13308

Blogorolin Hot’a’lot Wazap?Tema tedna: Ko bom velik, bom astronavt

Intervju: Callisto Satu Filmorola Foto tedna: Brez omejitev!

Bizarna scena & Hororskop Lajfstajl: Nakupovanje s pisanimi hlačkami

www.blogorola.com

Ko bom velik, bom astronavt

2Na

ročn

ik o

glas

a je

TI,

d.o

.o.,

Spo

dnji

plav

ž 24

e, 4

270

Jese

nice

59,50EUR

SMEŠNIH!

Vecfunkcijska naprava Canon PIXMA MP140

Vzemi v roko najlepše spomine, natisnjene v locljivosti do 4800 x 1200 dpi, z velikostjo barvne kapljice 2pl. ter

trajno obstojnostjo natisnjenih fotografij s sistemom ChromaLife100. Enostaven USB priklop, priložena programska oprema Easy-PhotoPrint.

i k jl š i ti j l lji ti

3

:: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :

: : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : UVODNIK : :

Soizdajatelja: ČZP Večer d.d. in Hotalot d.o.o.

Direktor projekta: Marko Vrtovec

Odgovorni urednik: Gregor Fras

Izvršni urednik: Simon Ručigaj

Urednica fotografije:Marta Lamovšek

Tehnično uredništvo:Matija RijavecJure Kajzer

Ilustracija: Natan

Oblikovna zasnova: Studio Designis

Prelom: Jan Jereb, Kultura d.o.o.

Uredništvo: Kladezna 12, 1000 LjubljanaT.: +386 (0)1 42 65 073urednistvo@blogorola.comwww.blogorola.com

Naročnina:narocnina@blogorola.com

Oglasno trženje:Ervin StrnišnikT: +386 (0)40 666 645E: oglasi@blogorola.com

Tisk: Leykam tiskarna, d.o.o., Hoče

Naklada: 50.000 izvodov.

Gostovanje:Domenca d.o.o.

Prispevki v tiskani izdaji Blogorole niso lektorirani in ne izražajo mnenja ali stališč izdajateljev ali uredništva Blogorole. Več o pogojih uporabe in sodelovanju si lahko preberete na www.blogorola.com.

blogorola 33.8Intervju: Callisto SatuJakob, ki bloga pod imenom Callisto Satu, je plesalec, novinar, koreograf, inštruktor aerobike, vizažist in bloger, čigar blog bi lahko iz množice izbrali po prevladi modre in turkizne barve, ki ga odeva v nekakšno umirjeno, globoko modrino. Na vrhu njegove bloga se diči citat “V plesu je kanček norosti, ki na vse deluje zelo blagodejno,” Edwina Denbyja. ... (...)

Tema tedna: Ko bom velik, bom astronavt Se še spominjamo, kaj vse smo si želeli postati kot otroci? Piloti, vojaki, policaji, zdravnice, pravnice in manekenke, vse mogoče se je znašlo na naših seznamih in projekcijah, kako se vidimo v prihodnosti. Toda želje so eno, realnost pa drugo. ... (...)

GO TO↓

Fotorola: Brez omejitev!“Drage Blogorolovke in Blogorolovci! V rubriki Foto tedna objavljamo najbolj kreativne, vroče, izvirne in vsebinsko polne fotografije, ki ste jih posneli.” (...)

naslednja stran >>

10

14

22

“Oblak pojmov” oziroma “tag cloud” je sicer že stara pogruntavščina in sega tja v zgodnja devetdeseta, ko se je na veliko eksperimentiralo s hipertekstualnostjo in večdimenzijskostjo tipografskega zapisa, na novo pa so ga kot popularni “fičer” odkrili blogi, kjer se uporablja kot prikazovalnik ključnih besed v spletnih zapisih.

Med oblaki

Osnovni princip zapisa “tag clouda” je preprost. Ključne besede, ki se večkrat pojavijo v zapisu, so zapisane z večjo tipografijo, tiste besede, ki pa se pojavljajo manjkrat, pa so tudi tipografsko manjše. S tem ustvarimo prikaz ključnih besed, v katerem že na prvi pogled opazimo, katere besede so ključne za neko besedilo oziroma množico besedil. Za tiste, ki si še zmeraj ne predstavljate, kako izgleda “tag cloud”, si poglejte naslovnico Blogorole, kjer v kazalu zgoraj desno predstavljamo teme aktualne številke in z uporabo različnih velikosti tipografij poskušamo prikazovati pomembnost posamezne teme, ki se nahaja znotraj časopisa.

Variacije in permutacije “tag clouda” so neskončne. Z njim lahko “merimo” ključne besede, najbolj brane avtorje, najbolj pogoste asociacije, največkrat izbrane kategorije, najbolj relevantne teme in tako naprej in naprej. “Tag cloud” v tem smislu ni nič drugega kot prikaz agende – taktičnih tem nekega medija.

Lahko se vprašamo, kakše bi bil “tag cloud” sloven-ske politike? Verjetno bi bili z največjo tipografijo

zapisani pojmi, kot so “Tajkuni”, “Hrvaška meja”, “Predsedovanje EU”, “Uravnoteženi mediji” in “Sproščena Slovenija”, medtem ko bi bili s čisto malo, komaj še vidno tipografijo, zapisani pojmi “Enako-pravnost”, “Iskrenost”, “Solidarnost”, “Socialnost” in podobno.

Kdaj je politična agenda prenehala biti program v korist državljankam in državljanom in kdaj je postala trivialna, zmedena in populistična gmota nep-omembnosti?! Politika je postala pritlehna vsebina v bleščeči formi, ki nagovarja temačna področja naših osebnosti – strah pred novim, drugačnim, posebnim… Pri tem ji z dnevnim servisiranjem katastrofične agende pomagajo tudi mediji, ki skupaj s politiko ustvarjajo kulturo strahu, v kateri ni več upanja na boljši jutri.

Kateri oblak pojmov bo zasijal na našem nebu – politični ali blogerski?

Gregor Fras, odgovorni urednik

4 :: WAZAP : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

26/07 SOBOTA

→ Travni vrh pri Hotedršici→ ob 22h

9. bobnarski festival Od 22 do 23 ure bo potekal program uveljavlje-nih tilkalskih virtuozov, noč pa se bo prevesila v jam session sestavljenih zasedb. Info: drfreudster@gmail.com (Matjaž, 040 222 728). Zna bit zanimivo!

→ Avditorij, Portorož→ 21h

Rock Partyzani V ekipi so sami preverjeni mački in mačka slovenske-ga pop rocka, ki so se kalili v mnogih popularnih slovenskih skupinah: Botri, Martin Krpan, Agropop, Ma-gnifico & Pismejkersi, Don Mentony Band, She itd. Slovenska superskupi-na – odličen yu/slo rokenrol!

→ Železniki→ 20h

Krawal festival Krawal festivala se bo tokrat udeležila tudi slovenska težkometalna zasedba Sweet Sorrow. V petek nastopajo Disdrug This Fuck, Damir Avdič, Bosanski Psiho, Let3, Muškat Hamburg, v soboto pa Tri-FOR60, Gollwog, O. S. D. S. Bastards, MetalSteel in True. www.myspace.krawal

25/07 PETEK

→ SubSub, Celovška 25 (LJ)→

MCLaren & The Digital Ad-venture Večžanrske kompozicije, ki se z levim očesom spogledujejo z elektronsko glasbo, z desnim pa s klasičnim pop-rockovskim zvokom. Klub SubSub gosti domači bend MCLaren & The Digital Adventure. Ogrevajo Hare Krišna Hippie Groo-vies, pred koncertom pa Siletich.

25/07 PETEK 26/07 SOBOTA

Festival Sonar - Barcelona

Ahac Meden

twitter.com/ahac

5:: b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : WAZAP : :

26/07 SOBOTA 28/07 PONEDELJEK 29/07 TOREK

→ Ljubljanski grad → ob 21:30

→ Sotočje, Tolmin→ ob 21h

→ SubSub, Celovška 25 (LJ)→

Sodeluj tudi ti!Pošlji nam serijo

fotografij iz dogodka

in nam pomagaj

soustvarjati rubriko

Wazap. Pošlji fotografije

v visoki ločljivosti na

naslovwazap@blogorola.com.

Po vstopnicena Petrol

Za kulturne, športne in ostale prireditve.

www.petrol.si/vstopnice

Film pod zvezdami: Pože-lenje, nevarnost V novi čutni drami režiserja Gore Brokeback odpotujemo v čas druge svetovne vojne, ko so Kitajsko okupirale japonske sile. Plaha mladenka Wong se pridruži igralski skupini, ki skuša s svojimi nastopi krepiti domoljubje rojakov, a se …

Saša Zver, Louis Sclavis in Zlatko Kaučič Deveta edicija kreativnega tabora Sajeta prinaša Saša Zvera, ki se vpiše v serijo Šte-fančič-Trobentar-Drobež. Za njim le s klarinetom in saksofonom v rokah na oder stopi Louis Sclavis, strasten v svojih solo nastopih. Kot legendo francoskega free-jazza in ...

Chilli Space Kuliranje, kot ga lahko le sanjate. Legendarni Chilli Space večer prvič vKlubu SubSub! Do polnoči na klubski ploščadi in nato v drobov-ju kluba vas bodo kulirali Bizzy, Dojaja, Octex in Electrosaurus. Balzam za oči bodo mešali VJi Rasta in NejaAka.

Paintball turnir DH Reaktor

Dona Gomilšek

donch-bonbonch.blogspot.com

Novi Disko: Schatz! Luka Matijevec (NuFrame)subsub.si

6

Foto

: R

eu

ters

POLITIKA b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Komunistični diktator idol Saše PečetaRenton rentonaktivno.blogspot.com

Vsak politik ima svojega idola. Janez Janša Josipa Stalina, Vladi-mir Putin samega sebe, George Bush hudiča in Sašo Peče Josipa B. Tita.

Tu sta si s svojim bivšim botrom Zmagom enaka. Drugje nič več, saj Plemenitemu naci(onali)stu ni bilo povšeči, da je Saško hotel od stranke več.

In zakaj je Pečetu Tito tako všeč? Ker je bil suveren in ponosen. In ponos baje slovenski politiki pri-manjkuje. Pustimo človečnost, sočutnost in vest. To je balast. Po-nos. A na kaj naj bi bili le ponosni? Na neko napihnjeno zgodovino? Ravno na zgodovino slovenskega naroda ne moremo biti ponosni. Bi mar bili ponosni na to, da so se naši dedje v najbolj ključnem trenutku preživetja pobijali med seboj? Bravo, dediji!

Poleg tega pravi Saško, da bi mo-rali politiki biti najprej ljudje, po-

tem šele politiki. Mar trdi, da je bil njegov idol, sv. Tito, najprej človek in potem šele diktator? Kakopak! Kot zelo človeški politik je svoje nasprotnike pošiljal na Otok smr-ti, kot zelo človeški politik je živel na veliki nogi v družbi z žirafami. Tito za vekomaj, ne?

Druže Tito, mi se ti kunemo, ali kako že gre tista parola?

Da ne bo pomote, partizanom slava in čast. Rešili so naš narod (tisto, česar klerofašisti niso zje-bali) in pognali “velike narode” v beg. In your face! Ne podpiram pa sistema, ki je nastal po NOB. Nobe-

na diktatura ni vredna obstoja.Čeprav bi o sistemih lahko deba-

tirali še celo noč. Tudi t.i. demo-kracija ni tako

nedolžna, dokler se jo izvaja s ka-pitalizmom v žepu.

No, malo smo zašli, pa nič ne de.

Tudi demokracija ni tako nedolžna, dokler se jo izvaja s kapitalizmom v žepu.

Demokratski kandidat za predse-dnika ZDA se je v minulih dneh v Afganistanu na svoj drugi dan obi-ska v nemirni državi srečal s pred-sednikom Karzaijem. Uradno je bil na kongresnem obisku, spremljala sta ga še senatorja Hagel in Reed, a navzven je bilo vse skupaj videti kot predvolilna kampanja, izvože-na v tujino. Turneja sicer obsega še Irak, Jordanijo, Nemčijo, Francijo in Veliko Britanijo.

Barack Obama je Afganistan označil za centralno fronto boja proti terorizmu in predlagal pri-hod dodatnih dveh bojnih brigad, ki naj bi okrepili ameriško priso-tnost. Po drugi strani je za primer izvolitve napovedal umik iz Iraka v 16 mesecih – od tam bi postopoma umikali vojake in skrb za varnost prepuščali Iračanom.

Njegov torkov zunanjepolitični govor je medtem že kritiziral re-publikanski tekmec John McCain, ki je predloge označil za naivne in preuranjene. Kot je izjavil, je Oba-ma na dan prišel s predlogi, še pre-den je sploh obiskal Afganistan ali se pogovarjal z generalom Petrae-usom. Po drugi strani je v svoji ko-

lumni za New York Times Obama delno priznal uspehe povečanja ameriških sil v Iraku. Januarja leta 2007, tik pred začetkom pošiljanja dodatnih sil v Irak, je še trdil, da bo to imelo kvečjemu nasproten učinek od želenega. Zdaj je ravno zmanjšanje števila padlih vojakov in zmanjšanje ravni nasilja izkori-stil za predlog o umiku sil. Pričako-vati je, da bodo republikanci pou-darjali, da se John McCain v svoji podpori povečanju sil ni zmotil in da je s tem boljši voditelj kot nje-gov tekmec.

Toda Obama je nepričakovano dobil pomoč. Ta je prišla v obliki izjave iraškega predsednika vlade Nourija al-Malikija, ki je v inter-vjuju za nemški Spiegel izjavil, da bi rad videl čim hitrejši umik ame-riških sil: “Ameriški predsedniški kandidat Barack Obama govori o šestnajstih mesecih. To bi, misli-mo, bilo pravo časovno obdobje za umik, z možnostmi za manjše spremembe.”

Iraški predsednik vlade se je pre-vidno ognil podpori demokratske-mu kandidatu in je izjavil, da je izvolitev predsednika stvar Ame-

ričanov. Poudaril pa je, da tisti, ki razmišljajo o krajših časovnih ob-dobjih, razmišljajo bolj realistič-no. Za razliko od Obame je John McCain pripravljen vojake pustiti v Iraku tudi do sto let, če bi tako nanesla potreba, in podobno kot predsednik Bush nasprotuje posta-vljanju časovnih okvirov za umik. To je nekaj, kar frustrira iraškega voditelja, ki si želi urnik umika tu-jih sil.

