bilten 2009/02

28

Upload: revija-gimnastika

Post on 15-Mar-2016

236 views

Category:

Documents


6 download

DESCRIPTION

Bilten gimnasticne zveze Slovenije, leto 2009, stev. 2

TRANSCRIPT

Page 1: Bilten 2009/02
Page 2: Bilten 2009/02
Page 3: Bilten 2009/02

3

Letos so nas naši športniki ponovno razveseljevali z odličnimi rezultati. Zadovoljni smo lahko z letom, ki je bilo polno velikih tekmovanj in prireditev. Čeprav smo imeli kar nekaj težav s poškodbami in boleznimi, so kar štirje telovadci zaključili naporno sezono na vrhu lestvice svetovnega pokala. Izkazale so se tekmovalke v ritmični gimnastiki, Flipovci so ponovno uspešno gostovali v tujini. Tekmovalne sezone so vsako leto daljše, premora med sezonami ni prav veliko in če smo včasih imeli koledarsko leto razdeljeno na dve sezoni, se v zadnjih letih bolj izkaže praksa, da je celo leto ena dolga sezona. Leto 2010 ne bo nič boljše. Po novem bo 14 tekmovanj za svetovni pokal, zraven pa še svetovno in evropsko prvenstvo in če prištejemo še državno prvenstvo, pokal Slovenije, izbirna in pripravljalna tekmovanja, ugotovimo, da ne bo prav veliko časa za počitek. Želimo si lahko le, da preplujemo skozi razburkane vode leta 2010 brez bolezni in poškodb, potem dobri rezultati prav gotovo ne bodo izostali.

Leto 2009 pa niso zaznamovali samo dobri rezultati naših športnikov, temveč tudi 70. rojstni dan našega največjega športnika - Mira Cerarja.

Kako velik športnik je bil in kako velik človek je še vedno, si lahko preberemo v njegovi biografiji, ki jo je izdala Gimnastična zveza Slovenije: »Miroslav Cerar in njegov čas«. Miro, želimo ti še veliko veselih in aktivnih let.Vsem, ki ste pripravili prispevke za revijo Gimnastika, se iskreno zahvaljujemo in vas ponovno vabimo, da nam svoje prispevke še naprej pošiljate na naslov [email protected].

V S E B I N A

Izdajatelj: GIMNASTIČNA ZVEZA SLOVENIJETržaška c. 393, 1000 Ljubljanadavčna št.: SI 24807087; matična št.: 5172039TRR: 19100 - 0010037323; Deželna banka Slovenijetel.: +386 1 256 66 22, gsm: + 386 40 256 66 1faks: +386 1 256 66 26E-pošta: [email protected]; splet: www.gimnasticna-zveza.si

Predsednik GZS: mag. Klemen BedenikGlavni in odgovorni urednik: Sebastijan PiletičPomočnik gl. in odg. urednika: Jerneja FišerE-pošta: [email protected]

Grafična zasnova: Branko Vrblač - VrbaOblikovanje in grafični prelom: Branko Vrblač - VrbaTisk: MCA d.o.o. Maribor. Naklada: 500 izvodov. Brezplačen izvod.

Revijo je sofinancirala:Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji

Sebastijan Piletičglavni in odgovorni urednik

POŠKODBE, BOLEZNI IN ODLIČNI REZULTATI 4

KORAK NAPREJ 5

USPEŠNA TEKMOVALNA SEZONA 6

PETKOVŠEK ZMAGOVALEC SEZONE, PEGAN DRUGI, V TOP 3 TUDIBERTONCELJ IN ŠAJNOVA 7

NOVA DVORANA IN TOGA PRAVILA 8

FLIP IZJEMEN NA MEDNARODNEMFESTIVALU DEUTSCHES TURNFEST 8

PETKOVŠEK, PEGAN IN BERTONCELJNAVDUŠILI GLEDALCE V DVORANI LUKNA 9

UNIVERZIJADA V BEOGRADU 10

SODNIŠKO LICENCO STA PONOVNOPODALJŠALA 76-LETNI PINTARIČIN 73-LETNI SENICA 10

KDO BO VODIL EVROPSKOGIMNASTIKO? 11

ŠPORT IN KULTURA NA ODRU 12

DOBRI NASTOPI SLOVENK NA SP NA JAPONSKEM 13

VSE NAJBOLJŠE MIRO! 14

FLIP! ... IN ŽE LETIMO 16

90 LET GIMNASTIKE V RUŠAH 17

TEHNIČNE PRIPRAVE V ZDA 18

Foto na naslovnici: Nada StrižičFotografija akcije »Gimnastika v OŠ« v eni od mariborskih OŠ

Page 4: Bilten 2009/02

4

POŠKODBE, BOLEZNI IN ODLIČNI REZULTATIKoliko nas neverjetni rezultati Mitje Petkovška in Aljaža Pegana v zadnjem desetletju razvese- ljujejo, je to hkrati tudi nova zahtevna obveza za vsako naslednjo sezono, saj si vsi želimo, da bi ta nivo tudi zadržali.

Aljaž Pegan in Mitja Petkovšek sta ponovno poskrbela za izjemne rezultate. Mitja Petkovšek je na EP posegel po srebrnem odličju, prav tako Aljaž Pegan na Sredozemskih igrah, vsak na svojem orodju. Aljaž se je tudi na SP uvrstil v finale in osvojil 5. mesto. Ob vseh težavah, ki sta jih imela naša najboljša telovadca med sezono (poškodbe in zdravje), sta odlično izpeljala sezono na tekmovanjih za Svetovni pokal ter na koncu zasedla prvo (Mitja Petkovšek, bradlja) in drugo (Aljaž Pegan, drog) mesto v končni razvrstitvi.

Še posebej nas razveseljuje, da za Aljažem in Mitjo prihajajo tekmovalci, ki se prebijajo v sam vrh evropske in svetovne gimnastike. Rok Klavora je v letošnji sezoni napredoval še korak dalje in se na tekmovanju za svetovni pokal prvič uvrstil na stopničke. Svojo odlično sezono je zaključil kot 6. na parterju, na končni lestvici za svetovni pokal. Poudariti je potrebno tudi njegovo 4. mesto na Sredozemskih igrah s preskoka, kjer je stopničke zgrešil zgolj za 12 tisočink, kar je v gimnastiki sploh nemerljiva napaka. Da ne omenjam občutkov večine prisotnih, da si je za svoja odlična skoka zaslužil celo višje mesto. Tudi Žigi Britovšku se je letos prvič uspelo uvrstiti v finale na tekmovanju za svetovni pokal.

Sezono je zaključil na 12. mestu končne lestvice svetovnega pokala.Še posebej je potrebno izpostaviti rezultate Saša Bertonclja. Sašo je v tej sezoni dokazal svojo stabilnost in se dokončno prebil v sam vrh. Uvrstitev v finale evropskega prvenstva, 3. mesto na Univerzi-jadi, 12. mesto na svetovnem prvenstvu, z ne najbolj posrečeno vajo, 7 final svetovnega pokala od tega štiri krat na stopničkah za zmagovalce, in še 3. mesto na končni lestvici za svetovni pokal!

Povzetek sezone:

SVETOVNO PRVENSTVO5. mesto na drogu: Aljaž Pegan

EVROPSKO PRVENSTVO2. mesto na bradlji: Mitja Petkovšek8. mesto na konju z ročaji:Sašo Bertoncelj

UNIVERZIJADA3. mesto na konju z ročaji:Sašo Bertoncelj

SREDOZEMSKE IGRE2. mesto na drogu: Aljaž Pegan4. mesto na preskoku:Rok Klavora

SVETOVNI POKALI5 x 1. mesto: Mitja Petkovšek (3x) in Aljaž Pegan (2x)5 x 2. mesto:Aljaž Pegan (3x) in Sašo Bertoncelj (2x)4 x 3. mesto:Sašo Bertoncelj (2x), Mitja Petkovšek (2x) in Rok Klavora (1x)

In še 9 uvrstitev od 4. do 8. mesta: Rok Klavora (3x), Sašo Bertoncelj (3x), Alen Dimic (2x) in Žiga Britovšek (1x).

Kljub poškodbam in boleznim (Petkovšek Mitja, Aljaž Pegan, Dimic Alen ...), ki so naše tekmovalce pestile skozi vso sezono in jih tudi oddaljile od posameznih tekmovanj, lahko zaključimo, da je bilo leto 2009 uspešno. Udeležili smo se vseh večjih tekmovanj in na vseh smo imeli finaliste. Razen z enega, smo se z vseh tekmovanj vrnili vsaj z eno uvrstitvijo med najboljše tri. Tekmovanj na najvišjem nivoju ni bilo malo; praktično vsa večja tekmovanja z izjemo Olimpijskig iger. Svetovno in Evropsko prvenstvo, Univerzijada, Sredozemske igre in 8 tekmovanj za Svetovni pokal.

MOKA ŠPORTNA GIMNASTIKA

»Še posebej je potrebno izpostaviti rezultate Saša Bertonclja. Sašo je v tej sezoni dokazal svojo stabilnost in se dokončno prebil v sam vrh.«

Sašo

Ber

tonc

elj (

Mar

ibor

, 42.

