blaz gorican

Univerza v LjubljaniFakulteta za arhitekturo

IDEJNA ZASNOVA CENTRA STAREJIH IN VRTCA V NOVI CERKVI

Bla Gorian

Mentor: doc. mag. Toma Kruec, u.d.i.a.

Leto vpisa: 2003/2004Leto izdelave diplomskega dela: 2011

Razmislek o stratekem razvojnem programu 26Izbor lokacije 27Tipologija gradnje 28Analiza prometa 29Programska analiza 30Zaznavna analiza 31Percepcija 32Dostopnost 32

IDEJNA ZASNOVA 33Koncept umestitve v prostor 33Programska zasnova objekta 33Center starejih obanov 35Bivalne skupnosti, temelj zasnove 35Javno, poljavno, zasebno 35Programska zasnova 37Funkcionalna zasnova centra starejih 37Poti uporabnikov 39Bivalna skupnost 39Soba 39Vrtec 41Vrtec kot dodatek k centru starejih 41Funkcionalna zasnova vrtca 41Fasadni ovoj in izbira materialov 43Zasnova zunanje in prometne ureditve 44Zunanje povrine 44Promet 44Zasnova konstrukcije 45Poarna varnost 46Zasnova brez ovir 46Energetska racionalnost 46SKLEPI 47FOTOGRAFIJE MAKET 48GRAFINI DEL 51VIRI IN LITERATURA 53

KAZALOUVOD 3TEORETSKA IZHODIA 4Demografske tendence 4Statistina definicija starosti 4Institucionalno varstvo 5Zgodovina institucionalnega varstva 5Razvoj domov za stareje 6Institucionalno varstvo v Sloveniji 7Potrebe starejih in zasnova sodobnih centrov za stareje 8Lokacija domov 8Arhitekturna zasnova domov 9Bivalna in gospodinjska skupnost 9Dnevni center 10Zasnova zunanje ureditve 10Zasnova notranje opreme 11Zasnova vrtcev 12Arhitekturna zasnova 12Zasnova notranje opreme 13Zunanji prostor vrtca 13Medgeneracijsko soitje in uenje 14PRIMERI DOBRE PRAKSE 15Hia Nofels, Feldkirch 15Stanovanjski dom za stareje, Masans 16Center starejih, Lich 17Center starejih, Steinfeld 18Dom za stareje, Aalccer do Sal 19Vrtec Wiesenweg, Wolfurt 20Otroki vrtec Kidrievo, Kidrievo 21LOKACIJA 22Makrolokacija 22Relief in vodotoki 23Zaznavna analiza 24MIKROLOKACIJA 25Strateki razvojni program KS Nova Cerkev 25

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Bla Gorian, Idejna zasnova Centra starejih in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Toma Kruec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Bla Gorian, Idejna zasnova centra starejih in vrtca v Novi Cerkvi, mentor: doc. mag. Toma Kruec, u.d.i.a., leto vpisa 2003/2004, leto izdelave diplomskega dela 2011

3

UVOD

Starost svetovnega prebivalstva se nezadrno via. Slovenci ostajamo tevilno enaka, a zaradi nizke rodnosti in vedno dalje ivljenjske dobe, starajoa se druba. (Ramov, 2009) S staranjem prebivalstva naraa tevilo nege potrebnih starejih ljudi. Zaradi hitrega tempa ivljenja so svojci vedno manj sposobni poskrbeti za stareje sorodnike, pa tudi ko ti sposobni sami skrbeti zase, nemalokrat ostanejo sami v prevelikih hiah in stanovanjih.

Problem se danes reuje z razlinimi oblikami bivanja starejih, pogost je center za stareje obane. e posebno v ruralnih podrojih pa ima dom za ostarele negativen prizvok. Za to je nemalokrat kriva arhitekturna zasnova objektov teh intitucij, ki prevekrat spominja na bolninico in gleda le na ekonomsko upravienost.

Stareji se v teh intitucijah poutijo neproduktivne in odrinjene na rob drube. Zato psihologi vedno bolj poudarjajo nujnost medgeneracijskega uenja in sodelovanja. Le to postaja nuja tudi za mlaje, ki so vedno bolj prepueni sami sebi.

Na arhitektih je, da ustvarjajo okolje, ki takno sodelovanje spodbuja. http://image.shutterstock.com/display_pic_with_logo/526285/526285,1269676849,2/

stock-photo-an-old-woman-and-a-kid-holding-hands-together-49628500.jpg


4

TEORETSKA IZHODIA

Demografske tendence

Nobenega dvoma ni, da so v Sloveniji podobne demografske tendence kot v gospodarsko razvitih evropskih dravah, to je staranje drube. O stari drubi govorimo, ko je ve kot 7 % prebivalstva starejih od 65 let. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 1999) V Sloveniji je ta dele leta 2004 presegel 15 %. Po osnovni varianti projekcij prebivalstva Slovenije se bo do leta 2050 dele starejih (65 let in ve) poveal na 31,3 %. Dele starih 80 let in ve naj bi takrat znaal kar 10,3 %. (Statistini urad RS, 2005) Z rastjo tevila starejih raste tudi tevilo tistih, ki so potrebni socialne pomoi in nege.Danes govorimo o starosti kot o obdobju, ki obsega 20 do 30 let po upokojitvi. Velika veina starejih lahko prvih 15 do 20 let po upokojitvi ivi samostojno, neodvisno od nege in pomoi. Kar 80 % populacije starosti 70 let je sposobna nadaljevati samostojno ivljenje. (Richard in drugi, 2003, str. 11)

Statistina definicija starostiV Evropi delimo glede na starost na:- mlaje stare ljudi (60 do 75 let),- stereje stare ljudi (75 do 85 let),- visoko ostarele (85 do 95 let) in- preivele (nad 95 let) (Giessler, 2005, str. 12)

Starost se zane z upokojitvijo, kar je bilo doslej pri povpreno 60 letih, danes pa se ta meja hitro via. Tretje ivljenjsko obdobje delimo glede na funkcionalno staranje na:- zgodnje starostno obdobje do 75. leta (veina ljudi je zelo samostojnih),- srednje starostno obdobje od 76. do 85. leta (veja potreba po socialni pomoi),- pozno starostno obdobje po 86. letu (potrebno zelo veliko pomoi ali popolna socialna oskrba in nega). (Zupani in drugi, 2008, str. 15)

Lasettovo razlikovanje deli stareje na tiste v t. i. tretjem in etrtem ivljenjskem obdobju. Lonico postavlja pri 75 letih. V tretjem obdobju so ljudje e vitalni, zdravi, aktivni in imajo zaradi upokojitve in odhoda otrok veliko asa zase in za svoje konjike, medtem ko je za tiste v etrtem obdobju znailno peanje zdravja in potreba po negi. (Richard in drugi, 2003, str. 11)

2005 2010 2020 2030 2040 2050do 64 let 1 693 942 1 682 207 1 605 975 1 503 132 1 406 978 1 308 802

od 65 do 79 let 245 750 255 165 307 931 377 093 379 836 391 47580 let in ve 60 030 77 430 102 784 125 772 178 507 200 572SKUPAJ 1 999 722 2 014 802 2 016 690 2 005 997 1 965 321 1 900 849

2007 2020 2030 2040 2050 Poveanje od 2007 do 2050

Poveanje v % od leta 2007 do 2050

od 65 do 79 let 1 693 942 1 682 207 1 605 975 1 503 132 1 406 978 137 512 154

od 80 let 245 750 255 165 307 931 377 093 379 836 134 613 304SKUPAJ 1 999 722 2 014 802 2 016 690 2 005 997 1 965 321 43 471 134

Tabela 1_Projekcija tevila starih prebivalcev v Sloveniji v obdobju 2005-2050prirejeno po: Hojnik-Zupanc, 1999, str. 22

Tabela 2_Nege potrebni starejiprirejeno po: Vertot, 2007, str. 26

http://www.flickr.com/photos/daugirdas/4360888654/sizes/l/in/photostream/


5

Institucionalno varstvo

Zgodovina institucionalnega varstva

Institucionalno varstvo se v Evropi pojavi e v tretjem in etrtem stoletju. Zgodnje karitativne dejavnosti so upravljali samostani. Ti so v mestih in blinji okolici prevzemali skrb za revee in bolne. Za bolne in stare menihe so skrbeli v posebnih prostorih (informarium), medtem ko so romarje ter bolne in stare ljudi namestili v posebno stavbo blizu vhoda v samostan. V vejih mestih so takno oskrbo dopolnjevali pitali. Delovali so kot multifunkcionalne socialne ustanove pod nadzorom mestnih oblasti, kjer so skrbeli za bolne in stare osebe, brezdomce, invalide, revee in sirote. Ljudje so tedaj delali dobesedno do smrti in lovek se je postaral e, e je zbolel ali pa so mu opeale moi, da za svoje preivetje ni ve mogel poskrbeti sam. V srednjem veku so za ostarele poskrbeli v krogu druine, samski stari ljudje pa so lahko svoje premoenje prepisali na tretjo osebo v zameno za dosmrtno oskrbo. Zatoie so starejim in obuboanim nudile cerkve, samostani in pitali, sicer pa skrb za stare ljudi zaradi velike umrljivosti ni predstavljala irega drubenega problema. 60 let ja namre doakalo le 2 do 3 % prebivalcev. Razvoj medicine v 18. stoletju je povzroil porast socialnih ustanov. Industrializacija povzroi skokovito porast starih ljudi.Pri nas se po drugi svetovni vojni mnogo dotedanjih socialnih ustanov preobrazi v zdravstvene zavode, internate srednjih ol ali stanovanjske stavbe. Nekatere zaradi dotrajanosti opustijo. Ker je tevilo starih ljudi intenzivno naraalo, so problematiko reevali z zasilnim preurejanjem gradov, vojanic in kaznilnic v domove za stare ljudi. Tako minimalno zadovoljiv ivljenjski standard dobijo poveini dementni in stari ljudje v veliki finanni stiski. Z rastjo upokojencev z zadostno pokojnino takni domovi z dislocirano lego in nezadostnimi tehninimi standardi ne ustrezajo ve. Zato takratni Republiki Sekretariat za zdravstvo in socialno varstvo pregleda in oceni stanje domov in pripravi minimalne normative. Zaradi slabega stanja obstojeih domov pripravijo dvojne standarde, loeno za novogradnje in za sanacije, saj bi en normativ ogrozil obstoj veine domov.V sedemdesetih in osemdesetih letih je Slovenija mreo institucionalne pomoi gradile kot drubeni program po enotnih merilih in standardih kombiniranega tipa domov. Pokretni in nepokretni so bili prostorsko povezani v isti stavbi. Tako so bili bivalni pogoji in normativi za strokovno osebje poenoteni na dravni ravni in bolj ali manj enaki v vseh zavodih. Zahodnoevropski sistem je medtem spodbujal diferenciacijo institucionalne pomoi po namenu (negovalni in stanovanjski domovi) in lastnitvu.v sedemdesetih letih zane postmoderna gerontologija upotevati individualne dejavnike in dejavnike okolja, ki vplivajo na ivljenje s starosti. Poudarja individualno dinamiko staranja in razlinost po kronoloki starosti od 65 let kot univerzalnemu kriteriju za opredelitev stare populacije. (Grdia, 2010, str. 13 - 14)http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a2/%C5%A0pital_street%2C_Ljubljana%2C_in_1895.jpghttp://www.tic-radgona.si/templates/index/images/foto/velike/spital.jpg

pital v Gornji Radgoni pital v Ljubljani po potresu 1895


6

Razvoj domov za stareje

PRVA GENERACIJA (do estdesetih let)Prva generacija negovalnih domov je bila zgrajena po vzoru oskrbnih zavodov. Ob poveanem povpraevanju je bila zagotovljena najenostavneja oblika oskrbe. Znailnost takih domov so bile varnost negovanih starih ljudi, visoka gostota postelj (ve na sobo), oteena oskrba zaradi slabe tehnine opremljenosti, minimalni skupni prostori in povrine ter dislocirane lokacije v glavnem v preurejenih gradovih, dvorcih, vojanicah, kaznilnicah ... (Grdia, 2010, str. 14)

