avtor: eva jagodič, 1.b mentor: v. kušar intenzivno in... · 2014. 10. 16. · michelangelo...

Avtor: Eva Jagodič, 1.b

Mentor: V. Kušar

Pomlad 2014

Avtor: Eva Jagodič 1.B Sikstinska kapela

- 2 -

Kazalo vsebine:

Povzetek ................................................................................................................. - 3 -

Summary ................................................................................................................ - 3 -

Sikstinska kapela .................................................................................................... - 4 -

Freska ................................................................................................................. - 4 -

Simbolika slik ...................................................................................................... - 5 -

Novodobna Sikstinska kapela ............................................................................. - 7 -

Michelangelo Buonarroti ......................................................................................... - 8 -

Konklave ............................................................................................................... - 10 -

Potek konklava .................................................................................................. - 11 -

Kratka zgodovina konklav ................................................................................. - 12 -

Množični obiski Sikstinske kapele ......................................................................... - 15 -

Kazalo slik, tabel in grafov: ................................................................................... - 16 -

Stvarno kazalo ...................................................................................................... - 16 -

Viri .......................................................................................................................... -17-


- 3 -

Povzetek

Sikstinska kapela slovi po svoji arhitekturni postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare

zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih prispevali največji renesančni slikarji - in po

svojem namenu: konklave, na katerih so izvoljeni novi papeži. S svojo stropno

poslikavo sodi med največje italijanske znamenitosti. Pred Sikstinsko kapelo se vsak

dan vije dolga vrsta tisočih turistov, ki potrpežljivo čakajo, da bi si ogledali prekrasno

umetnino znanega renesančnega umetnika Michelangela Buonarrotija. Umetnina

pusti močan vtis na vsakem obiskovalcu, ki si jo ogleda. Zaradi tako množičnih

obiskov, se poznavalci bojijo, da bo fresko težko vzdrževati in da bo potrebno obiske

omejiti ali pa celo prepovedati. Ker pa si tega nihče ne želi je lepo, da to prekrasno

delo spoštujemo in si ga ogledamo s predhodnim znanjem, saj se šele takrat zavemo

veličine stropne poslikave.

Summary

The Sistine Chapel is well known for its architecture style which reminds us on

temple from the Old Testament with its beauty and paintings which were done by one

of the greatest Renaissance painters. It does remind us of it because of the conclave

for the election of the new pope. With its look and other things it surely is one of the

largest and most important Italian heritage. When you visit the Chapel it will 'wow '

you for sure. However, a lot of visitors every year make the Chapel endangered. It is

really hard to maintain the Chapel because of its structure, paintings, etc.


- 4 -

Sikstinska kapela

Sikstinska kapela (italijansko: Cappella Sistina) je kapela v Apostolski palači, uradni

rezidenci papeža rimskokatoliške cerkve v Vatikanu. Kapela slovi po svoji arhitekturni

postavitvi, ki spominja na tempelj iz Stare zaveze, po okrasju in poslikavah, ki so jih

prispevali največji renesančni slikarji - in po svojem namenu: konklave, na katerih so

izvoljeni novi papeži. Najpomembnejše umetniško delo v kapeli je stropna poslikava,

ki šteje za najzahtevnejši Michelangelov podvig. Da je dokončal to veliko, raznoliko

okrasno delo je potreboval kar štiri leta, saj je moral poslikati približno 520 kvadratnih

metrov površine. Delo je bilo naporno, saj je moral ustvarjati 20 m nad tlemi po več ur

zapored. Za slikarja je bilo značilno, da se je spravil na delo skoraj povsem brez

ekipe je ves ta čas garal sam. Toda ko je leta 1512 delo razkril, je napravil izreden

vtis na gledalce. Strop Sikstinske kapele so priznali za najmogočnejše delo

posameznika v zgodovini zahodne umetnosti.

Slika 1: Sikstinska kapela

Freska

Michelangelo je delal v tehniki freske1 (italijansko: Al fresco).

Prvi sloj je grob omet iz peska in žganega apna, drugi, fini omet pa iz kremenčevega

peska in apna. Na svež omet se slika s pigmenti in apneno vodo.

Vendar je zaradi vlage v Sikstinski kapeli omet začel odpadati, zato je Michelangelo

skupaj z asistenti razvil nov način, tako, da je lahko slikal, ko se je omet2 že posušil.

1 Slikarska tehnika

2 Na zid enakomerno nanesena malta


- 5 -

Simbolika slik

Devet slik sredi stropa Sikstinske kapele prikazuje prizore iz Stare zaveze.