Šal

amun

ov m

emor

ial)

Iztok Prašnički

Page 5: Bilten 2009/02

5

KORAK NAPREJV tekmovalnem letu 2009 je ženska športna gimnastika storila velik korak naprej, tako v smislu tekmovalnih rezultatov, kot tudi v številu tekmovalk v mladinski in članski konkurenci, ki so sposobne tekmovati na mednarodnem nivoju in tudi doseči odme-ven rezultat.Na EP v Milanu je bila Saša Golob druga rezerva za finale mnogoboja, Adela Šajn je na gredi osvojila 18. mesto, Tjaša Kysselef pa na preskoku odlično 14.mesto.Sredozemskih iger v Italiji se je ženska reprezentanca udeležila brez nujno potrebnih skupnih priprav; kljub temu je ekipa delovala homogeno in zasedla 4. mesto; imele so 2 tekmovalki (Sašo Golob in Ivano Kamnikar) v finalu mnogoboja in tekmovalke v vseh finalih po posameznih orodjih; izpostavili bi 4. mesto Tjaše Kysselef na preskoku.Kljub temu, da so na Univerziadi v Beogradu tekmovale starejše tekmovalke, smo dosegli dve uvrstitvi v finale mnogoboja in dostojen nastop ekipe.Po dveh letih je bil spet na vrsti EYOF, ki je poleg mladinskega EP največje mladinsko tekmovanje. Ekipa je bila odlična trinajsta; Teja Belak pa je dosegla izjemen uspeh z uvrstitvijo v finale na preskoku.

Svetovno prvenstvo v Londonu je bila pravzaprav edina ponesrečena tekma v letošnji sezoni; Adela Šajn se je tik pred odhodom poškodovala, predvsem zaradi velike želje po še težji sestavi in višji izhodiščni oceni, ostali dve tekmovalki pa sta naredili preveč napak za vidnejšo uvrstitev.

Seveda je ob vseh teh tekmovanjih potekal tudi program tekmovanj v Svetovnem pokalu, kjer so bila dekleta izjemno uspešna. Poleg rednih uvrstitev v finalne nastope, sta Adela Šajn in Tjaša Kysselef petkrat osvojili stopničke na gredi, parterju in preskoku. Adela Šajn je kljub temu, da je zaradi poškodbe izpustila zadnji dve tekmi, končala v končni razvrstitvi Svetovnega pokala na tretjem mestu na gredi in četrtem na parterju. Tjaša Kysselef je končala na šestem mestu na preskoku in Saša Golob na sedmem na parterju.

S temi rezultati smo izjemno zadovoljni; seveda pa še čakamo na prvo žensko zmago na tekmah Svetovnega pokala.

Če ob zaključku leta naredimo obračun, moramo našim tekmovalkam in trenerjem izreči vse pohvale in čestitke; po merilih OKS za kategorizacijo vrhunskih športnikov je Adela Šajn dosegla svetovni, Tjaša Kysselef mednarodni in Teja Belak perspektivni razred. Punce so dosegle pet uvrstitev med prve tri na tekmah Svetovnega pokala; na Sredozemskih igrah so prav vse tekmovalke dosegle finalne nastope in tudi na vseh ostalih tekmovanjih so dostojno zastopale našo državo.

Naše želje in načrti pa v naslednjem obdobju segajo še malo višje; nastop z ekipo na EP in Svetovnem prvenstvu, čakamo na prvo zmago v Svetovnem pokalu in se močno trudimo, da bi naše tekmovalke kmalu videli tudi v finalu največjih tekmovanj.

Ob koncu bi rad v Novem letu 2010 vsem našim tekmovalkam in trenerjem zaželel obilo zdravja, uspehov in osebne sreče; naši dosedanji predsednici SO ŽŠG Bernardi Mavrič, ki odhaja v zasluženi pokoj pa bi izrekel veliko zahvalo za vse, kar je v vseh teh letih naredila za naš šport.

ŽENSKA ŠPORTNA GIMNASTIKA

Silvo Marinčič

Page 6: Bilten 2009/02

6

Največji uspeh smo dosegli na minulem Svetovnem prvenstvu na Japonskem (7. - 10. 9.), katerega smo se po letu 2005 ponovno udeležili z ekipo. Članice so nastopile zelo dobro in osvojile 16. mesto (prva polovica nastopajočih). Mojca Rode in Tjaša Šeme sta tekmovali s celotnim programom štirih vaj, Pia Arhar s tremi in Gruša Kočica z eno vajo. Mojca Rode se je že tretjič v svoji dolgoletni karieri uvrstila v finale mnogoboja in osvojila 23. mesto. Tjaša Šeme je s 45. mestom krepko izboljšala svoje dosedanje uvrstitve na SP, Pia in Gruša pa sta na tovrstnih tekmovanjih nastopili prvič in dosegli 83. in 142 mesto.Maja meseca so se naše najboljše ritmičarke udeležile Evropskega prvenstva v Bakuju (AZE). Ekipo sta zastopali Mojca Rode in Tjaša Šeme. Svoje nastope sta opravili delno uspešno.

Kljub temu je Mojci za las ušla uvrstitev na zaprto EP, bila je 21. Tjaša pa je po začetnih dobrih nastopih (30. mesto prvi dan), zapravila višjo uvrstitev in osvojila končno 44. mesto. Ekipno sta Mojca in Tjaša osvojili 18. mesto.V poletnih mesecih sta bili na sporedu dve veliki tekmi: Sredozemske igre (Pescara) in Univerziada (Beograd). Obeh tekem sta se udeležili Mojca Rode in Tjaša Šeme. V Pescari je bila Mojca šesta, Tjaša pa šestnajsta; v Beogradu pa Mojca 14. in Tjaša 27.Poleg teh štirih največjih tekmo-vanj smo uspešno nastopili na Svetovnih pokalih in Grand prix tekmovanjih. Na SP v Mariboru se je Mojci Rode in Tjaši Šeme uspelo uvrstiti v finale. Mojca je bila dva krat peta in dva krat šesta, Tjaša pa dva krat sedma. Mojci se je uspelo uvrstiti v finale tudi na GP v Burgasu, ker je osvojila tri krat 8. mesto.

Dobre rezultate smo dosegli tudi na SP Portimao, SP Piesero, SP Kijev in SP Minsk ter na različnih mednarodnih turnirjih v okviru reprezentance.

Na domačih tleh smo izvedli dve prvenstveni tekmi, Državno prvenstvo in Pokal Slovenije. Državna prvakinja med članicami je ponovno postala Mojca Rode (mnogoboj in kolebnica, obroč, trak), za žogo pa je ta naslov osvojila Tjaša Šeme. Med mladinkami je zmagala Manca Marcelan (mnogoboj in žoga), s kolebnico, obročem in kiji pa je postala državna prvakinja Evita Pšeničny. V kadetski kategoriji si je naslov priborila Sara Kragulj (mnogoboj in kolebnica, obroč, kiji), z žogo pa je zmagala Katja Bogdanič. V kategoriji starejših deklic je postala državna prvakinja Špela Kratochwill (mnogoboj in brez), s kolebnico je zmagala Zala Dornig, z obročem Karmen Petan in z žogo Lana Lozej.

Naslov DP v skupinskih vajah si je med mlajšimi deklicami prislužila ekipa KRG Narodni dom, med mladinkami pa KŠRG Šiška. Na Pokalu Slovenije sta ekipi KRG Narodni dom postali državni prvakinji, tako v absolutni, kot v mlajši kategoriji.

USPEŠNA TEKMOVALNA SEZONALeto, ki se izteka, je bilo za ritmično gimnastiko polno velikih tekmovanj in dobrih rezultatov.

RITMIČNA GIMNASTIKA

Alena Yakubouskaya

Page 7: Bilten 2009/02

7

Sicer si je finale na bradlji prav kot zadnji, osmi, pritelovadil tudi Poljak Adam Kierzkowski, ki bi z morebitno današnjo zmago sicer Petkovška še lahko izrinil s prestola, a je takšen scenarij bolj sodil v rubriko »saj ni res, pa je«. Poljak je bil v finalu na bradlji osmi, Petkovšek pa se je lahko po sezonah 1999/2000 in 2003/04 (v preteklosti so najboljše razglasili za dve sezoni svetovnega pokala skupaj) razveselil še svoje tretje skupne zmage v svetovnem pokalu v karieri. A po Petkovškovih besedah sama razglasitev ni bila nič kaj slovesna: »Pri Mednarodni gimnastični zvezi (FIG) se niso prav posebej potrudili, sama razglasitev ni bila preveč slovesna. Razglasili so samo zmagovalce, sploh niso podelili priznanj za najboljše tri.« »Če se ozrem nazaj, je kljub vsem težavam za menoj zelo dobra sezona. Tekma na evropskem prvenstvu je bila fantastična, sezono pa sem kronal kot zmagovalec svetovnega pokala, tako da je res super,« je po zmagi v svetovnem pokalu povedal Mitja Petkovšek, ki je na zadnjo tekmo sezone v Stuttgart sicer odpotoval, a le kot gledalec: »Noro, res! Zame je bila pot v Nemčijo prava 'uživancija'. Spremljanje finala

na konju je bilo zaradi Saša res adrenalinsko, obenem me je seveda zanimalo, kakšen bo razplet na bradlji, pa tudi, kaj bo Aljažev tekmec Epke Zonderland naredil na drogu.« V Stuttgart se je v boj za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala na drogu podal Aljaž Pegan, ki se je po zmagi na predzadnjem pokalu v Osijeku na prvem mestu lestvice s 180 točkami izenačil s svetovnim podprvakom na drogu (telovadcem se v skupni zbir točk štejejo po štirje najboljši nastopi v sezoni) in do tedaj vodilnim na lestvici Nizozemcem Epkejem Zonderlandom. A Peganu se je kvalifikacijska sestava povsem ponesrečila, tako da je na zadnji tekmi ostal brez finala. Kljub temu je še imel nekaj možnosti, da bi se ovenčal s skupno zmago; če ga je Zonderland namreč želel prehiteti v skupni razvrstitvi, je moral danes zmagati, sicer bi si tekmeca razdelila skupno zmago. A zgodilo se je prav to in Pegan je tako po zmagi v sezonah 2001/02 ter tretjem mestu v 2005/06 z drugim mestom spet ponovil dosežek iz sezon 1999/2000.