DRUGA GENERACIJA (estdeseta in sedemdeseta leta)Druga generacija velja za klasine domove. V skladu z idejo o rehabilitaciji starih ljudi so bili domovi druge generacije zgrajeni po modelu bolninice. Za njih je znailna zagotovljena nega starega loveka, optimiranje delnih opravil v okviru nege, rehabilitacij izven oddelka, pretirano poudarjanje tehnike in stereotipna organizacija prostora, prilagojena negi, ne pa potrebam starejih. (Grdia, 2010, str. 14)

TRETJA GENERACIJA (osemdeseta in devetdeseta leta)Tretja generacija ima znaaj stanovanjskih domov. Bivanje in nega sta organizirana v skupinah, ki sestavljajo stanovanjski del. Ustrezno aktivnost skupini znotraj stanovanjskega dela omogoajo dnevni prostori. Znailna je aktivacija nege potrebnih starejih, povezovanje nege in bivalnih potreb v stanovanjskih skupinah, diskretna ponudba tehnine oskrbe, prostorsko oblikovanje bivalnega prostora, spodbujanje k samostojnosti in ve individualnosti ter komunikacije. (Grdia, 2010, str. 14)

ETRTA GENERACIJA (konec devetdesetih let)etrti generaciji pravimo tudi gospodinjska skupnost. Sledijo potrebam po domanosti in se zgledujejo po ivljenju v druini. V tej novi obliki pomoi ljudje, ki potrebujejo nego, v veji meri samo odloajo o svojem ivljenju in ne ustanove, ki dajejo poudarek negi in jih usmerja ekonomski vidik. Znailno je, da se aktivnosti v skupini zgledujejo po normalnem gospodinjstvu in nega ni ve v ospredju. V majhni, druini podobni skupnosti, je stalno prisotna referenna oseba z vlogo gospodinje. Arhitektura spominja na stanovanje in ustvarja vtis domanosti in normalnosti. Vsaka gospodinjska skupnost je avtonomna in lahko deluje v povezavi z drugimi skupnostmi in storitvenim centrom. Ukinja se centralna oskrba. Gospodinjske skupnosti predstavljajo monost bivanja , vezano na stanovanje. (Grdia, 2010, str. 14)

http://www.dso-preddvor.si/tl_files/galerije/DSO%20Preddvor/DSC_0038.JPG

http://www.center-lucija.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=17&lang=sl&limitstart=1

I. generacija domov - prenove dvorcev,... II. generacija domov - klasini dom III. generacija domov - stanovanjski dom IV. generacija domov - gospodinjska skupnost

Grdia, 2010, str. 110Grdia, 2010, str. 83Grdia, 2010, str. 82

Architektur Aktuell, 197, str. 100 Housing for People of All Ages, 2007, str. 87


7

Institucionalno varstvo v Sloveniji

Osnovna dejavnost domov je institucionalno varstvo za stareje. V Sloveniji Zakon o socialnem varstvu uvra institucionalno varstvo med javne slube in ga opredeljuje kot obliko socialnovarstvene storitve, ki je namenjena odpravljanju osebnih stisk in teav starejih od 65 let in drugih oseb, ki zaradi starosti, bolezni ali drugih razlogov ne morejo iveti doma. Institucionalno varstvo po zakonu obsega vse oblike pomoi v zavodu, drugi druini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se nadomeajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne druine, zlasti bivanje, organizirana prehrana, varstvo ter zdravstveno varstvo. Do storitev institucionalnega varstva so po zakonu upravieni dravljani Republike Slovenije, ki imajo v Sloveniji stalno prebivalie, ter tujci z dovoljenjem za stalno bivanje. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)

OBVEZNE OSNOVNE STORITVE DOMOV:- bivanje oziroma namestitev v eno- , dvo- ali veposteljnih sobah,- vzdrevanje prostorov in perila,- organizirana in zdravstvenemu stanju primerna prehrana in tehnina oskrba,- osebna pomo in socialna oskrba ter varstvo,- zdravstvena neha in rehabilitacija,- osnovna zdravstvena in specialistino konzultirana dejavnost, ki jo v domovih izvajajo zdravstveni domovi ali zasebni zdravniki.

Vse storitve v okviru osnovnih dejavnosti so standardizirane.(Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)

DODATNE DEJAVNOSTI DOMOV:- razline dodatne oskrbe ali druge storitve za stanovalce domov, ki niso zajete v standardiziran obseg posamezne kategorije,- dnevno varstvo za stareje, ki ivijo doma (vkljuuje oskrbne in zdravstvene storitve),- zagotavljanje ustrezne prehrane in zdravstvene nega ter drugih oblik pomoi posameznikom ali druini na domu,- storitve socialnega servisa na domu za stareje oziroma za druge, ki takno pomo potrebujejo,- sodelovanje z drugimi sorodnimi organizacijami, drutvi in posamezniki za izvajanje razlinih oblik dejavnosti, namenjenih starejim ljudem zunaj doma,- opravljanje drugih storitev za stareje v njihovem domaem okolju.

Domovi lahko po zakonu opravljajo tudi tako imenovane trne dejavnosti. Pridobljena sredstva morajo namenjati izboljevanju pogojev za svoje osnovne dejavnosti. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)

TEVILO DOMOV V SLOVENIJIV zaetku leta 2010 je bilo v Sloveniji na voljo 19 087 mest v 94 domovih in posebnih zavodih na 112 lokacijah. Od tega jih je 13 706 bilo v 55 javnih zavodih na 73 lokacijah, 3865 v 34 zasebnih domovih na 34 lokacijah in 1516 v 5 posebnih zavodih na 5 lokacijah. (Skupnost socialnih zavodov Slovenije, 2010)Lista akajoih pokae, da je na dan 24. julija 2011 v Sloveniji 15 499 prosilcev, ki akajo na mesto v domu, od tega 6529, ki elijo takojen sprejem. V obmoni enoti Celje je 1889 prosilcev, 577 za takojen sprejem. V domu, najblijem izbrani lokaciji diplomskega dela (pesov dom v Vojniku), je 298 proenj od tega 13 za takojen sprejem. V Sloveniji je v vseh zavodih skupaj 45 prostih mest. V obmoni enoti Celje prostih mest ni. (vir podatkov: Kropivek, 2011)

Domovi v obmoni enoti CeljeDomovi v Sloveniji

ARSO (Atlas okolja, 2011)in SSZ-SLO (zemljevid domov, 2011) ARSO (Atlas okolja, 2011)in SSZ-SLO (zemljevid domov, 2011)


8

Potrebe starejih in zasnova sodobnih centrov za stareje

Ljudje se s starostjo spreminjajo. Peajo jim utne in mobilne zmogljivosti. Fizine aktivnosti se odvijajo poasneje, redkeje, z vejo previdnostjo in zahtevajo privajanje okolju. Stareji nikakor ne sme biti prisiljen se prilagoditi stanovanju ali okolju. Nainu in pogojem ivljenja v starejih letih bi se okolje moralo prilagoditi, e preden to postane nuja oziroma je na to potrebno misliti e med nartovanjem stavb. Domovi za stareje in njihovo okolje morajo zato zadostiti tevilnim zahtevam, ki so navadno doloene s standardi. (Marx, 2007, str. 151-157)

Lokacija domov

Da bi ohranili imvejo stopnjo aktivnosti in mobilnosti starih ljudi, je potrebno lokacijo domov in centrov za stareje skrbno izbrati. Pogosta predstava doma v idilinem zelenem okolju lahko za stare ljudi pomeni loenost od drugih ljudi in obiajnega vsakdanjika. Prednost morajo imeti centralne lokacije, kjer imajo stareji pogoje, da ohranijo interes za dogodke izven doma in ohranijo stike z zunanjim svetom. Zaeljeno je, da so monosti nakupovanja, obisk frizerja, zdravnik, pota kavarne in restavracije ter postajalia javnega prometa od doma oddaljeni najve deset minut hoje. Pomembna je tudi dobra prometna povezava za obiskovalce doma, ki lahko obisk poveejo z osebnimi opravki ali pa z oskrbovancem med obiskom izkoristijo ponudbo v okolju. Tako obiski niso dolgoasni in omejeni na kraje sprehode. (Winter, 2000, str. 10)

http://www.flickr.com/photos/the_ecotone/2260158585/http://www.flickr.com/photos/judybach/3444443670/http://farm4.static.flickr.com/3006/2966401291_6df9728987_o.jpg


9

Arhitekturna zasnova domov

Klasini domovi za ostarele, kjer se gleda le na ekonomsko opravienost, so navadno zasnovani kot bivalni deli, namenjeni spanju in negi, ki so s hodniki povezani s centralnim delom, kjer potekajo skupinske dejavnosti. Sobe so enostransko ali dvostransko nanizane ob hodniku. Nastajajo dolge poti in velike komunikacijske povrine. (Grdia, 2010, str. 81-83)

Pogoste so tudi centralne zasnove, kjer so sobe nanizane okrog zunanjega ali notranjega atrija. Ob atriju so speljane tudi komunikacije, ki se lahko uporabljajo tudi kot sekundarne stanovanjske povrine. (Grdia, 2010, str. 81-83)

Danes se domovi zgledujejo po ivljenju v skupini. Poudarek je na stanovanjskem delu in oblikovanju bivalnega okolja. (Grdia, 2010, str. 99)

Centralne zasnove okrog skupnega prostora se zgledujejo po gospodinjski skupnosti in prevzemajo njen znaaj. Individualni prostori so nanizani okrog skupnega prostora. Stanovanjski del je sestavljen iz manjih skupin s kratkimi hodniki, ali pa je strukturirana tako, da ve stanovanjskih skupin obdaja osrednje delavne in skupne prostore. Komunikacije so kratke in se veinoma uporabljajo kot sekundarne povrine.(Grdia, 2010, str. 81-83)

V domovih za ostarele, bolnicah in podobnih vejih skupnostih je zaradi pogoste omejene mobilnosti pomembno, da stavba deluje kot mesto v malem. Ob uspeni zasnovi tudi uporabniki razvijejo odnos v stavbi, kot bi bili v vaki skupnosti.(Hertzberger, 2006, str. 61)

Arhitektura mora biti zasnovana brez ovir in v skladu s Pravilnikom o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter vestanovanjskih stavb (Uradni list 97/2003).