V štabu McCainove kampanje so se na to odzvali, da ‘je ameriškim volivcem bolj mar vojska, kot ira-ški voditelji.’ Kljub takšnemu od-govoru pa je jasno, da je McCain v težavah. Leta 2004 je namreč na vprašanje, kaj bi naj ZDA naredile, če bi suverena iraška vlada zahte-vala umik tujih sil, odgovoril: “No, če se bo razvil takšen scenarij, potem mislim, da je očitno, da bi morali oditi – če bi bila izvoljena vlada Iraka, in bili smo že zapro-šeni, naj zapustimo druge kraje po svetu.”

McCainov štab se je znašel v škripcih. Po eni strani bi želeli obdržati ameriške vojake v Iraku, saj trdijo, da ravno povečanje sil

omogoča umiritev države: število padlih ameriških vojakov je padlo na nekako 30 mesečno in tudi žr-tev med civilisti je manj. Po drugi strani bo ameriška javnost zdaj težko podpirala njihove predloge, saj jim Obama obljublja umik iz nepriljubljene vojne, temu pa pri-trjuje tudi iraški predsednik vlade. No, kljub temu so se potrudili s tole izjavo: “Razlika med Johnom McCainom in Barackom Obamo je, da Barack Obama brezpogojno podpira umik in ignorira dejstva na terenu in nasvete naših naj-višjih vojaških poveljnikov. John McCain verjame, da mora umik temeljiti na razmerah na terenu. Predsednik vlade Maliki je večkrat potrdil enak pogled, in je to storil tudi danes. Čas ni tako pomemben, kot ali odidemo z zmago in častjo, kar očitno ni skrb Baracka Obame. Resnica ostaja, da je imel senator McCain prav glede povečanja sil in da se je senator Obama motil. Zdaj ne bi bili v položaju pogovarjati se o odgovornem umiku, če bi prevla-dali pogledi senatorja Obame.”

Al-Maliki podprl načrt za umikJin jinovsvet.com

7

Obamova formula doYouTube uspeha je razkrita

POLITIKA: : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008

Barbara Kvas e-demokracija.si

Če naj bi državljansko novi-narstvo že prestopilo prag na-šega doma in sedaj sedi na zofi v dnevni sobi, je politični splet sporočil, da ga še nekaj časa ne bo, saj je v tunelu pod Gradom neznosna gneča.

Ampak – začnimo na začetku, pri nastanku slovenskega poli-tičnega spleta. Zanj je odgovoren aktualni premier Janez Janša, ki je, če je verjeti državni televiziji, konec meseca junija leta 2006 iz-javil zgodovinske besede: “Na tej novinarski konferenci [se] ne bi rad spuščal na nivo spletnih fo-rumov.” Novinarji so ga namreč spraševali o pisanju pokojnega bivšega predsednika države, dr. Janeza Drnovška, ki je na sple-tnem mestu Gibanja za pravič-nost in razvoj aktualnega pre-miera označil za “princa teme”. Vseeno je bil Janšev odklonilen odnos do komentiranja rojstvo slovenskega političnega spleta. Če nekaj negiraš, potem negiran objekt mora obstajati.

Slovenski politični splet se raz-vija počasi in impulzivno. Razlo-ge za počasen razvoj je potrebno iskali v zapletenosti političnega spleta, ki je veliko bolj zapleten kot občasno “politično spuščanje ventilov” v slovenski blogosferi.

Sodelovanje je v političnem spletu bolj pomembno kot tek-movanje in namesto klikov bolj šteje kvalitetna dvosmerna ko-munikacija z javnostjo, ki jo za-nima soustvarjanje politik. Po-litični splet se trenutno aktivira ob volitvah, saj imajo le redki po-litiki in njihovi svetovalci izdelan načrt stalne spletne prisotnosti. Poudarjam – politični splet mora obstajati 24 ur na dan, 356 dni

na leto, vseh deset let v dese-tletju. Politični splet obsega vla-dajoče in vladane, državljane in državnike, parlament in rajo. Iz-ključevanje posamezne skupine ni dobro in vodi v deformiranje političnega spleta, ki se na koncu izrodi v politični marketing.

Incident z Janezom Janšo in pokojnim Janezom Drnovškom je bil prvi pogovor o političnem spletu, v katerem so sodelovali mediji, politiki in ljudje. Brez Ja-neza ta komunikacija ne bi bila mogoča in tako je Janez ustvarja-lec slovenskega političnega sple-ta. In čeprav mu skušajo temne sile kontinuitete odvzeti laskavi naslov bob leta 2006, mu na tem mestu neprizivno podeljujem nagrado za ustvarjanje sloven-skega političnega spleta v obliki zlate @.

Komentirajte na: e-demokracija.si

Domen Savič e-demokracija.si

Janez Janša je zlata afna

Začenjamo s kolumno “Politika

2.0”, v kateri bomo prostor

ponudili vsem blogajočim

politikom. Trenutno so

sodelovanje potrdili Žiga Turk,

Majda Širca, Tomaž Štih in

avtorji iz Medijskega Watch

Doga. Upamo pa, da se jim bo

pridružilo še veliko drugih.

Pisatel Branislav Nušić se je pred dežjem umaknil v neko uto. Tam je bil tudi nekdo, ki je prav tako iskal streho nad glavo. Vprašal je Nušića: “Dobri človek, kdo si?” “Jaz sem Branislav Nušić,” je odgovoril pisa-telj. Neznanec se je začel smejati in je pripomnil: “Če si ti Branislav Nušić, potem sem jaz minister!”

Hudomušni Nušić se ni dal zme-sti in je vprašal neznanca, kaj vidi okoli sebe. Neznanec pove, da vidi ulico, drevesa … Naprej mu Nušić reče: “Sedaj pa stopi na stolico in povej kaj vidiš.” Ker sta bila pod streho, je neznanec le malo videl. Na koncu pa ga pisatelj prosi naj stopi na mizo in pove, kaj sedaj vidi. Neznanec zaradi strehe ni vi-del okolice in rekel je, da sedaj ne vidi nič.

Nušić mu je odvrnil: “No sedaj si pa minister!”

Poanta je v tem, da ko si na vi-sokem položaju, kot je minister, ne vidiš več problemov malih ljudi, ali pa jih nočeš videti!

Tako kot Nušićev minister nič ne vidi, tudi naš notranji minister nič ne ve. Rad bi izigral odločbo ustav-nega sodišča o izbrisanih in ga zaobšel z ustavnim zakonom. Spo-štovani Matevž Krivic lahko v ne-dogled ponavlja, da izbris nima nič skupnega z državljanstvom, ampak

da je bilo 18.000 ljudi izbrisanih iz registra stalnega prebivališča ‘ala card’. S tem so ljudje izgubili mo-žnost zaposlitve, zavarovanja … In zato se mi zdi nenavadno, da tisti, ki se mu je zgodila krivica, ne bi zahteval odškodnine. Tudi če bi izbrisani kalkulirali, ne razumem, kaj je tu narobe. Vsi kalkuliramo, to je naravno. Za svobodno in de-mokratično Slovenijo smo se borili zato, da lahko svobodno mislimo, izbiramo …

Ko se zgodi brezglava nesreča, se nam žrtve smilijo, tudi če so bile same krive za nesrečo, če pa so izbrisani naredili ‘napako’, potem nam je vseeno, jih hočemo pregna-ti, deportirati (živali so nam dražje od njih izdajalcev) samo zato, ker so drugačni od nas.

Mate, Janša in kompanija se ne morejo znebiti komunistične men-talitete. V demokraciji je naloga večine, da poskrbi za manjšino, pa naj bo še tako marginalna. Bližajo se volitve, grabi jih panika – kaj je lažjega, kot pokazati s prstom na grešne kozle?

PS. Še celo tak patron, kot je Bush, spoštuje odločitev sodišča, pa tudi če se z odločitvijo niti najmanj ne strinja. Še dolga pot nas čaka do pravne države.

Izbriši me nežnoJanez K. trik.kitaj.net

Obamov spletni guru, Arun Chaudhary, je na predavanju poja-snil, zakaj so bili odzivi na Obamov YouTube kanal boljši od odzivov na kanal njegove bivše nasprotnice Hillary Clinton. Po Chaundharyje-vo je ključna hitrost in kvaliteta materiala, povprečen gledalec Obamovih posnetkov na YouTube pa je star čez štirideset let.

Najbolj gledani videoposnetki niso bili posnetki s humorno noto temveč posnetki, ki so se ukvarjali z materialom, ki ga klasični mediji niso prikazali, med najbolj gledane pa se uvrščajo Obamovi govori ter dogodki, ki jih ni bilo v načrtu po-samezne prireditve.

“Poleg hitrosti objavljanja vide-oposnetkov, ki so se na mreži po-

javili še pred koncem prireditve, ki so jo pokrivali, se je Obamova ekipa zelo potrdila tudi pri živem prenosu slike s terena,” opozarja Chaundhary in nadaljuje: “Ni tre-ba, da se tak način poročanja o de-lovanju politika zaključi s koncem volitev – če je politik izvoljen, je tak način dela odličen pri vzdrže-vanju transparentnega političnega delovanja.”

Statistika je pokazala, da je pov-prečen gledalec Obamovih YouTu-be nastopov starejši moški, star od 45 do 55 let, v povprečju pa si en Obamov YouTube nastop ogleda od deset do dvanajst tisoč ljudi. Abso-lutni rekorder je Obamov govor o rasizmu, ki si ga je ogledalo skoraj pet milijonov uporabnikov.Fo

to:

Mart

a L

am

ovš

ek

8

Tri- ali štiriletni otrok nima veliko zadržkov pri postavljanju vpra-šanj. Malo je vzorcev, ki bi ga silili k postavljanju ‘pametnih’ vprašanj. Ko se vprašanje porodi, sploh ne razmišlja in ne oglasijo se različne sodbe o neumnosti vprašanja, pa da verjetno že vsi vedo odgovor na to vprašanje, da se to sploh ne da narediti ... Otrok enostavno vpra-ša in se ne obremenjuje, kako bo izpadel. Postavi ‘neumno’ vpraša-nje, ki je po navadi zelo temeljno vprašanje in nam da hitro jasne in pametne odgovore. Z malo prakse lahko tudi sami postavljamo ta-kšna vprašanja.Za začetek pomaga, če si predsta-vljamo, kaj bi v dani situaciji vpra-šal 4-letni otrok, če bi mu predsta-vili problem oziroma izziv, če bi videl nek dogodek ali predmet. Kaj bi vprašal otrok, če bi mu poveda-li, da iščete novo službo? Morda bi vprašal, zakaj hodite v službo. Na prvi pogled neumno vprašanje. Če pa si poskusite odgovoriti nanj, se odpre precej novih pogledov. Kaj bi vprašal otrok, če bi mu poka-

zali prototip gospodinjskega me-šalnika, ki ste ga naredili v vašem podjetju. Morda bi vprašal, če se da z njim mešati tudi zemljo. In ko bi vaš sin stopil v nove poslovne prostore vašega podjetja, bi morda vprašal, kje je peskovnik. In vi bi lahko pomislili, da pomeni peskov-nik prostor za igro, za preizkuša-nje novih idej, da morda pomeni konkretno za vaše podjetje ustvar-jalni prostor, kjer ljudje prihajajo do novih zamisli.Ustvarjalnost se vedno začne s vprašanji. Neumnost ljudi pa iz-haja iz tega, da imajo odgovor na vsako vprašanje. Človek, ki je ustvaril McDonald’s, si ni rekel: “Glej, saj že imajo hamburgerje. Meni ni potrebno narediti tega.” Ne, on se je vprašal: “Kje na poti lahko dobim vedno

enake hamburgerje?” In tisti, ki je začel z nizkocenovnimi poleti, si tudi ni rekel: “Letalskim družbam gre slabo. Zakaj bi se s tem ukvar-jal?” Vprašal se je: “Kaj ljudje re-snično želijo od poleta in kaj lahko vržemo ven?” Pablo Picasso se je vprašal: “Ali je možno predstaviti človeško figuro še na kakšen drug način?” in je ustvaril kubizem.Neumna vprašanja se rojevajo iz opazovanja, radovednosti, nav-dihov in priznavanja nevednosti. Glas sodb (naš lasten ali od zunaj) nam govori, da so stvari takšne kot so, da se ne da narediti druga-če, da smo neumni in še kaj. Ra-dovednost pa nas spodbuja, da se vprašamo ‘zakaj ne’, ‘čemu potre-bujemo nekaj’, ‘kaj je bistvo stva-ri’. Priznana nevednost nam omo-goča, da vprašamo zelo temeljna vprašanja: ‘zakaj ima stol 4 noge’, ‘zakaj so sončne celice tako drage’, ‘kaj je tako privlačnega v ustekle-ničeni vodi, da jo ljudje kupujejo’. Ta ‘neumna’ vprašanja nam ne dajo enoznačnega odgovora, ki

takoj konča iskanje. To niso vpra-šanja, ki jih postavljajo učitelji, ko preverjajo znanje. To je vprašanje, ki odpira spraševanje in ponuja različne možne odgovore. To je vprašanje, ki vrta in raziskuje v globino.‘Neumna’ vprašanja ne sodijo, so kratka in odprta. V odlični knjigi Creativity in Business, ki je nav-dihnila tudi zgornje razmišljanje, najdemo nabor desetih temeljnih vprašanj:Kaj je cilj, ki bi ga radi dosegli; ka-tere rešitve smo poskusili; Zakaj te rešitve niso delovale? Kakšni so vaši občutki v tej situaciji? Kakšno je vaše stališče v tej situaciji? Ka-tere koristi dobivate iz te situacije? Kaj je realnost v tej situaciji? Kaj bi radi videli, da se zgodi? Kaj mora-te narediti v tem trenutku? Kako bi bilo drugačno vaše življenje, če bi se situacija spremenila? Katera je ena stvar, ki bi jo spremenili, da bi bilo tako, kot želite? še zaključ-no ‘neumno’ vprašanje: “S čim se v tem prispevku težko strinjate?”

Foto

: R

eu

ters

Danilo Kozoderc prihodnost.org

Z neumnimi vprašanji do inovativnih idejLe zakaj bi to brali, saj zagotovo ne boste izvedeli nič novega?