»Malo sem sicer še upal, da morda Zonderlandu ne bi uspelo, saj je bil finale kar dober. Fantje so sicer slabo začeli, nato pa je 'padlo' nekaj dobrih ocen in vedel sem, da moj tekmec ne bo mogel taktizirati. Vaja mu je dobro uspela, tako da je danes povsem zasluženo zmagal in tudi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Škoda, da danes tudi sam nisem mogel tekmovati,« je povedal Pegan, ki je z minulo sezono zelo zadovoljen: »Če sezono končaš na drugem mestu v skupni razvrstitvi, je to res odličen dosežek. Gotovo je za menoj dobra sezona, lahko pa bi bila še boljša, če ne bi imel spomladi težav s poškodbo hrbta. A z jesenskim delom sem lahko zelo zadovoljen, dobro sem ga 'odtelovadil', le malo smole sem imel na svetovnem prvenstvu.« In če sta dvojec P & P že več kot desetletje stalnica v svetovnem vrhu, pa sta se letos med najboljše na svetu prvič v karierah prebila tudi Sašo Bertoncelj in Adela Šajn. Oba sta na svojih paradnih orodjih - konju z ročaji oziroma gredi - sezono svetovnega pokala končala na tretjem mestu v skupni razvrstitvi, kar je za mlada telovadca izjemen dosežek.

Blizu najboljših, med najboljšo deseterico, so sezono svetovnega pokala končali tudi Rok Klavora, ki je bil šesti skupno na parterju, Šajnova je bila četrta na parterju, Saša Golob pa na tem orodju sedma, Tjaša Kysselef pa šesta skupno na preskoku.

Izkazalo se je, da si je Mitja Petkovšek že pred odhodom v Nemčijo zagotovil skupno zmago v svetovnem pokalu na bradlji, čeprav je zadnji dve tekmi (Osijek, Stuttgart) zaradi poškodbe hrbta izpustil.

ŠPORTNA GIMNASTIKA

PETKOVŠEK ZMAGOVALEC SEZONE, PEGAN DRUGI, V TOP 3 TUDI BERTONCELJ IN ŠAJNOVAZala Zaletel

Page 8: Bilten 2009/02

8

ŠPORTNA GIMNASTIKA

Več kot sto telovadk in telovadcev iz 27 svetovnih držav je navduševalo z nastopi v dvorani Lukna. Med njimi je bilo deset Slovencev, ki so si v petkovih kvalifikacijah pritelovadili sedem finalnih nastopov in se trikrat povzpeli na stopničke.Po neuspelih poskusih v preteklih letih se je svoje prve kolajne v Mariboru veselil Sašo Bertoncelj, ki je na konju z ročaji z oceno 14,85 osvojil srebro. »Na vseh tekmovanjih za svetovni pokal v Mariboru sem se vedno uvrstil v finale, a se mi nikoli ni izšlo, tako kot bi si želel. Zato je bila letos prisotna trema, čutil sem nekakšen pritisk in si želel, da mi pred domačim občinstvom tokrat le uspe,« je po nastopu dejal Sašo Bertoncelj, ki z vajo ni bil povsem zadovoljen. »Večje napake sicer ni bilo, vendar znam narediti lepše. Ko sem doskočil, sem najprej pomislil na to, da bom morda spet četrti.« Nastopil je prvi in nato spremljal nastope vseh svojih konkurentov. Premagal ga je le Belgijec Donna-Donni Truyens, ki je za svojo sestavo prejel oceno 15,075.Dobre možnosti za visoko uvrstitev je imel tudi mladi Rok Klavora, ki je nastopil na parterju. Žal se mu je ponesrečila zadnja akrobatska diagonala in osvojil je šesto mesto. »Vaja je bila dobra vse do zadnjega elementa, dvojnega salta z obratom, ki sem jo v kvalifikacijah izpustil. A v finalih nima smisla taktizirati, šel sem na vse ali nič in na koncu mi je zmanjkalo zraka,« pravi 20-letni Rok Klavora, ki je prejel oceno 13,725. Prepričljivo zmagal aktualni svetovni prvak Diego Hypolito iz Brazilije (15,30).

Novo zmago na tekmovanjih za svetovni pokal je osvojil Mitja Petkovšek, ki je bil z oceno 15,725 nedosegljiv za konkurenco. »Že v kvalifikacijah se je moje počutje izboljšalo, bolečin v tricepsu ni bilo in pričakovanje tekmovanja me je dovolj motiviralo, da sem ponovno naredil dobro vajo,« pravi Mitja Petkovšek, ki je manjšo težavo imel le pri seskoku. Njegov največji konkurent je bil Adam Kierkowski, četrto uvrščeni iz evropskega prvenstva v Milanu. »Na treningu je vadil še en element. Če bi ga dodal v vajo, bi bilo njegovo izhodišče enako mojemu, a se ni odločil za to,« je še dejal Mitja Petkovšek.Svoji zbirki je novo uvrstitev med najboljše tri dodal tudi Aljaž Pegan, ki se je tokrat okitil s srebrom.

»Zadovoljen sem z drugim mestom in vesel, da ni bilo težav s hrbtom. Nisem pa zadovoljen z vajo, ki je bila še lažja kot v kvalifikacijah,« je po nastopu dejal Aljaž Pegan. »Pri prvini Pegan sem komaj ujel drog in nisem mogel narediti povezave. Tudi spusta z obratom nisem dodal v sestavo. Nizozemec, ki me je premagal je bil tokrat nedosegljiv,« je dodal 34-letni telovadec, ki je prejel oceno 15,35. Zmagal je Epke Zonderland (15,55), ki je imel kar šest desetink višje izhodišče.Nekaj športne sreče je tokrat zmanjkalo Adeli Šajn, ki je nastopila v dveh finalih in osvojila dve četrti mesti. Na gredi je ostala brez kolajne zaradi padca, na parterju zaradi manjše napake. »Kljub temu sem zadovoljna, predvsem s parterjem, kjer me je zaneslo le pri zadnji diagonali in sem naredila prestop. Na gredi je bilo žal preveč živčnosti. Trudila sem se, a tokrat se mi ni izšlo,« je dejala Adela Šajn, ki je imela tremo pred domačim občinstvom. »Doma želiš pokazati vse, kar znaš, pritisk je večji in osebno mi je težje tekmovati kot na drugih tekmovanjih,« je še dejala 19-letna telovadka, ki je prejela oceni 13,05 na gredi in 13,575 na parterju. Na parterju je nastopila tudi Saša Golob, ki je z oceno 13,225 osvojila šesto mesto. »Zadovoljna sem bila že z uvrstitvijo v finale in sem tudi s šestim mestom. Naredila sem lepšo vajo, kot v petek, le ritmični del je bil nekoliko slabši,« je dejala Golobova. Zmagovalka na gredi in parterju je postala Rusinja Kristina Goryunova.

Maribor je od 17. do 19. aprila gostil 42. Šalamunov memorial, tekmovanje v športni gimnastiki, ki se zadnjih pet let prireja kot tekmovanje svetovnega pokala.

PETKOVŠEK, PEGAN IN BERTONCELJ NAVDUŠILI GLEDALCE V DVORANI LUKNAJerneja Fišer

Najboljši trije na bradlji na 42. Šalamunovem memorialu. Od leve: KIERZKOWSKI ADAM (POL, 2. mesto), PETKOVŠEK MITJA (SLO, 1. mesto) in ZONDERLAND EPKE (NED, 3. mesto)

Page 9: Bilten 2009/02

9

SPLOŠNA GIMNASTIKA

Pod vodstvom Mitje in Stasje Mehora, Danimirja Aziroviča in Daniela Golenača je nastopilo 35 mladih akrobatk in akrobatov ter plesalcev - članov 3. selekcije Flipa starih od 8 do 12 let, ki so jim pri odraslih vlogah pomagali vaditelji in trenerji Flipa.

Festival, ki vsaka štiri leta v Nemčiji zbere največje število sodelujočih na gimnastičnih festivalih po svetu (preko 70.000) iz 33 držav, je bil izredno dobro organiziran in skupina Flip, ki je nastopila štirikrat s točko »Tarzan na Madagaskarju« koreografa Mitje Mehora, je na vseh nastopih doživela izjemen uspeh. Prvi nastop je bil pred ocenjevalno komisijo in najvišje možno priznanje je bila posebna nominacija, ki si jo je s svojim izvirnim nastopom prislužila prav Flipova točka. Rezultat tega uspeha je bilo povabilo na nastop na državnem prvenstvu v športni gimnastiki, kjer je skupina Flip nastopila pred podelitvijo kolajn zmagovalcem. Nastop pred 9.000 gledalci, ki so Flipovce nagradili z dolgim aplavzom, je bil posebna izkušnja za mlade Obalne akrobate.