Bivalna in gospodinjska skupnost

V zadnjem asu se poudarja ivljenje starejih v tako imenovanih gospodinjskih skupnostih, kjer osem do dvanajst ljudi dan preivi v bivalno-kuhalnem prostoru, za katerega skrbi sestra. Tak prostor spodbuja socializacijo in ustvarja domanost, zato veliko doprinese k ivljenju starejih, e posebej dementnih. Vsakdanja opravila, ki se dogajajo v tem prostoru, kot je na primer lupljenje krompirja, so namre v veliko pomo, ko zane peati spomin. Monost razlinih aktivnosti mora stanovalce spodbujati k preivljanju asa v skupnosti, ki naj ponuja tako varnost v skupini kot monost umika. (Feddersen, 2007, str. 159-165)Housing for People of All Ages, str. 162Lessons for Students in Architecture, str. 61http://www.flickr.com/photos/scorpios/24056630/sizes/l/in/photostream/


10

Dnevni center

Dnevni center je ustanova, kjer se stari ljudje iz razlinih vzrokov in razlino dolgo zadrujejo podnevi. Je neke vrste vmesna oblika varstva med stanovanji in domom za stareje. Vasih dnevni center predstavlja tudi vmesni len med akanjem na sprejem v dom. Organiziran je lahko v samostojni stavbi, kadar pa obratuje v sklopu domova za stareje, mora imeti loen vhod. (Grdia, 2010, str. 66-69)

Zasnova zunanje ureditve

Okolje, ki ponuja skupnosti, da ga soustvarja, personalizira in mu dodaja lastno identifikacijo, je bolje sprejeto kot lastno okolje in povzroa vejo mero pripadnosti. Skupnost se pouti odgovorna za okolico (Hertzberger, 2005, str. 45-47), ta pa lahko ponuja starejim dodaten smisel in obutek veje vkljuenosti.

V stanovanjskih skupnostih mora ulica oziroma trg ponujati kvaliteto dnevne sobe, ne le za vsakodnevne interakcije, temve tudi za posebne prilonosti, tako da se lahko skupne aktivnosti in aktivnosti, pomembne za skupnost, dogajajo na ulici. (Hertzberger, 2005, str. 59)

Zadrevanje in druenje v naravi spodbudi komuniciranje, opazovanje, vohanje, dotikanje, spodbudi k delu.Pomembno je, da vrt daje obutek varnosti in da stari ljudje nimajo obutka, da so na njem zaprti. Tistim z omejeno mobilnostjo pomeni vrt pomemben dodaten gibalni prostor. (Grdia, 2010, str. 98)

http://farm5.static.flickr.com/4132/5212314870_85d594a6a9_b.jpghttp://i.ehow.com/images/a08/3d/6m/costs-adult-day-care-centers-800x800.jpg

http://1.bp.blogspot.com/_1IFw6Y1Zmec/S1CJOy7zvrI/AAAAAAAAB3Y/0mqu_mS9jg4/s1600-h/MorningCoffeeForOldCouple.jpg


11

Zasnova notranje opreme

Ponudba izdelkov, prilagojenih starejim, je danes slaba in veinoma so cenovno nedostopni. Ker veina ljudi ne mara govoriti o starosti in se teko sooa z ivljenjem na voziku in ivalidnostjo, industrija pri trenju teko uporablja oznake, kot so za stareje, odgovarja potrebam invalidov ali dostopno vozikom, saj bi to lahko odgnalo kupce. Nekateri proizvajalci sicer trdijo, da mora dobro pohitvo e v osnovi ustrezati tudi starejim, v trgovinah pa je taknih primerov malo. Industrija lahko proizvaja izdelke le, e jih lahko proda v zadostnih koliinah, kar bi lahko dosegli z razmiljanjem o vegeneracijskih izdelkih. Takni izdelki so uporabni za razline generacije na primer kuhinja, ki omogoa pripravo hrane v sedeem poloaju, ki jo stareji uporabljajo, ker teje stojijo, mlaja prodajalka pa, ker je cel dan na nogah. (Giessler, 2007, str. 145-149)

Povsod je treba misliti na starejega in na dostopnost z vozikom. Kuhinja in kopalnica sta sami po sebi umevni, redkeje pa se razmilja o estdeset centimetrov irokih omarah, v katerih je v vsakodnevni rutini teko najti nogavice za kupom majic. Vrata, ki se odpirajo navzven, za stareje niso najprimerneja. e odpravimo prag oziroma podstavek, ki ga imajo, lahko stanovalec stopi v omaro ali se vanjo zapelje. 250 cm visoki elementi pomenijo, da so najvije police dosegljive le s podstavkom ali lestvijo, kar je starejim teko in lahko celo nevarno. Podobno velja za najvije knjine police z dolgoletnimi zbirkami knjig, ki jih stareji zaradi preibkih zgornjih miic v rokah ne morejo dvigniti. (Giessler, 2007, str. 145-149)

Poleg tega, da se postelja po potrebi lahko spremeni v bolninino, je potrebno razmiljati o njeni okolici, e posebej, kadar stareji v postelji preivi veino asa in hoe e vedno sodelovati v dogajanju okrog sebe. Giessler si pri tem postavlja naslednja vpraanja:- Ali lahko leei vidi, kdo je pri vratih, ko pozvoni zvonec?- Ali je mono udobno uporabljati prenosni raunalnik? Ali se lahko iz postelje upravlja vrtei se tv ekran?- Ali je mono zapreti okno, ko stareji eli zaspati, ne da vstane iz postelje?- Ali je v postelji udobno jesti, ne da bi imeli obutek, da so v bolninici?- Ali je osvetljava prilagojena stanovalevim bralnim navadam in so barve ter svetloba primerne sobi? (Giessler, 2007, str. 145-149)

Da varovanec pride od postelje do kopalnice brez vejih naporov, se na sejmih in nateajih pojavljajo prevozne naprave in mobilna umivalna korita. Teava pa je, da najvekrat spominjajo na visokotehnoloke igrae in bolninice. (Giessler, 2007, str. 145-149)Housing for People of All Ages, str. 149 Housing for People of All Ages, str. 145 Housing for People of All Ages, str. 161


12

Zasnova vrtcev

Arhitekturna zasnova

Za otroke je nujna enostavna in razumljiva arhitektura. Zapletene poti brez jasne orientacije e pri odraslih, pri otrocih pa e toliko bolj, izzovejo obutek tesnobe, poutijo se izgubljene in prestraene. (Day, 2007, str. 21-23)

Otrok prostor dojema predvsem skozi ute in ne preko razuma. Za njegovo orientacijo v prostoru so najhuji brezosebni, temni hodniki z enolino razvrenimi identinimi vrati. Nasprotno pa jasne poti, odprti prostori in razlini prostorski ambienti v stavbi otroku zagotavljajo varnost.Prostor, ki je udoben in topel, mehek ter tih, ima drugaen znaaj kot tisti, ki je trd in glasen, prostoren in zraen. Otrok tako ob prehajanju iz prostora v prostor ne razmilja, kje je in kam gre, temve to zauti. (Day, 2007, str. 21-23)

Na kvaliteto in znaaj prostora mono vpliva stopnja odprtosti proti naravi oziroma sosednjim prostorom. Usmerjenost prostorov, ki so namenjeni skupni, glasni in aktivni igri, proti igriu je zaelena. Ena igra na ta nain spodbuja drugo, zunanja in notranja dejavnost se lahko poveeta.Matine igralnice posameznih skupin so bolj mirne. Namenjene so individualni igri, delu in poitku, zato morajo biti topleje in vedno dobro osvetljene, razgled iz njih pa pomirjajo. (Day, 2007)

Pomembni so prehodi med zasebnimi in skupnimi prostori. Ti naj ne bodo le ostra meja med matino igralnico in hodnikom, temve naj postanejo prag oziroma vstopni prostor, ki pripada tako igralnici kot hodniku. Otroci se sprva raje zadrujejo v tem varnem medprostoru pod budnim oesom vzgojitelja. Ko postanejo samostojneji, pa sami prehajajo med igralnico, medprostorom ter hodnikom in tako poasi osvojijo celoten prostor vrtca. (Hertzberger, 2008, str. 49)

Otroci spoznavajo in obutijo okolje z vsem telesom in utili naenkrat. Izbira materialov lahko zato otroku preko utov sporoa kje se nahaja in mu pomaga pri orientaciji v prostoru. Pomembno je, da je otrok obdan s prijetnimi, naravnimi in zdravimi materiali (Day, 2007, str. 81-98)

http://diverseconsultancy.typepad.com/.a/6a0112793e295628a4015390b77c68970b-800wi

http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2009/11/1259243106--c--030-domagoj-blazevic-22-14-1000x666.jpg

http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/08/1314739102-solid-032-

i-7630-kuku-666x1000.jpg


13

Zasnova notranje opreme

S postavitvijo nefiksnih pohitvenih elementov v odprt prostor vrtca lahko vedno znova in znova na novo definiramo in oblikujemo prostor. (Hertzberger, 2008, str. 79-100)

S konfiguracijo pominih regalov, igral, rastlin in razlinih kosov pohitva lahko definiramo nove meje in funkcije prostora. Tako statine in organizirane prostore spremenimo v organske sobe, ki dihajo in se spreminjajo z otroki, njihovo igro, delom in razpoloenjem. (Day, 2007, str. 121-126)

Zunanji prostor vrtca

Otrotvo ni le igra, temve predvsem socializacija. Otroci se morajo nauiti spoznavati drug drugega, kar najlaje storijo skozi skupno igro ali delo. (Day, 2007, str. 48-50)Dvorie in igrie vrtca morata otrokom v prvi vrsti omogoati razvijanje socialnega vedenja. Zunanji prostor ne sme biti le pripomoek za sproanje odvene energije, ampak mora otroke spodbujati k skupni igri, delu in razvijanju domiljije.(Hertzberger, 2008, str. 178-198)

Za otrokovo domiljijo je nujna doloena stopnja nereda, v katerem lahko razvijajo svojo igro, gradijo hie, utrdbe, skrivne kotine in se s tem zanejo osamosvajati od okolja. Najbolji kreativni nered najdemo v naravi (gozdu, travniku ...). (Day, 2007)

http://4.bp.blogspot.com/-m2NNvbO5ZxA/TgJJyARjXNI/AAAAAAAABGI/KiSUF9l3Bl8/s1600/kids-playing-outdoors-860.jpegSpace and learning, str.97Space and learning, str.181


14

Medgeneracijsko soitje in uenje

Medgeneracijsko uenje v druinah je skozi celotno loveko zgodovino predstavljalo nain za prenos znanja, vein, kompetenc, norm in vrednot med generacijami. Pomembna vloga medgeneracijske izmenjave je tudi ohranjanje vezi s preteklostjo.Danes prostorska loenost nuklearne (stari in otroci) od razirjene druine (stari stari) zmanjuje prilonosti za medgeneracijsko uenje in podporo. Vse ve mladih ima tako redke stike s starejimi lani druine, ki bi jim s svojimi izkunjami in modrostjo nudili oporo pri odraanju in uenju, brezpogojno ljubezen in razumevanje. Stareji pa so prikrajani za neposredno seznanjanje s sodobnimi drubenimi dogajanji, novimi tehnologijami in za vitalnost ter pripadnost, ki jo lahko nudijo mlaji druinski lani. Strokovnjaki s podroja druine, odraanja, staranja in izobraevanja zato ugotavljajo, da je potrebno ustvariti prilonosti za medgeneracijsko uenje, ki bi zdruevale otroke, mladino in stareje odrasle, ki niso v sorodu. (Kump, 2009, str. 60)

Medgeneracijski programi imajo tevilne pozitivne uinke tako za udeleence kot za iro skupnost.