: : GOSPODARSTVO : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

9

Pri klasičnih in uveljavljenih podjetjih ter korporacijah je za-deva enostavna: ustvarjajo pri-hodke, pod črto pa jim ostane dobiček . Vrednost gospodarske-ga subjekta je pa nek večkratnik doseženega letnega dobička. Ka-kšen je ta večkratnik, je odvisno od privlačnosti panoge, podjetja, letne rasti prihodkov, dobička in podobnih atributov.

Startup je – v primerjavi s tem – specifičen: navadno (še) ne ustvarja večjih prihodkov, dobi-ček je načrtovan šele čez nekaj let, a kljub temu so značilnosti startupa tudi investitorji, zapo-sleni, produkt/storitev, nastop na trgu ...

Lahko se vprašamo: zakaj po-tem sploh startup, če mu manj-kajo ključne sestavine, kot so pri-hodki, dobiček, tudi prepoznav-na blagovna znamka? Odgovor je seveda skrit v sami zgodbi, ki je pravzaprav temelj vsakega startupa: bodoči prihodki, dobič-ki, kar cel paket* so tako visoki in še vedno tako verjetni, da več kot

kompenzirajo izostanek osnov-nih sestavin klasičnih podjetij.

Malo se bom ustavil pri tej zgodbi – generatorju vredno-sti startupa. Zgodba mora biti po definiciji skrajno zanimiva, privlačna, z logičnim zapletom (vstop na trg, lansiranje storitve,

uspešno pozicioniranje) in finim razpletom (uspešnost v skladu s pričakovanji, po možnosti nad njimi).

Po drugi strani mora biti nujno prisoten faktor realnosti. S tem hočem reči, da zgodba ne sme biti pretirana, nerealna, za lase privlečena. Če še bolj konkreti-ziram, edina “nerealna” kompo-nenta je lahko samo odziv trga. Ta je lahko v resničnosti druga-čen, kot je v zgodbi – ni pa to priporočljivo.

Toliko na kratko o ključni sub-stanci vsakega startupa. S tem sem poskušal več povedati, kot pa da bi govoril o običajnih ste-reotipih, povezanih s startupi: nič dopusta, vsakodnevno delo do poznih ur, neugodno razmer-je med delovnimi nalogami in kadrovskimi resursi, konstantni birokratski zapleti …

Čeprav ne rečem, da omenjeni stereotipi ne držijo.

OPOMBA: *S paketom mislim na to, da se

lahko pojavi kakšna večja kor-poracija, ki startup kupi. Motive lahko najde tudi v sinergičnih učinkih, znanju ali čem drugem. Ni torej nujno, da v dobičku. Se pravi – razvije se nova zgodba ...

Komentirajte na:www.mooble.si

: : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : GOSPODARSTVO : :Fo

to:

ose

bn

i arh

iv k

olu

mn

ista

Igor Andrenšek, direktor družbe Sinhro, www.mooble.si

Kako se startup razlikuje od klasičnega podjetja?

Podjetji Iprom in Valicon sta ju-nija naredila raziskavo uporabe interneta v Sloveniji. Zaključki s področja bloganja so sledeči: “V primerjavi z rezultati lanske raz-iskave se je število uporabnikov interneta, ki imajo svoj blog, po-večalo s 7 na 9 odstotkov, število komentatorjev se je povečalo z 28 na 38 odstotkov, 75 odstotkov pa jih bloge vsaj bere. Poleg tega, da je blogerjev, njihovih bralcev in komentatorjev vse več, je med aktivnimi uporabniki tudi vse več mlajših in takšnih, ki pišejo pod lastnim imenom. Blogi postajajo tudi vse bolj večpredstavni, saj se opazno povečuje raba videa. Blogerji so večinoma bolj kot z obiskom svojih blogov (povprečen blog ima na mesec manj kot 100 obiskovalcev) zadovoljni s poveča-nim številom komentatorjev, če-prav skoraj polovico blogov berejo znanci. Spreminjajo se tudi navade blogerjev, ki so v preteklosti bloga-li večinoma pod psevdonimi, novi člani skupnosti pa za to večkrat raje uporabljajo kar lastno ime.” (vir: www.iprom.si)Odlično. Število piscev blogov se povečuje, kot tudi število bralcev in komentatorjev. Priznam, da me

je to, da ima povprečen blog manj kot 100 obiskovalcev mesečno, po-polnoma presenetilo. Kajti vseeno sem pričakoval višje številke.Vendar, ko smo že pri povečanem številu blogerjev, me zanima, kaj si mislite o kvaliteti blogerskih zapisov? Ali s povečanjem števila piscev kvaliteta pada ali se izbolj-šuje? Ali blogerji med seboj vsee-no tekmujejo, čeprav tega nihče ne bo priznal? Ali to sploh vpliva na zapise?O anonimnosti na blogih sem že pisal in se mi zdi, da je ugotavlja-nje, ali je več blogerjev anonimnih ali pa se podpisujejo s svojim ime-nom (in kdo lahko sploh zatrdi, da sta ime in priimek res prava?) pov-sem nesmiselno!No, sam sem bil prepričan, da se je trend rasti piscev blogov ustavil in da se celo zmanjšuje. Mogoče pa je krivda za to samo v meni samem, ki nisem več tako na tekočem gle-de dogajanja v blogosferi in mi marsikateri dober blog tudi uide in gre mimo mojega bralnika RSS!

Had had.si

Število blogerjev vSloveniji se povečuje

Kaj pa kvaliteta zapisov?

Motive lahko najde tudi v sinergičnih učinkih, znanju ali čem drugem.

V seriji kolumen »Start-me-up«

štirje mladi podjetniki govorijo

o svojih podjetniških izkušnjah.

V prvi seriji so z nami Boštjan

Špetič iz Zemante, Gregor

Cuzak iz iTIVI, Maša Arko iz

Platformis.si in Igor Andrenšek

iz Moobla.

Zurich, Dunaj in Ženeva so me-sta, ki svojim prebivalcem nudijo najboljši življenjski standard na svetu, pravijo letošnji rezultati raziskave, ki jo je opravila ugle-dna raziskovalna družba Mercer. Peti na lestvici je Vancouver (Ka-nada) in šesti Auckland (Nova Ze-landija), sledijo tri nemška mesta; Düsseldorf, Munchen in Frankfurt. Kvaliteta življenja je pričakovano najnižja v Bagdadu.Rezultati študije za naše glavno mesto niso zelo spodbudni. Ima-mo se za vodilno državo skupine novih držav članic Evropske unije, vendar pa je od našega glavnega

mesta, po kakovosti življenja, bolj-ših kar nekaj vzhodno-evropskih mest. Od Ljubljane, ki je zasedla 82. Mesto, je boljša Praga (71), Bu-dimpešta (74) in Vilna (78), le malo slabše pa živijo prebivalci Varšave (85) in Rige, ki se je uvrstila na 89. mesto. Prehitel nas je celo Cape Town (Južna Afrika), ki je zasedel 80 mesto.

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Življenjskistandard v Ljubljani

Kakovost življenja v Ljubljani ne izstopa.

10

Čemu, s kakšnimi hotenji, nameni, vizijo, željo, ambicijami blogaš?Po pravici povedano, sem čisto navaden interne-tni odvisnik. Dva Myspace profila, pa Facebook, ki se ga zelo bojim zaradi številnih aplikacij in seveda še blog. Bloganja sem se lotil čisto po nesreči, ko sem se odločil, da prekinem odnos z Myspaceom. Zapadel sem v depresijo, ki jo pov-zročilo internetno neizpostavljanje, da pa bi jo pozdravil, sem začel pošiljati misli v svetovni splet. Ni pomagalo, kmalu sem si spet odprl My-space. (smeh) No, blog pa je ostal, čeprav včasih dalj časa sameva.

Kako, kaj blogaš – kje so tvoje omejitve, kako si si jih zastavil?Blogam o sebi in bližnjih, stvareh, ki se me do-taknejo in pustijo pečat. Z blogom rešujem svet ali pa samo tarnam nad nesrečno ljubeznijo, se veselim neverjetnih dogodkov in izražam nav-dušenje ali pa ogorčenje nad mimoidočimi tre-nutki. Načeloma skrbim za to, da v mojem svetu ni stvari, ki bi me omejevale in blog je ena izmed njih. Tovrstno pisanje je kot ples, kjer lahko izra-zim sebe brez preprek. Ples besed, ki osvobaja.

Kaj ti pomeni blog? Katere bloge bereš in kaj

ti pomenijo?Verjamem, da je blog idealna stvar za pošiljanje energije v splet. Energije, ki jo začutijo drugi blogerji in se na ta način med sabo povežejo. Moram priznati, da sem spoznal že nekaj izje-mnih ljudi preko bloganja. Niti najmanj se denimo ne morem strinjati s tem, da je internet neoseben in hladen. Že samo v za-pisih se skriva toliko najglobljih stvari, ki defini-rajo človeka, da konec koncev obraza in fizične podobe sploh ne potrebuješ. No, seveda je zelo luštno, ko tej energiji narišeš še obraz in recimo z njo kofetkaš vsak četrtek ob Ljubljanici. Tile spletni zapiski so odlični tudi za to, da si na tekočem z ljudmi, ki ti veliko pomenijo, spre-mljaš vsak njihov korak in se navdušuješ nad njihovimi vedno novimi izrednimi domislicami.

Katere bloge bereš in kaj ti pomenijo?Priznam, da nisem zelo vesten bralec drugih blo-gov, ali bolje rečeno, ne surfam po blogih. Sem pa stalno prilepljen na določene avtorje in sem zelo, zelo zvest odjemalec njihovih vsebin. Do novih blogov se dokopljem samo po priporočilu drugih. Če me prepričajo, postanem zasvojen. Branje blogov je še poseben užitek takrat, ko be-reš o ljudeh, ki jih zelo dobro poznaš in ko pišejo

Jakob, ki bloga pod imenom Callisto Satu, je plesalec,

novinar, koreograf, inštruktor aerobike,

vizažist in bloger, čigar blog bi lahko iz množice

izbrali po prevladi modre in turkizne barve, ki ga odeva

v nekakšno umirjeno, globoko modrino. Na

vrhu njegove bloga se diči citat “V plesu je kanček norosti, ki na vse deluje

zelo blagodejno,” Edwina Denbyja. Družbo mu dela

citat o ljubezni Tennesseeja Williamsa iz Tramvaja

poželenja o zamotanosti srčnih poti, ki spominjajo

na gorske ceste. Ples in ljubezen torej – strasti, ki

definirata Jakoba!

Intervju:Simon R.Foto:Marta L.

: : INTERVJU TEDNA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :

http://callistosatu.blogspot.com/ http://callistosatu.blogspot.

com/feeds/posts/default?alt=rss

Callisto Satu

11

o stvareh, ki so jih že delili s tabo, hkrati pa jim na blogu dajo neko novo formo, ki te prevzame. Takrat si rečeš, kako neverjetne ljudi dejansko poznaš. Seveda preberem tudi kakšen, jaz jim pravim “trič trač” blog, ki je super zato, ker šokira in vzburja različne čute.

Od kod tvoje ime – Callisto Satu – in od kod ime bloga, Najlepša pravljica?Verjetno najbolj samovšečen del tega intervjuja. (smeh) Ummmm, ta-kole … Pravzaprav sta Callisto Satu in Najlepša pravljica imeni, ki sta neločljivo povezani, stvar pa je sila preprosta. Callisto v stari grščini pomeni najlepši moški, Satu pa v finščini pra-vljico. Torej Callisto Satu je skoraj enako kot Najlepša pravljica. Zakaj je tako naslov temu blogu, še sam ne vem … Morda zato, ker se včasih, ko berem svoj blog, vse skupaj zdi kot pravljica, kjer nastopaj čarovnice, dobre vile, palčki, žirafe, pošasti, medvedi in še kaj.

Kaj vse pravzaprav počneš?Joj, počnem ogromno stvari. Sem v obdobju, ko bom počasi zožil svoj repertoar dejavnosti, ampak ne preden bo to zares nujno potrebno. (smeh) Sem plesalec. Ples me zaznamuje že od mojega sedmega leta, kar pome-ni, da plešem že šestnajst let in to je stvar, brez katere mi živeti ni. Ljubi kruhek si služim z delom novinarja in inštruktorja aerobike. Kakorkoli obrnem, sem na nek način odvisen od nastopanja. Brez tega ne gre.

Torej plešeš in se udejstvuješ na performerskem področju - kako je s tem v Sloveniji, kaj je potrebno za uspeh, koliko ljudi lahko uspe in

kakšne so 'tipične usode'? Kako se s tem soočaš? Kaj sploh plešeš - kaj s tem izražaš, kako to počneš, imaš vzornike, pri nas ali v tujini?V Sloveniji je zelo malo profesionalnih šov plesalcev in vsi, ki smo tre-nirali različne zvrsti plesa, smo kmalu prišli do zaključka, da večina od nas ne bo živela samo od plesa in da je potrebno hodit v šolo. Sam se zavedam, da v plesu nikoli ne bom tako vrhunski, kot bi lahko bil, edini razlog pa je, da se mu ne morem ali pa morda tudi ne želim posvetiti popolnoma. Tako mi ples služi, da do neke mere potešim svojo željo po nastopanju in na drugi strani s koreografskimi deli željo po izražanju.

V želji po nastopanju je med tvojimi ambicijami tudi AGRFT? Kako blizu si? Kaj pričakuješ od AGRFT, kaj vidiš v tej 'poti' zase?Z AGRFT je smešna zgodba. Drugo leto bom končal študij, od katerega nisem odnesel skorajda nič. Pod streho pospravim še nekaj izpitov in diplomsko nalogo. Pred kratkim pa sem spoznal nekaj odličnih osebkov iz akademije, ki so mi predstavili njihov svet in ugotovil sem, da je to idealen študij zame. Če se bom po diplomi še vedno želel živeti študent-sko življenje, bo AGRFT prava stvar, sicer pa se mi zdi, da zastavljene cilje lahko dosežem tudi brez nadaljnjega študija.

Kaj pa si študiral? Kaj ti pri tem študiju manjka in zakaj si vztrajal do konca?Lotil sem se študija komunikologije na FDV, saj je bilo to edina normalna opcija za družbeno bitje, ki sploh ne uživa v naravoslovju. Dejansko me moti, da sem osvojil premalo praktičnih znanj za spopad z aktualnimi problemi, s katerimi bi se srečal v službi kot komunikolog. No, zato pa vem, kaj je mama kuhala Aristotelu za večerjo.