Skupina Flip je bila izbrana tudi za Gala nastop najboljših mednarodnih skupin, kjer je nastopila poleg skupin iz Danske, Anglije, Tajvana, Nemčije in Japonske. Moderatorka je skupino Flip predstavila kot edinstveno skupino v svetu, ki poleg športa uspešno goji tudi kulturo.

Poleg teh treh nastopov se je skupina predstavila tudi na odprtem odru ob reki Maini.Flip je v Frankfurtu nastopil tudi s celovečernim programom za Slovenske rojake.

Naši rojaki so bili nad nastopom navdušeni, solze v oči pa jim je pričaral splet slovenskih narodnih pesmi, ki so ga otroci odpeli in odplesali ob zaključku programa. Prijeten dokaz kako uspešen je bil Flip na tem festivalu so bile tudi fotografije mladih Flipovcev celo na nekaterih prvih straneh nemških časopisov.

FLIP IZJEMEN NA MEDNARODNEM FESTIVALU DEUTSCHES TURNFEST

Plesno akrobatska skupina Flip iz Pirana je zasto- pala Gimnastično zvezo Slovenije na mednaro-dnem gimnastičnem festivalu Deutsches turnfest v Frankfurtu (30. 5. - 5. 6. 2009).

Stasja Mehora

Organizatorji Šalamunovega memoriala v športni gimnastiki so se ponovno izkazali, saj so priredili že 42. tekmovanje, ki je že petič štelo za svetovni pokal. Največja letošnja sprememba je bila selitev iz dvorane Tabor, kjer so gostovali prejšnja leta, v dvorano Lukna. »Za selitev smo se odločili predvsem zaradi samega prostora. Kapaciteta tribun je manjša in zaradi tega smo pričakovali boljše vzdušje v dvorani. Odločitev se je izkazala za pravilno, saj je bila ocena vseh sodelujočih pozitivna,« je dejal Miran Fišer, predsednik organizacijskega odbora. »Tudi v naslednjih letih bomo prirejali tekmovanje v tej dvorani, saj bodo v sklopu druge faze gradnje nogometnega stadiona uredili tudi dve telovadnici pod tribuno. Gimnastična zveza Slovenije bo pripravila razpored sidrišč za gimnastična orodja in tako bosta služili kot ogrevalni dvorani,« še dodaja Miran Fišer.Nekoliko grenkega priokusa je pri letošnjem tekmovanju ostalo le zaradi togih pravil Mednarodne gimnastične zveze, ki je neka-terim prepovedala nastop v Mariboru. »Žal je FIG-a prepovedala nastop tekmovalkam iz Uzbekistana, ki so pripotovale v Maribor. Organizatorji smo bili pripravljeni jih sprejeti na tekmovanje, a žal Mednarodna gimnastična zveza ni popustila, saj so iz Uzbekistana poslali prijavo prepozno,« pravi Klemen Bedenik, tehnični direktor tekmovanja in dodaja: »Nastop so prepovedali tudi nekaterim posameznikom, saj so države prijavile v številčni prijavi manj tekmovalcev, kot nato v poimenski.« Nekateri udeleženci so tako pripotovali v Slovenijo in tekmovanje spremljali le s tribun. Morda bo Mednarodna gimnastična zveza s tem dosegla tolikšno mero reda, da se bodo na nadaljnja tekmovanja prijavljali redno in do takšnih neprijetnih dogodkov ne bo več prihajalo.

NOVA DVORANA IN TOGA PRAVILAJerneja Fišer

Nik

a s

tren

erje

m n

a pa

radi

, Fot

o: S

tasj

a M

ehor

a

Page 10: Bilten 2009/02

10

UNIVERZIJADA V BEOGRADU

Slovensko zastavo je na odprtju 25. letne univerziade v Beogradu, nosil telovadec Sašo Bertoncelj, ki je na univerzijadi na konju z ročaji branil naslov univerzitetnega prvaka iz leta 2007 v Bangkoku.

Sašo Bertoncelj, branilec naslova študentskega prvaka iz Bangkoka 2007, je v finalnem nastopu na konju z ročaji osvojil bronasto odličje (15,325 točke).

Z malenkostno prednostjo je zmagal štirikratni evropski prvak Madžar Krisztian Berki (15,5). Med Bertonclja in Berkija se je vmes vrinil še večkratni zmagovalec svetovnih pokalov Belgijec Donna-Donny Trujens (15,425).

»Lahko rečem, da je bila danes res divja tekma. Berkiju so sodniki najprej namenili le 14,9 točke, saj ni naredil seskoka, a so mu nato po posredovanju vplivnega madžarskega sodnika seskok le upoštevali, zvišali oceno, nato spet malenkost znižali - prava zmeda. A na koncu je bilo očitno dovolj. Sam sem zelo zadovoljen, da sem z dobrim nastopom, zelo lepo vajo in s kolajno kronal dolgo in naporno sezono, v kateri sem iz tekme v tekmo napredoval,« je povedal 24-letni telovadec Narodnega doma.

mednarodno licenco za sojenje,« se spominja svojih začetkov Boris Pintarič, ki se je pred sodniško kariero tudi sam ukvarjal z gimnastiko.31. januarja 1965 so se kandidati zbrali na seminarju in postali mednarodni sodniki. »Takrat še ni bilo posebnih kategorij, ki bi ločevale boljše sodnike od slabših. Kategorije so se uvedle pred osmimi leti. Precej drugačen pa je bil tudi seminar,« razlaga Zagrebčan. Istega leta se je seminarja udeležil tudi Jože Senica. »Zanimivost začetnih seminarjev je bila predvsem v tem, da se je praktični izpit opravljal v telovadnici, saj nismo imeli video posnetkov z vajami telovadcev. Celotna slovenska vrsta je prišla v telovadnico, kjer smo bili zbrani sodniki, pokazali so svoje vaje, mi pa smo sodili,« je svoj prvi seminar opisal Brežičan, ki je v svoji sodniški karieri sodil na olimpijskih igrah v Barceloni ter tudi na svetovnih in evropskih prvenstvih.V vseh teh letih je gimnastika bistveno napredovala. Od obveznih vaj so prešli na poljubne, od treh težavnostih stopenj elementov na šest, od mnogoboja na specializacijo. »Sojenje v gimnastiki je težko. Tako kot se specializirajo telovadci, tako bi se morali tudi sodniki. Obvezne vaje je bilo nekoliko lažje ocenjevati, danes pa so vaje tako zahtevne, da bi v glavi morali imeti računalnik, da bi lahko vse korektno izračunali,« meni Boris Pintarič, ki bi se, če bi imel še eno možnost, še enkrat odločil za življenje z gimnastiko.

ŠPORTNA GIMNASTIKA

SODNIŠKO LICENCO STA PONOVNO PODALJŠALA 76-LETNI PINTARIČ IN 73-LETNI SENICA

Mednarodna gimnastična zveza je tudi tokrat po olimpijskih igrah nekoliko spremenila in dopolnila pravilnike v panogah gimnastike.

Spremembe so veliko manjše kot pred štirimi leti, ko so v športni gimnastiki uvedli navzgor neomejeno oceno za težavnost.

Kljub temu pa morajo sodniki in sodnice po vsakem štiriletnem obdobju potrditi svojo sodniško licenco ali jo izboljšati z opravljanjem izpita.Gimnastična zveza Slovenije je zato v Mariboru organizirala seminarje za ritmično gimnastiko ter žensko in moško športno gimnastiko. Mednarodni seminar za sodnike je bil nekaj posebnega zaradi zanimive udeležbe. Iz Zagreba je v Maribor namreč prišel 76-letni Boris Pintarič, najstarejši sodnik z mednarodno licenco na svetu.

Svojo licenco pa je obnovil tudi najstarejši slovenski sodnik, 73-letni Jože Senica iz Brežic.Boris Pintarič je pričel soditi leta 1963, še preden je Mednarodna gimnastična zveza uvedla sodniške licence. »Licenca za sojenje v športni gimnastiki je bila uvedena leta 1964. Pred tem letom so se nekakšni sestanki priredili le pred velikimi tekmovanji in takrat so bila predstavljena določena pravila. Nato pa so sprejeli sklep, da so potrebni seminarji, na katerih si sodniki pridobijo

Jerneja Fišer

Zala Zaletel

Boris Pintarič

Page 11: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

NAJUSPEŠNEJŠI

v letu 2009ŠPORTNIKI, TRENERJI IN SODNIKI

Page 12: Bilten 2009/02

MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKAŠPORTNIK LETA

ŠPORTNIK LETA 2009

ABSOLUTNA KATEGORIJA

MLADINSKA KATEGORIJA

MLAJŠE KATEGORIJE

SODNIK LETA

Trener leta: Aleksander Šajn

Trener leta: Miha Marinšek

ŠPORTNIK LETA: Mitja PetkovšekTRENER LETA: dr. Edvard Kolar

1. Žan Žunko, ŠD Center Maribor2. Matic Pečan, Partizan Vič3. Omar Alhadi, Partizan Vič