Razvrščene so v tri skupine po tri slike in predstavljajo stvarjenje vesolja, stvarjenje

ter padec Adama in Eve ter zgodbo o Noetu. Jasno je, da je izpostavljena predvsem

simbolika, saj si slike ne sledijo v časovnem zaporedju ampak se niz začne s

človeškimi napakami konča pa s čudežem stvarjenja. Zanimivo je, da obstaja nekaj

znamenj, ki kažejo, da je bil vesoljni potop, ki je sicer drugi med svetopisemskimi

prizori, dejansko naslikan prvi. Prizor je namreč prenapolnjen, postave so premajhne

in težko je razločiti kaj je upodobljeno. To je verjetno Michelangelo opazil šele ko si je

fresko ogledal s tal, na podlagi te ugotovitve pa je vse ostale prizore naslikal veliko

večje.

Na lunetah ob strani so naslikani predniki Jezusa Kristusa.V kotih stropa so

kotne kape, ki sestavljajo različne nize in prikazujejo nevarnosti, pred katerimi

so se Judje rešili po božji volji.

Judita je bila judovska vdova, ki je rešila svoje mesto pred Asirci tako, da je

poveljnika Holofrena opila, ko je zaspal pa mu je odrezala glavo.

David in Goliat.

Bog pošlje strupene kače nad nezadovoljne Izraelce

Kralj Perzije ukazuje usmrtitev Hamana, ker je hotel z zaroto doseči, da bi kralj

ubil Jude.

Michaelangelo naslika 12 ljudi, ki so prerokovali ali odigrali pomembno vlogo pri

prihodu Jezusa Kristusa

Sedem od naslikanih prerokov je bilo iz Izraela

Pet od naslikanih prerokov so bile sibile iz Antike

Niše na katerih sedijo so iluzionistično naslikane.

Prizori iz oltarja

Proti vhodu:

Bog je ustvaril svet v šestih dneh. Prvi dan je ločil svetlobo od teme.

Tretji in četrti dan Nastanejo Sonce, Luna in Zemlja. Michaelangelo je prizore

kronološko pomešal, kakor tudi izpustil, namreč nikjer ne zasledimo petega in

šestega dne, ko je ustvaril živali.

Drugi dan: ločitev zemlje in vode


- 6 -

Bog ustvari Adama. Adam,

čaka, da sprejme od svojega

stvarnika naboj življenjske

energije. Bog, ki je ovit v

draperijo in ga v zraku

podpirajo mladostni angeli,

steguje desnico; levica je

zaščitniško naslonjena okrog

še ne ustvarjene Eve, ki

zaenkrat obstaja samo v

božjem predvidevanju dogodkov.

Bog ustvari Evo

Skušnjava in izključitev. Michaelangelo je ločil prizora z drevesom spoznavanja

dobrega in zla. Prizor kaže kako se Eva sprejme prepovedan sadež od kače, ki je

simbolično prikazana kot pol ženska pol kača, ter Adama, ki trga sadež iz drevesa. V

tem prizoru sta mlada. V drugem prizoru Adama in Evo izganja angel z mečem. V

tem prizoru zasledimo, da ju je Michaelangelo simbolično naslikal postarana.

Po tem ko so se rešili pred veliko poplavo, si Noetova družina privošči pojedino.

Prizor prikazuje žrtvovanja ovce.

Vesoljni potop - V ospredju vidimo ljudi, ki se poskušajo rešiti pred naraslo vodo. V

ozadju zasledimo Noetovo barko z družino.

Po poplavi Noe3 obdeluje zemljo in, da ima vinograd. Prizor ga prikazuje pijanega in

golega. Ob njem so njegovi sinovi. Najmlajši izmed njih ga zakriva. Ti prizori kažejo

kako se človeštvo še bolj oddaljuje od boga.

Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele

je naročil papež Pavel III. Michelangelo jo je slikal od

leta 1534 do 1541. Ko je Michelangelo končal

Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik

golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi

zasebni kapeli). Proti njemu so sprožili cenzorsko

kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na

Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil

izdan zakon, da se genitalije prekrije. Daniele da

Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna

3 Svetopisemski junak

Slika 2: Stvaritev Adama

Slika 3: Poslednja sodba


- 7 -

mesta s tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno.

Michelangelo .......... vesoljni potop ............................................... 1508

Michelangelo ....... stvarjenje vesolja ............................................. 1512

Michelangelo .... .stvarjenje in padec Adama in Eve ..................... 1512

Michelangelo ................... zgodba o Noetu ................................... 1512

Umetnik Ime umetnine Čas izdelave (št. let)

