jih lahko diagnosticirali z eno od »urad-nih« duševnih in vedenjskih motenj. Lahko pa vsete`ave povzamemo z imenom psihi~na ali ~ustvenabole~ina.«

Sklepni del Preboleti zlorabo ponuja vrsto raz-lag in napotkov, kako se obnašati in upreti razli~-nim zlorabam. Obravnava slede~e teme: odpornostna stres, razvijanje konstruktivnega odnosa do so-ljudi, empatijo v majhnih in ve~jih sistemih, od-puš~anje - smiselnost in koristnost tega procesa,prepre~evanje zlorab in zmanjševanje njihovih po-sledic, zmo`nosti posameznika za zaš~ito- izstop izvloge `rtve in storilca - institucije, ki lahko nudijopomo~ (in jo tudi zlorabijo).

Knjiga, ki sem jo vam skušala na kratko pred-staviti, mi je, kot `e mnoge prej, prišla v roke v pra-vem trenutku. Pomagala mi je razumeti nekateremoje odzive in odzive okolja na situacije, ki se nam

57

no besnih, ujetih, neustvarjalnih, stisnjenih. Neohranjajo lastnega ritma, nesproš~ene so, odrezaneod mo`ne o`ivitve, potisnjene globoko v dru`insko`ivljenje, intelektualizem, delo ali nedejavnost, kerje to najvarnejše mesto za ~loveka, ki je izgubil svo-je instinkte. Tako našteva Clarissa Pinkola Estés vveli~astni knjigi @enske, ki te~ejo z volkovi: miti inzgodbe o arhetipu Divje `enske, ki je v odli~nemprevodu Vere ^ertali~ to leto izšla pri goriški zalo`-bi Eno in postala knjiga, o kateri se govori. Ki si josestrsko podajamo iz roke v roko, mati jo kupi h~e-ri, h~i prijateljici, ta svoji materi, in se širi krog be-ro~ih, navdušenih z njo, ki tuli z vsake strani tepetsto strani obse`ne knjige, tuli, naj se prebudiDivja `enska iz globine naše duše in za~ne teko~egovoriti »jezik sanj, strasti in pesništva«.

Clarissa – kli~em jo po imenu, ker poznamnjen sestrski glas – je mednarodno priznana in na-grajevana pisateljica, doktorica znanosti, jungovskapsihoanaliti~arka, za katero je ~etrt stoletja preda-vanj in zasebne prakse, in cantadora – varuhinjastarih zgodb iz ju`noameriškega izro~ila. Je poro~e-na in mati treh odraslih otrok. @enske, ki te~ejo zvolkovi, je pisala dvajset let. Zbirala je gradivo,analizirala pravljice, mite in legende, opisovala iz-brane primere iz svoje klini~ne prakse, prepotovalatiso~e kilometrov, da je slišala in odbrala zdravilnebesede iz blata, re~nega proda, puš~av in pragoz-dov. Se dru`ila z volkovi in kojoti, medvedi in slo-ni, bila z modrimi starkami, da nam je povedala:Imej pogum biti, kar si. Divja `enska z neukrotlji-vo svobodno naravo, ustvarjalna in polna `ivljenj-ske energije, nadarjena in modra, intuitivna in in-stinktivna, ki znaš lo~iti pomembno od nepomem-bnega, in veš, kdaj je treba pripustiti smrt. Prebu-di se in tuli, kajti kdor ne tuli, ne bo nikoli našelsvojega tropa.

Ve~no `ensko vitalnost je mogo~e povrniti zobse`nim »psihi~no-arheološkimi« izkopavanji vruševinah `enskega podzemlja, je prepri~ana Cla-rissa. Z njimi je mogo~e obuditi delovanje naravneinstinktivne psihe, z njeno poosebitvijo v arhetipuDivje `enske pa razpoznati delovanje in vzgibe naj-globlje `enske narave. (...) Ko `enske nave`ejo od-nos z divjo naravo, dobijo v dar stalno notranjo

opazovalko, vedko, vizionarko, prerokinjo, navdi-hovalko, intuitivko, ustvarjalko, stvarnico, izumi-teljico in poslušalko, ki vodi, predlaga in spodbujautripajo~e `ivljenje v zunanjih in notranjih sveto-vih.

Divja ne pomeni kaj podivjanega, to ni slabšal-na beseda, temve~ beseda za opis naravnega `ivlje-nja. @iveti naravno `ivljenje – to je v skladu z mo-jo osebno naravo kot tudi v skladu z naravo goz-dov, travnikov, rek in morij – pomeni prirojeno ce-lost in zdrave meje. Pomeni spomin na to, kdo inzakaj smo `enske. In na ta spomin je sodobnadru`ba nalo`ila betonske ploš~e, da se mnoge nisosposobne prepoznati in hirajo pod te`o stereotipovin klišejev, potrošniške blaznosti in smrtne prepla-šenosti.

Clarissa nas zdravi s pomo~jo zgodb. Te razgi-bajo notranje `ivljenje in prinašajo oster uvid, »na-mig, naj govorimo, kar vemo, pogum, da prenese-mo, kar vidimo, ne da bi odvrnili pogled«. Pogumpomeni slediti srcu.

Šestnajst poglavij vodi skozi šestnajst pravljic(npr. o Sinjebradcu, grdem ra~ku, rde~ih ~evelj~-kih, medvedu mlade lune in brezroki deklici), kiluš~ijo naše vzorce kot ~ebulo, da se z vsako zgod-bo tanjša plast z otroštvom pridobljenega in ukaziin pri~akovanji drugih nanešenega. ^ebulino srcepostaja vse svetlejše, dokler ne za`ari: TO SI TI! Into je edino, kar zares smo. »Edino, kar imamo in jete`ko uni~iti, je naša duša.« Tu je doma Divja `en-ska, tu prebiva bo`ansko. In to bo`ansko je najboljrazvidno – kakšen paradoks! – prav v temi: »Vrni-tev bo`anskega se odvija v temi pekla«. Zato je vvseh pravljicah toliko groznega, a na koncu se vsedobro in prav kon~a. Kot prav kon~a se v naših `iv-ljenjih, ~e smo pripravljeni poslušati Divjo `enskoin ji dati prostor, ki ji gre. Naj vam uspe!

Manca Košir

58

DARMORJAAne MorrowLindbergh. Darmorja, Celje:Mohorjevadru`ba, 2003,106 strani

Nisem vedela, kako zelo popularna je knji`ica,o kateri vam bom pisala danes. Pred kratkim sembila v New Yorku in seveda sem obiskala ve~ knji-garn. Na vseh policah z najbolj priljubljenimi knji-gami ona: Anne Morrow Lindbergh z delom Darmorja v ve~ razli~icah. Tudi v ljubki majceni knji-`ici, v kateri so natisnjene najlepše misli iz njeneknjige. Opremljeni z vinjetami, zlatim robom inzaznambnim trakom, na koncu katerega je pritrje-na drobcena, drobcena školja. (Mimogrede, zakajna Slovenskem ne moremo kupiti takih malihknji`ic svojih pisateljev in pesnikov za v torbico in`epek na srajci? Kakšne Grafenauerjeve Skrivnostiali Ne`e Maurer pesmi za radost bivanja ali od-lomke iz slovenskih romanov in esejev?)

Dar morja so prvi~ natisnili v ZDA leta 1955.Od takrat so knjigo pogosto ponatiskovali in pre-vajali v številne tuje jezike. Zdaj je tudi v slovenš-~ini, zato si lahko za praznike podarimo enako lepduhovni dar, kot si ga poklanjajo v Ameriki indrugod po svetu. Knji`ico o morju, obalah in oto-ku, na katerem v samoti premišljuje `enska zrelihštiridesetih let o tem, kako `iveti, da bo njena du-ša bogato utripala in ne bo izdala sama sebe, svo-jih sanj in na~rtov. Kadar je ~lovek pripravljen po-gledati globoko, globoko vase, takrat zna razbiratiznamenja, ki mu ka`ejo smer. Anne Morrow Lind-bergh se je takrat sprehajala po peš~ini, zastavljalavprašanja o smislu svojega `ivljenja in brala odgo-vore iz naplavin na obali, na kateri je našla `lebi~a-stega pol`ka in mese~evo školjko pa ostri`iš~e in šenekaj drugih školjk.

Te strani sem za~ela pisati zase, da bi domislilasvoj osebni vzorec `ivljenja, svoje lastno ravnote`-

je `ivljenja, dela in med~loveških odnosov, za~enjasvojo pripoved pisateljica, `ena znanega letalca —spremljala ga je pri pripravi prihodnjih letalskihprog na številnih potovanjih, mati petih otrok ingospodinja doma na obrobju newyorškega pred-mestja. @enska, ki iš~e duhovno, notranjo harmo-nijo zato, da bi jo lahko prevedla v zunanjo harmo-nijo in da bi vse, ~eprav mnoge raznolike dejavno-sti, s pomo~jo te milosti delala dobro. Ne `ivljenjemnogoterosti, ne razdrobljenosti, središ~no jedrosvojega `ivljenja ho~em najti, je bilo vodilo njenihdolgih sprehodov po samotnem otoku in tihi mor-ski obali. Kako ostati cela sredi zmede `ivljenja?