1. Peter Lampret, ŠD Center Maribor2. Miha Šmigoc, ŠD Center Maribor3. Jure Weingerl, ŠD Center Maribor

Severin Kodrič

Mit

ja P

etko

všek

po

zmag

i na

42. Š

alam

unov

em m

emor

ialu

Seve

rin

Kodr

ČLANSKA KATEGORIJA

Trener leta: dr. Edvard Kolar

1. Mitja Petkovšek, ŠD Narodni dom2. Aljaž Pegan, ŠD Trnovo3. Sašo Bertoncelj, ŠD Narodni dom

Page 13: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

Žan Žunko

Aljaž Pegan

Saša Golob

Mit

ja P

etko

všek

Fiona Novak

Omar Alhadi

Sašo

Ber

tonc

elj

Teja Belak

Teja

Grd

enTj

aša

Kyss

elef

Eva

Zala

r

Sara

Kin

g

Adela Šajn

Page 14: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

ŽENSKA ŠPORTNA GIMNASTIKAŠPORTNICA LETA

ABSOLUTNA KATEGORIJA

MLADINSKA KATEGORIJA

MLAJŠE KATEGORIJE

SODNICA LETA

Trener leta: Andrej Mavrič

Trener leta: Andrej Mavrič

ŠPORTNICA LETA: Adela ŠajnTRENER LETA: Silvo Marinčič

1. Fiona Novak, GD Zelena jama2. Teja Belak, GD Zelena jama3. Petra Krčovnik, ŠD Ruše

1. Sara King, GD Zelena jama2. Teja Grden, GD Zelena jama3. Eva Zalar, GD Zelena jama3. Andreja Jug, GD Zelena jama

dr. Marjeta Kovač

Ade

la Š

ajn

na 4

2. Š

alam

unov

em m

emor

ialu

v M

arib

oru

dr. M

arje

ta K

ovač

ČLANSKA KATEGORIJA

Trener leta: Silvo Marinčič

1. Adela Šajn, GD Zelena jama 2. Tjaša Kysselef, GD Zelena jama3. Saša Golob, ŠD GIB Šiška

Page 15: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

RITMIČNA GIMNASTIKAŠPORTNICA LETA

ABSOLUTNA KATEGORIJA

MLADINSKA KATEGORIJA

MLAJŠE KATEGORIJE

Trener leta: Alena Salauyova

Trener leta: Ana Kokalj

ŠPORTNICA LETA: Mojca RodeTRENER LETA: Viktorija Rus

1. Evita Pšeničny, KRG Narodni dom2. Manca Marcelan, KRG Narodni dom3. Emina Haračič, KRG Narodni dom

1. Sara Kragulj, ŠD Moste2. Katja Bogdanič, KRG Narodni dom3. Saša Bilič, KRG Narodni dom

SODNICA LETAŠpela Dragaš

Na svetovnem prvenstvu (Japonska)Od leve: Tjaša Šeme, Mojca Rode, Gruša Kočica in Pia Arhar. V ozadju: Jaka Kolenc, fizioterapevt reprezentance.

Špel

a D

raga

š

ČLANSKA KATEGORIJA

Trener leta: Viktorija Rus

1. Mojca Rode, KŠRG Šiška2. Tjaša Šeme, KRG Narodni dom3. Pia Arhar, ŠD Moste

Page 16: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

Evita Pšeničny Katja Bogdanič

Gruša KočicaEmina Haračič

Manca Marcelan

Sara Kragulj

Klemen Volaj

Luka Bojanc

Ana Janko

Tonja Senčar

Daniel Golenač

Rebeka Grižon

Page 17: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

SPLOŠNA GIMNASTIKADRUŠTVO in ŠPORTNIKI LETA

DRUŠTVA

DEKLETA

FANTJE

1. ŠK FLIP PIRAN2. ŠD MOSTE3. ŠD PARTIZAN RENČE

1-3. Tonja Senčar, ŠK Flip Piran1-3. Rebeka Grižon, ŠK Flip Piran1-3. Ana Janko, ŠK Flip Piran

1. Luka Bojanc, ŠD Partizan Novo Mesto2. Daniel Golenač, ŠK Flip Piran3. Klemen Volaj, ŠD Moste

ŠK Flip Piran: Tarzan na Madagaskarju

Page 18: Bilten 2009/02

ŠPORTNIK LETA 2009

BTC d.d., LjubljanaŠmartinska 1521533 Ljubljana

www.btc.si

GLAVNI GENERALNISPONZOR

SVETOVNIH POKALOV

Umetniške grafike, ki jih prejmejo najboljši. Avtor: Polona Kumer Ličen, www.licnahisa.com

Fundacija za športDunajska cesta 51

1000 Ljubljana

tel.: 01/236-25-22 fax.: 01/236-25-23

e-pošta: [email protected]

www.fundacijazasport.org

e-pošta: [email protected]

www.uhu.si

Page 19: Bilten 2009/02

11

V 2008 sta Mitja Petkovšek in Alen Dimic zmagala na bradlji in drogu v Glasgowu, medtem ko je njun trener dr. Edvard Kolar zastopal GZS na kongresu svetovne gimnastične zveze v Helsinkih. Letos je Sašo Bertoncelj v Osijeku osvojil še eno medaljo v tej sezoni na svetovnem pokalu istočasno ko se je trener Sebastijan Piletič v Tel Avivu udeležil volitev evropske gimnastične zveze. Ali je to namen ali le naključje, bomo še videli! Začetek zgodbe seže v 2007, ko je Ljubljano obiskal predsednik UEG Dimitris Dimitropolous. Takrat smo skupaj s predstavniki bivše Jugoslavije skupno predstavili svoje cilje in v letu 2008 se je sodelovanje preneslo na devet držav srednje in jugovzhodne Evrope. Zasnovali smo nekaj skupnih projektov, katerim sta predsednik in direktor UEG najprej oporekala in nato skušala predstaviti kot plod njunega sodelovanja z nami. V tem času je naš predstavnik v organih UEG, predsednik nadzornega odbora Ivan Levak, ugotovil številne nepravilnosti v poslovanju te organizacije in odločili smo se, da formalno in na odprti sceni opozorimo tudi ostale, tako smo

v organe UEG avgusta letos kandidirali Ivana Levaka za predsednika ter mag. Klemna Bedenika za člana izvršnega odbora.

Šikaniranje, grožnje in podkupovanje ostalih držav s strani UEG, je do konca oktobra doseglo epske razsežnosti, bitki se je napovedano kot kandidat za predsednika pridružil tudi George Guelzec, dosedanji podpredsednik UEG in športnik od pet do glave. Predstavniki GZS smo se z nočnim letom v Tel Aviv iz Zagreba preko Budimpešte odpravili v zasedbi Ivan Levak, mag. Klemen Bedenik, podpredsednika GZS dr. Edvard Kolar in Sebastjan Piletič ter legenda svetovne gimnastike Miroslav Cerar. S seboj smo nesli nekaj sto izvodov Strategije delovanja UEG, ki smo jo pripravili tekom svetovnega prvenstva v Londonu, dva samostoječa panoja s predstavitvijo naših kandidatov ter obilo dobre volje z namero, da poskrbimo za nepozabnost dogodka.In to smo tudi storili! Predstavljeni podatki o podkupovanju so prepričali ogromno skeptikov (morda iz užaljenosti, da sami niso bili deležni ponudb?),

a največji trenutek kongresa je bil sprejem ambasadorja Slovenije Borisa Soviča, ki je Mirotu v čast povabil predstavnike iz vse Evrope. Odzvali so se skoraj vsi udeleženci kongresa, z veliko spoštovanja so se z Mirotom želeli vsi rokovati. V čast nam je bilo, ko je nekdanji dolgoletni predsednik FIG Jurij Titov povedal, kako ni mogel Mirota nikoli premagati in kar nekako pozabili smo, da bodo čez nekaj ur volitve in da bo vse drugače.Volitve so stekle po nekaj zabavnih zapletih; dosedanjega predsednika Dimitropolousa matična država Grčija namreč ni želela kandidirati, zato je v nekaj mesecih postal častni član gimnastično znane Moldavije. Ko se je izkazalo, da se v tej državi predstavniki gimnastike menjajo kot pri nekaterih spodnje perilo, je »Dimi« čez noč postal član makedonske zveze in s tem so se že tako topli politični odnosi med državama še bolj poglobili. A vendar, volitve so bile: v prvem krogu je Dimi vodil pred Francozom za dva glasova. Ivan Levak je dobil štiri glasove, s katerimi smo nato v drugem krogu izvolili novega predsednika UEG Georga Gelzaca. Izvršni odbor se je nekako razdelil med člane obeh struj, v strokovnih odborih pa ni prišlo do nobenih vidnih sprememb. Po zaključnem večeru smo že sredi noči potovali domov, podroben pregled na izraelskem letališču pa smo preživeli bolje kot Makedonci, katerih prevajalka se je podrobno spoznala z vsemi metodami osebne preiskave. Ker nismo želeli cel dan čakati zaprti v coni za transfer v Budimpešti, nas je že navsezgodaj tam čakal Alen Dimic in nas s kombijem varno pripeljal domov.

Kaj se bo zgodilo z evropsko gimnastiko v naslednjih štirih letih? Upamo, da se bo novo vodstvo zavedlo, da njihov obstoj zagotavljajo športniki in da morajo svoje aktivnosti usmeriti v njihov dobrobit. Mi bomo skrbno spremljali dogajanja in ponovno posredovali, ko (če) bo potrebno. Samo za informacijo: kot posledica dogodkov je s prvim decembrom z mesta predsednika madžarske zveze odstopil dosedanji pod-predsednik UEG Andrazs Szabo.