Michelangelo Vesoljni potop 1

Michelangelo Stvarjenje vesolja 1,5

Michelangelo Stvarjenje in padec Adama in Eve 1,5

Michelangelo Zgodba o Noetu 2

Michelangelo Poslednja sodba 7 Tabela 1: Michelangelova dela

Graf 1: Michelangelova dela

Novodobna Sikstinska kapela

500 let pozneje Miquel Barcelo s svojo monumentalno umetnino na stropu ene od

dvoran v Ženevi sproži burne odzive. Nekonvencionalno abstrakcijo, ki krasi sobo,

katere stene in tla so oblečena v material barve šampanjca, je Barcela ustvarjal ob

pomoči 20 asistentov dve leti in pri tem porabil približno 100 ton barve. Celotno

kreacijo naj bi po besedah njenega stvarnika navdahnil vroč afriški dan: "Spomnim se

jasnega privida podobe sveta, ki se zliva proti nebu. Drevesa, sipine, osli, živopisna

bitja ... kapljajo kapljo za kapljo." Barcelo, ki je eden izmed vodilnih sodobnih

umetnikov Španije, je 1.400 kvadratnih metrov veliko uradno sobano spremenil v

nekakšno jamo, polno stalaktitov vseh mogočih barv. Nekateri kritiki so umetnino,

primerjali z vatikanskim papeškim domovanjem, Sikstinsko kapelo.


- 8 -

Michelangelo Buonarroti

Michelangelo di Lodovico Buonarroti Simoni je bil italijanski kipar, arhitekt, slikar in

pesnik. Rodil se je 6. marca 1475 v vasi Caprese v Toskani, Florentinski republiki

(današnji Italiji).

Michelangelo je eden najpomembnejših italijanskih

umetnikov visoke renesanse. Njegova najbolj znana dela so

poslikava stropa Sikstinske kapele in freska Poslednja

sodba na oltarni steni te kapele, kipi David, Mojzes in Pietà,

grobnica Medičejcev in med arhitekturami kupola bazilike

svetega Petra v Rimu.

Michelangelova družina je pripadala nižjemu plemstvu. V

času Michelangelovega rojstva, je bil njegov oče sodni

upravitelj mestecu Caprese4. Nekaj mesecev po

Michelangelovem rojstvu se je družina vrnila v Firence. Po

smrti svoje matere v letu 1481, ko je bil star komaj šest let,

je Michelangelo živel s kamnosekom in njegovo družino v

mestu Settignanu, kjer je imel njegov oče v lasti kamnolom

marmorja in majhno kmetijo.

Navkljub očetovim željam, da bi se učil slovnice pri humanistu Francescu da Urbinu,

se je Michelangelo odločil, da se bo učil kiparstva pri Domenicu Ghirlandaiu.

Navdušeni Domenico ga je priporočil vladarju Firenc, Lorenzu de' Medici in od leta

1490 do 1492 je Michelangelo obiskoval Humanistično akademijo, ki jo je slednji

ustanovil. Študiral je kiparstvo pri Bertoldu di Giovanniju. Na akademiji so nanj in na

njegovo umetnost vplivali številni najvidnejši filozofi in pisatelji tistega časa (Marsilio

Ficino, Pico della Mirandola in Poliziano). V tem obdobju je izklesal dva reliefa, Bitka

kentavrov in Madona na stopnicah.

Po Lorenzovi smrti leta 1492 je Piero de' Medici (Lorenzov najstarejši sin in novi

glavar družine Medici) Michelangelu odklonil podporo. V tem času je začelo prihajati

tudi do verskih nemirov, ki jih je spodbujal duhovnik Savonarola. Michelangelo je

odšel v Bologno in se leta 1494, po končanih nemirih, spet vrnil v Firence delat za

Medičejce. V pol leta je v Firencah izdelal dva manjša kipa, otroka Janeza Krstnika in

spečega Kupida. Kardinal Raffaele Riario je bil nad Kupidom tako navdušen, da so

ga (leta 1496) povabili v Rim. Tukaj je Michelangelo ustvaril svojo prvo mojstrovino

Pieta v baziliki sv. Petra. Antična umetnost je navdihnila številna njegova dela, med

drugim Bakhusa, Sužnje, figure na stropu Sikstinske kapele.

Čez štiri leta se je Michelangelo vrnil v Firence, kjer je izklesal njegovo verjetno

najbolj znano kiparsko delo, Davida. Kip so leta 1504 postavili pred sedež tedanje

4 Mesto v Toskani, Italiji

Slika4:Michelangelo Bounarotti


- 9 -

vlade na Piazza della Signoria, pred Palazzo Vecchio. Ta mojstrovina je narejena iz

enega kosa marmorja iz kamnolomov v Carrari. Naslikal je tudi Sveto družino (tudi

Donijev tondo ali Donijeva Madona) namenjeno kot darilo za poroko trgovca Angela

Donija in Maddalene Strozzi. V okvirju slike so tudi grbi družine Strozzi.

Leta 1505 je novoizvoljeni papež Julij II. Michelangela poklical nazaj v Rim, da bi mu

izdelal nagrobnik. Vendar je moral Michelangelo svoje delo velikokrat prekiniti zaradi

drugih nalog, predvsem zaradi poslikave stropa Sikstinske kapele, ki je trajala štiri

leta (1508–1512). Tako je Michelangelo na nagrobniku delal kar 40 let, ko je bil v

skromnejši obliki postavljen leta 1547 v rimski cerkvi San Pietro in Vincoli. Osrednji

del nagrobnika je bila figura Mojzesa, ki je bil prav Michelangelov izdelek.