Callisto Satu

Profil Ime: Jakob Priimek: KapusVzdevek: Callisto SatuIme bloga: Najlepša pravljicaURL: callistosatu.blogspot.comRSS: callistosatu.blogspot.com/feeds/posts/defaultSpol: Moški

Starost: 23Horoskop: BikVerjamem v: EnergijoMoji fetiši: Okrašeni papirnati robčki, cigarete (ki jih ne kadim), make-up.Razvajam se: S šopingom, hrano in spanjem.

Naj knjiga: Marlo Morgan: Imenovali so jo Dvoje srcNaj glasba: A je to resno vprašanje? Vsa! (skoraj :))Naj film: Vanity fair in ChicagoOsebni slogan: You create your own universe as u go along.Zares delam: Kot novinar, inštruktor aerobike, plesalec in koreograf.Za zabavo delam: Pojem, Make-up, Tenis …

Blogorola

Shia Jezebel

⋆ myownjezebel.blogspot.com

Zadeta od lajfa

⋆ zadetaodlajfa.blogspot.com

Andrej Hofer

⋆ www.rtvslo.si/blog/andrej-hofer

Miša Molk

⋆ www.rtvslo.si/blog/misamolk

Evil Nina

⋆ evilnina.blogspot.com

Doncha

⋆ donch-bonbonch.blogspot.com

Johnnys Girl

⋆ johnnyslittlegirl.blogspot.com

Fotorocker

⋆ fotorocker.blogspot.com

12 :: INTERVJU TEDNA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 :

Stvari, ki se jih lotim, načeloma izpeljem do konca. Tudi izpeljati štiri leta trajajoč projekt, ki ti ni najbolj pogodu, je odlična šola za življe-nje in dokaz določenih sposobnosti.

Se mi samo zdi, ali ti je modra barva in cvetje zelo pri srcu – ugibam na podlagi tvojega bloga! Lahko poveš kaj glede tega?(smeh) Verjetno sklepaš iz okrasja na mojem blogu. (smeh) Ja, modra in turkizna sta moji najljubši barvi. Verjetno zato, ker imam plave oči. Cvetje? Ummmm, tu pa si ga pihnil mimo, vse rože v moji oskrbi gredo zelo kmalu rakom živžgat. (smeh) Je pa res, da v je med sličicami v naslovu bloga nekaj cvetlic, brez posebnega razloga.

Kakšen je tvoj 'svet'? Katere vrednote v njem prevladujejo? Moj svet je zelo, zelo pisan, ni samo moder in turkizen … (smeh) Verjamem, da je vsak sam popolnoma odgovoren za svoje življenje in poti, ki jih izbira. Ne prenesem omejenosti, ta me hitro spravi ob živce. Veliko mi pomeni samostojnost, odlično pa se počutim, če me ob-dajajo kreativni in ambiciozni ljudje. Ljudje z načrti, ljudje, ki rastejo in se razvijajo. Svoboda in prijateljstvo, ki gresta skupaj z roko v roki, tako zavezujoče in tako osvobajajoče hkrati. Spoštovanje sebe in drugih.

Kako postavljaš čustva, izkušnje, signale v okolje in iz okolice?Mislim, da smo zato ljudje na svetu. Zato, da komuniciramo čustva in izkušnje v okolico in ta nazaj v nas. Na srečo me definirajo stvari, s katerimi se lahko neprestano izražam. Novi-narstvo, aerobika, ples in nenazadnje blog. Ti-sti, ki so mi blizu, vedo, da ga je včasih nujno

prebrati, sploh kakšnega žalostnega, saj tako vedo, kaj se z mano v resnici dogaja in če so ga kje polomili. (smeh) Edino čustvo, ob katerem težko funkcioniram, je žalost, na mojo grozo pa sem tudi izredno občutljiv. Seveda ne na vse, ampak samo na tiste, ki so mi blizu, ostale lahko povozim kot za šalo. Prijatelji in ljubezen ustvarjajo moje okolje, v katerega največ vla-gam, tu pa je seveda še občinstvo, ki sprejeme umetniško preoblikovano verzijo mene.

Kje si novinar, katero področje pokrivaš? Kako doživljaš svet umetnosti na eni strani kot performer, na drugi pa kot po možnosti čimbolj objektivni opazovalec?Kot novinar delam za rumeni tednik in najbolj bran spletni portal v Sloveniji, pokrivam pa več ali manj družabno sceno in estrado, ki je pri nas tako ali tako ni … (smeh) Ja, tudi rume-ni novinarji smo novinarji in ne napihujemo le brezveznih zgodb, tlačimo prazne slame in prodajamo obraze. V svetu šovbiznisa se prav tako pretakajo verodostojen informacije, seveda pa je tudi nekaj tračev – še v politiki jih najdemo, pa jih ne bi med zvezdniki. To, da sem vključen v oba svetova, mi le koristi pri eni in pri drugi stvari. Ko sedim za mizo in pišem članek, natančno vem, kako bi reagiral, če bi nekdo pavšalno in neargumentirano, kar tako počez, ocenil moj nastop. Na odru in v izjavah za javnost pa se zavedam, kaj mediji radi izko-ristijo in obrnejo v svojo prid.

Vidim, da imaš med športi navedene tudi tenis, košarko in formulo?!? Tale formula malce preseneča. Upam, da ne gledaš tudi nogometa? :-)(smeh) Tenis je moj najljubši šport, poleg špor-tnega plesa, kjer sem dve leti kot član držav-

ne reprezentance v latinskoameriških plesih zastopal barve Slovenije. Vsako prosto uro in lepo popoldne izkoristim na oranžnem pesku, čeprav mi bolj ustreza hitrejša podlaga na za-prtih igriščih. Seveda ne zamudim tudi nobe-nega pomembnega dvoboja na televiziji, kjer zelo vneto kričim in navijam zraven. Formula predstavlja tipično nedeljsko popol-dne z banjico sladoleda v naročju in spodbuja-njem rdečega moštva iz Maranella. Sem mislil, da me bo vse skupaj minilo, ko je Schumacher prenehal z dirkanjem, pa še vedno vztrajam. Nogomet? (smeh) Gledam samo velike tekme, torej evropska in svetovna prvenstva. Navijam za tiste, ki nosijo najlepše drese in zadnji dve tekmi so zmagali moji favoriti. Turkizno modri Italijani na svetovnem in rdeče zlati Španci na evropskem prvenstvu. Sreča je na strani najlep-ših … (smeh)

V svojem profilu na Bloggerju imaš zapisano “The total history of almost anyone would shock almost everyone. ~Mignon McLaughlin” . Kako lahko tole bolj obširno interpretiraš? :) (Prevod: Popolna zgodovina skoraj vseh bi šokirala skoraj vsakogar.)Ljudem se njihova življenja večkrat ne zdijo nič posebnega, preveč podobna ostalim bivanj-skim usodam, hkrati pa silno radi spremljajo življenja drugih. Vse življenjske zgodbe so tako posebne, da bi pretresla skoraj vsakega. Vsakega, ki ima srce in je čuteče bitje. Pretrese te tudi, če nekdo živi isto usodo, kot ti. Premalo se zavedamo, kako pomembni so naši trenutki na Zemlji, čeprav se nanjo vrnemo večkrat.

Koga bi želel videti v enem od naslednjih intervjujev?Mišo Molk.

Ljudem se njihova življenja večkrat ne zdijo nič posebnega, preveč podobna ostalim bivanjskim usodam, hkrati pa silno radi spremljajo življenja drugih.

13

DARUJ 3 CENTE Z NAKUPOM

RADENSKE CLASSIC 0.75L ALI

POŠLJI SMS “UNICEF” NA 1919

IN PRISPEVAJ 1 EVRO. HVALA.

VSAKA KAPLJICA ŠTEJE.

www.unicef.si

Posamezni znesek prispevka je 1 €.Prispevajo lahko uporabniki Mobitel GSM/UMTS in Si.mobil - Vodafone. Mobitel in Simobil - vodafone se odpovedujeta vsem prihodkom iz naslova tako poslanih SMS-ov.

Zbrana sredstva bomo namenili za UNICEF-ove programe čiste pitne vode. Unicef ne podpira izrecno nobenega izdelka ali storitve.

14 :: TEMA TEDNA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Se še spominjamo, kaj vse smo si želeli postati kot otroci? Piloti, vojaki, policaji, zdravnice, pravnice in manekenke, vse mogoče se je znašlo na naših seznamih in projekcijah, kako se vidimo v prihodnosti. Toda želje so eno, realnost pa drugo. Nam je uspelo uresničiti mladostne sanje in smo res postali astronavti in miss sveta? Kaj nam je pri tem pomagalo in kaj nas je oviralo? Kako pomembne so odločitve o šolanju, izbiri srednje šole, fakultete – vse to so vprašanja, s katerimi se tudi v teh poletnih mesecih ubada marsikdo med nami.Zanimale so nas vaše izkušnje, vprašanja, razmišljanja in razglabljanja …

Ko bom velik, bom astronavt

15

Vprašanje: “Kaj boš, ko boš velik?” se mi je vedno zdelo zelo smešno, če ne celo butasto. Vsakega malega piščeta, ki je ravnokar prestopil prag osnovne šole čaka to vprašanje. Od vrtca, ko smo si vsi želeli biti piloti in zdravniki pa do šolskih dni, ko bi se vsi radi postavili v vlogo učitelja, ki lahko po mili volji “teži” učencem dan za dnem.

Jaz, kakor pomnim, že od vrtca naprej rad pogledam kakšen lep heli-kopter. In želim si, da bi lahko kdaj kakega tudi sam pilotiral ali pa se vsaj malo zapeljal z njim. Nekaj časa sem torej želel postati pilot. Običajna želja fantka, ki se mu zdi svet tako velik in tako preprost.

Moje sanje o pilotiranju so se deloma uresničile. Prišla je nova tehnolo-gija in z njo tudi zabavna industrija, ki je postregla z ogromno paleto za-nimivih iger za vse starostne skupine. Ni trajalo dolgo, ko se je na mojem računalniku znašla igra Flight Simulator. Z veseljem sem jo igral. Bilo mi je v veselje. Strast pa se je kmalu prenesla tudi na vlake ter ladje in tako sta se simulatorju letenja pridružila še simulator plovbe ter vožnje vlaka.

Počasi sem se postaral za dve leti in zanimati me je začel način vodenja države. Seveda se tudi v veščini vodenja države preizkušam v simulatorju. Lahko počnem, kar mi pride na pamet, pa za to ne nastrada nihče v resnič-nem življenju. Igro Rise of Nations priporočam vladi Republike Slovenije, saj imajo tako dobro novo mizo ter računalnike, da bodo brez problema igro igrali skupaj. Tako vsaj ne bo žrtev v resničnem življenju.

Sedaj, ko sem vpisan v srednjo šolo in me v mesecu septembru čaka novo okolje, se ponovno sprašujem: ne kaj bom, ko bom velik, temveč: kaj bom, ko odrastem?

Odgovora še vedno ne poznam. Upam pa, da mi bo jasno, še preden se bom moral dokončno odločiti. Res je, da me veseli delo v medijih ali v informacijski družbi. Tako poskušam počasi, a vztrajno prit na našo nacio-nalko. Natančneje – na prvi program radia Slovenija. Vse se tako zelo vle-če. Dogovarjam se že približno tri mesece, vendar so se na nacionalnem radiu vmes odločili za zamenjavo vodilnega kadra, urednika mladinskega programa. In tako sem čakal in čakal, da so našli novega. Ta mi je nato naposled sporočil, da imajo počitnice ter da lahko v stik stopiva nekje sredi avgusta.

Rad bi se torej poskusil v medijih, preden se sploh odločim zanje. Torej: kaj bom, ko odrastem? Vam povem čez nekaj let.

: : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA : :

Luka pravi

To vprašanje je smešno tudi meni no

…. me prav zanima, kaj bo z mano.

Anže F. anze.frantar.com

Povem vam čez nekaj let

Vzgojiteljica v vrtcu: No otroci, kaj boste, ko boste veliki?Miha: “Pilot.”Maša: “Zdravnica.”Mitja: “Čarovnik.”Ostali odgovori: Astronavt, Harry Potter, bogat, zdravnica, manekenka,

nogometaš ... Morska: “Ko bom velika, bom vozila kamion.”Vzgojiteljica začudeno pogleda: “Kamioni so ja za fantke.”Morska najprej žalostno pogleda, potem pa reče: “Pa kaj, jaz bom vozila

kamion.” Učiteljica v prvem razredu: “No učenci, kaj boste, ko boste veliki?”Odgovori so podobni kot v vrtcu. Morska: “Učiteljica, delala bom na banki, prodajalka, pevka, knjižničarka,

slikarka, vozila bom avtobus ...”Učiteljica z začudenim pogledom: “Ja kako pa boš vse to naenkrat počela?”

Samo eno stvar si moraš izbrati.Morska se zamisli, nato pa: “Saj ne bom naenkrat, enkrat eno, drugič dru-

go...”Poklicna svetovalka na koncu OŠ: “Tukaj imaš seznam in opis fakultet,

preuči jih in si izberi eno.”.Morska: “Kdo pa je rekel, da bom študirala?”Svetovalka: “Glede na tvoje sposobnosti je edina smiselna pot gimnazija –

fakulteta in potem naprej.”Morska: “Ne bo šlo. Naredila bom eno srednjo šolo in to je to. Čim manj

šole, tem bolje. Šola je zguba časa.”Svetovalka: “Kaj pa si želiš početi v življenju?”Morska: “Nimam pojma.”Opisan fenomen je bil prisoten pri mnogih sovrstnikih in upam si reči, da

se dogaja še danes. Otrok namreč še ni obremenjen z najrazličnejšimi pri-čakovanji in pravili družbe, zato verjame, da bo lahko počel vse tisto, kar si bo želel. Z odraščanjem, v katero sodi tudi proces socializacije, pa se prej kot slej znajde v precepu med tistim, kar si želi in tistim, kar od njega pričakuje-jo starši, učitelji in družba. Če sta obe pola usklajena, je potek bolj ali manj uspešen, če pa pride v tem procesu do neskladja, se zaplete.

Za žensko pač ni primerno, da bi vozila kamion ali avtobus, za nekatere poklice je treba opraviti dolgo pot, kar odraščajočega velikokrat prestraši,

starši imajo pogosto svoje fiksne predstave o tem, kaj bo njihov otrok po-stal, sama šola pa velikokrat prav tako zavre še tako goreče želje, saj vse pre-več zahteva le t.i. nižje stopnje znanja (zapomnitev podatkov in podobno), vse premalo pa dela na razvoju višjih oblik znanja kot so kreativnost, moti-vacija, uporaba znanja v praksi in podobno. In če se že vse navedeno le ne-kako uskladi, na koncu trčiš na omejene finančne sposobnosti, ki v primeru šolanja dokaj stran od domačega kraja, predstavljajo prevelik zalogaj.