KONGRES UEG

Drugo leto zapored je gimnastični kongres potekal na isti konec tedna kot tekmovanje za svetovni pokal.

KDO BO VODIL EVROPSKO GIMNASTIKO?Klemen Bedenik

Page 20: Bilten 2009/02

12

Stasja, trener šp. gimn., režiser športnih in kulturnih prireditev po Sloveniji se z gledališčem ukvarja preko 20 let. Skupaj z Mojko Mehora Lavrič in Mitjem Mehora so na oder postavili preko 40 gledaliških predstav najprej pod okriljem Gledališke skupine Gib Piran, leta 2007 pa kot gledališka sekcija kluba.

Dela so avtorska ali priredbe avtorjev Stasje, Mojke in Mitje Mehora. V zadnjih petih letih so pripravili že 4 mjuzikle – avtorski Lasa pur dir ter Martin Krpan, Robin Hood in Kekec. Samo z Martinom Krpanom so imeli že preko 110 ponovitev.Z gledališkimi predstavami so večkrat sodelovali na Festivalu gledališča in plesa v Kopru in Izoli ter na Linhartovem gledališkem srečanju otroških gledaliških skupin, kjer so prejeli več nagrad in priznanj za koreografijo, igro, kostumografijo, vključevanje plesnih elementov ter mentorsko delo.

Kot zanimivost pa naj povemo še to, da so izdali tudi že deset zgoščenk na katerih je po 12 pesmi. Avtorica besedil je trenerka, prof. športne vzgoje Mojka Mehora Lavrič, avtor glasbe pa Aleš Lavrič, pevci in pevke pa seveda člani Flipa ob pomoči Primorskih fantov in nekaterih drugih. Sodelovali so na več otroških pevskih festivalih, kot npr. Melodije Morja in sonca, Kristalčki, Črtica ter zmagali na Bontončkih, Otroškem Fens festivalu 2003 in 2005. nastopali pa so tudi na februarski televizijski oddaji za mlade talente Orion s pesmijo Do vsakega srca - 2001.

Decembra 2008 pa je gledališka skupina ponovno presenetila in premierno uprizorila v Avditoriju Portorož mjuzikal Prešerno o Prešernu. Avtorica Mojka Mehora Lavrič se je podpisala tudi pod vsa besedila, Aleš Lavrič jih je uglasbil, Mitja in Stasja Mehora pa sta poskrbela, da so se igralci znašli na odru kot pravi profesionalci. Franceta Prešerna igra Danimir Azirovič, dolgoletni Flipov vaditelj, njegova muza je trener šp. gimn. Mitja Mehora, Primicova Julija je vaditeljica Ana Janko, Primičevka

je vaditeljica Jessica Kastelic, Kopitar in Matija Čop sta Gregor Šimac in Arian Godnič prav tako Flipova vaditelja. Povodnega moža in Urško sta uprizorila Borut Gregorič in vaditeljica Špela Vasič Stepančič. Za konec pa sta odplesala Ana Jelovškova (Urša Jakin, večkratna dobitnica najvišjega priznanja v športni gimnastiki in študentka Fakultete za šport) in Prešeren.

Vsi igralci, nekateri med njimi so nekajkratni državni prvaki v šp. Gimnastiki, so z uprizoritvijo mjuzikala vsem gledalcem dokazali, da sta šport in kultura povezana, ter da sta kot taka tudi nerazdružljiva pri Flipu. Musical Prešerno o Prešernu pa je Flipova gledališka skupina v letošnjem šolskem letu oddigrala tudi v gledališču na Jesenicah ter na petnajstih osnovnih šolah in z njim požela veliko pohval.

SPLOŠNA GIMNASTIKA

ŠPORT IN KULTURA NA ODRUŠportnemu klubu Flip Piran se je pred dvema letoma pripojila Gledališka skupina, ki šteje okoli 80 članov in ki deluje pod mentorstvom Stasje Mehora.

Stasja Mehora, foto Martin Bobič

Pri izvedbi mjuzikala se posebej zahvaljujemo gospe Zdenki Cerar, podjetju MAKRO 5 investicije d.o.o. iz Kopra, JSKD in Občini Piran.

Page 21: Bilten 2009/02

13

Na dolgo pot se je odpravila tudi slovenska delegacija: tekmovalke Mojca Rode, Tjaša Šeme, Pia Arhar in Gruša Kočica, trenerka Viktorija Rus, sodnica Špela Dragaš, vodja delegacije Alena Yakubouskaya, vodja ekipe Ana Kokalj in fizioterapevt Jaka Kolenc.

Slovenske ritmičarke, ki so po letu 2005 na svetovnem prvenstvu spet nastopile z ekipo, so v japonskem mestu Mie dobro opravile nastope. Najtežji program sta imeli Mojca Rode in Tjaša Šeme, ki sta nastopili z vsemi štirimi vajami, Pia Arhar se je predstavila s tremi, Gruša Kočica pa le s kolebnico. V konkurenci 33 ekip je slovenska ekipa končala na 16. mestu. Zmagale so evropske in svetovne prvakinje Rusinje pred Belorusinjami in Azerbajdžankami.V posamični konkurenci, kjer je nastopilo 142 tekmovalk, se je najvišje uvrstila Mojca Rode na

28. mesto, Tjaša Šeme je bila 45., Pia Arhar 83. in Gruša Kočica 142. Mojca Rode si je še tretjič v dolgoletni karieri (po letih 2001 in 2005) pritelovadila uvrstitev v finale mnogoboja, kjer je zasedla 23. mesto. Zmagala je evropska in olimpijska prvakinja Rusinja Evgenija Kanajeva in tako postala še svetovna prvakinja. Skupaj je na letošnjem SP osvojila 6 zlatih kolajn. Druga je bila njena rojakinja Darja Kondakova, tretja pa branilka naslova iz Patrasa 2007, Ukrajinka Ana Besonova, ki je že pred tem prvenstvom napovedala, da bo to njena zadnje tekmovanje.

Nagrado za najbolj elegantno telovadko prvenstva, ki jo v sodelovanju z Mednarodno gimnastično zvezo (FIG) podeljuje Longines, je prejela Besonova, ob tem pa še ček za 5000 dolarjev in dragoceno uro.

Vsi izidi SP:

Ekipno:1. Rusija 282,175 točke2. Belorusija 262,8253. Azerbajdžan 258,5254. Ukrajina 257,7505. Bolgarija 255,8006. Kazahstan 254,7757. Izrael 252,5508. Italija 244,750...16. Slovenija 234,525...

Finale mnogoboja:1. Ženja Kanajeva (Rus) 113,850 točke2. Darja Kondakova (Rus) 113,2503. Ana Besonova (Ukr) 110,3754. Melitina Stanijuta (Blr) 109,0505. Silvija Miteva (Bol) 107,8506. Irina Risenzon (Izr) 106,3007. Ljubov Čarkašina (Blr) 106,2008. Alja Garajeva (Aze) 105,675...23. Mojca Rode (Slo) 95,075...

RITMIČNA GIMNASTIKA

V japonskem mestecu Mie je od 7. do 10. septembra potekalo Svetovno prvenstvo v ritmični gimnastiki.

DOBRI NASTOPI SLOVENK NA SP NA JAPONSKEMAlena Yakubouskaya

Page 22: Bilten 2009/02

14

Miro Cerar, nekdanji vrhunski telovadec in dvakratni olimpijski zmagovalec, je ena najuglednejših osebnosti svetovne gimnastike in je v letih od 1962 do 1970 v svetu veljal za nepremagljivega. Od leta 1958 je bil najuspešnejši športnik v zgodovini slovenskega športa in je tudi prvi športnik, ki je dvakrat zapored zmagal na evropskem prvenstvu v mnogoboju in bil devetkrat izbran tudi za najboljšega športnika Jugoslavije. Na največjih tekmovanjih je osvojil 30 odličij, največje uspehe je dosegel na konju z ročaji. Na olimpijskih igrah je osvojil tri kolajne, od tega dve zlati, šest odličij na svetovnih prvenstvih, od tega štiri zlata, in 21 odličij na evropskih prvenstvih, od tega deset zlatih.

Leta 1970 je pri 31 letih svojo izjemno športno pot končal z osvojitvijo svoje zadnje zlate kolajne na svetovnem prvenstvu v Ljubljani. Poleg odličnih nastopov je uspešno končal tudi študij prava. Cerar je svetovno znan športni šampion, mednarodni ugled pa si je pridobil tudi kot pošten športnik in izjemen zagovornik gibanja za fair play, ne le na športnih tekmovanjih, pač pa tudi v vsakdanjem življenju.

Že od leta 1992 je dejaven športni funkcionar, eden od ustanoviteljev in član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije, od njegove ustanovitve član Združenja športnih zvez ter ustanovitelj in predsednik Slovenske olimpijske akademije. Od leta 1995 je član izvršnega odbora Evropskega gibanja za fair play (EFPM) in predsednik komisije EFPM za nagrade v fair playu, ambasador Republike Slovenije za šport, strpnost in fair play, od leta 2008 pa tudi član sveta Mednarodnega združenja za fair play (CIFP). Če omenimo samo nekatera izjemna priznanja, ki jih je Cerar doslej prejel, so to Bloudkova nagrada, nagrada AVNOJ kot najvišje državno priznanje v nekdanji Jugoslaviji, in olimpijski red (L'Ordre Olympique). Leta 1999 so ga sprejeli tudi v mednarodno gimnastično hišo slavnih - Hall of Fame - v Oklahoma Cityju.