Leta 1513 je papež Julij II. umrl in njegov naslednik, Leon X. Medici, je Michelangelu

naročil, naj obnovi pročelje bazilike svetega Lovrenca v Firencah in jo okrasi s kipi.

Naslednja tri leta so minila v risanju načrtov in poskusih odprtja novega kamnoloma,

vendar so delo ustavili finančni problemi njegovega mecena.

Kljub polomu pri projektu so Medičejci pri Michelangelu naročili še eno delo,

družinsko grobnico v baziliki svetega Lorenza. Ta projekt je bil na srečo končan v

večjem obsegu, Michelangelo se je z njim ukvarjal v dvajsetih in tridesetih letih 16.

stoletja. Michelangelo je kot kipar in arhitekt zasnoval kipe in notranjost grobnice.

Dve največji grobnici pripadata dvema manj pomembnima Medičejcema,

Lorenzovemu sinu in vnuku, ki sta umrla mlada. Lorenzo Veličastni je pokopan v kotu

kapele brez posebnega kipa, kot je bilo prvotno načrtovano. Medičejska kapela je

eno najveličastnejših Michelangelovih dosežkov. Lorenzovo grobnico sestavljajo kip

Lorenza Medičejskega in figuri Mrak in Zora, ki podpirata sarkofag. Svoj nagrobni kip

ima tudi Giuliano Medičejski, njegov sarkofag pa podpirata figuri Dan in Noč. Za

figuro Dan je značilna uporaba kontraposta (zasukan položaj).

Michelangelova Poslednja sodba. Sveti Bartolomej drži svojo odrto kožo. Obraz na

koži pripisujejo Michelangelu.

Leta 1527 so Florentinci Medičejce vrgli z oblasti in ustanovili republiko. Mesto je bilo

oblegano in Michelangelo je pomagal pri utrjevanju obzidja (1528–1529). Mesto je

padlo leta 1530 in Medičejci so se vrnili na oblast. Michelangelo je zaradi nestrinjanja

z njimi zapustil Firence in pustil pomočnike, da so nadaljevali delo na grobnici. Veliko

let kasneje so njegovo truplo pripeljali iz Rima, da so izpolnili maestrovo zadnjo željo

in ga pokopali v ljubljeni Toskani.

Fresko Poslednja sodba na oltarju Sikstinske kapele je naročil papež Pavel III.,

Michelangelo jo je slikal od leta 1534 do 1541.

Ko je Michelangelo končal Poslednjo sodbo, so ga obtožili obscenosti zaradi slik

golih oseb, ki imajo vidne genitalije (tudi v papeževi zasebni kapeli). Proti njemu so

sprožili cenzorsko kampanjo, da bi slike odstranili, vendar je bil papež na

Michelangelovi strani. Po Michelangelovi smrti je bil izdan zakon, da se genitalije


- 10 -

prekrije. Daniele da Volterra, Michelangelov učenec, je tako prekril sporna mesta s

tančico, ostalo pa je pustil nespremenjeno. Ob restavraciji freske leta 1993 so se

restavratorji odločili, da popravke pustijo. V Neaplju pa hranijo necenzurirano kopijo

originala, ki jo je naredil Marcello Venusti.

Michelangelo je umrl 18. februarja 1564 v Rimu, star je bil 88 let. Njegovo telo so

prinesli v Firence, kjer je pokopan v baziliki Santa Croce, kot je bila njegova zadnja

želja. Njegovo življenje je opisal Giorgio Vasari v delu Vite.

Michelangelo je bil kot človek pogosto aroganten do drugih in vedno nezadovoljen

sam s sabo, mislil je, da umetnost prihaja iz notranjega navdiha in iz kulture. V

nasprotju s tekmecem, Leonardom da Vincijem, je Michelangelo videl naravo kot

sovražnika, ki ga je treba premagati. Prepričan je bil, da je kiparjeva naloga

osvoboditi obliko, ki je ujeta v kamnu. To je najlepše vidno pri nekaterih njegovih

nedokončanih kipih, ki izgledajo, kakor da se hočejo osvoboditi spon kamna.

Njegovi liki odražajo tudi moralne občutke, kar se najbolje vidi na obraznem izrazu

Davida. Tudi Poslednja sodba je prikaz velike krize.

