aspects of tradition-sasa istenic

7/29/2019 Aspects of Tradition-sasa Istenic

1/13

77

my s, w w e, traditional, y c f f ( w) y y oldc . t y, cc, c c , y f f - fy f f cy; c cy f; cy f, c f; y c, y () (cf. dsll).i y y, tradition y

cy f , w c w y . t y c.

dc c c e y.nw, f

as a set of universally valid cultural features, ways, customs and bad habits,freely and eternally floating in the bosom of space and time of a society,nation and/or nation state ... Modern history shows that [such] interpre-

tations of traditions form an ideal ground for manipulations on the partof authorities and politics, which repeatedly use ideological interventionsto create a consciously defined relation to the past. (b 2001: 203)

aspeCts oF tradition

saa poljak isteni

In ethnology and anthropology, the term tradition usuallydenotes transmission over time and continuity of phenom-ena, while recent views also highlight other aspects. Becauseof disappearance of typical cultural phenomena it becamea value. Since it has connected people on many levels, it canbe perceived as a means of identity politics. At the same timeit becomes a strategy to strengthen a sense of belonging andachieve diverse goals. These aspects are presented with someempirical examples.keywords: tradition, ethnology, anthropology, identity,tourism.

V etnologiji in antropologiji izraztradicijanavadno ozna-uje prenaanje kulture skoz as in kontinuiteto kulturnih

pojavov, medtem ko noveji pogledi poudarjajo tudi drugevidike. Zaradi izginjanja znailnih kulturnih fenomenov

je postala vrednota. Ker povezuje ljudi na mnogih ravneh,jo razumemo kot sredstvo identitetne politike. Hkratipostaja tudi strategija za krepitev obutkov pripadnosti inza dosego drugih ciljev. Ti vidiki so vzorno predstavljeniz empirinimi zgledi.kljune besede: tradicija, etnologija, antropologija, iden-titeta, turizem.

doi: 10.3986/t2012410206 traditiones, 41/2, 2012, 7789


2/13

78

o f w-w x f c , wc y , nationalisation of folk culture, f f fc y f s ( y ) .1 sc 19 cy, y c , cy f

cfc c, c, c c f c c,e c c c c , cc c f , c w f fcc, c , c. (s 2006: 2223). t w f , national heritage cc, y f fwy y c wc w f y(d 2008: 31). t f w y cc xy wy .

t c f w (..folk culture) f fdisciplinary tradition. bc f c f yc c w value. sc cc y , y , c c means of identity politics.i f w cy f c f , wy c c w c cy. i , c strategy f c . t c f w x f c c.

tradition as a value

d c f f c c, w f , f c y w ffc (c,c, , , c f, ,cc, c.) y c disappearance of tradition. a c, c c f -c survivals, wc w cc

f c, c x, cy, c. i sy, c w y w xc f c cfc f c (, ), x c-c y f c, w cy c , cc, cc, c w c c y, w fq ccc. t c -y f c, y, , y, y/c cc,c. tf, y f c (cy )

1 a cy q f c localisation f , w c cy f cy w fy y.

tra dition and heritage: diFFerent aspeCts and appropriations


3/13

79

w c: y w c f, , , f , f f c, wc w c cy wy c y w f wy; f f q w fy .

by f, y wy c f ()cf ; w cccy ff (cy) f c y y . t wy,c, c, y c cx-cx f , y f , , fy.i , y , , c (ty 2001:9). i s y, w e cw g Volkskunde, cx f , f 1960, w -

c folk culture, .. f, -f c f .Cy w y f f s c w w s c f; w (w y g i ) wy f w f f c. p f f (.. c) c wy f f (u h 2007: 62, 64) wc w f c f f, , cfcy, c f f. i y y, c w f y.

t cc f y f wc /cy/

y c-c . t wy ; cy f y ( c) fw w yw c c , w f c c y. t y cc, c f y cy fy (b 2006: 150). i ccc w w, f fy, w y f fy , c, (r o 2004: 315).

d c cc w f, c f fy cfcy f . i c, y y c wc (-f) fy, .. ,c w , (y) . t y c f c f f c , w yc c w f cy c, c (v p 2010).

t f f j f Cy f l. by y 1990, c y cc . F w c, cy w c

saa poljak isteni, aspeCts oF tradition


4/13

80

c (w f f f c f), f c w y f c. Cf c w , -y c w fw, w -x. t w c , c c f wy ffc

(f-ffccy f f, cc). t fff y c f w. i cc c . i cc c c w f,w - f, w f cy fc y (m m 2003). i 1993, bc - jt scy, c f i w y f bc j, w c w my f ac, Fy F,

cy l m - p. t f c w f ( f w, , c, , , q, c) f c y ( f), w c. t c, f s swy Cy F w j 1994, c w swy F Csy, c f w y. i c c , y F r c (s c) 1996 cy w w c c . af c cc, Cy f l c f c

f qy c c f f cy w Cxc f Cy Cy(s ) r d p. u 2011,37 ff (f, y, , fy ; f y ) F r c, wc, c f bc - j t scy, w w f c c q y e ac f r d (arge) 2004. i 2007, cy w e l f