POZITIVNI UINKI NA OTROKE IN MLADINO:- akademski uspeh: uenci s starejimi tutorji po raziskavah dosegajo bolje uspehe,- stalie do staranja: razvijejo se pozitivna stalia tako do starejih ljudi kot do procesa staranja,- emocialni razvoj: ko stareji uijo otroka neke dejavnosti, v kateri postaja vse bolj spreten, se izboljuje njegovo mnenje o sebi in zaupanje vase,- socialne spretnosti: interakcije med mladimi in starejimi izboljajo komunikacijske spretnosti mladih, njihovo sposobnost reevanja problemov in spodbujajo prijateljstvo med generacijami,- asocialno vedenje: po raziskavah se pri mladih udeleencih medgeneracijskih programov zmanja verjetnost uivanja ilegalnih drog (47 %) in alkohola (27 %),- drugo: uenje ronih spretnosti, umetniko ustvarjanje, hortikultura, tradicionalne igre, kulturna zgodovina ipd. (Zver, 2010, str.: 28-33)

POZITIVNI UINKI NA STAREJE LJUDI:- zdravje in nivo aktivnosti: tudije kaejo, da stareji, ki sodelujejo v medgeneracijskih programih, ivijo dlje ter so boljega fizinega in mentalnega zdravja, saj so bolj fizino aktivni in socialno vljueni v skupnost,- socializacija: medgeneracijski programi pomagajo pri prepreevanju izolacije starih ljudi in pomagajo ohranjati vlogo starejih kot produktivnih in drubeno koristnih oseb,- emocionalna podpora: sodelovanje pri aktivnostih pripomore k bolj optimistinemu pogledu na ivljenje pri starejih in jim daje veselje do ivljenja,- stalia do mladih ljudi: negativna stalia do mladih se spreminjajo v pozitivna.- izboljane ivljenjske okoliine; mladi pomagajo starejim pri vsakdanjih opravilih.(Zver, 2010, str.: 28-33)

POZITIVNI UINKI NA SKUPNOST:- ohranjanje lokalne zgodovine, ljudske umetnosti in kulture,- spodbujanje skupnostnega uenja,- zmanjevanje stereotipov,- obnavljanje stikov med sorodniki in sosedi in- krepitev vezi v skupnosti.(Zver, 2010, str.: 28-33)

http://api.ning.com/files/3hJDRm5vE3mXLcxewMeleFASVlnvl9SOWtYIiXgedUN3H1xiniVvvmu09yWOnJmLfXPQim1Gj2gSH471*0jNEBW

5SRwRC/IntergenerationalPianoPlaying.jpg?width=721http://images.inmagine.com/img/cultura/

culs062/culs062405.jpg

http://static5.depositphotos.com/1037987/484/i/950/depositphotos_4840179-Teenage-Grandson-Helping-Grandfather-To-

Use-Laptop-At-Home.jpg


15

PRIMERI DOBRE PRAKSE

Hia Nofels, FeldkirchRainer Kberl

Dom je zasnovan kot dvonadstropna stavba v obliki kvadrata, ki ima na sredi dvorie. V pritliju je uprava, prostori oskrbe in zdravstvenih storitev ter raznoliki skupni prostori. V nadstropju je 33 enoposteljnih sob, negovalne kopalnice in zdravnika soba. Stanovanjske enote, ki so brez terase ali loe, so relativno skromno odmerjene. Prostor okoli dvoria je zato raznolik, vabljiv in prostoren. Dvorie deluje kot varno, intimno, odprto bivalno obmoje. Izbira materialov je disciplinirano omejena. Razlini predeli so z ometanimi, lesenimi ali stenami in stropi iz vidnega betona. Veliko stekla v skupnih prostorih daje vtis odprtega, tekoega in transparentnega kontinuuma. Ponudba prostorov za terapije in nego je velika, hkrati pa je hia prilagojena psihologiji starejega loveka. Od zunaj izgleda kot izoliran otok, zaprt objekt, loen od okolja. Ko se mu pribliamo, je prehoden le tokovno v pritliju. Na dvoriu pa notranjost prehaja navzven. Kberl je razvil raznolike komunikacijske prostore, ki imajo razpon od zastekljenega hodnika, iroke hale, odprtega pokritega hodnika do na dvorie postavljenega prireditvenega paviljona, ki se v nadstropju prikljuuje komunikacijskim prostorom. Stopnia so izvedena razlino - na zunanji in dvorini strani - in tako pomenijo orientacijo in arhitekturni poudarek za uporabnike. (Achleitner, 1996, str. 96-105)

Architektur Aktuell, 197, str. 96 Architektur Aktuell, 197, str. 100

Architektur Aktuell, 197, str. 103 Architektur Aktuell 197, str. 103Architektur Aktuell, 197, str. 101Architektur Aktuell, 197, str. 97Architektur Aktuell, 197, str. 98


16

Stanovanjski dom za stareje, MasansPeter Zumtor

Stavba je namenjena starejim, ki e vedno lahko ivijo samostojno in skrbijo zase. Spredaj gleda na ulico Kronengasse in na stari center Masansa, na zadnji strani pa je obstojei dom za stareje, ki po potrebi nudi oskrbo stanovalcem nove stavbe. Stara in nova zgradba skupaj tvorita sproeno osnovno postavitev, nekakno predmestno domaijo okoli irokega dvoria. Obstojee znailnosti lokacije, kot so na primer nizek zid ob ulici, lopa in odrasla lipa, so bile vkljuene v novo vhodno postavitev, ki izgleda, kot da je od nekdaj bila tam. Ton je neformalen in podeelski.Kompleks sestavlja 21 stanovanj, soba za goste in vratarja. Vse povezujejo zunanji hodniki. Dobro se vidijo cilji oblikovanja; ustvariti podeelsko vzduje v predmestju, utno zaznavanje materialov (osnovni trio vidnega betona, lehnjaka in macesna) in jasnost ter itljivost konstrukcijskega detajla. elja je bila, da bi stavba delovala sproeno in neformalno, kot velika skala v iroki, odprti gorski pokrajini in natanno, previdno, celo staromodno izdelana. Stanovanja, eprav mala, da bi izgledala velika, z vrati spalnice, ki se popolnoma zlijejo z omaro, ko se zaprejo. Hoteli so, da se stanovalci poutijo kot doma - vtis, ki se ga utrdi z uporabo elementov, ki jih uporabniki prepoznajo iz ivljenja v okolikih vaseh; lesen pod, ki se slii votlo, ko hodi po njem, leseni paneli na zidu iz lehnjaka, vgrajena veranda, zaitena pred vetrom, in na sprednjem kotu zidu veliko okno s pogledom vzdol doline proti veernemu soncu. V manji kuhinji iz brezovega lesa je okno skozi katerega lahko stanovalec nadzira privaten patio na hodniku ali opazuje prihode in odhode na vzhodni strani dvoria. Zasnova temelji na materialnih elementih (nosilnih zidanih stenah, polnih sanitarnih blokih, nenosilnih lesenih katlah), razporejenih v pravilnem intervalu v celoten tloris in obdanih s kontinuumom prostora. (Zumthor, 1998, str. 78-91)

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 80 Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 80http://static.dezeen.com/uploads/2009/04/

pritzker-prize033.jpg

http://static.dezeen.com/uploads/2009/04/pritzker-prize034.jpgArchitecture and Urbanism, Feb 1998, str. 84Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 89

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 91

Architecture and Urbanism, Feb 1998, str. 90


17

Center starejih, LichPfeifer Roser Kuhn

Center se nahaja neposredno ob vrtovih palae. Razdeljen je na tri dele. V dveh stavbah v obliki rke U so sobe z oskrbo, v traku, ki zakljuuje kompleks proti jugu, pa so samostojna stanovanja. Center obmoja je trapezoidno dvorie, iz katerega so dostopne kavarna, administracija in manja kapela. Vse je zasnovano brez ovir. Skladnost z okolikimi dvo- in troetanimi lesenimi objekti in mreo srednjevekih ulic je doseena s proporci, prostorsko organizacijo in izborom materialov.Enoti s sobami sta iz meane zidane in armiranobetonske konstrukcije, s fasado, obleeno v macesen, medtem ko je stanovanjski trakt lesena okvirna konstrukcija z armiranobetonskimi ploami.Vse sobe so nameene okoli internega dvoria. Osem stanovalcev se zdruuje v eno enoto. Te so dostopne preko majhnega vstopnega preddverja in so organizirane po posameznih nadstropjih. Poudarek enote je na velikoduno odmerjenem kuhalno-bivalnem prostoru s pripadajoimi terasami in balkoni. Vsakodnevno ivljenje se vrti v teh prostorih: kuhanje, pranje, likanje - povsod sodelujejo stanovalci. Sobe so dostopne iz skupnega hodnika enote. Fiksna zasteklitev omogoa sobam lepe poglede, vdolbine pa razgibajo fasado.V podolgovatem traktu je v dveh nadstropjih 27 neodvisnih stanovanj. Povezana so s severnim dostopnim balkonom. Dvosobna stanovanja se preko lo odpirajo neposredno na vrtove palae. Kuhinja in kopalnica delujeta kot zaitna cona med dostopnim balkonom in bivalnimi prostori. (Schittich, 2007, str. 84-89)

http://www.pfeifer-kuhn.de/index.php?id=24&L=en Housing for People of All Ages, str. 85Housing for People of All Ages, str. 88

Housing for People of All Ages, str. 89Housing for People of All Ages, str. 84Housing for People of All Ages, str. 86