Mnoge anekdote nam prikazujejo, kako zelo je bil Michelangelo cenjen že za časa

življenja. Pravijo, da je že kot vajenec naredil tako dovršen kip otroka, da so ga

kasneje prodali kot izvirno rimsko starino. Še ena anekdota pravi, da je Michelangelo,

ko je končal Mojzesa (sedaj v cerkvi San Pietro in Vincoli) v Rimu, s kladivom udaril

po kolenu kipa in zavpil: »Zakaj ne govoriš z mano?«

Konklave

Volitve novega papeža ali konklave5 je postopek, kjer kardinali zbrani v sikstinski

kapeli s tajnim glasovanjem izvolijo novega rimskega škofa in pastirja vesoljne

Cerkve. Sam postopek urejajo trije temeljni dokumenti: apostolska konstitucija

papeža Janeza Pavla II. Universi Dominici Gregis iz leta 1996 in dva motu proprija

papeža Benedikta XVI. De Aliquibus Mutationibus In Normis De Electione Romani

Pontificis iz leta 2007 ter motu proprio Normas nonnullas z dne 22. februarja 2013.

Prvi motu proprij papeža Benedikta XVI. je spremenil

75. odstavek prvotne apostolske konstitucije, zato so

edini način volitev novega papeža tajne volitve v

pravem pomenu besede, izbira papeža per

inspirationem ali per compromissum pa nista več

možni. S tem dokumentom je papež uvedel tudi

potrebno dvotretjinsko večino za izvolitev novega

papeža. Če po 34. krogih glasovanj kardinali ne izvolijo

5 Postopek volitve novega papeža

Slika 5: Konklave


- 11 -

papeža, morajo voliti med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu prejela največ

glasov. Ta dva nimata volilne pravice.

Motu proprij, ki ga je papež Benedikt XVI. izdal februarja letos z naslovom Normas

nonnullas, pa izpostavlja predvsem dolžnost kardinalov, da volijo novega papeža. To

pomeni, da udeležba v konklavu ni samo pravica ali privilegij, ampak predvsem

dolžnost kardinalov. Smo v primeru, da je kdo od volivcev oviran iz resnih razlogov,

se lahko odpove sodelovanju v konklavu. Dokument dopušča, da se kardinali, zbrani

v Rimu na t. i. splošnih kongregacijah, lahko odločijo o datumu začetka volitev pred

15. dnem od nastopa sede vacante, kakor sicer to določa apostolska konstitucija

Universi Dominici Gregis. Letošnji motu proprij v pripravljalno in sklepno fazo

konklava uvaja prisotnost nekaterih liturgičnih sodelavcev. Ti so zadolženi za pomoč

pri razdelitvi lističev in pripravo zapisnika ob izvolitvi papeža ter njegovem sprejemu

službe. V času poteka volitev morajo zapustiti sikstinsko kapelo.

Z odstopom ali smrtjo papeža nastopi Apostolica sedes vacans (sede vacante), ko je

apostolski sedež izpraznjen. S tem prenehajo funkcije vsem prefektom kongregacij,

predsednikom papeških svetov in drugim članom rimske kurije. Funkcija ne ugasne

naslednjim osebam: kamerlengu (kard. Tarcisio Bertone) in vicekamerlengu (msgr.

Pier Luigi Celata), velikemu penitenciariju Apostolske penitenciarije (kard. Manuel

Monteiro de Castro), generalnemu vikarju mesta Vatikan (kard. Angelo Comastri),

generalnemu vikarju za mesto Rim (kard. Agostino Vallini), papeškemu miloščinarju

(msgr. Guido Pozzo), sekretarjem dikasterijev rimske kurije ter drugim uradnikom.

V času sede vacante imajo posebne naloge in zadolžitve kardinal6 kamerleng ter vice

kamerleng, papeški liturgični ceremonier (msgr. Guido Marini), prefekt papeške hiše

(msgr. Georg Gänswein), kancler apostolske kamere ter dekan kardinalskega zbora

(kard. Angelo Sodano). Med potekom konklava imajo poleg kardinalov elektorjev

nekatere naloge tudi kardinal kamerleng ter vice kamerleng, sekretar kardinalskega

zbora, papeški liturgični ceremonier in predstavniki kardinalskih redov: najstarejši

kardinal-škof, najstarejši kardinal-duhovnik in najstarejši kardinal-diakon. Slednji ima

nalogo, da ob izvolitvi novega papeža z lože bazilike sv. Petra oznani ime novega

papeža.

Potek konklava

Ob izpraznitvi apostolskega sedeža nastopi t. i. Sede vacante, zato imajo kardinali, ki

na dan izpraznitve sedeža apostola Petra niso dopolnili 80 let, pravico in dolžnost

izvoliti novega papeža. Volitve se začnejo od 15 do 20 dni po smrti (ali odstopu)

papeža, razen če kardinali na posvetovalnih kongregacijah pred konklavom določijo

drugače. Kardinali volivci, ki sicer stanujejo v Domu sv. Marte v Vatikanu, so med

glasovanji zaprti (cum clave) v sikstinski kapeli. S tem jim je onemogočen vsak stik z

zunanjim okoljem in možnost vplivanja na izid glasovanja. Ko vsi vstopijo v kapelo,

zadnji kardinal zapre in zaklene vrata. Čeprav so v zadnjih stoletjih na mesto papeža

6 Najvišji dostojanstvenik rimskokatoliške cerkve


- 12 -

vedno izvolili enega od kardinalov, pravilo določa samo, da mora biti kandidat krščen

in neporočen moški, ki ga ne ovirajo Božji ali cerkveni zadržki.