V mojem primeru je šlo za all inclusive paket, zaradi katerega sem pristala na srednji šoli, kjer sem se vsaj dve leti spraševala, kaj tam počnem, ko pa se mi je v tretjem letniku le prižgala lučka v obliki slike, kaj si resnično želim početi v prihodnosti, sem spet trčila na raznorazne oblike prepričevanja, v katerih me je skorajda vsaka učiteljica skušala pridobiti na svojo stran, češ da je predmet, ki ga predava pravšnja pot zame.

Ko sem takoj po srednji šoli pričela delati na področju, ki ni imel nikakršne povezave z mojo izobrazbo, sem ugotovila, da je ogromno stvari, ki se jih lahko naučiš brez kakršnekoli šole, le če to hočeš. Prav tako sem vsak dan začudeno pogledovala proti obupanim obrazom sodelavcev in nisem mo-gla sprejeti dejstva, da je lahko delo reducirano le na sredstvo, ki prinaša plačilo, vse ostalo pa je le rutina. Sama sem vedno iskala nove možnosti in čeprav sem, ko sem pristala na položaju vodje oddelka, bila prestrašena vse od štrlečega palca na nogi pa do zadnjega naelektrenega lasu, mi je uspelo pridobiti večino kompetenc tudi za uspešno igranje te vloge.

Motivacija za ohranitev ognja v lučki, ki se je prižgala proti koncu srednje šole, pa je nekje v ozadju naraščala in čakala na svojo priložnost. Ko jo je le dočakala, je ogenj zažarel in z vsemi štirimi sem se oprijela ponujene možnosti in se podala na sicer dolgo in zahtevno pot, na kateri pa še danes vztrajam in vem, da bom brcala z vsemi močmi dokler ne pridem do cilja.

Sošolka na fakulteti: “Kakšni so tvoji rezultati testa o najprimernejšem poklicu?”

Morska: “Ne maram vprašalnikov. Tale pravi, da sem rojena za učiteljico.”Sošolka: “A niso to tvoje otroške sanje?”Morska: “Hja, po vseh inštrukcijah, uvajanj nove delovne sile in ugoto-

vitvi, da si lahko še tako kompetenten v podajanju znanja, pa je na koncu še vedno veliko odvisno od prejemnika, zaradi česar je rezultat velikokrat negativen in tvoj trud zaman, pa pri našem šolskem sistemu, ki je še vedno nedodelan in poln lukenj … Ne, hvala.”

Morska morska.blog.siol.net

Jaz bom pa vozila kamion

16 :: TEMA TEDNA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Ničkolikokrat so nas v otroštvu in mladosti starejši radi spraševali: “Kaj pa boš, ko boš velik?” In odgovori so bili seveda raznovrstni. Otroška glavica je majhna, a kljub temu ni omejena. Svet otroku leži na dlani. Sanje se mu še vedno zdijo kot oddaljena resničnost, za uresničevanje želja pa je le še vpraša-nje časa. Svet odraslih je še tako zelo oddaljen. In zato so tudi odgovori temu primerni. Čisti kot solza. Omejitev je le nebo.

To vprašanje pa lahko pogledamo iz več vidikov, saj je nekako večplastno. Če ga pogledamo iz ene strani, se v njem skriva vizija. Otroške sanje, ki (mogoče) postanejo resničnost nekega dne. Odrasli skušajo v otroku prebuditi neke tihe skrite želje, hotenja, sanje, občutek potrebe po nečem, za kar se je vredno boriti.

Po drugi strani pa gre le za obujanje sladkih spominov na neskrbno, upov polno in optimistično naravnano otroštvo, ki so ga odrasli že nekoliko izgu-bili. “Mihec, kaj pa boš ti, ko boš velik?” In Mihcu se nariše širok nasmeh na obrazu, pokažejo se beli mlečni zobje: “Piiiilooot!” “O, lepo. Tudi jaz sem si to želel.” A zdaj si pa ne več? Kaj pa zdaj, ko si odrasel Miha? Ti zdaj sanje niso več dovoljene? So sanje le otroška disciplina?

Koliko teh otroških hrepenenj se pa dejansko uresniči? In koliko jih počasi a vztrajno potoni v morje neuresničljivega? Koliko duha z njimi umre? Verjetno kar veliko. Otrok počasi odrašča in z njim tudi želje, te se spreminjajo in hote-no postane večje in hkrati bolj oddaljeno. Sčasoma sanje zbledijo, pospravimo jih na zgornjo polico in zapremo v omaro, kjer jih pozabimo.

Pa postavimo vprašanje enkrat za spremembo odraslim: “Kaj pa bi ti želel biti (postati)?” Vsi odrasli si ne upajo odgovoriti na to vprašanje. Ene je preveč stah, da bi se pregloboko pogreznili v sanje in bi bilo potem bujenje v realnost prekruto. In bi jim za vedno ostal tisti neprijetno grenek okus v ustah. Po ne-mogočem, neuresničljivem, nedosegljivem. Spet drugi pa se iz sanj ne morejo zbuditi in ne opazijo resničnosti. Živijo le v sanjah, to je njihov svet, svet ma-vric, pisanih barv, sreče in veselja. Krute resničnosti ni. Ne obstaja. Najbolje je, če si nečesa res želiš, da z vsem duhom in telesom strmiš k temu. Ampak do cilja nas čaka mnogo, premnogo preprek. Vprašanje je, ali smo dovolj močni in željni, da jih bomo zmogli preskočiti.

Čemu torej vedno eno in isto, stotisočkrat ponovljeno vprašanje, zlajnano, da ga že ptički na vejah čivkajo spet in spet? Je prihodnost res tako pomemb-

na, da pozabimo na sedanjost, jo pustimo teči mimo nas po zaprašeni poti, jo izgubljamo v vetru, nam počasi polzi med prsti kot jutranja rosa, in samo strmimo nekam daleč naprej, v prihodnost? Ki pa mogoče niti ne pride. Vse prevečkrat se osredotočamo samo na našo prihodnost in odmišljamo seda-njost. Zakaj se ne prepustimo toku in živimo za sedanjost? Zakaj ne moremo živeti le za točno ta trenutek tukaj in zdaj? Pozabimo na včeraj, odmislimo jutri. Danes je tu. Le danes imamo. Samo enkrat je danes. Seize the day! Užij dan. Prepusti se toku življenja. Živi za danes!

In kaj bom jaz, ko bom velika?Ko bom velika, bom pametna in bogata, heh. Kakšnih dvajset let nazaj sem

imela na zalogi vedno pripravljene odgovore: kuharica, tajnica, šivilja, frizer-ka, kasneje tudi učiteljica, prevajalka, predsednica ... Res so se želje spreminja-le. A so vedno ostajale v mejah uresničljivega.

Zdaj pa verjetno ne bom več rastla in sem velika točno toliko kot sem. In kaj si danes želim biti? Resnično moram dobro premisliti, poiskati skrite kotičke. Ja, dobro jih vidim, svetijo se v temi kot zvezdice na jasnem nebu. Hm, rada bi bila marsikaj. Vem, da se tu s popolnostjo ne morem igrati, je samo utopija, lahko pa se potrudim, da bom vsaj približek vzdržnemu.

Želim biti najboljša prijateljica in pomagati prijateljem v težavah, jim pri-sluhniti in ponuditi roko in ramo, na kateri se lahko zjočejo, se smejati z njimi in deliti veselje. Želim biti pridna hčer in pokazati staršem, kako dobro so me vzgojili in da jih imam tudi zaradi tega tako rada. Želim biti ljubeča žena in stati možu ob strani v dobrem in slabem (kako gre že to potem naprej?) ... Želim biti ljubezniva mati in izkazovati svojo ljubezen najinim otrokom. Želim biti prijazna soseda, pri kateri si lahko kadarkoli sposodiš skodelico sladkorja ali kozarec olja, in lahko se zjutraj oglasiš k meni na klepet ob kavi. Želim biti najboljša teta in kupovati nečakom sladoled. Želim biti dobra vukinja in ho-diti s starimi starši na sprehod, ob katerem prijetno poklepetamo. Želim biti uspešna učiteljica in posredovati čim več znanja naslednjim generacijam. In nenazadnje želim biti dober sočlovek, s katerim bo bivanje znosnejše. Želim biti ... želim biti ... najbolj pa si želim biti - to kar najbolje znam - biti JAZ. Tukaj in zdaj. Če mi to uspe, sem izpolnila svoje želje.

Sweet Sensation mysweetsensation.blogspot.com

“Ko bom velika, bom pametna in bogata”

Sanja http://www.vecer.com/blog/SOMETHING%20SPECIAL

Ko bom velika, bom jazVečina ljudi je imelo v otroštvu sanje o tem, kaj bodo,

ko bodo veliki. Tudi jaz nisem izjema. Nisem imela le ene želje, ogromno jih je bilo. Spreminjale so se iz me-seca v mesec, iz leta v leto. A vse te sanje so ostale v otroštvu. Po sili razmer sem po poklicu postala nekaj, o čemer nikoli nisem razmišljala, a me vseeno veseli. Upam le, da bom sedaj, ko bom diplomirala, našla tudi službo, ki me bo zadovoljevala.

A v življenju sem imela eno izkušnjo – ne morem reči slabo, ker sem se iz nje ogromno naučila, ki me je pri-peljala do tega, da imam le eno željo v povezavi s tem, kaj bom, ko bom velika.

Dobrih pet let sem bila v resni vezi z moškim, ki mi je takrat pomenil vse. Zanimal me je le on, živela sem le zanj, želela sem ustreči vsaki njegovi želji, a pri tem pozabila nase. Stara sem bila slabih šestnajst let, ko sva začela hoditi. Minevala so leta, odrasla sem in po-časi dojela, da to več nisem jaz. Prava Sanja je zažive-la, ko sem bila s prijatelji, sama, doma … Z njim sem bila drugačna, bolj mirna, zadržana, nesproščena in vedno v strahu zaradi njegovih izpadov neutemelje-

nega ljubosumja. Karkoli sem rekla ali naredila ni bilo prav. Vedno sem mu želela ustreči in prav pazila sem na to, kaj rečem, da bi se izognila prepirom.

Ko sem to dojela (res je trajalo dolgo), sva najino vezo prekinila. In od takrat imam le eno željo od katere ne odstopam. Želim biti jaz!

Pomembno je, da živimo sproščeno in smo zvesti sebi.

Terzija balkovec pravi

Bravo! S to željo, v kolikor jo človek uresniči, po-

stane tudi vsak poklic lep. Sicer pa – se zavedaš,

da te želje v sebi večina ljudi niti zazna ne? Srečni

smo tisti, ki smo to spoznali in tudi krenili po tej

poti. Lep pozdrav po dolgem času!

17

Koliko eureka momentov sem imela v življenju, niti ne vem, saj jih je bilo ogromno. Ni je stvari, ki je ne bi želela preizkusiti in narediti. Kakšne neumnosti tudi sem, na-primer skočila z garaže z odprtim dežnikom, doma nosila paglavce iz mlake in se pretvarjala, da zdravim ranjene živali. Ko sem bila malce večja, no, starejša, sem sanjala o tem, da bom uspešna, predvsem pa zajebana poslovna ženska brez frocov in hkrati veterinarka, ter da se bom ljubiteljsko ukvarjala z vinogradništvom. Trenutno sem samo zajebana, brez frocov, z enim mačkom in vinogra-dništvu smo najbližje s preizkušanjem vina. Ampak to zelo temeljito. Vsak drug teden sem hotela postati nekaj drugega. Ja, prilično zmedena sem bila.

Že od malega sem kazala talent za razne ročne spretno-sti. Igračam sem sama šivala oblekice, jim iz lego kock na-redila gradove in celo mesta in vse punčke so imel urejene pričeske. Večina na krtačko, seveda. To sicer ni bila neka otroška želja – ko bom velika bom frizerka –, ampak je bilo nekaj tretjega. Če sem v radiu nekaj metrov okoli sebe zagledala bujen, skodran dolg šop las, je roka kar sama segla po škarjah in... slek, slek, slek ... Ga ni bilo več. Lahko bi rekla, da sem bila prav obsedena.

Tako je bilo tudi enkrat, ko naju je z mlajšo sestro mami morala pustiti same, ker je imela nočno in ni našla nobe-nega varstva za naju (jah, sva bili pač naporni). Mislim, da naju ni bilo nič strah, v bistvu nama je bilo prav carsko (no, vsaj meni) in vedno sva se igrali kakšne igrice. Tako sem sestro prepričala, da se morava iti nujno frizerje, ker je imela prav obupno predolge in preskravžljane svetle lase in bi bilo ful fajn, če bi imela eno kratko frizurco, na

paža recimo. Ona je bila za. Jaz pa hitro škarje v roke, jo posadim na stol in gremo – “Britney Spears style all the way.”

Seveda, mati pokličejo domov pet minut po končani operaciji, da preverijo, če je vse v najlepšem redu in sestra ponosno razlaga, kako fino sem jo postrigla. Sama sem stala zraven telefona in sem samo slišala, ne tako zelo po-nosno, predvsem pa zelo nepovezano kričanje iz telefona: “Kaaaaj? A sta vidve čist zmešani?” Ostale besede so mi ostale nerazumljene, ker je sestro zajela povodenj solz, mati pa je zaradi panike pozabila tvoriti smiselne stavke.

Čakanje na jutro je bilo zelo razburljivo in noč brez spanca zelo dolga. Meni se ni zdelo nič narobe in dokaj hitro sem podlegla težkim vekam in zaspala, mati so se v službi sekirali in si do konca požrli vse nohte, tudi na nogah, sestra pa je bila predvsem prestrašena zaradi ma-mine reakcije – in kako bo šla zjutraj v vrtec, saj veste, tako iznakažena.

Mati so zjutraj najprej poiskali delujoče škarje v službi, ker smo doma vse škarje okužili z lepilom in so bile za-torej za takšne urgentne operacije povsem neuporabne. Ko naju je zjutraj vrgla iz postelje, da naju nadere, sem jo slišala reči samo: “No, saj si jo povsem solidno ostrigla. Dejansko jo lahko peljem v vrtec, ne da bi me bilo sram.” Malce je še popravila frufru in smo šli.