Housing for People of All Ages, str. 85


18

Center starejih, SteinfeldDietger Wissounig

Dom za ostarele stoji v bliini ole in parka. Orientacija vzhod-zahod je direkten odgovor na okolico; servisni prostori na severu delujejo kot zaitni pas pred dravno cesto na severu, sobe in rekreacijski prostori pa so na mirneji, bolj idilini strani. Na zunaj kompaktna oblika deluje enostavno in monolitno. Znotraj vizualno orientacijo omogoajo ravne poti in pogledi. Poleg tehninih in administrativnih prostorov so v pritliju e jedilnica in prireditveni prostor, knjinica ter kapela. Ti prostori so na voljo tako stanovalcem kot zunanjim obiskovalcem. Otroci iz ole dnevno prihajajo na kosilo, knjinica je odprta za javnost, v kapeli pa je obasno bogosluje. Vseh 34 sob v zgornjih dveh nadstropjih je opremljenih s kopalnico, prilagojeno invalidom. Okna od tal do stropa odpirajo poglede v okolico, v njihovo globino so vgrajene police. Veliki skupni prostori so razporejeni med sobe, kuhinje in loe pa dodatno dvigujejo kvaliteto bivanja. Vsi prostori so nanizani okoli notranjega atrija, ki deluje kot zimski vrt in centralni dostop do vseh poti. Pritlije je izvedeno v masivnem betonu, nadstropji pa sta okvirna lesena konstrukcija z armiranobetonskimi ploami. Fasada je obleena v vertikalne panele iz macesna. Globoke loe, ki se mestoma ovijajo okoli vogala in individualno nastavljiva lesena senila razgibajo podobo stavbe.K energijski uinkovitosti kompaktne stavbe prispeva debelina toplotne izolacije. Prezraevalni sistem je razpeljan po atriju in je preskrbljen s predogrevanim ali predhlajenim zrakom iz geotermalnih kolektorjev. V sobe se dovaja sve zrak, iz odpadnega se rekuperira toplota. Aktivni sistemi, kot so solarni sistem, daljinsko ogrevanje, uporaba deevnice in drugi, zniajo porabo energije za 30 % glede na primerljive domove. (Schittich, 2007, str. 104-109)

Housing for People of All Ages, str. 109Housing for People of All Ages, str. 108

Housing for People of All Ages, str. 105http://www.flickr.com/photos/14367483@N08/4147585708/sizes/o/in/photostream/

http://www.flickr.com/photos/14367483@N08/4147585416/in/photostream/





19

Dom za stareje, Aalccer do SalAires Mateus

Projekt nastane kot interpretacija Santa Casa de la Misericordia v Alcarer do Sal. Glavna znailnost lokacije, ki na prvi pogled deluje, da je izrpala vse kapacitete gradnje, je, da e vedno generira nekaj izjemnih zunanjih prostorov, ki pojasnjujejo odnose med ohranjenimi stavbami in novim objektom. Ti prostori pomenijo veliko dodano vrednost za uporabnike in obiskovalce. Ohrani se kar najve obstojeih stavb, tiste, ki se podrejo, pa sprostijo prostor za nov dom in zunanje prostore z razlinimi stopnjami zasebnosti. Projekt ohranja razmerje med grajenim in odprtimi prostori.Nova stavba je prilagojena terenu in poudarja odnos med notranjostjo in zunanjostjo v vseh etaah. Dom je enoten volumen na jugovzhodnem delu kompleksa. Dviguje se najve tri etae. V pritliju so preteno skupni prostori: recepcija, jedilnica, skupne sobe, tehnini prostori, kuhinja in garderoba. V zgornjih nadstropjih so sobe in servisi ter prostori za druenje. Vse sobe imajo kopalnico in privatno teraso. Svetloba vstopa v sobe preko odboja od sten terase, ki iti uporabnike pred nezaelenimi pogledi in direktnim soncem. Razline geometrije hodnikov ustvarjajo notranje promenade, ki jih prekinjajo servisi in okna, ki gledajo na park. Lokacija na severovzhodnem robu omogoa nastanek velike krajine pred objektom, ki je odprta za javnost. Med novo stavbo in zidom na parcelni meji pa nastanejo bolj privatni vrtovi.Materiali so preprosti: armiranobetonska konstrukcija, ometane in barvane opene notranje stene, obrnjena streha in dvoslojna zasteklitev s senili.(Aires Mateus, 2011, str. 118-133)

El Croquis, 154, str. 126El Croquis, 154, str. 131El Croquis, 154, str. 126http://static.dezeen.com/uploads/2011/02/dzn_House-for-

elderly-people-by-Aires-Mateus-Arquitectos-28.jpg

http://static.dezeen.com/uploads/2011/02/dzn_House-for-elderly-people-by-Aires-Mateus-Arquitectos-48.jpg El Croquis, 154, str. 121 El Croquis, 154, str. 120


20

Vrtec Wiesenweg, WolfurtDietrich Untertrifaller Architekten

katla igre ima jasno obliko. Pritlien vrtec se razprostira kot dolga, s smrekovimi deskami obita in na juni travnik odprta lamela med lepim sadnim drevjem. Enostavna prostorska organizacija se deli na servisne prostore, komunikacijski pas in igralnice. Delitev se vidi tudi na zunaj. Servisni pas je opaem z horizontalnimi, igralnice pa z vertikalnimi deskami. Razlika v viini med igralnicami in servisom omogoa dodatno stropno osvetlitev kominikacijskega pasu. Ta se preko velikih oken na obeh koncih odpira in nadaljuje v travnik. (Nextroom, 2011)

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/pb002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/pb002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/fc002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/fab_-1_002332.jpg

http://www.nextroom.at/data/media/med_media/big/faa_-1_002332.jpg


21

Otroki vrtec Kidrievo, KidrievoStavba je oblikovana kot obutljivo in premiljeno soitje z grajenimi in naravnimi elementi prostora. Objekt vrtca je funkcionalno povezan z obstojeo osnovno olo. Tipologija stavbnih volumnov so vzdolne lamele, pahljaasto poloene v teren, tako da oblikujejo niz znaajsko in po velikosti razlinih zelenih zunanjih prostorov. Dva razlino oblikovana trakta sta povezana s transparentnim venamenskim skupnim prostorom in namenjena igralnicam. V tretjem krilu, ki je povezano s olo, so uprava, kuhinja in jedilnica. Zasnova ustvarja vrsto razlinih javnih, poljavnih in zasebnih prostorov tako znotraj kot zunaj objekta. Velike steklene povrine odpirajo objekt proti atrijem. Na razline viine, prilagojene otrokom, umeena okna ustvarjajo vrsto zanimivih pogledov in nepretrgan stik z zelenim prostorom. Zunanjost je geometrijsko urejena in zadrana ter kae na javni znaaj. Notranjost pa je, nasprotno, igriva in polna neobiajnih ambientov, ki spodbujajo domiljijo. Bivalni prostori otrok niso omejeni le na igralnice, temve tudi stranski in servisni prostori postanejo prilonost za igro. Namembnost posameznih prostorov na otrokom razumljiv nain oznaujejo duhovite risbe, ki poleg bogastva prostorskih monosti spodbujajo otroko iznajdljivost in ustvarjalnost. (Vodopivec, 2009)

Oris, 59, str. 139

Oris, 59, str. 139

http://www.revijaambient.si/images/stories/prostori/arhitektura/vrtec_v_kidricevem.jpg

Oris, 59, str. 139Oris, 59, str. 138Oris, 59, str. 138

http://www.revijaambient.si/images/stories/prostori/arhitektura/vrtec_v_kidricevem1.jpghttp://www.revijaambient.si/images/teaser/teaser187.jpg


22

LOKACIJA

Makrolokacija

Sklenjeno sredino naselje trkega videza z jedrom ob cerkvi lei na nizki terasi severovzhodno od sotoja reke Hudinje in potoka Dobrnice v Dobrnskem grievju. Na severovzhodu je urbaniziran del naselja z ulino zasnovo, kjer so veinoma noveje hie. Veina ljudi je zaposlenih v Celju in drugih zaposlitvenih srediih v okolici. (OROEN, 1995, str. 267)

Kraj Nova Cerkev je od Celja na jugu oddaljen 11, od Dobrne na zahodu 7 in od Vitanja na severu 9 km.

Kraj je bil obljuden e v starem veku, o emer pria najdba dveh rimskih nagrobnikov. Takrat je vodila mimo stranska cesta proti Vitanju. Prvi je omenjen v 12. stoletju, ko so tod potekale pomembne trgovske poti z jugovzhoda na severozahod. V asu turkih vpadov, ki so naselje z blinjimi zaselki zadnji ogroali leta 1529, ko so se vraali z enega zadnjih pohodov na sever, so naselbino ogradili z obzidjem, ki je imelo dvini most. Ostanki obzidja so dobro vidni e danes. V srediu je bila e tedaj cerkev. Leta 1887 je velik poar upepelil skoraj vse naselje, ki je bilo v glavnem leseno. Le cerkev in redke hie niso bile uniene. Kraj se je v davnini, ko je bilo tu jezero, imenoval Sv. Lenart na jezeru, do II. sv. vojne pa Nova Cerkev. Po vojni se je kraj po blinjem griu preimenoval v Strmec pri Vojniku. Danes se ponovno imenuje Nova Cerkev.V kraju so petletna osnovna ola (olstvo se tu prvi omenja 1765. leta)s portno dvorano, kulturni dom z domom gasilcev, krajevni urad, pota, samopostrena trgovina, dve gostilni in bistro ter upnijska cerkev. (TD Nova Cerkev, 2011)

V teh krajih delujejo poleg drubeno-politinih organizacij tudi prizadevna gasilska in prosvetna drutva, ki pripravljajo redne kulturne in zabavne prireditve.Podroje se ponaa s istim okoljem, e posebej zrakom, saj dale naokoli ni industrije. Podnebne razmere niti poleti niti pozimi zaradi zavarovane lege pred severnimi vetrovi niso preostre. (TD Strmec, 1981)

http://lh6.ggpht.com/-MM_SJy6lNco/TJpEvM13xII/AAAAAAAAGwU/00agk8zip0I/IMG_4491.JPGosebni arhiv g. Ota Samcahttp://maps.google.com/

Celje

Nova Cerkev

1km


23

Relief in vodotoki

Vas z lokacijo se nahaja na robu rahlo dvignjene planote nad dolino, po kateri tee reka Hudinja. Nadmorska viina vasi je 299 m. Proti severu se dolina oa in zapira, na jugu pa jo omejuje veriga hribovja.

LEGENDA:

lokacija

350-375 m

375-400 m

325-350 m

300-325 m

275-300 m

vodotoki

100 m

PISO (Prostorski informacijski sistem obin 2011)


24

Zaznavna analiza

Naravne dominante - izraziteje hribovje - na severu in jugozahodu zapirajo omejujejo dolino. Na vzhodu jo omejuje gozd, proti kateremu se poasi vzpenja teren. Glavni viinski poudarek v naravi je hrib Strmec (405 m) na severozahodu, ki s cerkvijo z zvonikom kot grajeno dominanto, predstavlja glavni orientacijski toki v dolini. Vaki utrip se iz vasi raziri do turistine kmetije v blinji vasi Pole, ki je poleg pote, ole, pokopalia, gasilskega doma in cerkve pomenska dominanta.