Za izvolitev kandidata se morata izreči dve tretjini

prisotnih kardinalov volivcev, če pa število ne bi bilo

deljivo s tri, sta za izvolitev potrebni dve tretjini in en

glas. V kolikor kardinali papeža ne izvolijo po 34.

krogih glasovanj (skrutinijih), volitve potekajo samo

med dvema kandidatoma, ki sta v zadnjem krogu

glasovanj prejela največ glasov; ta dva nimata

glasovalne pravice, prav tako pa mora za izvolitev

eden od njiju zbrati dvotretjinsko večino. Ob koncu vsakega glasovanja lističe zvežejo

in jih sežgejo v peči, pri čemer dodajo snov, ki ustrezno obarva dim. Če glasovanje ni

bilo uspešno, se iz dimnika pokadi črn dim, če pa je bilo uspešno in je bil papež torej

izvoljen, pa bel dim.

Papež Gregorij XV. (1621–1623) je leta 1621 uvedel tajnost glasovanja, da na izbiro

ne bi vplivale osebne okoliščine, ampak samo svobodna volja in lastna vest. Volivci

morajo s spremenjeno pisavo na pravokoten listič zapisati ime izbranega kandidata,

ki ga oddajo v skrinjico na oltarju v kapeli. Ko kandidat doseže dve tretjini glasov, ga

dekan kardinalskega zbora ali tisti, ki ga v konklavu nadomešča, vpraša ali sprejme

izvolitev in kako se bo imenoval. Novoizvoljeni papež si nadene bel talar in ostale

papeške paramente, nato pa mu kardinali izkažejo spoštovanje.

Na glavni loži bazilike sv. Petra kardinal protodiakon naznani ime novega papeža

(Annuntio vobis gaudium magnum: habemus Papam) ter sporoči ime novega

papeža, ki mestu in svetu podeli svoj prvi blagoslov.

Kratka zgodovina konklav

Izraz konklave označuje tako zbor kardinalov, ki so na dan prenehanja službe

papeža mlajši od 80 let, zbranih za izvolitev novega rimskega škofa, kot tudi kraj

volitev.

V prvih stoletjih so papeža – rimskega škofa

– tako kot ostale škofe – izvolili verniki in

duhovniki tiste škofije. V 4. stoletju je po

praksi, uvedeni na koncilu v Niceji (l. 325),

papeža volila samo duhovščina, ljudstvo pa

je imelo nalogo, da ga je potrdilo in dodalo

svoj pristanek. V naslednjih stoletjih je moral

novoizvoljeni papež dobiti cesarsko potrditev,

kar je trajalo do prvega lateranskega koncila

Slika 6: Dimnik

Slika 7: Kardinali


- 13 -

leta 1123, kjer so izločili cesarsko vmešavanje v volitve papeža; leta 769 pa so iz

volitev ali potrjevanja novega rimskega škofa izločili laike. Papež Nikolaj II. (1059–

1061) je leta 1059 uvedel, da novega papeža volijo samo kardinali, normo pa je

uzakonil papež Aleksander III. (1159–1181) leta 1179, ko je ukinil cesarske privilegije

ter določil, da kardinalski zbor izbira novega papeža z dvotretjinsko večino glasov

prisotnih.

To določilo je v 13. stoletju privedlo do nekaj dogodkov, ko je bila Cerkev brez

papeža skoraj tri leta. Tako so na primer ob smrti papeža Klemena IV. (1268) po 18

mesecih neuspešnih volitev kardinale zaprli v papeško palačo v mestu Viterbo v Italiji

in jih ob zmanjševanju količine hrane prisilili k izvolitvi novega Petrovega naslednika.

V Viterbu so po skoraj treh letih izpraznjenega sedeža izvolili papeža Gregorija X.

(1271–1276), ki je leta 1274 izdal apostolsko konstitucijo Ubi periculum, s katero je

ob volitvah papeža uvedel zaprtje kardinalov s ključem (cum clave). Konstitucija je

tudi uvedla nekatere norme, ki so še danes v veljavi: prepoved komuniciranja

kardinalov z zunanjim svetom ter obveza, da so vsi kardinali zbrani na enem mestu.

Rezultat strogih določil apostolske konstitucije privede že na volitvah naslednika

Gregorija X. do bliskovite izvolitve papeža Inocenca V. (1276), saj je konklave trajal

samo en dan.