Na tej točki se je moja frizerska kariera tudi končala. Ne-kako nisem več dobila nobenega modela za treniranje, ra-zen občasnega testiranje potrpežljivosti lastnega lasišča. Vsekakor Stevo in Mič veliko bolje spita, ker sem škarje in krtače zamenjala za svinčnik in računalnik. :D

: : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEMA TEDNA : :

Black Betty betmenka.blogspot.com

Zakaj nisem nikoli postala frizerka

Si. R. log.rucigaj.com

Vojak, krojač,metal'c in pisun

Za začetek – skočila z garaže z odprtim dežnikom!

Nekoč smo vsi sanjali, kaj bomo. Seveda se je to spreminjalo, kar je bilo posle-dica našega srkanja vtisov in vplivov iz okolice. Sam sem bil sicer odličen ma-tematik in fizik, pa so v luči tega vsi še razumeli fascinacijo z vojsko, z orožjem in fiksno idejo, da bi bil rad tankovski oficir. Zalomilo seje že naslednje leto, ko sem začutil rokenrol in hotel postati krojač – da bi si znal zožiti kavbojke. Po-tem sem bil seveda nekaj let brez kakršnekoli izrecne ideje, nakar je gospodič-na psihologinja v sedmem ali osmem razredu, na podlagi nekakšnega vzorca in obrazcev ugotovila, da me očitno pričakuje svet besednega avtorstva – prav spomnim se, ko je rekla, da bom pisatelj ali pa scenarist, morda filmski režiser. Nikomur nič jasno, še najmanj pa meni, ki so me zanimali samo računalniki, igre, glasen heavy metal, pank in rokenrol, nekaj hipurske muzike in pretepa-nje z vsakim, ki je za to izkazal količkaj interesa.

Gimnazija je bila druga štorija – fizika in matematika me kar naenkrat nista zanimala, vse bolj se je začelo odstirati življenje. Prve subkulturne aktivnosti, močne pripadnosti nekim interesnim skupinam, zaznavanje prvih konfliktov v družbi, nenadna želja po novinarstvu, potem motoviljenje po raznih redak-cijah, vpis na FDV … V nekaj letih sem postal spreten frilenser, kar je nekak žargonski izraz za tiste, ki so dejansko samostojni/svobodni novinarji, po dru-gi plati pa tudi tisti, ki jih novinarske hiše niso zaposlovale. Kmalu so se poja-

vili različni avtorski projekti drugih zvrsti, torej izven novinarskih voda – vsa ta leta pa me je, verjetno zaradi nekdaj močnega navdušenja nad literaturo, spremljalo tudi hotenje po pisanju romanov, poezije, scenarija za film …

Take poti zase pred leti zagotovo nisem načrtoval. Če že kaj, sem si želel mirne službe v prijetnem delovnem okolju, možnost komentirati in vrednotiti dogajanje v družbi, poročati in sporočati. A svet medijev se je medtem obrnil na glavo. Svobodnjaški način dela seveda bogato nagrajuje tiste, ki tipajo nova področja in stopajo po poteh, katerih sprva niso imeli namena ubirati. Pojavili so se prvi scenaristični projekti, nedavno tudi prvo naročilo za roman.

Hecno pri vsem skupaj je, da sem na tisto prijazno psihologinjo iz osnovne šole povsem pozabil, šele lani ali predlani sem se je spomnil. Ne verjamem, da je tako dobro videla v mojo prihodnost, niti, da je bil tisti sistem evaluacije mojih kapacitet, hotenj, tudi življenjske poti, tako dobro zasnovan, da bi mi lahko napovedal dejavnost za kakih dvajset let naprej.

Morda pa se mi je takrat to zdelo tako nenavadno, da sem enostavno po tej poti rinil podzavestno, iz radovednosti? Hecno bi bilo, če bi me skozi življenje vlekel čisti, stokrat prekaljeni firbec …

A, po drugi plati – mladostniško življenje je kot startup podjetje. Vsak mora najti svojo zgodbo in jo pretvoriti v solidno korporacijo.

18 :: TEMA TEDNA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Pivo – več kot le pijača?

Več o prihodnji temi tedna na blog.blogorola.com

Poletje je in marsikdo ne more shajati brez najbolj razširjenega osvežilnega in alkoholnega napitka: marsikje ni le predmet burnih razprav med lokalpatrioti različnih 'barv', pač pa je zaradi piva zagotovo kje nastala tudi že kakšna manjša vojna. Pri nas ga denimo zadnje čase povezujemo z bojem političnih frakcij, na laškem Pivu in cvetju, najbolj odmevni pivski prireditvi v tem delu Evrope, pa so najbolj znanim slovenskim pivovarjem menda posvetili celo pivo z imenom Tajkun. Gre seveda za odraz gospodarsko-politične situacije pri nas – seveda vsi z zanimanjem pa pričakujemo naslednje volitve, da vidimo, kako se bo zgodba razpletla in kakšno vlogo bo pivo igralo na političnem odru Slovenije.V temi tedna nas tokrat zanimajo vaši pomisleki ob pivu: kako ga uživate, kaj imate najraje; se vam je morda zaradi tovrstnih zapletov, v katere se spušča celo sam predsednik vlade, pivo kaj zamerili – ali pa ga še vedno radi srebljete, neobremenjeno, v največji vročini in še bolj z guštom ob večerih?

V prihodnji številki

Blogorola # 34/08

Teme tedna je osrednji vsebinski sklop

Blogorole, kjer lahko s svojimi prispevki

sodeluje vsakdo! Pravila so preprosta

– blogerka ali bloger na svojem blogu

objavi zapis na izbrano temo in o zapisu

obvesti uredništvo na:

tema@blogorola.comZapis naj bo čim krajši (okoli 2.000

znakov), saj želimo znotraj omejenega

prostora objaviti čimveč prispevkov.

Mrtva črta: nedelja 27. 7. 2008zvečer do 20:00

Donch donch-bonbonch.blogspot.com

Amnezija Jane DoeSe sprašujete, kdo za vraga je Jane Doe? Ravno to sem

se tudi jaz spraševala med zdolgočasenim strmenjem v obrabljene tapete, ki kar kričijo k prenovi. Tu so že od kar pomnim, vendar še nisem opazila, da so tako skrbno od vrha do tal prepletena s pajkovimi mrežami. Dolgo sem napenjala možgane in iskala skrite znake, morda namige ali pa prebliske v rdečih packah, ki se nesramno bohotijo na steni. Kako so prišle tja? Haha, to so bili dobri časi, ko sem še neumorno verjela v Božička, v brezskrbno življe-nje, v pravljice in Zobno miško.

Bila sem mala svetlolasa deklica z velikimi načrti in is-krivih oči. Starša sta me oboževala in mi vedno ustregla z vsemi mogočimi stvarmi. Iz dneva v dan sem stala pred ogledalom v maminih najnovejših čevljih, z vrtoglavimi nekaj centimetri, ki so bili za tiste čase skoraj polovica mene. Vsak nov dan mi je predstavljal nov izziv, novo barvno kombinacijo in nov par čevljev, kateri danes že počasi preraščajo v nevaren fetiš. Tako sem v vrtoglavih petah dosegla do tretje police, kjer so se skrivala mamina ličila, takrat moderne češnjevo rdeče šminke in pastelna senčila. Po pravici povedano se teh šmink nikoli nisem naveličala, tako da sem navadno poskrbela, da je bil moj make-up bolj podoben klovnovskemu, kot pa čemu dru-gemu. Ko sem se takole našemila, sem nerodno prišepala do ogledala, vzela v roke daljinski upravljalnik ali najbliž-jo krtačo, ter na ves glas vreščala refrene takratnih uspe-šnic.

Hotela sem postati pevka, kot moj ati. Bila sem zvezda zase. Sanjarila sem o velikih odrih, osvetljenih s tisočerimi

lučmi in o množici, ki navdušeno vpije moje ime. Glasov si nisem domišljala, odzvanjali so v moji glavi. Čutila sem takte, tihe udarce metronoma, ki so zapodili moj srčni ri-tem tja v nemogoče. Opazovala sem note, tresenje strun, nežne premike violinskega loka in premikanje prstov po belih tipkah klavirja. Moje življenje so bila notna črtovja, moje oči so hrepenele po violinskih ključih in šestnajstin-kah. V tem času so torej nastali tudi ti rdeči madeži, spo-mini na češnjeve šminke in moje sanjarjenje.

Vendar, ljudje se spreminjamo kot vreme. Danes smo sonce, jutri sinovi dežja. Vsake toliko časa sedem k starem pianinu, ki ves zaprašen stoji v dnevni sobi, in si zaigram delček starih melodij. Obožujem namreč občutek, ko se naježim in me spreleti srh, občutek, ko me oblije nostal-gičnost. Ati se je odselil, ko mi je bilo sedem let. Že več kot dvajset let se ukvarja z glasbo. Ima tudi studio, band in veliko koncertov v tujini.

In kaj počnem jaz? Nič. Moje sanje je vzel s seboj. Umr-la je ljubezen do glasbe, ljubezen do violinskih lokov in težkih klavirskih tipk. Ravno glasba mi ga je vzela in ga postavila na svetovne odre, soji žarometov v mojih očeh pa so ugasnili.

Kaj si želim postati danes? Kdo sem? Kam grem?... Sem Jane Doe, popolna neznanka. Živim iz dneva v dan, iz ure v uro. Živim zase, za svojo skrivnostno identiteto. Sem ne-znano ime in neznan priimek, ki se skriva za hrepenečimi besedami in nepremišljenimi dejanji.

Želela sem si postati pevka, kakor je pevec moj oče. A z njim so odšle tudi moje sanje.

Mala=) pravi

Tko kot si rekla. Ljudje se spreminjamo iz dneva

v dan. Iz dneva v dan nas v bistvu življenje vrti

in sili v to, da se spreminjamo. Zlo dobr post ;) LP,

anja*

19

20 :: TEHNOLOGIJA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Foto

: p

rom

oci

jsko

gra

div

o

Poletne zabave na prostem si lahko popestrite z zabavno igro limba. Pomaga vam lahko Limbo String, prenosni pripomoček, ki od tal v loku napne vrvico, pod katero se morate prebiti, nato pa jo lahko znižujete vedno nižje.

Če glasbe nimate, vam lahko napravica zaigra svoj nabor “limbo” komadov. Igrali pa se boste lahko tudi ponoči, saj se na dotik občutljiva vrvica ponoči sveti. Kako nizko lahko grete?

: : FETIŠI : : KRATKOCASNIK .COM : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : :

→ www.iwantoneofthose.com

Prenosnipripomoček za limbo

Fotoaparat,ki ga vržete

→ www.behance.net/Gallery/flee-digital-cam/106492

Gyzar moblog.si

Nokia šteje korakeStep counter je brezplačna aplikacija, ki v bistvu ni nič drugega kot rezultat osvoboditve najbolj priljubljene funkcije Sports Trackerja.Deluje tako, da analizira in šteje tresljaje telefona. Metoda ni ravno najbolj zanesljiva, saj odpove npr. že ob hiperaktivnem tresenju noge pri sedenju. Ampak, okej – če aplikacijo uporabljate dosledno, se pravi, da jo ob mote-čih aktivnostih izklopite, so rezultati zavidlji-vo relevantni.

Lahko si tudi ustvarite profil, v katerega vne-sete svojo težo in višino, in aplikacija za vas šteje tudi porabljene kalorije. Ampak mene kalorije ne ganejo preveč: bolj kulastično se mi zdi videti, kako dolgo sem hodil in koliko sem dejansko prehodil. Ha, ampak ne morem se izogniti niti pogledu na okence s pokurjeni-mi kalorijami, ker se vse lepo prikaže na enem zaslonu.Štetje korakov. Ha, Freud bi gotovo že tukaj

pripomnil kakšno o analni fiksiranosti. Da bi bila aplikacija še primernejša za tiste, ki želijo vse kontrolirati, pa vodi tudi zgledno urejeno statistiko, polno grafov in stolpičastih prikazov.Program deluje v N95 (8GB in ne-8GB) in na N82. Prenesete ga lahko iz www.nokia.com.

Zelo zanimiv koncept fotoaparata prihodnosti je Flee. Objektiv je skrit v žogici, podobni tisti za tenis, zraven pa sta priključena še baterija in oddajnik bluetooth. Žogica ima tudi posebna krilca, da lepše leti po zraku.Flee namreč vržemo

v zrak, fotoaparat pa v prej nastavljenih intervalih fotografira tla pod sabo in preko bluetootha pošilja najbrž zelo zanimive in zabavne fotografije na vaš mobilni telefon.

21:: b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : TEHNOLOGIJA : :

: : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : KRATKOCASNIK .COM : : FETIŠI : :

→ www.gnr8.biz

Lasulje za dojenčke Pepelnik/vaza

→ www.babytoupee.comFoto

: p

rom

oci

jsko

gra

div

o

Sabs geesem.blog.siol.net

Mobilna melodija namesto Autana

Zanimiva ideja, kako elegantno skriti pepelnik in njegov

smrad v današnjem okolju, ko kadilce vse bolj

preganjajo in grdo gledajo.Vaza z lepo rožico, na kateri

si lahko spočijejo oko nekadilci, je uporabna tudi za tiste, ki radi kakšnega skadijo doma

(drugje tako ne morejo več), saj lahko služi tudi

kot pepelnik.

Poslovni utrip poslovni-utrip.si

Ljubljana bo naslednje leto pokrita z brezžičnim internetnim omrežjemPortal Speakr poroča, da Mestna občina Ljubljana že v drugem četrtletju leta 2009 načrtuje postavitev brezplačnega brez-žičnega internetnega omrežja. Trenutno lahko Ljubljančani, turisti in obiskovalci do interne-ta lahko dostopajo na e-točkah, brezžično pa le v bližnji okolici tako imenovanih vročih točk,

ki jih je v Ljubljani več kot sto - v posameznih kavarnah, lokalih, informacijskih centrih in knjižnicah. MOL namerava s postavitvijo 500 dostopnih točk vzpostaviti mestno brezžično omrežje, ki bo s signalom pokri-valo “širše središče mesta. Več o tej temi na Speakr.si.

Zelo smešno in srčkano ali bizarno, morda le rahlo moteno. Vmesnega mnenja o lasuljah za dojenčke, ki jih prodajajo na Babytoupee.com, skoraj ne morete imeti.Najbrž je sprejemljivo, če dojenčka našemite za pusta ali za kakšno smešno fotografijo. Drugačne rabe teh lasulj, ki imitirajo frizure Donalda Trumpa, Samuela L. Jacksona in Boba Marleyja pa si enostavno ne predstavljamo.