S preprostim `ivljenjem, s potrpljenjem, ji jepovedalo morje. Z odmetavanjem, jo je u~ilo. Skako malo stvarmi lahko shajaš, je ugotovila tamna peš~ini. In nenadoma vedela, da tudi sicer po-trebuje manj, in ne ve~: »^lovek se ne znebi le ob-lek, ampak tudi ne~imrnosti.« Petinštiridesetletna`enska je odvrgla puritansko prepri~anje o tem, damora biti vse brezhibno pospravljeno in ~isto. Ni jeve~ skrbelo, kakšen vtis bo z bolj skromnim stano-vanjem naredila na druge ljudi.

Ko je opazovala tiho školjko v svoji dlani, se jeodlo~ila: »V svojo školjko bom povabila le tiste pri-jatelje, s katerimi sem lahko popolnoma iskrena.Kakšen po~itek bo to! Odkrila sem, da je neiskre-nost najbolj naporna stvar v `ivljenju. Zato nasdru`abno `ivljenje v tolikšni meri iz~rpava – kernosimo masko.«

Od drugih te ne lo~uje telesna samota, ampakduhovna osama. Puš~ava duha, brezmejna puš~avasrca, po kateri blodiš in se v njej izgubljaš kot tu-jec. »Kadar si tujec samemu sebi, potem si odtujentudi drugim. Ko izgubiš stik s samim seboj, potemse ne moreš ve~ dotakniti drugih,« je pisala AnneMorrow Lindbergh v knji`ico, ki jo je prebralo namilijone ljudi. »Samo tedaj, ko si povezan s svojimlastnim središ~em, si povezan tudi z drugimi.«

@enska `eli dajati, ampak upira se ji nesmisel-no razdajanje, bojimo se tega, da bo šla naša ener-gija v ni~. Toliko nevidnega gospodinjskega dela,da se za~neš po~asi po~utiti kot telefonska centralain pralni stroj. Duša pa je la~na ~esa drugega! Po-

^UDOVITO DO@IVETJEVelika planina, junij 2003

Pomlad, ta te`ko pri~akovani ~as, je v moje sr-ce prinesla svoj ~ar; `arek toplega sonca, del~ek lju-bezni in upanja v novi ~as neizmernega pri~akova-nja. Vro~a pomlad se je hitro umaknila še bolj vro-~emu poletju. Kljub vro~ini se je naša skupina zasamopomo~ iz Slovenj Gradca zbrala za pohod naVeliko planino. Do tedaj mi je bila ta planina nez-nana, pa sem si rekla: »Ne sprašuj za pot, naredi sa-ma svoj korak k ljubezni do planin.«

^e bi bila še tako razo~arana, bi tega dne našlatola`bo, upanje in tisti topli `arek, ki poka`e pot ksvetlobi in notranjemu miru. Brez te lepe poti vro-~ega junijskega dne bi bilo moje `ivljenje prikrajša-no za lepote, ki jih ~lovek lahko do`ivi samo v pla-ninah.

Skupaj s prijateljicami sem ob~udovala lepotonarave, moji majhni koraki pa so skrivali v sebi ve-liko modrosti: »Biti dober, imeti upanje, imeti mo~`ivljenja, videti zjutraj, kako sonce vzhaja, do`ivetive~er, opazovati mavrico...« Ta mavrica se je po ne-vihti pokazala na nebu. Bila je nebeško lepa in ~i-sta kot kristal. Tedaj sem se za~ela zavedati in si re-kla: »^e ho~em ohraniti svoje telo in biti mo~na dozadnjega dne svoje druge mladosti, se bomo mora-la še podati v planine.«

Tega dne sem imela odprte o~i, videla sem svet-lobo in lepoto Velike planine. @ivela sem najlepše

59

tem zapolnjujemo praznino z razvedrili, ki pa je nenapolnijo. Kaj naj storimo, sprašuje pisateljica vimenu mno`ice na stroj poni`anih. Školjka jo jenau~ila: Samota. Sleherna `enska bi morala biti ne-kaj ~asa v letu sama, nekaj ~asa vsak teden in vsakdan posebej. »Vsak pla~an delavec pri~akuje prostdan v tednu in po~itnice enkrat na leto. Matere in`ene so edini delavci, ki nimajo redno zagotovlje-nega prostega ~asa,« ugotavlja. Kako umiriti dušosredi preštevilnih aktivnosti, kako jo nahraniti?

Ni rešitev v tem, da potisnemo `enski zopetmetlo in šivanko v roke in jo postavimo za štedil-nik. Ampak: »Tihi ~as v samoti, kontemplacija,molitev, glasba, razmišljanje ali branje, ki osrednja,študij ali delo, ki ne raztresa. Lahko je fizi~no aliumsko ali umetniško, kakršno koli ustvarjalno de-lo, ki izhaja iz ~loveka samega. Biti mora nekaj, karje naše. (...) Pomembno je to, da si za nekaj ~asanotranje zbrana.«

Le iz notranje `enske mo~i je mo`no graditi us-pešne odnose s partnerjem, z otroki, na delovnemmestu. Ko dve samoti varujeta druga drugo, se do-tikata in druga drugo pozdravljata in skupaj zaple-šeta predani ples `ivljenja v istem lahkotnem ritmubrez pritiskov in brez lastniških navez. A ples sekon~a in pride ~as, ko ga ni. S potrpe`ljivostjo do-~akamo ponoven vzgib in radost drugega kroga.Vse se spreminja, tudi naši odnosi, in tega naj nasne bo strah! »Vsak cikel morja je veljaven, vsak delvala je veljaven, vsako obdobje v odnosu je veljav-no,« je pisateljico nau~ilo morje, ki nenehno odha-ja in spet prihaja. Kako ~aroben DAR MORJA!

Manca Košir

Nih~e ne pade u~en z neba.

Vse se zmore, ~e se ho~e.

Ne pri~akuj sence od v~eraj zasajenega drevesa. Idila Velike planine nas je o~arala

60

sanje, saj sem imela v naro~ju ~udoviti biser našihplanin.

V imenu vseh pohodnic - hvala naši Ani, brezkatere pot ne bi bila tako lepa in varna, kot je bila.@elimo ostati vztrajne, potrpe`live in dobra volje.

Vikica Merzdovnik

SODELOVANJE NA KONGRESU“VESELJE DO @IVLJENJA” Ljubljana, 10. - 14. julij 2003

XVI. mednarodni kongres Društev svetovalcevza telefonsko pomo~ v stiski IFOTES (Internatio-nal Federation of Telefonic Emergency Services) jepotekal v Cankarjevem domu pod geslom Veseljedo `ivljenja, kjer se je zbralo 600 udele`encev iz 19dr`av. Poleg glavnih tem (Pre`iveti izgubo - od ne-mo~i do ravnovesja in izboljšanja, Nenasilna ko-munikacija, Oddaljevanje in vrnitev k veselju do`ivljenja, Socialni kapital in mentalno zdravje) sose zvrstile številne delavnice in predstavitve delaposameznih društev.

Ko je organizator kongresa (Slovenska zvezadruštev svetovalcev za telefonsko pomo~ v stiski)povabil k sodelovanju tudi naše Društvo, sem z ve-seljem sprejela zaupano nalogo.

Slovenci smo se predstavili drugi dan kongresa.V skupini smo bili razli~ni strokovnjaki: psihiatri,klini~ni psihologi, duhovnika in sociologinja. Pri-pravili smo predavanja na temo: Kako iš~emo innajdemo voljo do `ivljenja. Predavanja so bila zelozanimiva zato so bila pri poslušalcih dobro spreje-ta.

Svoj prispevek sem naslovila: Dober dan, `ivlje-nje. Predstavila sem naš program Pot k okrevanju -organizirana samopomo~ `ensk z rakom dojke.Poudarila sem pozitiven vidik celostne rehabilitaci-je. Ko zbolimo, je zelo pomembno osmisliti svoje`ivljenje. Predavanje sem popestrila s slikami z na-

šega tradicionalnega pohoda na Triglav. Zaklju~ilasem z geslom našega društva:

»@ivljenje je vrednota, zato z osebnim smislomvsakega trenutka, povezujmo ga v celoto.«

Naslednji dan so potekale delavnice. Obravna-vale so teme prejšnjega dne. Bile so prav tako zani-mive, vendar je bila udele`ba skromnejša. Ob temsem znova ugotavljala, da se ljudje bojijo bolezni,zato se o njej ne `elijo pogovarjati.

Jo`ica Gamse, dr. med.spec. psihiatrije

6. POHOD NA TRIGLAV2. - 3. september 2003

Tudi letos smo ~lanice skupin za samopomo~`ensk z rakom dojke osvojile našo najvišjo goro!Na pot smo se podale `e šesto leto zaporedoma.Letos nam je nekoliko zagodlo vreme, zato smo na-~rtovani pohod za en dan odlo`ili. Vsekakor se jeizpla~alo, saj sonce nas je pozdravljalo, vzpodbuja-lo in spremljalo ve~ji del poti!