LEGENDA:

lokacija

prometno vozlie

pomenska dominanta

viinska dominanta

vaki utrip

kvaliteten pogled

gozd

naravna dominanta

rob

100 m



25

1

1

3 2

6

4

5

4

Mikrolokacija

Strateki razvojni program KS Nova Cerkev

Strateki razvojni program obine Vojnik za krajevno skupnost Nova Cerkev predvideva iritev naselja (4) na kvalitetna kmetijska zemljia na severu. V velikem gospodarskem objektu (3) na vstopu v vas se predvideva ureditev veje trgovine, novih prostorov pote, prostorov krajevne skupnosti in manjega muzeja. Novi prostori vrtca so predvideni v nadstropju tega objekta. Kot drugo monost postavitve (2) vrtca stateki plan predvideva gradnjo manjega objekta med pokopaliem in gasilskim domom, v katerem bi bila tudi lekarna in zobozdravnik. Na vstopu v noveji del naselja je predvideno parkirie (5). Pokopalie se iri na jug (6). Predvideva se tudi gradnja oziroma prestavitev avtobusnih postajali.Razvojni program gradnjo centra za stareje obane le omenja kot idejo v prihodnosti in predvideva dve moni lokaciji (1). Prva ob pokopaliu na vstopu v vas, druga pa na praznem prostoru med osnovno olo z dvorano in vasjo. (Strateki razvojni program KS Nova Cerkev, 2009)

50 m

1

LEGENDA:

iritev naselja

vrtec in lekarna

moni lokaciji za CSO

trgovina, pota, muzej, vrtec

ureditev parkiria

iritev pokopalia

avtobusni postajalii

2

3

4

5

6



26

1

1

1

1

2

3

2

Razmislek o stratekem razvojnem programu

iritev naselja na kvalitetna kmetijska zemljia postaja neizogibna. Pred tem bi morala biti priorteta zgoevanje naselja in zapolnitev praznih prostorov v naselju in pozidava kmetijsko manj kvalitetnih, za bivanje pa povsem primernih prostorov na robu naselja. Skozi vas je potrebno urediti plonik, saj so poti pecev od ole preko glavnega trga do pokopalia, kjer je del plonika e urejen, pogoste. Potrebno je zavarovati tudi pot pecev od cerkve do pokopalia. Tudi ureditev parkiria, ki jo predvideva strateki plan, je nujna. Od predvidene bi bila bolj primerna lokacija ob oli, portni dvorani in igriu, saj so tam potrebe najveje.Ureditev avtobusnih postajali je nujna, saj so ta danes le manja raziritev cestia brez strehe. Vendar pa je potreben premislek o lokaciji postjali. Prestavitev postajali izven naselja in s tem daljanje poti od uporabikov do postajalia ni logina. Sedanji lokaciji postajali sta zato ob ustrezni ureditvi primerni.

50 m

1

LEGENDA:

avtobusni postajalii

ureditev plonika skozi vas

zgostitev naselja

ureditev parkiria 3

2



27

Izbor lokacije

Razmislek o predlaganih lokacijah za center starejih obanov hitro pokae, da je lokacija med osnovno olo in vasjo primerneja. Umeanje taknega programa tako, da ima na dvoriu pokopalie, je namre psiholoko nesprejemljiva in tako popolnoma neprimerna. Tudi z vidikov opisanih v nadaljevanju, je lokacija pri osnovni oli ustrezneja.

Postavitev centra starejih obanov na lokacijo pri osnovni oli zapolnjuje prazne, neizkoriene prostore v vasi. Na enem mestu koncentrira centralne dejavnosti v vasi in hkrati reuje pomanjkljivosti obstojee osnovne ole. Neposredna bliina namre omogoa programsko navezavo ole, ki je brez ustrezne kuhinje, jedilnice in knjinice, na center starejih obanov.

Lokacija je dovolj centralna, da se stareji poutijo vkljuene v dogajanje v vasi. Hkrati je dovolj odmaknjena, da se lahko v asu prireditev umaknejo.

Prometna povezanost je ustrezna, prav tako bliina postajali javnega prometa. Predvidena ureditev parkiria v vasi se lahko povee s centrom za stareje. Z vidika peca je pot od lokacije do glavnega vakega trga kratka in varna, saj ne vodi ob glavni regionalni cesti.

Parcela je dovolj velika, da omogoa zadostne zunanje povrine. Ugodna je tudi bliina sprehajalnih poti, ki so jih lokalni prebivalci utrdili med blinjimi travniki in njivami.

Ob gradnji objekta, kot je center za stareje obane, se v vasi ponuja prilonost, da se podruninemu vrtcu z dvema oddelkoma zagotovi ustrezne prostore. Umestitev vrtca ob osnovno olo in center starejih e dodatno zgouje centralne dejavnosti. Hkrati zniuje stroke, saj so lahko servisi, kot so kuhinja, pralnica ipd., v souporabi, kar je za majhno krajevno skupnost lahko velikega pomena.

Nenazadnje ni zanemarljivo dejstvo, da takna zgoena postavitev kraja poti starev, ki pripeljejo otroka in ga pridejo iskat v olo ali vrtec ter lahko hkrati obiejo sorodnika ali znanca, ki biva v centru.

Center starejih obanov tako postane prostor, kjer se ustvarja in ponuja monost medgeneracijskega uenja in sodelovanja, s imer pridobi celotna druba.

50 m

LEGENDA:

izbrana lokacija CSO



28

Tipologija gradnje

V starem jedru so stavbe zdruene v naselje trkega videza, z nekaj vejimi stavbami (cerkev, upnie, pota ...). Na severovzhodu je noveji del naselja s tokovno zazidavo enodruinskih hi viin veinoma P+1+M.

LEGENDA:

grajena struktura

lokacija

50 m



29

Analiza prometa

Skozi vas tee regionalna cesta proti Vitanju, ki se juno od vasi priljui na regionalno cesto Vojnik - Dobrna. Ti cesti sta glavni povezavi z regijskimi sredii in po njih potekajo avtobusne trase s postajami v samem centru vasi in njenem zahodnem robu. Lokalne ceste napajajo sosednje vasi, iz njih je razpredena mrea ulic. Na severnem delu vodi prek travnikov in polj ve poljskih poti, ki sluijo tudi kot sprehajalia. Plonikov je malo in za varnost pecev je kljub omejitvi hitrosti na nekaterih mestih slabo poskrbljeno.

LEGENDA:

poljska pot

lokalna cesta

regionalna cesta

ulica

avtobusno postajalie

lokacija

50 m



30

2

5

34

1

7 6

Programska analiza

Veina programa je skoncentrirana v starem jedru vasi. Na osrednjem trgu so trgovina, gostilna in restavracija, na trg pa meji cerkev. Pota je na robu trga, gasilski dom nekoliko umaknjen iz strogega jedra proti vzhodu. Na severnem robu vasi je petletna podrunina osnovna ola s portno dvorano in portnim igriem. Na jugu je nekoliko umaknjeno vako pokopalie.

1

LEGENDA:

gasilski dom

cerkev

glavni trg

pota

pokopalie

portno igrie

osnova ola z dvorano

2

3

4

5

6

7

lokacija

50 m



31

LEGENDA:

Zaznavna analiza

Viinska dominanta vasi je cerkev z upniem in zvonikom, ki je hkrati tudi glavna pomenska dominanta. Ostale pomenske dominante so e gasilski dom, pokopalie in petletna osnovna ola s portno dvorano. Vaki utrip se razvija predvsem na glavnem trgu s trgovino, restavracijo in gostilno ter se iri na cerkveno dvorie, pred gasilski dom, pokopalie in osnovno olo.

lokacija

prometno vozlie

pomenska dominanta

viinska dominanta

vaki utrip

kvaliteten pogled

50 m



32

Percepcija

Z lokacije se odpirajo kvalitetni pogledi proti vasi na jugu, dolini, omejeni z verigo hribovja na zahodu, viinski dominanti - hribu Strmec na severozahodu in travnikom ter gozdovom na severovzhodu.

Dostopnost

Izbrana lokacija je dostopna s treh strani. Na severu je dostop preko olskega dvoria, na zahodu iz regionalne ceste proti Vitanju, na vhodu pa iz lokalne vake ceste.

LEGENDA:

dostopnost

kvaliteten pogled

lokacija

25 m


osebni arhivosebni arhiv

osebni arhiv

osebni arhiv


33

IDEJNA ZASNOVA

Koncept umestitve v prostor

Objekt je postavljen ob osnovno olo na rob vasi, med staro vako jedro in noveji del naselja. Umestitev tako velikega programa v enoten in kompakten volumen bi v tipologiji vasi pomenila tujek. (shema 1)

Zasnova zato deli program na ve manjih enot in ga tako priblia vakemu merilu.(shema 2)

Razline viine volumnov spodbujajo dojemanje posameznih elementov in objekt e dodatno drobijo ter optino manjajo. (shema 3) Viina objekta ne presega viine venca osnovne ole in je prilagojena viini okolikih hi. (shema 4)

Konna oblika objekta je posledica robnih pogojev, zahtev programa in prilagajanja merilu vasi. Posamezni volumni so razporejeni na severozahodnem robu lokacije tako, da se med seboj dotikajo. Na kontekst lokacije in program se odzivajo z zamikanjem. Na ta nain ustvarijo vstopno pload in gospodarsko dvorie. Hkrati se umaknejo obstojeemu kozolcu ter pribliajo oli. Opisana kompozicija v srediu tvori privaten, zaiten trg. (shema 5)

Programska zasnova objekta

Program centra starejih obanov se razvije okrog trga in vstopne ploadi, ki ju objekt tvori. Vrtec je kot loen program dodan centru starejih, kjer se objekt priblia osnovni oli. (shema 6)shema 6: programska zasnova objekta

shema 5: odzivanje objekta na robne pogoje

shema 4: viina objekta

shema 2: prilagoditev vakemu merilu

shema 1: enoten volumen kot tujek v tipologiji vasi

shema 3: drobljenje po viini

TRG


34

Prostorski prikaz 1: pogled na objekt z vhodne ploadi


35

Center starejih obanov

Arhitekturna zasnova temelji na bivanju v gospodinjskih skupnostih kot prijazneji obliki varstva starejih. Poudarjen je odnos med javnim in zasebnim in s tem uporabnikovo doivljanje hie.

Bivalne skupnosti, temelj zasnove

Skupnosti so zasnovane okoli skupnega dnevnega prostora, kar omogoa organizacijo objekta brez dolgih hodnikov. Na opisan nain je mono na enaki povrini zagotoviti veji skupni prostor v primerjavi s klasinimi lamelastimi zasnovami. (shema 7) Takna arhitekturna zasnova zanika stereotip o domovih za stareje kot stavbah podobnih bolnicam z neprijaznimi hodniki.