Če se je v zadnjem času kdo zvečer sprehajal ali celo posedal kje na klopici na naši obali so ga več kot verjetno zmotili nadležni komarji. Letos celo neki nevarni uvoženi!!Jaz rešujem stvar pač tako, da se poleg svoje Laure Biagiotti našpricam še z Autanom in potem je to Laura Autanotti, kar seveda že po imenu sodeč ne diši ravno najlepše.Ta problem je še malce bolj pogost v Južni Koreji, kjer komar poleg pika lahko prinese še kakšno bolezen, zato je Korejski SK Telecom ponudil novo storitev, kjer lahko uporabniki downloadajo poseben ton, ki odbija komarje.Gre za stvar, ki so jo uporabljali tam že od leta 2003 in sicer je to zvok, ki generira proti-komarske zvočne valove od 300Hz do 600Hz, ki deluje nekje do okoli enega metra. Ta zelo uporabna zadeva se je razširila tudi drugod po Aziji in ne bi bilo slabo, če bi ga lahko uporabljali tudi pri nas!

WWW.MIMOVRSTE.COM

Vsebinaje vse!

0,25€+

“

“

uporabnik Erzy o kompletu zvocnikov 5.1 X-540

Zvocnike imam že 6 mesecev. Odkar jih imam, delajo res izvrstno in so vredni pohvale. Bas je odlicen, nic hrešcanja, velika glasnost moti kvecjemu sosede.

Vaši komentarji in priporocila nam pomagajo, da skupaj ustvarjamo sodobno , kakovostnmo informirano nakupovanje. Zato vas za vsako objavljeno mnenje nagradimo s25 centi dobroimetja na vašem mimovrste=) racunu

22 :: FOTOROLA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

⋆Zmagovalec tedna Milni mehurčki | Had | had.si

Brez omejitev! Drage Blogorolovke in Blogorolovci! Po temeljitem premisleku na podlagi vedno številčnejšega glasu ljudstva smo se naposled le odločili, da vas v rubriki Foto tedna nehamo omejevati s posebnimi tematskimi razpisi. Namesto tega lahko odslej v rubriki Foto tedna sodelujete s katero koli fotografijo, ki je posledica pritiska na sprožilec vašega fotoaparata in ki si jo želite deliti z nami.

Fotografije v čimvečji ločljivosti, z imenom avtorja in povezavo do bloga avtorja ter naslovom fotografije pošljite na naslov uredništva foto@blogorola.com.

23:: b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : FOTOROLA : :

↑ Budweiser @Barcelona | Ahac Meden | twitter.com/ahac

↑ Svoboden | Urška Uršnik | naulici.blogspot.com

↑ Na pol crknjen pes | schnuy.wordpress.com | Mateja Pivk

↑ Just grass | Aleš Sušnik | wtf.si

↑ Črno na belem | Dejan Jauk | dejanjauk.com

24 :: LAJFSTAJL : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Foto

: R

eu

ters

Padale so, še padajo, ko se izgu-bljam med črkami, namesto med oblaki – še vedno bežim, čeravno bolj počasi in brez tistega naivne-ga zanašanja na to, da bo enkrat minilo kar samo od sebe – ko se bo spet nagrbančilo in me ujelo, bom spet na istem, ampak sem potlači-la, zaprla v omaro in se spomnim na to vsakič šele, ko jo že odprem pa se vsa njena vsebina raztrešči po parketu, da potlej spet tlačim in tlačim in še vedno nabiram in odlašam in odrivam in se skrivam tudi med platnice, padajo kar po tekočem traku, od Nabokova do Naomi Klein, od Pereca do Kafke, preostalega pa ne bom napisala, da trojna formula tokrat ne obve-lja (prosto po Mojci).Pa ne vem, če imam res kaj veliko povedati o njih, o prebranem – to je toliko več svetov v moji glavi, da jih ne morem enostavno popre-dalčkati, ko se vse preplete – pa ne le, ker jih berem več naenkrat, am-pak se vzporedno dogaja še resnič-nost in virtuala in je v sosednjem stanovanju čisto drugo vesolje, kaj šele v naslednji ulici, v naslednjem kraju – toliko o referendumu o po-krajinah.Sem včeraj, ko so se na nebu za-gozdili velikanski črni oblaki, sre-di velikega polja, sredi koruze in sredi pšenice in trave, zaslišala sa-ksofon – nek fante je stal tam sam

samcat in zvoki so se tako lepo zli-li z okoljem, začetek nekega filma, mogoče je to tudi eden od izhodov, da si predstavljaš, da je vse le na platnu, da tebe ni tam.Seveda bom zbežala še dlje z ben-cinom, kot da se sonca še nisem najedla ob kosilu na obali, ko mi je pogrelo malvazijo, ker res ne razumem kako ti lahko prinese-jo vino že toliko prej, da je vse toplo, ampak tja kamor grem, bo pivo drago in res ne vem, kako bo, vse to, četudi bo dober film, dobra ireala, nadrealistično in malo bolj proti jugu – ni naključja v besedi sur-realizem.V bistvu se zdajle filam z mer-

ciji in razmišljam o zdravstvenem zavarovanju in o ljudeh iztrošenih od življenja, ki nimajo kam zbeža-ti in v svoji osamljenosti na lastni koži in srcu in ožilju in raku čutijo duhovno puščavo, v katero jaz le na trenutke verjamem, pa še to se tolažim, da je le zaradi menstrua-cije, ker včasih, včasih se ti pa le zazdi, tako po Svetlanino, da smo pa res vsi ljudje in bi lahko pra-znovali skupaj, ker sem še vedno le eno naivno šibko dete, ki ima še čisto preveč rumenih barvic in temper na zalogi.Ker, navsezadnje, nam včasih rata se takole znajti v ovoju nekega sta-

novanja, za isto mizo, ko se smeji-mo in mečemo karte dokaj odkrito in se nam zdi, da sploh ni važno, koliko se zares poznamo, če se tepemo za lubenico iz iste sklede in si delimo nekaj istih spominov, recimo, kdo je komu skuhal kavo z mlekom, da tista tema in dež in mraz od zunaj ne morejo notri, četudi so odprta balkonska vrata in se vonja nežen vonj mehčalca pravkar opranega perila.Se nam zazdi, da smo, če že ne iz istega sveta, pa vsaj iz istega filma, sveže prepleskanega na rumeno za stene in svetlo modro neba za na strop.

Widra Wanda widrawanda.blogspot.com

FilEm

Sobota zvečer.Moj dopust je že en teden prete-klost. Ker pa je žena podaljšala za en teden, je bil v soboto nekako njen zadnji prosti večer pred za-četkom dela.Ambient je primerno romantičen. Na mizi polovično izpraznjena ste-klenica penine. Ura je 00:10, mid-va pa se brezskrbno predajava še zadnji dopustniški predigri.TOK-TOK-TOK?????Hitro si navlečem spodnjice in po-krijem ženo. Naštimam se v brez-skrbnogledamtv pozo in rečem: “Jaaaaa?”Po nekaj sekundah molka vstopi tašča in sramežljivo reče: “A ma

kjer od vaju Mirotovo (njen mož) številko mobitela?”WTF???Pa nimaš mi kaj 10 minut po pol-noči sploh hodit na 'obisk'! OK – razen, če kdo umre! Naju hodit spraševat za tel. številko SVOJEGA moža?????Razpoloženje je, seveda, uplahnilo in sva mogla prvo strest še tisto polovico penine, da se je sploh za-čelo spet kaj dogajati.Jebemti život …

V filmu Emirja fakin Kusturice.

Pika in Mamlaz pikainmamblaz.blog.siol.net

Življenje, kot v filmu …

25:: b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : LAJFSTAJL : :Fo

to:

pro

mo

cijs

ki m

ate

rial

Zvita T. V. zvitafelgna.blog.siol.net

Ko nakup postane nočna moraTega ne pišem zaradi tega, ker bi se zadnje dni gužvala v takšnih in drugačnih trgovinah na razproda-jah. Jih ne maram. Nakupovanje je ena izmed bolj težko izvedljivih zadev, vsaj pri meni. Ko se name-nim, da grem dejansko v šoping, bom domov verjetno prišla brez vsega. Ko pa grem mogoče na ka-kšno kavo, mimo izložbe in parih trgovin, pa bi najraje hodila od-do, dokler ne nabavim še kaj viška, kar bom naslednji dan lahko reklami-rala, vrnila ali zamenjala.Nakupovanje maram v tej meri, dokler v trgovini ni gneče ali koga zraven mene, ki bi mu parala živ-ce s svojo izbirčnostjo. Problem nastane tudi takrat, ko ne veš več, katero številko nosiš. Oziroma je nočeš več vedeti … In moraš stvari dejansko poizkusiti in obleči.Taaa-daam, pa gremo v garderobo. Ponavadi tako samo z eno številko ene krpice dveh različnih modelov in z enim parom hlač. In tisti, ki je zraven, je nekje daaaaleč na drugi strani. Se zaprem, če se sploh da. Marsikje pač to ni možno. Marsikje

kabine, garderobe ali kakorkoli jih že poimenujete, nimajo niti vrat. Je samo zavesica, ki jo kot zanalašč sem in tja premetava tista prekleta klima, ali pa tisti kolešček ne gre do konca. Čakaj, če jaz vidim one-ga tam, ali vidi tudi on mene ..?Nekje so te zavese dolge do tal, ne-kje pa sežejo le malo pod kolena. Isto je z vratci. Dajo se zakleniti, super. Ampak – zakaj za vraga so odžagana? Če si bom že kaj izposo-dila in dala v torbico, tega verjetno ne bom storila z nogami, da bo vi-dno. Ali pač? o.OImajo trgovci in tisti, ki izdelujejo te garderobne omare, kakšne ču-dne fetiše na nogavice in štumfe pisanih barv? Na hrapave pete in prevelike palce? Na čevlje?Kje sem ostala? Aha – grem v gar-derobo, samo z eno številko dveh različnih cunj in enim parom hlač. Poskusim obe, nobena prava. Su-per. Poskusim hlače, pretesne. Je-bemu!“Ej, pssst, halo, ma mat kje siiii? Alooooo!?”Nič. Ampak sliši me trgovka, ki se

vljudno ponudi v pomoč. Ahem, ja tole dvoje bi številko večje, anede, pa tele hlače bi številko ali dve ve-čje. Hvala! Vse skupaj mi vrže čez zgoraj odžagana vrata – ne, niso samo spodaj! Zadeve mi pomoli čez zavesico.Poskušam in … O, joj, te kavbojke so še vedno preozke. Res, kate-ro velikost že rabim? “Gospa ali gospodična … Kako je, v redu?” “Eeem, .. še probavam,” ji rečem. “No, le pokažite se, da vidimo, kako stvar stoji.” Ja, stvar ne stoji, stvar se oprijemlje, kot da me bo zdaj, zdaj požrla! In spet čez nekaj sekund isto vpra-šanje. Pomolim ji kavbojke in jo prosim, naj prinese druge. Prine-se jih. Mi jih da. Ampak tokrat ne zgoraj čez, ali tako čez zavesco. Da mi jih konkretno v roke, medtem ko njena glava gleda v moje pisane vzorce na gatah. Se mi bo kar pri-družila, ali kaj?Končno se spravim vanje in se z nekaj prigovarjanja pojavim izven kabine pred velikim ogledalom. Meni niso všeč. Žepi kar štrlijo, rit

pa je tako razvlečena, jak! “Pa, tole je super, odlično izgledate. Zadnji-co vam stisne in naredi zelo fajn na pogled! Pa še drage niso!”Z materjo se srečava na blagajni, kjer ji dam tisti pogled, da naj raje ne hodi več z mano po trgovinah, če me misli zapustiti kot klošar prazno flašo vina. Plačam kavboj-ke in potihem vprašam, katero številko hlač mi je prodala, ker na-slednjič … Uff, naslednjič, ko grem po nakupih, ne smem obleči živo rdeče-modro-rumenih in še kakšna barva se najde spodnjih hlačk, na katerih piše “Plug and Play.”Nasvet? Ob vsakem nakupu obuj-te različne čevlje in nogavice. Tako vas bodo težje identificirali.

V živo rdeče-modro-rumenih in še kakšna barva spodnjicah z napisom “Plug and Play”!

26

Jan. G. filmxi.blog.siol.net

Skafander in metulj

: : FILMOROLA : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Watchmen Svojo premiero v spletu je doživel prvi napovednik filma Watchmen, posnetega po adaptaciji kultnega stripa Alana Moora. Več: kratkocasnik.com

Stop-Loss Po 11. septembru je bile v ZDA posnetih že nekaj filmov – Stop-Loss sem pogledala, da vi-dim, kaj je naredil Ryan Philippe, ki me doslej še ni razočaral. Zgodbo o vojaku, ki se vrne iz Iraka v Teksas, a se mora kmalu vrniti. Iskati … Več: filmoljub.blog.siol.net

Ni prostora za starce S tem filmom sta brata Coen presegla vse dotedanje meje (Blood Simple in Fargo) in naredila izdelek, ki ga brez kančka dvoma lahko raz-glasim za najboljši film novega tisočletja do sedaj. Več: paucstadt.blog.siol.net

Hancock Film, ki sem ga šla gle-dat samo zaradi Willa Smitha. Ker Will je vedno vreden ogleda. Su-perjunak se sooči s krizo identitete in jo utaplja v alkoholu. Perfidna kritika ameriške družbe – nepri-znavanje pravega uspeha … Več: zibelka.si/blog

Kratkočasnik Flygirl PaucStadt Karmen

iTIVI KOMENTAR

Voditelj vrača udarec

Sveže drugačno :)Anamarija M. Kako bi izgledalo, če bi se TV hiše dobesedno vojskovale med sabo? No, tu imate najboljšo priložnost, da to vidite, poleg tega pa se še nasmejite “div-jim” izjavam, prekrasni modi 70-tih let (še posebej frizuram) ter večni moški bolezni – šovi-nizmu!

Foto

: p

rom

oci

jsko

gra

div

o

BREZPLAČNI MESEC!