Pohod je tudi letos organizirala Ana Perše izSlovenj Gradca; udele`ilo pa se ga je 50 `ensk sskupino 20 gorskih vodnikov in gorskih reševalceviz koroških planinskih zvez. Slovenska vojska pa jes helikopterskim prevozom nekaterim ~lanicamdruštva omogo~ila prihod na Kredarico.

Udele`enci 6. pohoda na Triglav pred ko~o na Kredarici

61

Dvodnevni pohod je potekal po `e ustaljenipoti z za~etkom na Rudnem polju na Pokljuki,preko Studorskega prevala in Vodnikovega domana Velem polju do Kredarice, odkoder nas je pot `eprvi dan popeljala na vrh. Tam je bil najpomem-bnejši dogodek “krš~evanje” vseh, ki so Triglav os-vojile prvi~; vodnik Danilo jih je krstil kar 16. Vve~ernih urah se nam je na Kredarici pridru`il gos-pod France Urbanija, `upnik iz Dovjega. V tam-kajšnji kapelici je daroval sveto mašo. Naslednjidan je sledil sestop v dolino, na Bledu pa slovesnapodelitev priznanj vsem udele`encem pohoda, vsenovokrš~enke pa so prejele tudi krstne liste s svoji-mi novimi planinskimi imeni.

V nadaljevanju bomo spremljali Avgustininodo`ivljanje Triglava, Milena pa je svoja ob~utja po-vedala kar v verzih.

Andreja Škufca Smrdel

Moje zmagoslavje

Leta 2002 me je `ivljenjska usoda zanesla vdruštvo onkoloških bolnikov Slovenije. Spoznanjez boleznijo je bilo sprva hudo, vendar ~ez ~as spoz-naš, da ima vsaka slaba stran tudi dobro. Rednasre~anja v skupini za samopomo~ so mi vlila mo~in voljo do `ivljenja. Kljub bolezni spoznaš, da jemogo~e dose~i podvige, ki se mi prej kot zdraviosebi sploh niso zdeli tako pomembni.

Ko je na sre~anju meseca junija `e šesti~ zapo-vrstjo vzklinila ideja o pohodu na Triglav, sem sebrez pomisleka tudi sama prijavila. @elja do Trigla-va je bila neizmerna, vendar sem se zavedala, dasem prešibka, da bi prehodila naporno pot od Po-kljuke do Kredarice. Zato sem se 3. septembra zgo-daj zjutraj peljala proti Brniku, kjer nas je vspremstvu dr. Janeza Gorjanca ~akal vojaški heli-kopter. Povzpeli smo se proti Triglavu. Razgled jebil ~udovit, pogled po naši Sloveniji pa nepozaben.Pristali smo na Kredarici. Usedla sem se na kloppred ko~o, vdihovala ~isti gorski zrak in opazovalaAlja`ev stolp, ki je bil tako dale~, a kljub temu ta-ko blizu. Srce mi je trepetalo, bila sem presre~na,vendar to ni bilo dovolj. ^ez nekaj ur so se nampridru`ili ostali, ki so vso pot prehodili peš. Odlo-~ila sem se, da se jim do vrha pridru`im in zadihamzrak tudi izpred Alja`evega stolpa.

Pot navzgor ni bila »ma~ji kašelj«. Brez podpo-re vodnikov Branka in Draga bi se moja pot kon-~ala na Malem Triglavu, vendar sta me mo~ in vo-lja gnala naprej. Prispeli smo. Po~utila sem se kot vsanjah. Ob~utki so bili mešani: veselje, `alost, sre-~a. Solz ni bilo mo~ zadr`ati. »Jaz pri Alja`evemstolpu,« kot bi sanjala. Najrajši bi na ves glas zav-pila. Sledil je krst, kot se spodobi za tiste, ki prvi~dose`ejo Triglavski vrh. Tudi jaz sem jih dobila po»ta zadnji« in poimenovali so me _bbTriglavskapropelerca«. Nebo je bilo kristalno jasno in obzor-je je segalo vse od Jadranskega morja do naše ko-roške Uršlje gore. ^as na vrhu je prehitro minevalin za konec je naša skupina ~udovitih pevcev zape-la pesem TRIGLAV, MOJ DOM. Z besedami je teob~utke te`ko opisati.

Nato smo se skupaj vrnili na Kredarico. Po ve-~erji smo imeli mašo v kapelici. Vse okrog mene si-jaj sve~, glas pesmi, ki ti se`e do dna srca. V tistemtrenutku pozabiš na vse zlo, najbolj pa na bolezen,ki se tako kruto poigra s tabo. Pred spanjem mi nidalo miru in morala sem poklicati domov. Bili soveseli, a kljub temu presene~eni nad mojo zmoglji-vostjo. No~ je bila dolga. V sanjah sem še enkrat»premlela« vsak korak, vsak »klin«, ki me je vodilna vrh najlepše gore v Sloveniji. Naslednje dopold-ne smo se vrnili v dolino. Nekateri smo se peljali s

Skupina vodnikov in vodnic, ki so tudi letos podarili svoj~as in znanje za varen vzpon na Triglav

62

IZLETNIŠKA TERAPIJA Ilirska Bistrica, maj 2003

^lanice skupine za samopomo~ Izola smo ko-nec maja organizirale izlet na Ilirskobistriško. Do-bra organizacija in lepo voden izlet nam je nudilveliko novih spoznanj in lepih do`ivetij.

Najprej smo se zapeljali do vasi Vrbica na kme-tijo Štembergerjevih, kjer gojijo koze in predeluje-jo kozje mleko v sir, skuto in razne namaze. Po og-ledu, ki nam ga je omogo~il prijazen gospodar,smo te dobrote z veliko slastjo okušali. Od tamsmo se odpravile na ogled starega dela IlirskeBistrice, slapov potoka Sušec in cerkve sv. Jurija, kislovi po poslikavah Toneta Kralja. Pot nas je zane-sla tudi v Harije, kjer smo si ogledali poštni muzej.

V vasi Prem smo obiskale spominsko sobo Dra-gotina Ketteja in prisluhnile recitaciji njegovih pe-smi. Potem pa smo se napotile še na bli`nje poko-pališ~e in si ogledale notranjost cerkve sv. Helene.Popeljali so nas tudi na ogled Premskega gradu nabli`njem gri~u (od koder je ~udovit razgled po Br-kinih), ki ga obnavljajo in s katerim imajo smeleturisti~ne na~rte.

Dobro doma~o ve~erjo so nam pripravili nakme~kem turizmu Rate~evo Brdo. Nenadejanosmo dobile še zanimivo ponudbo za ogled komedi-je “Kri nej uoda”, ki jo je bistriško kulturno druš-

^lanice skupine za samopomo~ Izola na pohodu v Ilirski Bistrici

helikopterjem, ostali pa smo vzeli pot pod noge.Ampak naša skupna pot se še dolgo ni kon~ala. Vo-dila nas je na Bled. Tam se nam je pridru`ila pred-sednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije, ga.Marija Vegelj Pirc. Izrekla nam je nekaj toplih be-sed, uradno podelila krstne liste, kasneje pa z namitudi zaplesala.

»Vse, kar je lepo, prehitro mine.« Tudi mi smose razšli, ampak v srcu bodo ta dan, ti trenutki os-tali ve~ni, nepozabni. Domov sem se vrnila prero-jena, mo` in otroci pa so me pri~akali s šopkom~udovitih ro`. Ponos iz njihovih o~i mi je dajal ob-~utek, da se vra~am domov kot heroj.

Prav imajo tisti, ki pravijo, da so gore zdraviloza bolezen našega ~asa. @elim si še velikokrat obje-ti Alja`ev stolp, dihati triglavski zrak, skratka: `ive-ti.

S temi besedami bi rada vlila mo~ in voljo šeostalim, ki se bojujejo z boleznijo. ^e imaš voljo,premagaš še tako kraljevi vrh, kot je naš Triglav.

Avgusta Brankovi~

Dober dan, `ivljenje

»Kaj neki bi jaz brez gôre?«se venomer sprašujem,njih nih~e mi vzet’ ne more,osvajam jih in obo`ujem.

Kljub gromu, streli, hudi uriv zavetju skal je mir doma,ne klonem v naporni, vro~i turi,spev ptic in sonca `ar pogum mi dá.

Pa ro`’ca vsaka prikimava,v vetru klanja se do dna,nasmeh na ustih poigrava,od sre~e mi srce igra.

Dokler lahkó bom, še bom šla,v gôre in na »moj« TRIGLAV, Bog daj, da zdrava bi bila,@IVLJENJE, DOBER DAN!

Emilija Milena Bla`i~

tvo uprizorilo prav tistega ve~era. Razpolo`ene indo solz nasmejane smo zaklju~ile skupno dru`enjev poznih ve~ernih urah. Tudi takšne terapije so po-trebne in koristne na naši poti k okrevanju.