(y 2013) (m 2005; m p 2004).i 1990, f f f f c

, c; q x, c w c -f, w s . o f c f c qy f f, ..peace, quiet, a good environment to raise children,c., w c c c c f w f / c . t ,

w c f f, wc y c w peaceful cultivated(.. f) , home-grown, organicf, cc - yc c f cy. p f yc farm



5/13

81

activities, fc y y c f cc y c c . t c c w c c value fy q, w c f , w w .

tradition as a means oF identitY politiCs

i 19 cy, s cc c f f cq, f c f y national goods, national treasuresc., c c q-, w y qy f s w e .

t cc c , fc c fc f y. i , w , w , w f f . t, y w cc c c (lf 1990: 4), w y -c e c cc c f c. e f f c-c 1960, s c f f f f (cf. k 1962: 1) c distortionsff (..,folklorism), c fc y, w f

c f y, f ( f ) .

bc f ( f c) w cc c, cf cc, c, c c cfc c,.. c cc, qcy . a c f fc, c f c cc: cc f c c yy f cc, cfy y c c c. t c c , ..

cfy, f cx wc c cc w . W , y cc , f c , fy, q, wc c y f. t () f c, wc f f, y x f f c y cc.

F f cc ( f w). a wy ff y c y cy fq, y y ff f y f y c

f cc ; w, c . df c y -c c wc c cy c w y cx f fc c, w



6/13

82

f , w . i c, c c c f w f w c c c , f traditionalcc fc . a c c ccc, y

y , wc ffc c c w c . i f c y, yf c y c cc f c(a 2005: 112, 85).

t , y , c w glocalization,c y j c 1980, y b cr r. i f c w c f y f , , , , c, c., wc

cy c y (r 1995). gc cc f c, c , w c c,c wc c fy y f W (C C, s 2006: 73). g ccc fc f cy; w wy f c. g cy c; c , c y f cfc c c, c xc, cfc (bc 2003: 7071). gc c, f x, fc , .. y f f c y c f wc

q (j) c f f, c f l, ..y f m l, cy wy f c, cy f f z, c sy v ; w yc c, cf (f) c c w s y c e.

t, global hyphen (asyy 2004: 23) f ca means of identity politics. hw, f c wy y cy w c f (), fc

w f () c, c f c, c c , f w c c wy (a 2005: 105).

i x , c c f f c. o f wy c cy , w y w c , c fc, f yc f f yc f , fc. e f f c f j,

f f c y, w f w f . l f - c f w cc c, c



7/13

83

fw. Traditionalcy, .. f, f f c y ; f c w w f cy, w f y c f f w .

tradition as a strategY

i s, f f w c. pcc y , traditional, y f cc, y wy. t y f c; y cc . t c c , y cq, .. y /

.2

t wy, strategy w cc c f c w. i f , cq w f fc (.. f).

i 20 cy, w y c cc c, c y. r c,wc w y f y c c (c), c ff . lc cy f f wy c, w w y w y . tw c w c f . i

c, c (e u, u s f ac) c f ()cc c f , cy w - c c, c f . i q, 1990 w c f i w. p c , cy .

2 t tradition heritage f yyy (cf. b Ff 2004; scg 2004). t w wy c; tradition y f f c f c f c cc w heritage c, cc f c f f c, - f c cc. acc W ny (1996: 249), c f c f w f c f cy;p j. a (2005: 39) f f ; - y c f c ; s k gc (2009:330) c c f , fc f w ccf f , w c f c cc wc c w

xc ( y ) f c f . o w w c (c f fc-c c fc) fc (fc f y fcc ) ( c : asyy 2001).



8/13

84

mfc f c-c w f , wc y f, ycfolklorism. e y f f f, y y y w b d lw w (),

w c cy c w, wc (lw 1995: 410). ecy y cc xc f f (ny 1996: 250).

m c c y f c.by x f w f, f c - c y. a f c j y c y f f c. W w c

w, y c c c c f, y q cc cx wc c c ff ,f x f c. t xc c f f c -c f c, wc cy c c, f cc , w . t f cy,w f f cc f c, y c f f y c

wf, f .i , c f q

f y (f) f w (c) . acc y cc y c cy, y f y f cc c, c f c - . W c f ,y y f c f c , wy f , ,

y f cc , x f c, c w f c y y f c f c w. ty - .. w f c c c f c f c f (sy). t w w cc . h f f- f wf f w f w ff .

h , w , f f

ff f c cc . i , c- f f, .. y f c , cc , cqy c f c



9/13

85

f -. ty f c f j , c y f w f w . tw c y j cy w f

c q xc.