Bil je in ostaja zgled športnikom in mladim nasploh, so v obrazložitvi še zapisali v uradu predsednika Türka. Cerar je 28. oktobra dopolnil 70 let, ob tej priložnosti pa je Gimnastična zveza Slovenije izdala njegovo biografijo z naslovom Miroslav Cerar in njegov čas. Predstavitev knjige je bila na novinarski konferenci v petek, 30. oktobra, v Hotelu Mons v Ljubljani. Predstavitve se je udeležila tudi zasedba soavtorjev.

Svoj prispevek k nastanku knjige so dali Sebastijan Piletič, športna novinarka Zala Zaletel, Edvard Kolar in Jože Kostanjevec. »Za pripravo knjige nam je ostalo malo časa. Knjiga ni le življenjepis Mira Cerarja, ampak smo se v njej dotaknili tudi zelo pomembnega dela gimnastične zgodovine,« je dejal Piletič. Delo ni bilo enostavno, treba je bilo pregledati vse časopisne zapise o telovadcu, ki jih ni bilo malo. V vseh teh letih se je tako nabralo kar za več kot pet fasciklov časopisnih izrezkov v slovenščini, srbohrvaščini, ruščini, nemščini in angleščini, saj se samo na spomin ni dalo zanašati. V pomoč je bila tudi knjiga iz leta 1966 Poslednji romantik na konju Mirana Sattlerja in Vlada Šlambergerja, ki se je tudi udeležil predstavitve. Vodil jo je njegov novinarski kolega z Dela Mitja Meršol.

VSE NAJBOLJŠE MIRO!Slovenski predsednik Danilo Türk je 19. oktobra odlikoval Miroslava Cerarja z zlatim redom za zasluge za velik prispevek na področju športa in prepoznavnosti Slovenije ter izjemne dosežke v gimnastiki.

JUBILEJ

Zala Zaletel

Na olimpijskih igrah je osvojil tri kolajne, od tega dve zlati, šest odličij na svetovnih prvenstvih, od tega štiri zlata, in 21 odličij na evropskih prvenstvih, od tega deset zlatih.

Page 23: Bilten 2009/02

15

»Miro ni blestel le kot dober telovadec na konju z ročaji, kjer je bil pravzaprav nepremagljiv in ga kot konjenika najbolj pozna tudi javnost, kar pa je morda nekoliko krivično. To je zasenčilo njegove odlične rezultate na drugih orodjih, ko je bil namreč prvi, ki mu je uspelo dvakrat zapored osvojiti naslov evropskega prvaka v mnogoboju. Pa tudi dosežke velikega borca za fair play v športu. Vseskozi je poudarjal skromnost in strpnost v športu,« je še poudaril Piletič.

Predstavitve so se udeležili vsi tisti, ki so Miroslavu Cerarju stali ob strani kot prijatelji športniki, ki so z njim trenirali, sodelavci ali družinski člani. »Njegov čas je bil tudi naš, z njim smo tekmovali, še vedno se enkrat tedensko dobivamo v telovadnici, ne več na orodjih, ampak se podimo za žogo, se dobro 'prešvicamo' in potem gremo vedno skupaj na pivo. Bili so to lepi časi za nas ... Če bi imeli tako kot zdaj SP na vsako leto,

koliko bi to bilo medalj, kam bi jih Miro dal,« se je pošalil nekdanji Mirov reprezentančni kolega Janez Brodnik, ki si želi, da bi kmalu luč sveta ugledala tudi nova telovadna dvorana, v kateri bi moralo dobiti prostor tudi obeležje tega prelomnega obdobja. Predstavitve so se udeležili tudi predstavniki mlajše generacije slovenskih telovadcev, ki jim je Cerar s svojim zgledom postavil zelo visoka merila. Zato Aljaž Pegan govori z velikim spoštovanjem o dosežku

predhodnika: »Današnja gimnastika se z gimnastiko takratnih časov težko primerja. Bili so drugačni časi in napori, doseči takšne rezultate, kot jih je Miro in ostali fantje, ni bilo enostavno. Sam lahko povem, da verjetno ne bi niti ene vaje naredil cele. Zahvalil bi se vsem telovadcem, ki so naredili gimnastiko tako priljubljeno, da se je obdržala in da smo Slovenci gimnastičen narod.«

MIROSLAV CERAR IN NJEGOV ČAS

Biografijo o Miroslavu Cerarju lahko naročite po elektronski pošti: [email protected] več informacij pa najdete na spletni strani Gimnastične zveze Slovenijewww.gimnasticna-zveza.si

Člani društva učenke in učenci slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol, obalnih mest, Postojne, Pivke, Divače, Ilirske Bistrice, Logatca in zamejstva. Študentke univerz v Kopru in Ljubljani, otroci iz obalnih vrtcev in zavodov ter senior skupina staršev in prijateljev iz Pirana, Izole in Kopra so se predstavili s kar dvaindvajsetimi točkami. Za koreografije in odlično izveden nastop so poskrbeli Mitja in Stasja Mehora ter številni vaditelji in med njimi so se s koreografijami izkazali tudi Urša Jakin, Danimir Azirovič, Ana Janko in Špela Vasič Stepančič Navdušila je tudi plesno-baletna točka senior, skupine pod vodstvom Gine Gržinič ter plesne točke

JUBILEJ

Zato Aljaž Pegan govori z velikim spoštovanjem o dosež-ku predhodnika: »Današnja gimnastika se z gimnastiko takratnih časov težko primerja. Bili so drugačni časi in napori, doseči takšne rezultate, kot jih je Miro in ostali fantje, ni bilo enostavno. Sam lahko povem, da verjetno ne bi niti ene vaje naredil cele.«

foto

: Dej

an O

grin

ec

Page 24: Bilten 2009/02

16

Člani društva učenke in učenci slovenskih in italijanskih osnovnih in srednjih šol, obalnih mest, Postojne, Pivke, Divače, Ilirske Bistrice, Logatca in zamejstva. Študentke univerz v Kopru in Ljubljani, otroci iz obalnih vrtcev in zavodov ter senior skupina staršev in prijateljev iz Pirana, Izole in Kopra so se predstavili s kar dvaindvajsetimi točkami.

Za koreografije in odlično izveden nastop so poskrbeli Mitja in Stasja Mehora ter številni vaditelji in med njimi so se s koreografijami izkazali tudi Urša Jakin, Danimir Azirovič, Ana Janko in Špela Vasič Stepančič Navdušila je tudi plesno-baletna točka senior, skupine pod vodstvom Gine Gržinič ter plesne točke koreografinje Maje Berce. Za besedilo pesmi in glasbo sta poskrbela Mojka Mehora Lavrič in Aleš Lavrič.

Najmlajša selekcija kluba se je predstavila publiki s točko Tarzan na Madagaskarju. Da je Flipovo delo dalo nekaterim članom desetletja in več zadovoljstva, so ponovno dokazale »stare Flipice«, ki so se letos predstavile s točko Imagine, koreografije Brine Klemenčič in Diane Stanišič, nekdaj najboljši članici, glasbo pa je prispeval znani DJ Benjamin Shock.Mitja Mehora pa je pogledal tudi v našo zgodovino in obudil Mlade partizane. Kar prenekatero oko babic in dedkov se je ob tej točki orosilo.

Predstavili so se letošnji številni državni prvaki v akrobatiki, gimnastiki in skokih z male prožne ponjave, zmagovalna cheerleading skupina s tekmovanja v Nemčiji in celotna navijaška cheerleading ekipa, ki odhaja na evropsko prvenstvo na Švedsko 3. julija.

Predsednik kluba Robert Ukmar je podelil najvišja priznanja članom, ki vztrajajo pri klubu od 5 do 15 let ter trenerki Mojki Mehora Lavrič za njenih 25 let dela.

Uro in pol trajajoči Flipov Show program je publiko ponovno presenetil in vodstvo kluba s trenerji je dokazalo, da jim še dolgo ne bo zmanjkalo volje in zadovoljstva do dela z otroki.

ŠPORTNA GIMNASTIKA

FLIP! … IN ŽE LETIMO

Športni klub Flip Piran je ponovno navdušil številno več tisoč glavo občinstvo portoroškega Avditorija s tradicionalnim zaključnim na-stopom 23. maja 2009.

Stasja Mehora, foto Nadja Janko

Posebna zahvala za odlično delo in nastop pa gre tudi Flipovim tihim in javnim sponzorjem in donatorjem Občini Piran, Gimnastični zvezi Slovenije, Športnemu in mladinskemu centru Piran ter podjetju Omnis d.o.o. Koper, MAKRO 5 investicije, d.o.o. Koper, Banka Koper d.d. Koper, Street Tour d.o.o. Portorož, Trgo ABC, d.o.o.,

Page 25: Bilten 2009/02

17

1909 leta 1909 so Rušani zbrali za mari-borski sokolski prapor nad 100 kron z željo, da društvo razvije svoj novi prapor v Rušah. Želja se jim je izpolnila 5 let kasneje.

1914Na Vidov dan, 28. junija leta 1914 je mariborsko sokolsko društvo, ki je v Rušah že večkrat nastopalo, v Rušah slovesno razvilo društveni prapor.