Marija Drole

15. OBLETNICA SKUPINE ZASAMOPOMO^ Nova Gorica, 10. oktober 2003

Jubilejno praznovanje smo pri~ele 26. septem-bra 2003 z odprtjem razstave v Osnovni šoli Sol-kan. Svoja dela je za mesec dni razstavila ga. Ange-

la Pozderac, ~lanica skupine za samopomo~ iz Ra-dovljice. Njenih oljnih slik, še posebej pa tapiserijso se razveselili tudi u~enci te šole, saj v svoji gale-riji gostijo mnoge likovne umetnike; tapiserij padoslej še niso spoznali.

Pravi praznik naše skupine pa je bi 10. oktober.Na jubilejnem sre~anju se je zbrala naša številnaskupina, ki je medse povabila tudi predstavnice os-talih skupin in številne goste.

Osrednja proslava je bila v dvorani Mestne ob-~ine Nova Gorica, pod pokroviteljstvom `upanagospoda Mirka Brulca, ki je v pozdravnem govorupodelil z nami tudi svojo osebno izkušnjo bolezni.Dr. Vanja Jelin~i~ pa je orisal zgodovinsko pot na-stanka in delovanja naše skupine. Prim. Marija Ve-gelj Pirc, predsednica društva in tudi pobudnica za

ustanovitev naše skupine, je v svojem govoru pou-darila pomen skupin pri celostni rehabilitaciji`ensk z rakom dojke.

V kulturnem programu je sodeloval `enski pev-ski zbor UNITRI, pod vodstvom Jo`ice Golob, obspremljavi Anice Furlan s solisti: Damjano Sred-nik, Milošem Mozeti~em, Kajo Humar, TanjoSrednik in Janko Fran~eškin. Doma~e slovenskepesmi so zvenele oto`no, pa tudi veselo. Vmes jeumetniško besedo prebirala gledališka igralka AlidaBevk. Svoj nastop je zaklju~ila z osebnim do`ivlja-njem ob izgubi osebe, ki ji je bila zelo blizu in vsemprisotnim ~estitala za pogum.

Jubilejna slovesnost je bila tudi prilo`nost zazahvalo vsem, ki so nam na naši 15-letni poti po-magali in nas vzpodbujali. S skromnimi darili smose zahvalili: dr. Vanji Jelin~i~u in psihologu IvanuKodelji za 15-letno mentorstvo; Ginekološkemuoddelku Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca zarazumevajo~e sodelovanje s prostovoljkami; direk-torju Zavarovalnice Triglav Jo`ku Lebanu za pro-store; direktorju zdravstvenega doma dr. MihiDemšarju za razumevanje; `upanu Mestne ob~ineNova Gorica Mirku Brulcu in predsednici Društvaprim. Mariji Vegelj Pirc.

Nato smo se zbrali ob prigrizku v avli Primor-skega dramskega gledališ~a, skupaj nazdravili naše-mu jubileju tudi zapeli. Sledil je izlet z avtobusomna Sveto gore, se zbrali v baziliki in u`ivali v razgle-du. Vreme nam je bilo sicer naklonjeno, tistegapravega razgleda, ki ga lahko ponudi gora, pa ni bi-

63

Ob odprtju razstave Angele Pozderac (desno)

Na Sveti gori je bilo lepo, nekatere so `elele imeti še slikoza spomin

64

SEMINAR Za prostovoljke programa Pot k okrevanju

Terme Dobrna, 20. - 22. november 2003

Za izvajalce programa Pot k okrevanju je po na-ših pravilih (in tudi mednarodnih) potrebno poleg

za~etnega usposabljanja tudi redno teko~e izobra-`evanje in supervizija dela. Na 2-4 leta pa je orga-niziran ve~dnevni seminar. Tako smo se letos `edrugi~ zbrale na Dobrni prostovoljke, strokovnevoditeljice in mentorice iz razli~nih krajev Sloveni-je. Vse udele`enke (okoli 70) smo prejele tudi pi-sno gradivo in dve knjigi Johna Powella: Se bo iz-

lo. Kaninsko pogorje in Julijci so svoje vrhove ode-vali v meglice, kar je lep son~en dan pripravljalo nade`evje.

Dan smo zaklju~ili s skupnim kosilom v hote-lu Sabotin, ko so predstavnice ostalih skupin iz raz-li~nih krajev Slovenije še posebej ~estitale jubilant-kam z izbranimi besedami in zelo domiselnimi da-rili. Praznovanje je povezalo mnoge bolnice; tiste,

ki so skupini zveste `e od vsega za~etka, kot tudi ti-ste, ki so se ji pridru`ile šele v zadnjih letih, ali paso še v procesu zdravljenja. Spoznale smo, da ima-mo tudi med povabljenimi ~lanicami drugih sku-pin veliko prijateljic, zato je bilo celotno praznova-nje prisr~no in za vse prijetno.

Hvala vam, da smo lahko skupaj praznovali!

Metka Puc

Pozdravljeni!

Ko ti zazvoni v glavi, ko se ti stemni pred o~mi, ko se ti stisne telo v eno samo kepo in ti neha biti srce, nastane okrog tebe ena sama tišina. Zdi se ti, da se nahajaš v popolnoma drugem svetu in misliš, da to sploh nisi ti . . . Potem se zaveš:“O ja, prav jaz sem to in prav meni so pravkar povedali diagnozo.” Sledi pot - grda, te`ka, nepremagljivo dolga. ^ustva `alosti, jeze, u`aljenosti, strahu, groze.

Pribli`no taka so do`ivetja vseh ob sporo~ilu diagnoze -rak. Tudi sam sem eden izmed njih, zato lahko z vami po-do`ivljam prenekatero stisko, s katero se soo~imo na za~etkute nepotrebne poti.

Ob prvem šoku nekaj ~asa ~akamo, ~akamo na mir -mir v nas samih. Šele ko se sprostimo lahko razmišljamo, ka-ko naprej. K sre~i je naša narava uporniško naravnana, za-to `elimo zase nekaj narediti. Ne sme nas biti strah, prepu-stiti se moramo stroki, ki nam danes zagotavlja `e kar veli-ke mo`nosti ozdravitve. Vendar zdravnik pozdravi le tistidel~ek našega telesa, ki nam je trenutno ponagajal. Iz lastneizkušnje pa vemo, da je bolezen, posebno še rakava, celostnastiska ~loveka, zato je bolnik ne zmore tako ozko lokalizira-ti kot strokovnjaki.

Po ozdravitvi osnovne bolezni potrebuje bolnik še nekaj.Morda sprva niti sam ne ve, kaj. Pogosto se po~uti še nebog-

ljenega, osamljenega. Potrebuje ljudi okrog sebe, da bi seznova nau~il biti vesel in `iveti v prepri~anju, da je zdrav.Otresti se mora strahu.

To ni tako enostavno, kot bi si lahko mislil nekdo, kisam tega še ni do`ivljal. Zelo dobro dopolnilo medicinskegazdravljenja so taka sre~anja, kot jih gojite vi `e vrsto let. Na-ša ~loveška narava je pa~ takšna, da radi `ivimo v zavetjudrug drugega. Iš~emo osebno bli`ino in tako dobivamo po-trebno mo~ in energijo. Skupina za samopomo~ je ena naj-boljših oblik za premagovanje podobnih te`av in problemov.Dragocena je pomo~ `ena, ki premorejo s toplino in razume-vanjem stopiti k operiranki v njenem najbolj ob~utljivem ~a-su in ji dajati oporo.

Povezanost v skupini ljudi s podobno usodo nam vednodaje mo~, vzbudi `eljo po uspehu, `eljo premagati te`ave.@enske to znate veliko bolje od nas, moških.

Za~el sem zelo `alostno, tako kot je na za~etku `alostnanaša bolezen. Kon~ujem z nekaj svetlimi mislimi, ki ste jihtudi same najbr` `e osvojile. • Zares izgubiš šele takrat, ko se nehaš truditi. • Mo~an si, kolikor upanja imaš.• Kdo nam bo pomagal, ~e si ne bomo

pomagali med seboj.• Predvsem pa vzklikam bolezni -

ne boš nas premagala!• Tu sem - tu smo - kot dokaz, da se to bolezen

da premagati.Sedaj sem `upan, delam 12 ur na dan in v delu iš~em

mo~ - tudi za kakšno drugo bolezen, ki jo bo prav tako tre-ba premagati.

Sre~no in bodite zdravi.

Mirko Brulc, `upan

kazal Moj pravi jaz? In Ali poznate sebe?. Organi-zacijo seminarja sta izvedli Marija Vegelj Pirc inFirdeusa Puri}. Seminar smo posvetile spominu pr-ve prostovoljke Vide Zabric.

Delo je potekalo v obliki predavanj in delavnicpod skupnim naslovom “Komunikacija in izgo-revanje.” Vse teme so nas mo~no pritegnile, zatosmo zavzeto sodelovale.