V 20. stoletju so papeži norme konklava dopolnili s strožjimi določili, kot so: popolna

prepoved vmešavanja laikov v volitve, okrepitev molčečnosti na glasovanju tudi na

obdobje po konklavu in na vse, kar se nanaša na same volitve, starostna meja 80 let

kardinalov volivcev na dan papeževe smrti (ali odstopa), razširitev zbora kardinalov

elektorjev na 120 ter določila glede izpraznjenega sedeža (Sede vacante).

Danes postopek volitev novega rimskega škofa urejajo citirani dokumenti Universi

Dominici Gregis iz leta 1996, motu proprij De Aliquibus Mutationibus In Normis De

Electione Romani Pontificis iz leta 2007 ter motu proprij Normas nonnullas iz leta

2013. Liturgično obliko določa Ordo rituum conclavis.

Na dan 28. februarja 2013 je imelo glasovalno pravico 117 kardinalov, med njimi je

tudi Slovenec kardinal Franc Rode. Preostalih 92 kardinalov, ki sestavlja kardinalski

zbor, nima več glasovalne pravice, ker so že dopolnili 80 let starosti.

Papež (grško papas pomeni oče) je uradni naziv poglavarja rimskokatoliške cerkve

od pontifikata papeža Siricija (384–399).

Hermannus Contractus je verjetno prvi zgodovinar, ki je papeže oštevilčil po vrsti,

kakor so si sledili. Njegov seznam se konča s papežem Leonom IX. v letu 1049.

V 20. stoletju so seznam spreminjali. Protipapež Krištof je dolgo veljal za legitimnega

papeža. Za papeža izvoljeni Štefan je veljal pod imenom Štefan II. za legitimnega vse

do leta 1961, ko je bil iz seznama izbrisan. Čeprav te spremembe danes niso več

sporne, še vedno mnogo novejših seznamov vključuje tega prvega Štefana II. Razlog


- 14 -

za to je verjetno v dejstvu, da temeljijo na Katoliški enciklopediji iz leta 1913, ki je v

javni lasti.

Vsi papeži do Feliksa IV. (sredina 6. stoletja) so razglašeni za svetnike, z izjemama

Liberija in Anastazija II. Vseh papežev, ki so razglašeni za svetnike, je 88, od tega jih

78 nosi naslov sveti, preostalih 10 pa blaženi.Papež prav tako nosi duhovniške

naslove rimski škof, vikar Jezusa Kristusa, naslednik svetega Petra, princ apostolov,

najvišji svečenik Univerzalne Cerkve, primas Italije, nadškof in metropolit rimske

pokrajine in služabnik služabnikov Gospodovih. Od leta 1929 ima papež še posveten

naziv suveren vatikanske mestne države (Sveti sedež).

Nikoli ni bilo papeža Janeza XVI. papeža Janeza XX., papeža Martina II. ali papeža

Martina III. Najpogostejša imena so Janez (zadnji: XXIII.), Gregor (XVI.), Benedikt

(XVI.), Klemen (XIV.), Inocenc in Leon (XIII.).

Ime papeža Leto izvolitve čas vladanja

Pij X. 1903 11 let

Benedikt XV. 1914 8 let

Pij XI. 1922 17 let

Pij XII. 1939 19 let

Janez XXIII. 1958 5 let

Pavel VI. 1963 15 let

Janez Pavel I. 1978 1 mesec

Janez Pavel II. 1978 27 let

Benedikt XVI. 2005 8 let

Frančišek 2013 1 leto Tabela 2: papeži 20. in 21. Stoletja

Graf 2: papeži 20. in 21 stoletja


- 15 -

Množični obiski Sikstinske kapele

Največjo turistično znamenitost v Rimu vsako leto obišče kar štiri milijone

obiskovalcev, okoli 25.000 dnevno. Tisoči turistov, ki vsak dan obiščejo kapelo sicer

pomenijo velik denarni dobiček, vendar za seboj puščajo tudi sledi. Prah, telesni

hlapi, vročina… Tako številni turisti vplivajo na znamenite freske Michelangela in

Botticellija. Paolucci je prepričan, da bi bilo bolje za poslikave, če bi kapelo dnevno

obiskalo le majhno število ljudi.