Skupni prostori vseh bivalnih skupnosti so orientirani proti vasi. Pogled na silhueto vasi z zvonikom kot dominanto navidezno povezuje prostor z vasjo in daje dodaten obutek vkljuenosti v vako skupnost. (shema 8)

Javno, poljavno, zasebno

Starejim ljudem v domovih pogosto opeajo moi, ali pa se ele takrat odloijo za selitev v dom. Njihovo bivalno okolje se tako skri na prostore intitucije. Zasnova objekta zato s stopnjevanjem zasebnosti od javnega preko poljavnega do popolnoma privatnega deluje kot nekakna vas v malem. (shema 9)

Skupni prostori v pritliju teejo eden v drugega preko zoitev in delujejo kot povezani javni prostori v vasi. (shema 10) Orientirani so proti centralnem trgu, ki ga ustvarja objekt. (shema 11) Preko njih se prehaja v poljavne skupne prostore bivalnih skupnosti ulice, orientirane proti vasi. Okoli njih so kot hie nanizane privatne sobe, ki se s pogledi skozi okno odpirajo v okolico.(shema 12)

Stopnjevanje zasebnosti je e poudarjeno z obdelavo prostorov in izbiro materialov. Javni znaaj pritlinih prostorov se kae s transparentnostjo in odpiranjem proti zunanjosti. Lesen strop v sicer ometanih dnevnih prostorih gospodinjskih skupnosti daje obutek domanosti in pripadnosti, v celoti v les obleene sobe pa ponujajo zavetje, varnost in toplino doma.

Center tako ponuja starejim raznoliko in doivljajev polno bivalno okolje.shema 12: sobe orientirane v okolico

shema 11: javni prostor orientiran na trgshema 10: javni prostori teejo eden v drugega

shema 9: stopnjevanje zasebnosti

shema 8: skupni prostori bivalnih skupnosti so orientirani proti vasi

shema 7: organizacija brez hodnikov


36

Prostorski prikaz 2: objekt ustvarja privatni trg


37

Programska zasnova

Ves javni program centra za stareje obane je razporejen v pritliju, kjer so tudi servisni in oskrbni prostori namenjeni uporabnikom ter center za dnevno oskrbo.

Ena bivanjska skupnost se nahaja v pritliju, tri v prvem in dve v drugem nadstropju.

Prostori uprave v prvem nadstropju so nad servisi za uporabnike. Gospodarski prostori stavbe so delno v pritliju in podkletenem delu objekta. (shema 13)

Funkcionalna zasnova centra starejih

Vhod v objekt iz smeri vasi vodi preko ploadi v vstopno avlo z recepcijo in barom.

Avla preko oin prehaja v ostale javne prostore; jedilnico, ki je po potrebi tudi prireditveni prostor, knjinico in akalnico, ki deluje kot zaliv avle.

Na akalnico se navezujejo servisni in oskrbni prostori namenjeni oskrbovancem; zdravnik s hino lekarno, fizio- in delovna terapija ter dvoviinska kapela. Interno stopnie iz akalnice vodi v upravne prostore v nadstropju.

Bivanjske skupnosti v prvem in drugem nadstropju se preko jeder neposredno povezujejo z javnim pritlijem.

Dnevni center ima loen vhod z vstopne ploadi in je hkrati povezan z javnimi prostori centra.

Kuhinja, dnevno skladie in prostor za umrlega se navezujejo na gospodarsko dvorie na severu. Kurilnica, zalogovnik sekancev, pralnica z likalnico in prostori za vzdrevalca ter osebje kuhinje so v podkletenem delu objekta pod kuhinjo.(shema 14)

LEGENDA sheme 13:

LEGENDA sheme 14:

Javni program

Poljavno

Dnevni center

Zasebno

Servisi in uprava

Servisi

Servisi namenjeni uporabnikom

Komunikacijska jedra

Vrtec

Bivalne skupnosti

Javno

shema 13: programska zasnova

shema 14: funkcionalna zasnovaKLET

PRITLIJE

knjinica s italnico

dvoposteljne sobe

dnevni prostor

pokrita terasa

enoposteljne sobe

uprava

enoposteljne sobe

dvoposteljne sobe

dnevni prostor

pokrita terasa

negovalni prostori

negovalni prostori

komunikacijsko jedro


kuhinja s servisijedilnica/venamenski prostor

pralnica in likalnica

kotlovnica, hladilnica, vzdrevaleczalogovnik za sekance

kapela

zdravnik in terapije

akalnica

kolesarnicavstopna avla

dnevni center

1. NADSTROPJE

2. NADSTROPJE


38

Prostorski prikaz 3: javni prostori prehajajo eden v drugega


39

Poti uporabnikov

Usmerjenost pogledov in prostorov zagotavlja lahko orientacijo in jasne poti uporabnikov v objektu. Glavna orientacijska toka v pritliju je trg, kamor se odpirajo javni prostori. Iz teh vodijo komunikacije le navpino do posameznih stanovanjskih skupnosti. (shema 15)

Bivalna skupnost

Zasnova bivalne skupnosti za osem ljudi temelji na dvostransko orientiranem osrednjem dnevnem prostoru s teraso in pogledom na vas. Okoli so nanizane tiri eno- in dve dvoposteljni sobi. Dnevni prostor s ajno kuhinjo je namenjen druenju, ohranjanju aktivnosti in oblikovanju pripadnosti skupini. Vstop iz dnevnega prostora v privatne sobe ni neposreden, pa pa vodi preko ni, ki delujejo kot prag oziroma vstopni prostor in tako e poudarjajo zasebnost sob. Element lesene klopi pred sobami in na terasi vnaa prijeten motiv iz domaega okolja. (shema 16)

Soba

Za invalide prilagojene sobe sestavljata servisni del s predprostorom, garderobo in kopalnico ter bivalni del. Odsotnost loe nadomea vstop v globino fasade preko okna, ki zagotavlja stik z zunanjim prostorom. Monost zagrnitve zavese omogoa popolno zasebnost, kadar je ta zaeljena.

shema 15: poti uporabnikov

shema 16: bivalna skupnost M1:200

istilatoaletni prostor

negovalna kopalnica

shramba za perilo

dvoposteljna soba

enoposteljna soba

okenska nia kot loa

kopalnica

klop

pokrita terasa

klop na terasi

dnevni prostor

vstopna niapredprostor


Housing for People of All Ages, str. 109Lessons for Students in Architecture, str. 34Housing for People of All Ages, str. 162

LEGENDA sheme 14:

Komunikacijsko jedro

Poti uporabnikov


40

Prostorski prikaz 4: dnevni prostor bivalne skupnosti s pogledon na vas


41

Vrtec

Vrtec kot dodatek k centru starejih

Vrtec je kot loen program dodan centru za stareje obane. (shema 17) Zasnova se zgleduje po zasnovi gospodinjskih skupnosti z osrednjim skupnim prostorom, orientiranim proti vasi, ob katerega so nanizane pisarne s servisi in igralnice, orientirane v okolico. (shema 12)

Vrtec je umeen neposredno ob olo, saj sta vsebini programsko povezani. Bliina vrtca, ole in centra za stareje ustvarja prilonosti za medgeneracijsko uenje in sodelovanje.

Funkcionalna zasnova vrtca

Vstop v vrtec je organiziran s olske smeri neposredno v skupni prostor. Ta je usmerjen proti vasi, igriu vrtca in rekreacijskim povrinam centra starejih.

V matine igralnice se prehaja preko garderob, ki se kot nie odpirajo na skupni prostor in predstavljajo navidezno loen podaljek igralnice. Le-te se odpirajo proti pokriti terasi med igralnicama in proti dolini na zahodu, kjer imajo neposreden izstop na nepokrito teraso.

Toaletni prostori so dostopni iz garderob, v pasu servisov so tudi sanitarije in shramba za igrala, dostopne od zunaj.

Pas prostorov, namenjenih vzgojiteljem, je vezan neposredno na skupni prostor. Preko njega se vrtec povezuje z gospodarskimi prostori, ki si jih deli s centrom starejih.

prostori za vzgojitelje

vhod

povezava s servisi centra

osrednji skupni prostor

matina igralnica

pokrita terasa

garderobe in toalete

shema 17: vrtec je dodan centru starejih

shema 18: jasna orientiranost prostorov vrtca

shema 19: funkcionalna zasnova vrtca

LEGENDA sheme 19:

Poljavno

Zasebno

Servisi

http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2009/12/1261494602-7.jpgSpace and Learning, str. 48http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2008/05/31428.jpg

http://cdn.archdaily.net/wp-content/uploads/2011/04/130263763-hougodai023-1000x789.jpg


42

Prostorski prikaz 5: bliina vrtca, ole in doma ustvarja monosti za medgeneracijske stike


43

Fasadni ovoj in izbira materialov

V regiji so nahajalia kvalitetne gline in neko je bilo tod veliko poljskih opekarn, imenovanih cigonce, kasneje pa tudi veje opekarne (npr. Opekarna Ljubena). (Sodin, 1972) Ta znailnost se odraa v lokalnem stavbarstvu, saj so bile hie v veliki veini zidane in ometane z apnenim ometom. Apno e dandanes gejo v tradicionalnih peeh v soteski reke Hudinje le nekaj kilometrov severno od lokacije objekta.Arhitekturna zasnova povzema lokalno tradicijo gradnje v opeki in jo prilagodi zahtevam sodobnih gradbenih tehnik. Tako se objekt tudi z izborom materialov vkljuuje v okolje.Fasada je izvedena iz polne opeke z izgledom stare klasine opeke brez ostrih robov. Po monosti se uporabi stara opeka. Zaitena je z belim apnenim obrizgom, tako da od dale daje vtis enotne povrine, od blizu pa je jasno vidna struktura opene stene. Pred vplivom atmosferilij je dodatno zaitena z vodoodbojnimi sredstvi.

Objekt izgleda, kot da beli volumni rastejo iz terena.

Materiali v notranjosti zagotavljajo dobro poutje stanovalcev in pomagajo pri orientaciji v objektu.Javni prostori v pritliju so transparentni in se odpirajo navzven, lesen tlak deluje prijetno. V dnevnem prostoru bivalnih skupnosti je lesen tudi strop, kar je bil pogost motiv dnevnih prostorov starih hi. Sobe so v notranjosti popolnoma izvedene iz lesene stenske obloge, kar omogoa najvijo stopnjo topline, domanosti in zavetja.

http://research.history.org/Coffeehouse/blog/images//attached/lime5.jpg osebni arhiv

http://a7.sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc3/28187_130291450321026_129453710404800_367692_3768822_n.jpg

http://www.stephanebeel.com/sba/wp-content/uploads/2011/04/SBA-Raveel-05.jpghttp://www.jollesarch.ch/admin/daten/eh-bi06.jpg

http://www.dinesen.com/galleria/inspiration/Dinesen14.jpg


44

http://farm5.static.flickr.com/4132/5097170591_2f4407bbca_o.jpg

Zasnova zunanje in prometne ureditve

Zunanje povrine

Zunanja ureditev je zasnovana kot ploskve z razlinim programom, nanizane okrog objekta.(shema 20)

Vstopno pload in zaiten trg tvori oblika objekta. Vstopna pload je zasnovana kot dvorie s klopjo, na kateri lahko stareji priakajo sorodnike ali prijatelje pred hio, kar je pogosta navada starejih ljudi.Trg je namenjen iritvi javnih prostorov v pritliju in njihovih dejavnosti na zunanje povrine. Omogoa tudi prirejanje posebnih dogodkov na prostem.Na trg se navezuje povrina za rekreacijo in igre starejih, ki deluje kot podaljek trga. Stareji lahko tu balinajo ali odigrajo partijo aha.Na jugu se nahajajo povrine, namenjene sprehajanju in posedanju.Med temi povrinami in trgom so zasnovane gredice z razlinimi rastlinami, zelii in poljinami, ki jih lahko prebivalci centra sami obdelujejo in na ta nain sooblikujejo zunanjo ureditev centra.