1919 in 1929Vojna je zavrla nastajanje novih sokolskih društev. Med prvimi, ki so nastala po koncu vojne, je bilo ustanovljeno Sokolsko društvo Ruše-Selnica. Ustanovni občni zbor je bil 19. decembra 1919. Leta 1921 je društvo štelo že 45 članov in 50 članic, leta 1929 se je osamosvojilo in ločilo od društva v Selnici.

Sokolski dom v Rušah»Mogočno zgradbo, svetišče velikih Tyrševih idej« so predali svojemu namenu na Vnebohod, 29. maja 1930. Že od zgodnjih jutranjih ur so v Ruše množično prihajali ljudje iz bližnje in dalj-ne okolice z osebnimi vozili in kmečkimi vozovi. Iz Maribora je vozil velik mestni avtobus, popoldne je pripeljal v Ruše nabito poln sokolski vlak.

Po svečani otvoritvi je bil na letnem telovadišču ob domu telovadni nastop Sokolov iz Ruš, Sv. Lenarta in Maribora ter vojakov mariborske podoficirske šole.

2. svetovna vojnaDobra dva meseca po osvoboditvi, 16. julija 1945 so Rušani ustanovili Telesnovzgojno društvo Ruše. Leta 1947 se je društvo preimenovalo v Telovadno društvo Ruše, leta 1952 v Telesnovzgojno društvo »Partizan« in leta 1994 v Športno društvo Ruše. V prvem petletnem planu so si z inž. Bloudkom, ki je nekajkrat prišel v Ruše, zastavili naslednji vrstni red izgradnje telovadnih objektov: stadion (dokončali so ga leta 1951), smučišče z vlečnico, nova telovadnica (odprta je bila 25. 5. 1959), in kopališče.Športna dvorana je bila zgrajena leta 1983 in je zelo poživila dejavnost društva. Dvorana je kmalu postala premajhna za vse bolj množično in kakovostno športno udejstvovanje Rušanov. Zato je bil leta 2006 zgrajen prizidek k športni dvorani.

Gimnastična sekcija v letu 1984 - 2009Po več kot desetletnem premoru 1974 – 1984, beležimo v ženski športni gimnastiki ponovno uspe-he Maribora (takrat smo bili člani športne zveze Maribor).

JUBILEJ

Ob 90-letnici delovanja našega društva se je potrebno ozreti na lastno zgodovino in se zahvaliti članom, ki so dolga desetletja požrtvovalno delali v društvu, za nesebičen trud in požrtvovalnost.

90 LET GIMNASTIKE V RUŠAHPeter Frumen

Z novo večnamensko športno dvorano v Rušah 1983 in boljšimi pogoji dela v njej sta zaživeli tudi ženska in moška športna gimnastika. Vse od leta 1984 do razpada bivše Jugoslavije smo vsako leto v avgustu organizirali skupne priprave jugoslovanskih reprezentantk z njihovimi trenerji in sodelovanjem tujih strokovnjakov. Ob napornih treningih smo v večernih urah poskrbeli za družabnost, ki je več let zapovrstjo navduševala športnike. V tem obdobju je bila naša sekcija organizacijsko in tekmovalno zelo uspešna. Povečali smo število članov, razširili smo našo ponudbo športno-rekreativnih programov, posodobili športno opremo, zagotovili in izo-braževali strokovni kader, dosegli najuspešnejše športne rezultate, uvrstili smo se na evropsko in svetovno prvenstvo. Osnovna usmeritev sekcije je množičnost in doseganje športnih rezultatov najvišjega ranga. Strokovno in programsko je zastavljena po programu GZS in oblikovana po sodobnem konceptu, uveljavljenem v najuspešnejših svetovnih državah, ki tekmujejo v športni gimnastiki.

V letu 1997 nas je GZS imenovala za regionalni center ženske športne gimnastike, v letu 2003 pa še dodatno za regionalni center moške športne gimnastike. Ker smo dobili potrdilo, da je naša usmerjenost pravilna, lahko uspešno izvajamo svojo dejavnost na najrazličnejših področjih športne gimnastike, tako vrhunskem kot tekmovalnem, rekreativnem, korektivnem in razvedrilnem. V naše aktivnosti so vključeni športni navdušenci vseh starostnih skupin, od štirih do šestdesetih let. Izkazali smo se kot dobri organizatorji različnih tekmovanj GZS, saj jih vsako leto organiziramo kar nekaj.

Page 26: Bilten 2009/02

18

Na prestižnem gimnastičnem tekmovanju, kjer tekmujejo najboljše mladinke, je prepričljivo zmagala Jordyn Wieber tekmo-valka tega kluba. Po pogovorih s trenerjem smo postali zainte-resirani, da gremo k njim na priprave. In zgodilo se je. Odpravo ŠD GIB ŠIŠKA so sestavljali: Ivana Kamnikar, Rebeka Šarec, Tatjana Holeczek, Lara Crnjac, Ričard Crnjac, Klaus Holeczek ter Marco Holeczek.

Na pot smo se odpravili v ponedeljek, 17. 08. 2009. Takoj po prihodu smo začutili, da se nahajamo v čisto drugačnem okolju. Ta del ZDA je namreč zelo znan, saj sta prav Lancing in Detroit sedeža velike avtomobilske industrije ZDA (Ford, General Motors, Chrysler).

V Lancingu sta nas prisrčno sprejela John in Kathryn Geddert, ki sta nam za čas našega bivanja ponudila njihovo hišo.John in Kathryn imata dve gimnastični dvorani, v katerih telovadi približno 1000 otrok. Ena izmed telovadnic se nahaja poleg zelo znane MSU (Michigan State University), četrte največje Univerze v ZDA. V telovadnici kjer smo trenirali vsak dan med 8.00 – 13.00 uro, trenirajo tekmovalke usmerjene v kakovostni in vrhunski šport. Pri Johnu dela 30 trenerjev, od tega 25 profesionalno. Trenirali smo skupaj s tekmovalkami 7, 8 in 9 stopnje njihovega stopenjskega tekmovalnega sistema. Deseto, najvišjo stopnjo imenovano ELITE LEVEL sestavljajo tekmovalke, ki si svoje mesto v tej skupini zagotovijo po predhodnem testiranju motorike in elementov.

OBISKI

TEHNIČNE PRIPRAVE V ZDA (Michigan,Lancing)Novembra leta 2008 smo na močnem mednarodnem tekmovanju TOP GYM (Charleroi, Belgija) spoznali trenerja Johna Gedderta iz Lancinga, Michigan, ZDA (njegov klub se imenuje USA Twistars).

Ričard Crnjac

Testiranje poteka 1-2x letno na ranču Marte in Bela Karolya. V ELITE LEVELU se trenutno nahaja 100 tekmovalk, med njimi tudi dve tekmovalki iz Johnovega kluba (Jordyn Wieber ter Kamerin Moore.)

V telovadnici smo bili vsak dan ugodno presenečeni, saj je vzdušje zelo »ameriško«. Tekmovalke se med seboj zelo vzpodbujajo, vse navijajo za posameznico, ko izvaja novi element. Tekmovalke se družijo na poletnih kampih kjer se ustvarjajo nove gimnastične družine - starejša tekmovalka vzame pod okrilje 4-5 mlajših tekmovalk, za katere je potem zadolžena v telovadnici. Starejše tekmovalke jim svetujejo in dajejo pozitiven zgled (ne smeš goljufati pri treningu moči, tako se oblači, tako se pozdravlja trenerje, takšna prehrana je zdrava, tako se zlagajo stvari v garderobi ...). Prav teh starejših tekmovalk se mlajše bojijo včasih bolj kot samega trenerja. Zanimivo je bilo videti tudi samo organizacijo dela v telovadnici. Poleg vsakega orodja imajo obešene liste z vajami za moč, ki jih delajo medtem, ko čakajo na prosto orodje - niti ene tekmovalke ni videti, da bi kje čakala v vrsti.

Poškodovane tekmovalke pa imajo svoj poseben program - posebna skupina, ki dela čisto svoje vaje ter ne motijo dela ostalih.

Poleg ogromno gimnastičnih materijalov, ki smo jih dobili ter obilice gimnastičnih znanj in izkušenj, so odlični domačini poskrbeli še za vsakodnevno družabno - zabavno sprostitev (bejzbol, plavanje, mini golf, karting, nakupovanje, nakupovanje, nakupovanje ...). V ponedeljek, 24. 08. smo se zgodaj zjutraj odpravili v CEDAR POINT (Ohio), največji zabaviščni park v ZDA, vsaj kar se tiče »vlakov smrti«. Izkušnja je bila nepozabna saj ti vlaki zares poženejo strah v kosti.

Dva tedna sta minila zelo hitro in v zelo napornem tempu. V oktobru 2010 načrtujemo povratni obisk iz omenjenega kluba in upam, da jim bomo lahko vrnili gostoljubnost, dobroto ter odlično organizacijo.Po bivanju v Lancingu smo se odpravili še na 3 dnevne zaslužene počitnice v Chicago. V Chicagu smo si uspeli pogledati kar nekaj zanimivosti in se v sredo, 02. 09. 2009 utrujeni in polni novih vtisov vrnili v Ljubljano.

John

Ged

ert i

n SL

O e

kipa

Page 27: Bilten 2009/02
Page 28: Bilten 2009/02

6