V uvodnem predavanju psihologinje MarjeStrojin “ Tudi prostovoljka potrebuje pomo~”smo se poglobljeno seznanile z mo`nimi posledica-mi prostovoljnega dela. Le-to lahko privede do te-lesne, ~ustvene in/ali mentalne iz~rpanosti prosto-voljke. Ob pomo~i `enskam z rakom dojke (indi-vidualno svetovanje ali delo v skupini za samopo-mo~) do`ivlja prostovoljka razli~na ~ustvena stanja.Podo`ivlja pa tudi njihov strah, obup ali poslabša-nje bolezni. Hude izkušnje jo lahko prizadenejo.Kadar se od te`kih problemov drugih lahko odda-lji in `ivi svoje `ivljenje, nevarnost ni velika. Kadartega ne zmore, pa se za~nejo kazati znaki izgoreva-nja, kot so:

• telesna iz~rpanost - kroni~na utrujenost, te`a-ve s spanjem;

• ~ustvena iz~rpanost - nemo~, depresivnost,stvari, ki so jo prej veselile, je ne ve~; zdi se ji,da ne more ve~ zdravo ~ustvovati in

• mentalna iz~rpanost - negativna stališ~a dodela, sodelavk, o problemih ne more ve~ jasnorazmišljati.

V skrbi za ohranjanje duševnega zdravja pro-stovoljcev so se oblikovali razli~ni pristopi pomo~iv obliki supervizije, medsebojne podpore in mo`-nosti posvetovanja ob te`ki situaciji. Seveda je vsetroje mo`no le ob dobri organizaciji dela.

Lastno do`ivljanje iz~rpanosti in izgorelostismo obravnavale s pogovori v manjših skupinah inpovzele skupne sklepne misli:

• pogovori z mladimi bolnicami, znankami ali stistimi s slabšo prognozo so za prostovoljkobolj stresni;

• redne supervizije in izobra`evanja zagotavljajoznanje in dolo~ajo pristojnosti prostovoljke ter

65

ji nudijo podporo z uvidom v lastno do`ivlja-nje;

• velik pomen ima podpora zaposlenih na posa-meznih bolniških oddelkih, kjer prostovoljkeopravljajo individualno svetovanje;

• organizacijski problem predstavljajo prevelikeali premajhne skupine za samopomo~, kakortudi prevelike starostne razlike med ~lanicamiskupine;

• krizno situacijo v skupini predstavlja smrt po-sameznih ~lanic zaradi napredovale bolezni.

Osrednji del seminarja je bila redna supervizija.Pogovarjale smo se o teko~em delu prostovoljk vbolnišnicah in skupinah za samopomo~, si podeli-le izkušnje ter oblikovale teme za pogovor v manj-ših skupinah: Te so bile :

• promocija prostovoljnega dela, komunikacija sstrokovno in lai~no javnostjo;

• kako re~i NE, ko zaznam prve znake izgoreva-nja;

• kako dobro vklju~iti novo ~lanico v skupino,individualno svetovati mlajši nanovo oboleli~lanici in kako uspešno povezati individualnoin skupinsko samopomo~.

Strokovna koordinatorka programa Pot k okre-vanju prim. Marija Vegelj Pirc nam je predstavilaknjigo “Se bo izkazal moj pravi jaz?” (25 smer-nic za dobro komunikacijo) in naše odgovore na

Veselje ob uspešnem zaklju~ku seminarja. Nekatere udele`enke so zaradi oddaljenosti `e odhitele domov.

66

RO@NATI OKTOBER

Oktobra leta 1998 je skupina prostovoljk vskupnosti Juba-Sutter v Zdru`enih dr`avah Ameri-ke oblikovala vrsto dejavnosti, s katerimi so `enskein njihove dru`ine ozaveš~ali o raku dojke. Aktiv-nosti so poimenovali Pink oktober, po naše Ro`na-ti oktober. Domiselni na~ini izobra`evanja in na-menskega zbiranja denarja so vzpodbudili tudislavne osebnosti, ki so s svojim imenom prispevalek ozaveš~anju `ensk. Ideja je za`ivela tudi v drugihdr`avah po svetu. Podpira jo Reach to Recovery In-ternational (Pot k okrevanju) mednarodno zdru`e-nje prostovoljk, ki deluje v okviru UICC, medna-rodne zveze za boj proti raku s sede`em v @enevi.Tako je lanski oktober z ro`natimi pentljami inrazli~nimi aktivnostmi obele`ilo `e 43 de`el.

Letos so tudi v Trstu, v tednu od 6. do 12. ok-tobra organizirali aktivnosti z namenom ozaveš~a-nja in ve~je senzibilizacije `ensk o raku dojke. Poi-menovali so jih Settimana in rosa (Ro`nati teden).Pobudnik in organizator razli~nih dogodkov, ki sose v tem tednu zgodili, je bil ANDOS ITALIA, ita-lijansko zdru`enje `ensk z rakom dojke. V Trstu jebilo v tem tednu zelo `ivahno, saj so se pripravlja-li na Barcolano, mednarodno jadralno regato, nakateri se vsako leto zbere okrog 1000 jadrnic. Za-radi velikega števila gledalcev in obiskovalcev v ta

vprašanje: “S ~im me je knjiga najbolj nagovori-la?”, ki smo jih `e prej oddale v pisni obliki.

Dr. Manca Košir nam je spregovorila o poslans-tvu prostovoljk, ki ga je naslovila: “Ljubezen v ~a-su osamljenosti”. Popeljala nas je v svet knjig, izkaterih nam je brala ali pripovedovala `ivljenjskemodrosti. Naj jih omenim samo nekaj: “^lovekovoje samo tisto, ~esar ne moreš izgubiti v brodolomu.Vse kar daješ drugim, daješ samemu sebi. Spreme-niti samega sebe je najve~ja umetnost. Predstavilanam je tudi principe pisne komunikacije. V de-lavnicah uporabnega u~enja pa smo se u~ile pisati.Pripravljale smo vabila za novinarske konference inpisale sponzorjem ob izmišljenih dogodkih. Pri temsmo se ob ocenjevanju naših nalog profesoriceMance neznansko zabavale.

Zelo zanimivo je bilo tudi poro~ilo z 12. med-narodne konference Pot k okrevanju (Reach to Re-covery International), ki je bila maja 2003 v Lizbo-ni na Portugalskem. Poro~ale so 4 udele`enke: Na-taša Kogovšek, Ana Perše, Zvonka Sevšek in Andre-ja Cirila Škufca Smrdel.

Drugega dne smo ob prijetnih zvokih citer ime-li slavnostno ve~erjo. Bilo nam je še posebej lepo,ker so se nam pridru`ili tudi gostje. Kar 12 jih je bi-lo, ki so ob tej prilo`nosti prejeli društvene zahvaleza minulo prostovoljno delo: Pavla ^asl, Nuša Dro-fenik, Vesna Dujc, Ivan Kodelja, Nataša Kogovšek,Emilija Kregar, Milena Peterlin, Anka Seles, Maru-ša Sever, Lidija Trop, Anica Vidmar in Breda VukPilih.

Vsem iskreno ~estitamo in HVALA!

Seminar v Termah Dobrna nam je pomagal, dabomo še naprej pravilno in uspešno delovale na na-ši skupni Poti k okrevanju. Poleg tega pa smo ime-le tudi veliko prilo`nosti za prijateljsko dru`enje terizmenjavo mnenj in izkušenj. Naj zaklju~im z mo-drostjo, ki smo jo tudi slišale na seminarju: “Temene odpraviš tako, da jo preklinjaš. Raje pri`gi lu~!”

Seminar nam je s svojo “lu~jo” nakazal marsika-tero rešitev problemov in stisk, ki so lahko tudi po-sledice prostovoljnega dela.

Majda ŠmitOb mednarodni jadralni regati je bilo v Trstu zelo `ivahno,

tudi v šotoru ANDOS-a (desno)

namen na obali postavijo zanimive stojnice, ki soprave male hiške. Ena izmed njih je pripadala tudiANDOS-u. Njena notranjost je `arela v ro`natibarvi, saj so vse stene oblepili z roza papirjem, nasprejemnem pultu z informativnimi glasili in zlo-`enkami o zgodnjem odkrivanju raka dojke se jebohotil šopek roza vrtnic. Gospe-prostovoljke paso imele na prsih pripete roza pentlje, ki so jih de-lile tudi mimoido~im obiskovalcem. Roza pentljase je v zadnjih letih uveljavila kot simbol za solidar-nost in boj proti raku dojke. Pridru`ila se je rde~ipentlji za boj proti AIDS-u.