ConClusion

lc j y c; / c f fc c . a f f -

c /c (c, cf), cy ( ) (-c folk costumes). ty y / y xy , xc f ( wy f); f (y f f c,cf), x (cy, f cc ), f ff () xc (c w f wcc). i(c) f c cy c f f w y y c f c f . ac w

cc c f y f ffc, c f c .

s w f ( ) ?a xc f f ,w c y c c . a w w,c c c c , c cy w y ffc f c . a w ff c f c ,

f y c y w y c c f. t f c w f y x cccwc c f f, , wy c f .

reFerenCes

AlSayyad, Nezar (ed.)2001 Consuming Tradition, Manufacturing Heritage: Global Norms and Urban Forms in the Age of Tourism.

London and New York: Routledge.



10/13

86

2004 Introduction: The End of Tradition or the Tradition of Endings? In: AlSayyad, Nezar (ed.), TheEnd of Tradition?London and New York: Routledge, 128.

Anttonen, Pertti J.2005 Tradition through Modernity: Postmodernism and the Nation-State in Folklore Scholarship. Helsinki:

Finnish Literature Society (Studia Fennica. Folkloristica, 15).

Beck, Ulrich2003 Kaj je globalizacija? Zmote globalizma odgovori na globalizacijo (What is Globalization? Fallacies

of Globalism Answers to Globalization). Ljubljana: Krtina.

Bell, David2006 Variations on the Rural Idyll. In: The Handbook of Rural Studies. SAGE Publications (http://sage-

-ereference.com/hdbk_rural/Article_n10.html; 23. 9. 2009).

Bogataj, Janez and Jurij Fikfak2004 Dediina (Heritage). In: Ba, Angelos (ed.), Slovenski etnoloki leksikon (The Slovenian Ethnological

Lexicon). Ljubljana: Mladinska knjiga, 76.

Brumen, Borut2001 Umiljena tradicija dobrih starih asov (Imagined Tradition of the Good Old Times). In: mitek,Zmago and Borut Brumen (eds.), Zemljevidi asa . Zbornik ob 60-letnici Oddelka za etnologijoin kulturno antropologijo (Maps of Time: Miscellany for the 60th Anniversary of Department ofEthnology and Cultural Anthropology). Ljubljana: Oddelek za etnologijo in kulturno antropologijo,Filozofska fakulteta, 193207.

Davison, Graeme2008 Heritage: From Patrimony to Pastiche. In: Fairclough, Graham (et al. , eds.), The Heritage Reader.

London and New York: Routledge, 3141.

DSLL

2005 Slovar slovenskega knjinega jezika z Odzadnjim slovarjem slovenskega jezika in Besediem sloven-skega jezika z oblikoslovnimi podatki (elektronski vir) (Dictionary of Slovenian Literary Language,electronic source). Ljubljana: SAZU and ZRC SAZU, Intitut za slovenski jezik Frana Ramova;DZS; Amebis.

Kalapo Gaparac, Sanja2009 Tradicija na pladnju turizma (Tradition on the Tray of Tourism). In: Ceribai, Naila and Ljiljana

Marks (eds.),Izazov tradicijske kulture. Sveani zbornik za Zoricu Vitez(The Challenge of TraditionalCulture: Ceremonial Miscellanea for Zorica Vitez). Zagreb: Institut za etnologiju i folkloristiku,327335.

Kuret, Niko

1962 Turizem in folklora (Tourism and Folklore). Glasnik SED 4 (1): 1.Lfgren, Orvar1990 The Danger of Knowing What You Are Looking For: On Routinizing Research. Ethnologia

Scandinavica 20: 315.

Lowenthal, David1995 The Past is a Foreign Country. Cambridge, New York and Melbourne: Cambridge University Press.

Markovi, Maruka2005 Zeleni prag Ljubljane vzhod. Podeelje se predstavi (Green Threshold of Ljubljana East:

Introduction to the Countryside). Ljubljana: Mestna obina Ljubljana, Oddelek za gospodarskedejavnosti in turizem (http://www.ljubljana.si/si/mol/publikacije/?category=68138, 5. 1. 2012).

Markovi, Maruka and Josip Pintar2004 Soitje med mestom in podeeljem (Coexistence of City and Countryside) (www.rralur.si/html/

po_ projektih/docs/sozitje_med_mestom_in_ podezeljem.pps, 7. 9. 2006.)