En mesec brezplačnih filmskih užitkov za Blogorolovce!Promocijsko kodo HOT-DVD-LOT vpiši na spletni strani www.itivi.siin si zagotovi cel mesec brezplačne filmske zabave v največji filmofilski skupnosti v Sloveniji. www.itivi.si

nje z lastno podobo in nezmožno-stjo skrbeti zase, prepoznamo be-sede obupa in resignacije, a kmalu zatem vendarle zaznamo vitalnejši in bolj optimistični ton, ko pripo-vedovalcu iz opresvinega skafan-dra, potopljenega globoko pod vodno gladino, pomaga pobegniti bujna in brezmejna domišljija. Nje-govo introspekcijo tu in tam pre-kinjajo intimni spomini, v katerih zdaj objokuje svojo brezbrižnost in neotesanost, zdaj podoživlja lepe trenutke z bližnjimi, spet drugič je njegov pogled usmerjen v stvarno sedanjost, v kateri spravljivo gra-di mostove s preteklostjo. Schna-bel vsa njegova videnja posreduje v prefinjeni barvni harmoniji in subtilni zvočni milini ter z izrazi-to liričnim slogom rahlja meje s širokimi prostranstvi onkraj čutno zaznavnega, predvsem pa v neo-ekspresionističnem in abstraktivi-stičnem duhu mojstrsko obroblja metuljeva gibka krila, ki naj si jih, da bi ukrojil podobo tudi po svoji meri, gledalec poslika sam.

re in fantazijske vizije, Schnabel, ki se je odločil njegova razmišljanja prenesti na celuloidni trak, pa je film ob pomoči scenarista Ronalda Harwooda osnoval tako, da bi se čimbolj približal prvoosebni pripo-vedi avtobiografskega romana.V Skafandru in metulju tako v svet zremo pretežno skozi Jean-Dojeve oči; najprej ugledamo zmedeno bolniško osebje, ko se pripovedo-valec zbudi iz tritedenske kome, nato občutimo njegovo grozo ob ugotovitvi, da ga okolica ne more slišati, spremljamo bridko sooče-

Čutna in iskrena drama Skafander in metulj režiserja Juliana Schna-bla pripoveduje – še bolje, izpo-veduje – življenjsko zgodbo Jea-na-Dominiquea Baubyja (Mathieu Amalric), ciničnega urednika fran-coske revije Elle, ki je zaradi kapi ostal paraliziran in skorajda po-polnoma ujet v svojem telesu, saj je edini način, da je komuniciral z zunanjim svetom, predstavljalo mežikanje z levim, neprizadetim očesom. Potem ko je Bauby utrpel tragične posledice infarkta, je ne-govalkam narekoval svoje memoa-

Naslov izvirnika: Le Scaphandre et le papillonDežela in leto nastanka: Francija, 2007Režija: Julian SchnabelIgrajo: Mathieu Amalric, Emmanuelle Seigner, Marie-Josée Croze, Anne Consigny …

27iT

IVI,

d.o.

o. V

se p

ravi

ce p

ridr

ane.

Ve

info

rmac

ij na

ww

w.it

ivi.s

i.

Blogorola podarja vsem bralcem en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov!V sodelovanju z najveËjo slovensko spletno videoteko iTIVI, Blogorola svojim bralcem podarja en mesec brezplaËnih filmskih uæitkov. BrezplaËni mesec filmskih uæitkov aktivirate s promocijsko kodo HOT-DVD-LOT , ki jo vpišete v ustrezno polje na spletnem mestu www.itivi.si .

28 :: BIZARKE : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : :

Foto

: R

eu

ters

, had

.si

Kaj delam? Sama tega ne vem in se ne za-vedam, ampak sem vseeno izvedela, kaj za vraga počnem. Smrčim ravno ne. Velikokrat me nosi luna, da govorim, se pogovarjam (sama s seboj), lahko tudi kričim (ne se ustra-šit!). Če je spanec zelo dober, momljam ali pa zavzdihnem (to se sliši tako: “Mmmmmm …”) – no, ja.Enkrat me je nekdo zjutraj klical in sem se avtomatično oglasila in zaspala nazaj. Čez deset min pa sem se spomnila: ‘Čak, to pa ni bila budilka … Videla sem, da tisti, k me je klical, me je poslušal celih deset minut, ko sem zaspala nazaj. Potem sem se javila in

na drugi strani:‘Kaj še nisi vstala? Kaj pa tok vzdihuješ? Kaj pa delaš? Mi te pa tu posluša-mo ’(očitno jih je bilo več in so me poslušali ker je dal ta na zvočnik). Ko sem to slišala, sem samo fuknla slušalko dol! In šla nazaj spat. Seveda da me je bilo sram!Velikokrat tudi sanjam. No, sanjam veliko (pomoje sanjam že vse življenje, včasih si to še posebej zaželim). Navadno se ničesar ne spomnim. Velikorat se zaradi tega zbudim čisto mokra (mokre sanje? Hec!) in zadihana, srce mi močno bije (še posebej pri morah). Včasih se zbudim, če sanjam kaj čudnega ali nerealnega in si rečem: “Kaj je bilo pa to?”

Ne, Mlinotest nima nove moke na tržišču. Dodatek črvičkov moki, ki ima rok trajanja do 30.11.2009 in je bila kupljena manj kot teden dni nazaj, pa je pokvaril pripravo kukijev!Mogoče – ker je meso že “svinjsko” drago – bi moral biti celo vesel, ker ga dobim v moki brez-plačno? Ali pa tudi ne!

Pred časom smo imeli remont tople vode. Danes smo imeli “remont” elektrike, od 5h do 7h.Budilka ni problem, ker je itak telefon, če ne pali, imam dve naravni budilki (LeeLoo & Ayya).Kopalnica v soju svečke. Fuckin’ romantično. Sploh, ko sem ugotovil, da sem na zobno kr-tačko dal tekoče milo namesto zobne paste. Mmmmm, okus aloe vere čutim še vedno, vsakič ko podrem kupčka *hikaloevera*.Med čiščenjem ušes ugotovim, da mi nekaj visi iz ušesa – prekleto dolga dlaka? Nope, vrvica od tampona, tampon v ušesu, palčke za ušesa pa tam, kjer (ne) morajo biti.Britje? Elektronski brivnik. Ehh, sej je na baterije, to mora delat. Sure. Najprej rdeča lučka, ker so baterije prazne, potem se tako in tako sploh nisem videl v ogledalu.Voda mora teči, to nima veze z elektriko – japajade! Peti štuk, nekako je treba vodo pripeljati gor, fizika klecne že v prvem nad-stropju (ugibam), izgledal sem kot pri kaki stari štirni, odpiral in zapiral pipi, pumpal gor in dol, da sem dobil tista 2 deci vode za obraz si umit.Spakiram nahrbtnik za v torbo, stlačim vse notri, začnem tipati, kje je prenosnik in zakaj sem vtaknil vanj kuverto polno papirjev in ne prenosnika – zamenjam.

Kava. Grelec za vodo je na elektriko, drek, topla voda iz pipe, kavo not, natren, odprem hladilnik, vtaknem glavo vanj, da najdem mleko – aha, tamle je. Vsaj to mi je skoraj ratalo (skoraj!) iz prve.Izlet v garderobno sobo. Avtomatska luč na senzor, kot vedno pomaham senzorju, da bi se me usmilil in prižgal luč, po desetih sekundah debilnega mahanja se spomnim, da smo brez elektrike. Aha, dajmo se oblečt v temi, v garderobni sobi ni okna. Če izgledam, kot da bi me oblekla mavrica … Kriv je Elek-tro Gorenjska!Bi šel v službo z motorjem? Ehh, ne, premraz … Ker ni elektrike, ne dela gretje sedeža.Z avtom? Itak ne bo vžgal, ni elektrike. Hmmm, dober izgovor v stilu: “Psa imam bolanega …” Dvomim, da bi delovalo.Ven iz stanovanja, do dvigala, gumb, tišina. Aja, ni elektrike, jebemtištengeiz5štukado-dol. Vmes poslušam, če kdo zbija po dvigalu, ker je bil butl in ni videl obvestila v dvigalu, da ne uporabljati dvigala okoli 5. ure. Tišina. Hmm, začnem poslušati, če mogoče kdo le v notranjosti globoko diha, ker mu je/ji je nero-dno. Tudi nič. Poslušam, če koga notri močno črviči od jutranje kave in zadržuje, da se ne bi usral. Ehh, tudi nič. Brezveze.Plus točka –ker ni bilo elektrike, sem se razgi-bal. To bi moral narediti večkrat. Japajade …

Had www.had.si

Moka Mlinotest z dodatkom

Mini Miss minimiss.blog.siol.net

Med spanjem

Aleš www.wtf.si

Kako živeti brez elektrike

Tale sokec je prav njami. Po okusu bi rekla, da je mešanica pomaranč, banan in nekaj ja-bolk, a proizvajalci pravijo, da je v njem ena pomaranča, ena banana in ena jabolkA … Jah,

morda pa so natančno šteli in vanj res vtaknili nekaj jabolk, eno pomarančo in eno banano? Itak so navadno tisti, ki jim slo-venščina ne gre najbolje, toliko boljši pri matematiki.

Saša Gerčar www.sasagercar.com

Eno, dve ali več jabolk

29

(e)stradanje

Vodnar Vaša spolna obsedenost s Tejo Stuša je presegla že vse meje dobrega okusa. Izprijeno!

Ribi Pričnite uporabljati kvalitetno vlažilno kremo. Videti ste namreč, kot da ste bilo prisotni že pri padcu Bastilje.

Oven Treba bo prestopiti rob rodnega gnezda. Boste poleteli v svobodo ali pa se boste klavrno razmazali po pločniku? To je popolnoma v vaših rokah.

Bik Imate dva izjemno zabita prijatelja. Med njima se počutite kot salama v idiotskem sendviču. Si res želite takšne družbe?

Dvojčka Glede na vaš nesveži videz bi kdo utegnil pomisliti, da ponoči spite v krsti.

Tehtnica Ne hodite kot mačka okoli vrele kaše. Pri vaši postavi se ogljikovim hidratom raje sploh ne približujte.

Škorpijon Včeraj med seksom pa spet niste mislili na partnerja, kaj?

Strelec Zmeraj ste si želeli videti džunglo, a nikoli niste imeli denarja. Privoščite si jo kar zastonj! Nasvet: Poglejte v spodnje hlače.

: : b logorola 33|08 : : 24. ju l i j 2008 : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : : BIZARKE : :Fo

to:

pro

mo

cijs

ko g

rad

ivo

, Re

ute

rs

⋆ ⋆ ⋆ ⋆ ⋆ HORORSKOP ⋆ ⋆ ⋆ ⋆ ⋆

Rak Vaše hujšanje ob polni Luni je spet splavalo po vodi. Nič hudega. Tako ali tako vam ni več pomoči.

Lev Nikar ne trgajte krast s starih ran. Preveč sveže in boleče so še. In povrh vsega bi to poleti v kopalkah izgledalo skrajno neestetsko.

Devica Se vam ne zdi čudno, da vas po novem ignorirajo celo komarji? Vidite, celo bauci imajo nivo.

Kozorog Zgodilo se bo, da se boste v kratkem pogovarjali s svojo največjo simpatijo, pri tem pa nevede imeli makova zrna med zobmi.

Pa pa, bradavica!Bila je njen zaščitni znak, četudi morda marsikomu ni bila preveč všeč. A očitno je motila tudi lastnico. Sarah Jessica Parker, zvezda Seksa v mestu, je očitno s svoje brade operativno odstranila prepoznavno bradavico.Spremembo so najprej opazili pri časopisu Daily Mail – primerjali so igralkino starejšo fotografijo s novo fotografijo, posneto na neki bejzbolski tekmi. Koža na njeni bradi je bila opazno gladkejša.Sarah Jessica novice še ni potrdila, so pa njeni prijatelji novinarjem izdali, da je nedavno res bila na manjši operaciji. Kaj točno so ji operirali, pa niso hoteli povedati.

Zlomi si nogo, Heidi!Heidi Klum, nemški manekenski multipraktik (z več nastavki?), je svoje lepe noge zavarovala za več kot 2,2 milijona dolarjev. Še preden so sestavili zavarovalno polico, so postavno mamico pregledali v Londonu. Na podlagi tega “tehničnega pregleda” je Heidi svojo desno nogo zavarovala za 1,2 milijona dolarjev, levo pa za nekoliko manj – za 1 milijon dolarjev.“Vsoti se razlikujeta zaradi majhne brazgotine na levem kolenu,” je povedala Heidi, ki te dni začenja s peto sezono televizijske oddaje Project Runaway.

Salma je očitno že iztržila dovoljZa oskarja nominirana igralka mehiškega rodu Salma Hayek je v petek razdrla zaroko s francoskim milijarderjem Francoisom-Henrijem Pinaultom, je sporočil igralkin agent Cari Ross. Drugih podrobnosti ni želel razkriti. “Z obžalovanjem sporočamo, da je zaroka Salme Hayek s Francoisom-Henrijem Pinaultom razdrta,” je dejal Ross in dodal:” Dodatnih komentarjev ne bo”. Salma Hayek in Pinault sta se zaročila marca lani. Spoznala sta se leta 2006 v Benetkah in imata hčerko Valentino Palomo, ki se je rodila septembra lani.

30HTTP://SEXOROLA.LJUBLJANA.SI

DEKLETA SPET NISO IMELA NIC PAMETNEJSEGA ZA POCET, KOT DA SE DOBIJO IN CVEKAJO O RAZNIH ZADEVAH. V KLUBU NAD MESTOM JE BILO LOVISCE PRAZNO. AMPAK BEVANDA JE BILA CEMERNA IZ POVSEM DRUGEGA RAZLOGA ...

EJ, KAJ SI PA TI TAKA KISLA KUMARA?

NEKAJ ME BOLI ZE DVA DNI ...

TE JE ONI Z BATINO SPET VSO NOC

OBDELOVAL?

MA, NEE ... NEKAJDRUGEGA JE, AMPAK MI JE

SMOTAN POVEDAT ...

PRI IRENI SIRENI SEM BRALA O TISTI MENSTRUALNI CASICI, PA SEM JO KUPILA ... AMPAK ZGLEDA, DA SEM JO NAROBE

OBRNILA, KER JE NE DOBIM VN ...

KAJ MORAM PO TRAKTOR, DA IZ TEBE IZVLECEM? AJ

DA, BE

SEDE

PRISP

EVAL S

I. R.

31

32

ŽELIŠ PREJEMATI BLOGOROLO VSAK TEDEN NA DOM?

NAROČI SE NA BLOGOROL0! WWW.BLOGOROLA.COM