V stojnici so vsak dan ob dolo~eni uri gostilirazli~ne goste iz strokovnih in politi~nih krogov.Enega izmed sre~anj so poimenovali Alpe Adria.Predstavnice Italije, Avstrije, Hrvaške in Slovenijesmo bile vabljene, da v maternem jeziku spregovo-rimo o mednarodnem povezovanju in dejavnostih,ki jih društva v posameznih dr`avah izvajajo z na-menom zgodnjega odkrivanja raka dojke. Gostite-ljice so zagotovile simultani prevod v italijanš~ino.Na sre~anje so bili vabljeni tudi konzuli posamez-nih dr`av, a udele`ila se ga je le hrvaška konzulka.Aktivnosti, ki sem jih spoznala v Trstu, so me zelonavdušile. Upam, da bomo `e naslednji RO-@NATI OKTOBER s podobno kampanjo lahkovzpodbujali in ozaveš~ali `enske tudi pri nas v Slo-veniji.

Majda Šmit

67

Majda Šmit v prisr~nem objemu s predsednico ANDOS-aLuiso Nemez (desno)

IZ TUJEGA TISKA

Share (Deliti med seboj) je glasilo mednarod-nega zdru`enja organizirane samopomo~i `ensk zrakom dojke »Reach to Recovery International«(RRI) s sede`em v @enevi. Deluje v okviru medna-rodne zveze za raka (UICC). Program smo pri naspoimenovali Pot k okrevanju. Izvajamo ga od leta1984, ko je tudi naše Društvo postalo ~lan zdru`e-nja RRI. Glasilo, ki izide 2-krat letno, poro~a o no-vostih s podro~ja raka dojke in razli~nih dogodkihter dejavnostih iz dr`av ~lanic. Predstavljamo vamnekaj zanimivosti iz zadnje številke.

Pritegnil me je pogovor s fizioterapevtko iz Os-la na Norveškem pod naslovom Morske deklice vtopli vodi. Avtorica poleg redne lu`be v lokalnibolnišnici v ve~ernem ~asu z velikim entuziazmomorganizira in vodi redno tedensko vodno aerobikoštirih skupin `ensk z rakom dojke. Za ta projekt seje odlo~ila na podlagi dolgoletnih izkušenj. Ugoto-vila je, da je za `enske po operaciji dojke indivi-dualna fizioterapija premalo; pravzaprav bi moralapotekati stalno. @enske pa tudi zanima, s kakšnimšportom se še lahko ukvarjajo, predvsem pa ~utijopotrebo po medsebojnem dru`enju. Vodna aerobi-ka v topli vodi vsaj 30-ih stopinj in ob glasbi polegveselega razpolo`enja omogo~a la`je premikanje, kiga lahko vsakdo obvlada. Topla voda sproš~a, pre-pre~uje bole~ine in nudi izvrstno masa`o za ramen-ski obro~ in roko, ki sta po operaciji pogosto ob-~utljiva in bole~a.

V rubriki Po svetu poro~a kanadska mre`a zaraka dojke o na~rtovanih dejavnostih. Na konfe-renci v Torontu novembra 2002 so si zadali nalo-go, da bodo za mlade `enske z rakom dojke orga-nizirali tele konferenco. Na njej bodo imele prilo`-nost razmišljati in govoriti o svojih izkušnjah. Nata na~in naj bi opozorile strokovno in lai~no jav-nost o svojih potrebah.

Iz Bombaya v Indiji poro~ajo, da je bila skupi-na Pot k okrevanju ustanovljena leta 1994. Prosto-voljke pomagajo dru`inam, ki se borijo z rakom.

68

Njihov cilj delovanja je zdravstvena vzgoja, ozaveš-~anje `ensk in pridobivanje štipendij za otroke.Dru`ine do`ivljajo diagnozo raka zelo stresno.Otroci so še posebej ranljivi zaradi velikega številadru`inskih ~lanov, splošne revš~ine in nizke stop-nje pismenosti.

V Novi Zelandiji je organizirano samopomo~za raka dojke za`ivela pred 12 leti v Taurangi. Us-tanovila jo je skupina ozdravljenih bolnic, ki je bi-la nezadovoljna zaradi pomanjkljivih informacij inneozaveš~enosti. Ob postavitvi diagnoze raka doj-ke pa so pogrešale pomo~ in oporo. Njihova najza-nimivejša uvodna aktivnost v tem letu je bila orga-nizacija dobrodelne jadralne regate. Pri tem jim jepomagal jadralni klub, ki je zagotovil ~olne in iz-kušene kapitane. Regate se je udele`ilo 120 `ensk vro`natih oblekah. Kljub temu da se je ve~ina na ja-dranje podala prvi~, so si vse `elele pogumno preiz-kusiti dano mo`nost.

Trenutno razpravljajo o dveh bistvenih vpraša-njih, ki zadevajo `enske na Novi Zelandiji. @elijo,da bi se tako kot v Avstraliji, starostna meja v pro-gramu zgodnjega odkrivanja raka dojk iz starosti50 do 64 let razširila na obdobje od 50 do 70 let.Drugi predmet razprave pa je predolga ~akalna do-ba na zdravljenje z obsevanjem. Nekatere `enske~akajo po operaciji na radioterapijo tudi 16 tednovali ve~, kar predstavlja kriti~en dejavnik glede izidazdravljenja. Organizirale so tudi 24-urno telefon-sko pomo~ za `enske, ki ~akajo na rezultate diag-nosti~nih pregledov, za dru`ine in partnerje. Naskupinskih sre~anjih je poudarek na izobra`evanjuin stiku z medicinsko sestro, specialistko onkološ-ke zdravstvene nege. Štirikrat letno izdajo svojeglasilo, na spletni strani pa s pomo~jo literature invideo filmov dajejo vrsto informacij o problemati-ki raka dojke. Z literaturo o raku dojke okrbujejozdravstvene centre; posredujejo pa tudi informaci-je o prsnih protezah.

Za konec naj omenim še zanimiv prispevek pa-lestinske skupine `ensk z rakom dojke iz Jeruzale-ma, ki je bila ustanovljena leta 2000. Ve~ina njiho-vih aktivnosti je usmerjena v okolico Jeruzalema insosednje vasi, kjer mnoge zapore in policijska ura

ote`ujejo medsebojna sre~anja. V njihovi kulturije ~lovek z diagnozo rak še vedno stigmatiziran.Zato je njihov cilj s sodobnimi zdravstvenimi in-formacijami dose~i pri ljudeh ve~jo ozaveš~enost oraku. Prav tako pomagajo obolelim v ~asu zdrav-ljenja in z njimi delijo svoje izkušnje. Pred kratkimso sodelovale pri izdaji dveh brošur: Telovadne va-je po operaciji na dojki in @ivljenje z rakom dojke- vodnik za `enske in njihove dru`ine. Brošure sodostopne v bolnišnicah, lekarnah in klinikah. Ne-davno so za vso de`elo organizirale 24-urno tele-fonsko pomo~, kjer odgovarjajo na vprašanja o ra-ku dojke. Kadar niso v pisarni, vprašanja posname-jo na telefonsko tajnico, nanje pa odgovorijo v os-mih urah. V prvem mesecu delovanja so imele 18klicev, od tega jih je bilo kar polovica moških.

Prevedla in povzela Majda Šmit

The Patient’s Network (Mre`a bolnikov) je gla-silo Mednarodne zveze zdru`enj bolnikov - IAPO(www.patients-organisations.org), katere ~lan je odleta 1999 tudi naše društvo.

Zdravstvena (ne)pismenost

Zadnja številka revije (junij 2003) je v celotiposve~ena zdravstveni pismenosti, ki pomeni spo-sobnost posameznika, da razbere in razume zdravs-tvena sporo~ila, ki jih dobi v ustni, pisni ali slikov-ni obliki, ter ravna skladno z njimi. Nanjo vpliva-jo kulturni, jezikovni in izobrazbeni dejavniki.Izraza pismenosti ne smemo razumeti v ozkemsmislu sposobnosti branja (npr.:zdravstvenih navo-dil). Gre za globlje razumevanje razli~nih dejavni-kov, ki so posamezniku potrebni, da lahko takoravna, da spoznanja pozitivno vplivajo na njegovozdravje.

Dobro razumevanje sporo~il o zdravju je zelopomemben dejavnik, ki omogo~a uresni~evanjepravice do samoodlo~anja, ki je ena od temeljnih~lovekovih pravic. Po stoletjih enosmerne, paterna-listi~ne (pokroviteljske, zaš~itniške) medicine seodnos bolnik - zdravnik spreminja iz enosmernekomunikacije v dialog. S tem zdravniki prevzema-jo veliko odgovornost, da bolnike pravilno obvesti-jo o razli~nih vidikih zdravljenja.

Raziskave so pokazale, da je funkcionalna pi-smenost ni`ja, kot si obi~ajno predstavljamo. Razi-skava o pismenosti prebivalstva v ZDA (1992) jepresenetila prebivalstvo s svojimi ugotovitvami. Pe-tina odraslih Ameri~anov se je pokazala za nepi-smeno s stopnjo branja do 5, kar pomeni pisme-nost pri otrocih do 10 let. ( Raziskave slovenskepopulacije so pokazale enako slabe rezultate, op.MS). Naslednja ~etrtina je bila “mejno pismena”.