Sikstinsko kapelo so po večletni obnovi leta 1999 spet odprli z javnost. Med

renoviranjem so vgradili klimatske naprave, ki pa ne regulirajo samo temperaturo

zraka, ampak tudi vlažnost. Od takrat se je število turistov podvojilo. »Vsi dišijo, se

potijo, v kapelo pa prinašajo prah in umazanijo,« opozarja Paolucci. Med zadnjimi

pregledi to leto so na freskah našli prah, ki s prostim očesom sicer še ni viden. »Če

se nič ne bo spremenilo, bodo freske trajno poškodovali,« je prepričan direktor

muzeja.«

»Zaenkrat zaprtja še ne načrtujemo. Sikstinska kapela je največja atrakcija za vse, ki

obiščejo Rim,« je povedal Paolucci in dodal, »nekaj pa se bo moralo spremeniti.«

Sam predlaga vgradnjo novih klimatskih naprav, namestitev posebnih preprog, ki

vpijajo prah in omejevanje števila obiskovalcev. V zadnjih letih je možen obisk kapele

tudi ponoči, kar številni priporočajo ne samo zaradi nižjih temperatur, ampak tudi

zaradi drugačne atmosfere. Kljub temu pa to ni zmanšalo števila dnevnih

obiskovalcev, nasprotno, vrsta pred kapelo se zdi vsak dan daljša.

Graf 3: obiskovalci

Tabela 3:obiskovalci

mesec št. obiskovalcev

Januar 700000

Februar 700000

Marec 775000

April 830000

Maj 770000

Junij 750000

Julij 775000

Avgust 780000

September 835000

Oktober 775000

November 750000

December 700000

Letno 914000


- 16 -

Kazalo slik, tabel in grafov:

Graf 1: Michelangelova dela ................................................................................... - 7 -

Graf 2: papeži 20. in 21 stoletja ............................................................................ - 14 -

Graf 3: obiskovalci ................................................................................................ - 15 -

Tabela 1: Michelangelova dela ............................................................................... - 7 -

Tabela 2: papeži 20. in 21. Stoletja ...................................................................... - 14 -

Tabela 3:obiskovalci ............................................................................................. - 15 -

Slika 1: Sikstinska kapela ....................................................................................... - 4 -

Slika 2: Stvaritev Adama......................................................................................... - 6 -

Slika 3: Poslednja sodba ........................................................................................ - 6 -

Slika4: Michelangelo Bounarotti ............................................................................. - 8 -

Slika 5: Konklave .................................................................................................. - 10 -

Slika 6: Dimnik ...................................................................................................... - 12 -

Slika 7: Kardinali ................................................................................................... - 12 -

Stvarno kazalo

B

bazilike sv. Petra ............................................................ 13

F

freske ............................................................................... 4

K

konklave ........................................................................ 10

N

nižjemu plemstvu ............................................................ 8

O

obnovi ........................................................................... 16

P

papež ............................................................................. 11

Poslednja sodba .......................................................... 6, 9

R

Rimu .............................................................................. 16

S

Sikstinska kapela ............................................................. 4

simbolika ......................................................................... 5

V

vesoljne Cerkve ............................................................. 10

Z

znamenitost .................................................................. 16


17

Viri

Spletni viri:

konferenca, s. š. katoliška cerkev slovenije. Pridobljeno iz katoliška-cerkev.si:

http://katoliska-cerkev.si/konklave-volitve-novega-papeza

radio televizija Slovenija. Pridobljeno iz rtvslo.si:

http://www.rtvslo.si/kultura/drugo/sikstinska-kapela-zivi-mrtvec-visoke-

kulture/294847

wikipedija prosta enciklopedija. Pridobljeno iz wikipedia.org:

http://sl.wikipedia.org/wiki/Michelangelo


http://sl.wikipedia.org/wiki/Sikstinska_kapela


http://sl.wikipedia.org/wiki/Konklave

Pisni viri:

Hibbard, H. (1975). Michelangelo. London : A. Lane.

Lutz Heusinger, F. M. (1984). The Sistine Chapel . Firenze : Scala.

Viri slik:

b92. Prevzeto 23. 5 2014 iz www.b92.net:

http://www.b92.net/putovanja/zanimljivosti.php?yyyy=2013&mm=10&dd=18&n

av_id=766955

finearttouch. Pridobljeno iz www.finearttouch.com:

http://www.finearttouch.com/The_Life_of_Michelangelo_Buonarroti.html

nacional dnevno online izdanje. Pridobljeno iz www.nacional.hr:

http://www.nacional.hr/clanak/92129/sikstinska-kapela-pred-zatvaranjem

donsbosko.si. Pridobljeno iz Don Bosko Veržej:

http://www.donbosko.si/verzej/node/19715

kleinezeitung.at. Pridobljeno iz www.kleinezeitung.at:

http://www.kleinezeitung.at/nachrichten/papst/3243565/stichwort-

konklave.story


18

times.si. Pridobljeno iz www.times.si: http://www.times.si/svet/prenos-v-zivo-

papez-francisek-mnozici-po-novega-papeza-so-sli-na-konec-sveta--

85b66f6a1b.html

zeit online. Pridobljeno iz www.zeit.de:

http://www.zeit.de/schlagworte/themen/konklave/index

avtor: eva jagodič, 1.b mentor: v. kušar intenzivno in... · 2014. 10. 16. · michelangelo...

Documents