Zunanje povrine vrtca se delijo na tri dele. Ob igralnicah se nahaja zunanja terasa. Povrina z igrali je med vrtcem in rekreacijsko povrino starejih. Takna lokacija omogoa stik obeh generacij. Starejim ponuja monost opazovanja otrok pri igri, mlajim pa lahko pogled na stareje med igro spodbudi domilijo. Tretji del zunanjih povrin predstavlja obstojei sadovnjak, ki se proti oli spua v grapo. Tu lahko otroci v naravnem okolju razvijajo domiljijo, opazujejo naravo, se igrajo, pozimi sankajo in z vzgojitelji skrbijo za sadovnjak.Ob taknem posegu v prostor se ponuja prilonost, da se istoasno uredi in vrne otrokom olsko dvorie, ki je sedaj popolnoma zaparkirano. Poleg ureditve tlakovanja in postavitve klopi se ponovno posadi velika lipa, kakrna je neko krasila olsko dvorie.

Promet

Motorni promet je speljan po obstojei cesti mimo centra starejih do parkiri, ki so urejena in razirjena ob obstojeih parkiriih ob telovadnici. Parkiria za osnovno olo se uredijo ob glavni cesti. S parkiria je dostop do gospodarskega dvoria. Vstopna pload omogoa kroni dostop nujnih vozil do vhoda v objekt.Ob cesti do vakega jedra se uredi plonik, ki pecem zagotovi varno pot med vasjo, olo in spalnim naseljem. S pepotjo se poveeta tudi ola, vrtec in igrie.(shema 21)

vhodna pload

sprehajanje, posedanje

gospodarsko dvorie

olsko dvorie

lipa

igrie vrtca

terasa vrtec

rekreacijske povrine

gredice

trg

shema 20: zunanja ureditev

Architektur Aktuell, 197, str. 98http://farm1.static.flickr.com/69/195348619_ece4da6984_o.jpg

igrie

dostop za njune primere

urejen ploniklokalna cesta

parkirie

pepot

obstojee parkirie

olsko parkiriecesta Celje-Vitanje

shema 21: promet


45

A B CDEF

Zasnova konstrukcije

Objekt je konstrukcijsko loen na tri dele. Volumni A, B, C in E delujejo kot celota, medtem ko sta enoti D in F loeni. (shema) Temelji so pasovni, irine 60 in 70 cm ter pod celotnim objektom med seboj povezani. Proti podkletenem delu objekta v enoti D se stopniijo.Nosilna konstrukcija je stenska, izvedena v armiranem betonu debeline 20 cm. Stene se nadaljujejo od temeljev do strehe.Nenosilne stene med posameznimi sobami za stareje so zaradi zahtev po zvoni izolativnosti, izvedene kot nenosilne armiranobetonske stene. (shema)Medetane konstrukcije so armiranobetonske ploe debeline 22 cm, z najvejim razponom 6,60 m.Konstrukcija vhodnega dela (volumen B) so zaradi elje po imveji transparentnosti in odprtosti tanki stebri dimenzij 150 x 200 mm. Izvedeni so kot jekleni profili, zaliti z betonom. Stebri prevzemajo le vertikalno obtebo, horizontalna pa se prek stropne ploe porazdeli med volumne A, C in E.Zalogovnik za sekance je izveden kot armiranobetonski keson s temeljno ploo debeline 20 cm.shema X: aksonometrija konstrukcijeshema X: izvedba nenosilne AB stene

shema X: oznaitev posameznih volumnov

shema X: raznos obtebe vhodnega dela

PRITLIJE

1. NADSTROPJE

2. NADSTROPJE

KLET IN TEMELJI

AB NENOSILNA STENA

ARMATURNO SIDRO

EPS POLISTIREN VGRANJEN PRED BETONIRANJEM

AB MEDETANA PLOA

LEGENDA sheme X:

nenosilna betonska stena

nosilna konstrukcija


46

Poarna varnost

Objekt je razdeljen na posamezne poarne sektorje. Vsa stopnia so poarno zaitena. V nadstropju vsaka bivalna skupnost predstavlja svojo poarno cono, soba pa posamezno poarno celico. Dolina poti do zaitenega stopnia pa nikjer ne presega 35 m. Dostop gasilskega vozila je mogo z vstopne ploadi, gospodarskega dvoria ali pa preko utrgenih zunanjih povrin vrtca do trga.

Zasnova brez ovir

Zasnova upoteva Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter vestanovanjskih stavb. Vsi prostori v objektu so dostopni brez arhitekturnih ovir, prehodi so dovolj iroki, da je mono gibanje na invalidskih vozikih, med etaami vodijo dvigala, pragovi so izvedeni brez viinskih razlik. Kopalnice vseh sob so prilagojene invalidom.

Energetska racionalnost

Objekt ustreza zahtevam Pravilnika o uinkoviti rabi energije v stavbah. Zunanje stene so obdane s 16 cm toplotne izolacije, streha s 25 cm. Stavbno pohitvo dosega zahteve glede toplotne prehodnosti. Za ogrevanje je predvidena uporaba lesnih sekancev. Na ogrevalno postajo je smiseljn prikljuiti tudi obstojeo osnovno olo, ki za kurjavo trenutno uporablja kurilno olje.

KLET

PRITLIJE

1.NADSTROPJE

2. NADSTROPJE

shema X: poarne cone in celice

LEGENDA sheme X:

poarna celica

zbirno mesto

zaiteno stopnie

Housing for People of All Ages, str. 154Housing for People of All Ages,

str. 145


47

SKLEPI

Pri stavbah, namenjenih najobutljivejim lanom nae drube, je posebej pomembno, da se stavba priblia lokalnemu okolju. Nujno je, da zasnova taknih stavb izhaja predvsem iz zahtev in potreb uporabnika.ZA LOVEKA GRE! Anton Trstenjak


48

FOTOGRAFIJE MAKET


49


50


51

GRAFINI DEL


52

HVALA

Mentorju za energijo in zanimanje.Profesorju Vodopivcu in mag. Anji Planiek za vsa seminarska leta.Ivu in Josipu za konzultacije.Mami in oetu za podporo in potrpeljivost.Petri in Urou, da sta me kdaj in kdaj postavila na realna tla.Matiji in Vasi za prilonost.Sodelavcem, da so delili svoje znanje z mano.Jasmini za vse spodbudne besede.

Prijateljem, ki vas je preve, da bi nateval. Za pomo, drubo, posluanje, smeh, debate, kosila, neprespane noi... Hvala za tudentska leta!


53

15. HERTZBERGER, Herman. Space and Learning. Rotterdam: 010 Publishers, 200816. HERTZBERGER, Herman. Lessons for students in architecture. Rotterdam: 010 Publishers,

200517. KUMP, S. in JELENC KRAOVEC, S. Vseivljensko uenje - izobraevanje starejih odraslih.

Ljubljana: Pedagoki intitut, 200918. ZVER, K. Medgeneracijsko uenje v domovih za stareje - tudija primera Doma starejih

Rakian in Doma starejih obanov Ljutomer. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za pedagogiko in andragogiko, 2010

19. SODIN, S. et al. Opekarstvo v Ljubeni. Ljubena: Opekarna Ljubena, 197220. RAMOV, J. in BOIDAR, V. Starosti prijazno mesto: vademecum. Ljubljana: Intitut Antona

Trstenjaka, 200921. TD Nova Cerkev. 2011. [splet] http://www.td-novacerkev.com/Predstavitev%20kraja%20

-%20Nova%20Cerkev.html. 08.08.201122. Nextroom. 2011. [splet] http://nextroom.at/building.php?id=151. 08.08.201123. Statistini urad RS. 2005. [splet] http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=741.

22.07.201124. Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 1999. [splet] http://www.ssz-slo.si/desk/common/

OpenDocument.asp?id=14BB61FF-184607103-176040575-261394. 22.07.201125. Skupnost socialnih zavodov Slovenije. 2010. [splet] http://www.ssz-slo.si/slo/main.

asp?id=2361E17F. 24.07.201126. Strateki razvojni program KS Nova Cerkev. 2009. [splet] http://www.vojnik.si/dmdocuments/

MOJCAS/strategija_-_ks_nova_cerkev_-_graficni_del.pdf. 4.8.201127. KROPIVEK, Liljana. 2011. FW: Podatki za diplomo, pronja. [elektronska pota].

25.07.2011. Osebno sporoilo

VIRI IN LITERATURA

1. ACHLEITNER, Friedrich. Das Begrenzte und das Offene: Haus Nofels - Alten- und Pflegeheim der Stadt Feldkirch/Vorarlberg. Architektur Aktuell, 1996, t. 197, str. 96 - 105.

2. ZUMTHOR, Peter. Residental Home for the Elderly. Architecture and Urbanism, 1998, February Extra Edition, str. 78 - 91.

3. SCHITTICH, Christian (Ed.). Housing for people of all ages. Munich: Birkhuser, 20074. AIRES MATEUS, F. in AIRES MATEUS, R. Home for the Elderly in Alccer do Sal. El Croquis,

2011, t. 154, str. 118 - 1335. GRDIA, Rok. Prironik za nartovanje sodobnih oblik bivanja starih ljudi. Ljubljana: Fakulteta

za arhitekturo, Katedra za urbanizem, 20106. MARX, Lothar. Barrier-Free Design and Construction for New and Existing Buildings. V:

Housing for People of All Ages. Munich: Birkhuser, 2007, str. 151 - 1577. FEDDERSEN, Eckhard in Ldtke, Insa. Kitchen and Bathroom as Living Space. V: Housing for

People of All Ages. Munich: Birkhuser, 2007, str. 159 - 1658. GIESSLER, F. Joachim. Building in Accordance with the Needs of the Elderly. V: Housing for

People of All Ages. Munich: Birkhuser, 2007, str. 145 - 1499. OROEN ADAMI, Milan et al. Krajevni leksikon Slovenije. Ljubljana: DZS, 1995, str. 26710. RICHARD, S. et al. Stanovanjske potrebe upokojencev in drugih starejih oseb. Ljubljana:

Urbanistini intitut RS, 200211. WINTER, Hans Peter in Gudrun Keiser. Domovi za stareje ljudi danes. Firis, 2000, letnik: 8,

t. 1, str. 1012. TD STRMEC. Informacije. III. dopolnjena izdaja. 198113. VODOPIVEC, Ale. Vrtec v Kidrievem. Oris, 2009, t. 59, str. 136 - 14314. ZUPANI, Samo et al. Raziskava ekonomske participacije starejih v slovenski drubi.

Ljubljana: Zveza drutev upokojencev Slovenije, 2008

blaz gorican

Documents