Glede na to lahko upravi~eno sklepamo, dasplošna nepismenost obsega tudi zdravstveno. Leta1995 je raziskava v ZDA ugotovila, da tretjina an-gleško govore~ih bolnikov ne razume osnovnihzdravstvenih navodil:

– 42 % ni razumelo navodila, da morajo jema-ti zdravilo na prazen `elodec,

– 25 % ni razumelo sporo~ila na kartonu za na-ro~anje,

– 60 % ni razumelo standardnega dovoljenja zaposeg.

S starostjo in resnostjo obolenja se je nerazu-mevanje stopnjevalo. Zdravstvena nepismenost sepovezuje tudi z znatnim višanjem izdatkov zazdravljenje, ki vpliva na pogostejše in daljše hospi-talizacije.

Zdravniki pojasnjujejo premajhno pou~enostbolnikov s pomanjkanjem ~asa za pogovor z njimi.Po nekaterih podatkih osvojijo bolniki le okoli 12% posredovanih informacij (!).

Kdo je zdravstveno pismen?

Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacijeso bolniki z ustrezno pismenostjo sposobni:

69

– prebrati obrazce, zdravstvene nalepke in kraj-še tekste ter ostale pisne zdravstvene informa-cije,

– razumeti ustna in pisna navodila zdravnikov,medicinskih sester, farmacevtov, zavarovalnic,

– se ustrezno odzivati na potrebne postopke innavodila, kot so jemanje zdravil in naro~anjena preglede.

Škodljivost zdravstvene nepismenosti se ka`ezlasti v najrevnejših podro~jih (Afrika), kjer se po-ve~uje zlasti umrljivost `ensk in otrok, vendar tudiv razvitem svetu ni nepomebna. Po celem svetu sopogosti smrtni izidi zaradi uporabe ne~istih injek-cijskih igel, prispevajo pa tudi k obolelosti (ve~ mi-lijonov) za hepatitisom B in C, kot tudi k oku`e-nosti z virusom HIV. Zdravstvena nepismenost jepogosto vzrok poslabšanja kroni~nih bolezni, npr.diabetesa.

Za nas je predvsem zanimivo vprašanje, kakolahko k izboljšanju stanja prispevajo posameznazdru`enja bolnikov oz. mednarodna zveza zdru`enjbolnikov.

Zavedati se moramo, da zdravstvena nepisme-nost najbolj škoduje bolnikom. Po mnenju prof.Irvinga Rootmana s Fakultete za humanisti~ni insocialni razvoj na univerzi Victoria v Kanadi sozdru`enja bolnikov izredno mo~an dejavnik za lo-biranje takšnega zdravstvenega dostopa, ki morabolniku omogo~iti, da pridobi potrebno znanje, podrugi strani pa izvesti reformo, ki bo omogo~ilaslabo pismenim bolnikom u~inkovit dostop dozdravljenja. Spremembe v vsakdanji praksi pa bimorale vklju~evati poenostavljanje zdravstvenihobrazcev in navodil, kakor tudi boljšo komunika-cijo med zdravnikom in bolnikom. Naju~inkovi-tejša pot do sprememb je objavljanje `ivljenjskihzgodb bolnikov, ki so zašli v te`ave zaradi nerazu-mevanja pomembnih zdravstvenih informacij.

Prevedla in povzela Marja Strojin

70

POT K OKREVANJUorganizirana samopomo~ `ensk z rakom dojke

• Individualna pomo~ bolnicam po operaciji.

Redni obiski prostovoljk potekajo v splošnihbolnišnicah: v Celju, Mariboru, Slovenj Gradcu,Šempetru pri Novi Gorici in na Onkološkem inšti-tutu v Ljubljani.

• Skupine za samopomo~

imajo redna mese~na sre~anja po naslednjemrazporedu:

1. CELJE: Vsako 2. sredo v mesecu ob 15. uri vsejni sobi kirurške slu`be Splošne bolnišniceCelje.

2. ^RNOMELJ: Vsako 2. sredo v mesecu ob 17.uri v prostorih zdravstvenega doma ^rnomelj.

3. IZOLA: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob 18. uri vprostorih Splošne bolnišnice Izola.

4. KRŠKO: Vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17. uri vprostorih zdravstvenega doma Krško.

5. LJUBLJANA: Vsak 3. ~etrtek v mesecu ob 16.uri v sejni sobi Onkološkega inštituta, stavbaC.

6. MARIBOR: Vsako 3. sredo v mesecu ob 17.uri v zdravstvenem domu, V. nad., v sejni sobi.

7. MURSKA SOBOTA: Vsak 1. petek v mesecuob 15. uri na kirurškem oddelku bolnišnice Ra-ki~an.

8. NOVA GORICA: Vsak 2. ponedeljek v mese-cu ob 16. uri v prostorih Zavarovalnice Triglav.

9. NOVO MESTO: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob15.30 v prostorih zdravstvenega doma.

10. SE@ANA: Vsak 2. ~etrtek v mesecu ob 17.uri v prostorih Srednje šole Se`ana.

11. SLOVENJ GRADEC: Vsako 1. sredo v me-secu ob 16. uri v bolnišnici, kirurška raportnasoba.

12. PTUJ: Vsak 2. torek v mesecu ob 17. uri vsejni sobi Doma upokojencev, Volkmajerjeva1-3, Ptuj.

13. RADOVLJICA: Vsak 1. ~etrtek v mesecu ob17. uri, knji`nica A. T. Linharta, Radovljica.

14. RIBNICA: Vsak ~etrti ponedeljek v mesecuob 17. uri v knji`nici Zdravstvenega doma dr.Janeza Ora`ma v Ribnici, Majnikova 1.

15. TRBOVLJE: Vsak zadnji ~etrtek v mesecu ob17. uri v prostorih zdravstvenega doma.

16. VELENJE: Vsak 3. torek v mesecu ob 18. uriv ~akalnici nevropsihiatri~ne ambulantezdravstvenega doma.

DRUŠTVO ONKOLOŠKIH BOLNIKOV SLOVENIJE

Onkološki inštitut, Oddelek za psihoonko-logijo

Zaloška 2, 1000 Ljubljanatel. 01/587 91 70fax. 01/431 41 80e-mail: DOBSLO@onko-i.siinternet: http://www.onko.over.net

Postanite ~lan tudi Vi!

^lani društva so lahko zdravljeni in ozdrav-ljeni bolniki, njihovi svojci in prijatelji, zdravs-tveni strokovnjaki in vsi, ki so zainteresirani zavarovanje zdravja in reševanje problematike ra-ka.

Za v~lanitev v društvo izpolnite prijavni-co, ki jo dobite pri društvu.

^lani prejmejo ~lansko izkaznico, pla~ujejo~lanarino in so teko~e obveš~eni o delu druš-tva. Po potrebi in `elji se lahko bolniki povezu-jejo v samopomo~ne skupine ali zdru`ujejo priraznih drugih dejavnostih.

PSIHOONKOLOGIJA

Oddelek za psihoonkologijo deluje v stavbi HOnkološkega inštituta v Ljubljani. Bolniki in nji-hovi svojci se lahko dogovorijo za pogovor vsakdan (razen sobote) od 8. do 14. ure osebno ali potelefonu (01) 5879 170.

Predhodni pogovor je tudi potreben za vklju~i-tev v skupinsko u~enje sprostitve z nazornim pred-stavljanjem po Simontonovi metodi, ki obsega de-vet rednih tedenskih sre~anj s prakti~nimi vajami.

Psihoonkološke posvetovalnice delujejo tudidrugod po Sloveniji, pozanimajte se v svojemzdravstvenem domu.

POSVETOVALNICA ZA ONKOLOŠKOZDRAVSTVENO NEGO

Deluje v stavbi B Onkološkega inštituta vLjubljani in je namenjena hospitaliziranim in am-bulantnim bolnikom ter njihovim svojcem.

Vsi, ki potrebujejo pomo~ enterostomalne tera-pevtke, nas lahko pokli~ejo vsak dan, razen sobotein nedelje, po telefonu (01) 5879 372, ali pa se og-lasijo osebno med 10. in 13. uro.

Prijazno vabljeni! Rešujmo te`ave skupaj!

Helena Urši~, viš. med. sestra, enterostomalna terapevtka

DRUŠTVENE PUBLIKACIJE

S serijama knji`ic »Dobro je vedeti, kaj pome-ni« in »Vodnik za bolnike na poti okrevanja« `eli-mo širiti znanje in védenje o razli~nih vrstah bolez-ni in njihovem zdravljenju. Posebej vzpodbudna sopri~evanja bolnikov, ki so iskreno podelili svoje iz-kušnje z boleznijo.

Knji`ice lahko dobite v našem društvu.

71

SAMOPREGLEDOVANJE

Treba je vedeti,

da so med `enskami

razlike in da niti dve

dojki nista enaki po

velikosti in obliki.

Zato je še posebej

pomembno, da dobro

poznate svoje dojke.

Le tako boste ob

rednem samopregle-

dovanju takoj opazile

vsako spremembo

in se nemudoma

posvetovale s

svojim zdravnikom.

Samopregledovanje

dojk enkrat mese~no

bi moralo preiti vsaki

`enski v navado.

Za tiste, ki še imajo

menstruacijo,

je najprimernejši ~as

v sredini ciklusa.

Vzemite si ~as

pri kopanju v kadi

ali pod prho,

z namiljeno roko

boste najla`je

zatipale kakršnekoli

spremembe.

Gre za VAŠE telo, gre za VAŠE `ivljenje!

DRU[TVOONKOLO[KIH

BOLNIKOVSLOVENIJE

Zavedajte se

svojih dojk,

prepoznajte

vsako

spremembo!

"POSPRAV-LJANJE"

JUTRANJEGAOBROKA

LETEV SKVADRAT-

NIMPREREZOM

NAŠEOBMORSKO

MESTO

ANDREJVELKAVRH

NEPREMOČLJIVAZIMSKA OBUTEV

NAČRTOVALEC STAVBIN OBJEKTOV, ARHITEKT

ZVEZEKZA

RISANJESKIC

VELE-POSLANIKV IZRAELU

(PETER)

ADAMMALYSZ

MRZELLETNIČAS

MORJE VSEVERNEM

DELUČRNEGAMORJA

28. ČRKARUSKE

ABECEDE

DRUGONAJVEČJESRBSKOMESTO

VRSTAPOLNJENIHTESTENINPROSENA

JED

POVZROČI-TELJ

POAPNENJAŽIL

AVTOR:JANEZ

DONŠA

SREDSTVOZA

ODPRAVOPLODU

13.HEBREJSKA

ČRKA

ZAČETEKDIRKE

DVIGNJENPROSTORV CERKVI

NASPROTJESTROPA

PLJUČNATUBER-KULOZA

EMILIJANCEVC

OBILENTREBUH

VODNIPREKOP

AMERIŠKIIGRALEC(GENE)

SAMO-MORILECNA VRVI

SEVERNIJELEN

LOPATAR

NEMŠKAALPSKA

SMUČARKA(MARTINA)

PROGA ZATRAMVAJ

OROŽJES TETIVO

NEMŠKIINŽENIR

(CARL VON,1842-1934)

TVZASLON

STARO-PERZIJSKI

KRALJ

RIVAL

UGANDSKIDIKTATOR

AMINSOSEDA

IRANA

VZDEVEKDRŽAVNIKA

EISEN-HOWERJA

NEKDANJIHRVAŠKIVLADAR

STARACUNJA

GR. OTOK VJONSKEM

MORJU

SAMO-GLASNIK

POŠEVNIKVADRAT

LIDIJAOSTERC

JADRALNIPADALEC

KRALJJENNIFERANISTON

OBRAMBNISTOLPALI ZID

BRINETKA

NAJLJUBŠAMOHA-

MEDOVAŽENA

ŠPORTNIKLUB IZ

MADRIDA

SNAŽILKAIZ SERIJETV DOBER

DAN

SESTAVINABENCINA, KIPREPREČUJEKLENKANJE

NALIVNOPERO

ALPINISTGROŠELJ

NAŠKLARINETIST

(ERNEST)VRSTALEČJA

VZDRŽEVA-LEC

PROMETNIHPOTI

PISATELJTWAIN

ZMEDA OBNESREČI,PREPLAH

GROZLJIVKA,SRHLJIVKAMESTO INREKA NAČEŠKEM

KATJAŠKOBERNE

MEHKOTKIVO VKOSTEH

LEEREMICK

ANGLEŠKAROCK

SKUPINA

IGRALKAHECHE

DELO NASTATVAH

RAZSTAVNATABLA

POLITIKVLLASI

INDIJSKAMEŠANICA

ZAČIMB

CELEBEŠKIGAMSJIBIVOL

KOŠARKARMICHAELJORDANSOSEDE

BRITANCEV

HLOD(NAREČNO)ŠVICARSKI

FIZIK(WOLFGANG)

KOLIČINA,KATERE

VREDNOSTJE TREBA

IZRAČUNATI

EDIDOLINŠEK

RAZNO-VRSTNOST

LEVIPRITOK

GARONNE

ODSTRANI-TEV Z

LOMLJE-NJEM

OCENADOBROV ŠOLI

280 kmDOLGAREKA V

SEVERNINEMČIJI

SEDMICA

MESTO V BELGIJSKIPOKRAJINI FLANDRIJI,

AALST

KLADA ZA SEKANJE DRV

PIJAČEKAVA . . . 140,00 SITČAJ . . . . . 130,00 SITSOK . . . . 190,00 SITVINO . . 1000,00 SITPIVO . . . 350,00 SIT

?

LOK

EKRAN

KRF

KRALJŽIVALI

ZIMA

STAVBAR

AZOVSKOMORJE

JOR

NIŠ

KAŠA

TLA

EC

KANAL

HOLESTEROL

TEKMEC

JA

ABORTIV

VIKI

APLANAT

CESTAR

PANIKA

OPAVA

KŠ

LR

MENDRAČ

TNALO

MEM

TKANJE

KARI

LO

ANOA

IRKE

PAULI

IRAK

NEZNANKA

RAZNOLIKOST

CENIK

LEINE

SEDEMKA

GERS

ODLOM

TRI

BAN

Re{itev kri`anke izprej{nje {tevilke Okna.

72

KRI@ANKA

FRANCOSKICESAR

BONAPARTE

STROKOV-NJAK,

IZVEDENEC

KENIJSKIVODITELJ(DANIEL

ARAP)

VRATNICAPRI

GOLU

JAZ, TI, ?

BREZ-ALKOHOLNA

PIJAČAGRENKEGA

OKUSA

PEVKADEŽMAN

LJUDSTVOBREZ

KULTURE

VALUTAIRANA IN

JEMNA

NEZMOŽ-NOST

GOVORA

MOŠKI PRIPETDESETIH

PLAČILONA RAČUN

GUMB(POGOV.)GLAVNOMESTOKENIJE

DRUŽINALAJAJOČIH

ZVERI

LETOVIŠČEV

KOPRSKEMZALIVU

AVTOR:JANEZ

DONŠA

ANTONLAJOVIC

EVAŽEROVNIK

PIERLUIGICOLLINA

OPOMBA

POKOJNISRBSKIKOMIK

MIODRAGPETROVIĆSREDNJE-

VEŠKENOTE

PESNIKUJEVIĆ

PISATELJPREŽIH

STANOVALECV BLOKU

NAŠ ALPSKIDESKARJUŽNO-

AMERIŠKAKAMELA

FILMSKIZVEZDNIK

(HARRISON)

ŠAHISTKARPOV

TRAVADRUGEKOŠNJE

STANJENIZKEGA

VODOSTAJAJEZERA

FILOZOFHRIBAR

MESTECESV ODRIMA

IGRA, KIPRINAŠASEDMICOETIOPSKI

DENAR

METRIČNAENOTA VGLASBIZMAGO

SAGADIN

NAŠJAZZOVSKIGLASBENIK

(ANDREJ)

UMETNIŠKIPLES

ŠIBENIK

IGRALNICA

KONECPOLOTOKA

HOLMIJ

KRŠILEC

AMERIŠKIJAZZ

GLASBENIK(MUHAL

RICHARD)

ŠKOFOVSKAKAPA

SEŠTEVANJE(REDKO)

HRVAŠKOLETOVIŠČEOB KVAR-NERSKEM

ZALIVU

NASPROTJEZDRAVJA

GL. MESTOITALIJE

NEKDANJIHRVAŠKIVLADAR

LUCMENAŠE

OBDOBJEKENOZOIKAEGIPČAN-SKI BOG

UMETNIKOV

KRILO(NAREČNO)

WEBROVAOPERA

LIDIJAOSTERC

POKRIVALECSTREH

MEDIJSKABARONESA

(BERNARDA)

IZPITJE IZČASE NADUŠEK

SOZVOČJEVEČ TONOV

ŽENSKA,KI POŽIGA

IZMIŠLJENAGOVORICA,

ČENČASLIKAR

VAN GOGH

KRISTINAKOZNICK

TONEANDERLIČ

VITAMINSKAVRTNA

RASTLINAVIDA

PETROVČIČ

NIZKIČEVELJ

KULTURNOSREDIŠČESIBIRIJE

POGONSKISTROJ

ŠIMONPERES

MODERNAGALERIJA VLONDONU

GORENJSKIRADIJSKINOVINARLIPICER

ALBERTEINSTEIN

JOHNOSBORNE

UDARECS ŠIBO

100

PRISTANI-ŠKO

MESTO VUKRAJINI

CHUCKNORRISTRDNA

NAMEŠČE-NOST

ČETRTIRIMSKIKRALJ

IGRA SKARTAMIZA VSOTO

ENAIN-DVAJSET

KRAJ OBSAVI MEDSEVNICO

IN KRŠKIM

ŠIBE INPALICE ZAPLETAR-

STVO

GORENJSKOŽELEZAR-

SKOMESTO

ZASTAVNIK