11/13

87

Maslo, Gorazd and Maruka Markovi2003 Razvoj podeelja na vzhodnem delu Mestne obine Ljubljana (Rural Development on the Eastern

Part of the City of Ljubljana)(http://www.bf.uni-lj.si/iae/Tone/Predstavitev%20CRPOV%20.ppt, 26. 2. 2007).

Nuryanti, Wiendu

1996 Heritage and Postmodern Tourism.Annals of Tourism Research 23 (2): 249260.Rapport, Nigel and Joanna Overing2000 Social and Cultural Anthropology: The Key Concepts. London and New York: Routledge.

Robertson, Roland1995 Glocalization: Time-Space and Homogeneity-Heterogeneity. In: Featherstone, Mike, Scott Lash

and Roland Robertson (eds.), Global Modernities. London: Sage, 2544.

Slavec Gradinik, Ingrid2004 Tradicija (Tradition). In: Ba, Angelos (ed.), Slovenski etnoloki leksikon (The Slovenian Ethnological

Lexicon). Ljubljana: Mladinska knjiga, 635636.

Smith, Laurajane2006 Uses of Heritage. London, New York: Routledge.

Surveys.a. Survey (results) (source without identification information, typescript). Tourist Society Besnica

Jane archives.

Taylor, John P.2001 Authenticity and Sincerity in Tourism.Annals of Tourism Research 28 (1): 726.

Uri, Matja and Marjan Hoevar2007 Protiurbanost kot nain ivljenja (Antiurbanity as a Way of Life). Ljubljana: Fakulteta za drubene

vede.

Vepslinen, Mia and Kati Pitknen2010 Second Home Countryside: Representations of the Rural in Finnish Popular Discourses.Journal

of Rural Studies 26 (2): 194204.

vidiki tradiCije

V slovenskem jeziku izrazcsplono pomeni pojav ali skupek pojavov, ki so se s prenaa-

njem iz roda v rod ustalili v ivljenju skupnosti; tisto, kar se je uveljavilo v neki dejavnosti mednjenim daljim obstajanjem oz. dlje asa trajajoe dejavnosti; tudi vrednoto oz. doseek, redko pa(ustno) izroilo. V etnolokih oz. antropolokih slovarjih, leksikonih in enciklopedijah sta v geslihtradicija poudarjeni prenaanje (posredovanje, dedovanje) skoz as (iz generacije v generacijo) inkontinuiteta pojavov; v geslih novejih prironikov je poudarjeno tudi, da je tradicija strategijaza dodajanje vrednosti pojavom.To kae, da ima tradicija mnoge razsenosti. Lahko jo razumemo kot pomemben element-c c, saj je bila s tradicijo opredeljena kultura, tj., ljudska kultura, specifinipredmet preuevanja etnologije in sorodnih ved. Poglavitna skrb raziskovalcev so bili preitki,

konkretni, empirino dosegljivi predmeti kulture, ki so po nazorskem izroilu evropske etnologijedokumentirali narodovo preteklost. Ker pa so izginjali in so jih naglo prekrivali novi, sodobni



12/13

88

kulturni pojavi, so narodopisci gradivo tudi na poseben nain vrednotili. Ker tradicija povezujeljudi na mnogih ravneh (od lokalne in nacionalne do globalne), jo lahko razumemo kot sredstvo , in novi pristopi izzivajo folkloriste k razpravi, kako je tradicija uporabljenav ustvarjanju skupnosti. V tem smislu namre postajaza krepitev obutkov pripadnosti

in za doseganje tudi drugih, npr. gospodarskih ciljev. Najpogosteje je uporabljena v turizmu, pritem pa prevzema nove oblike in funkcije, tj., zaivi kot folklorizem.tc .Etnologija in folkloristika sta (predvsem v svojih zaetkih) postali na-cionalni in hkrati moralni projekt: njuna glavna naloga je bilo iskati in ohranjati najstareje,po monosti izvirne oblike kulture, t. i. ljudsko kulturo (tj. kmeko), ki so jo izrazito pozitivnovrednotili prav zaradi tega, ker je kopnela pod bremenom civilizacijskih novosti; uteleala jezaelene moralne lastnosti, z njo pa so dokazovali tudi upravienost nacionalnih zahtev. Njenoidealizacijo lahko poveemo s pojmom ; pozitivno podobo ruralnega kot narav-

nega, harmoninega, celostnega, ki se oblikuje kot protipol urbanega. Podeelska idila je temeljnidel reprezentacije in reprodukcije ruralnega v rekreacijske namene; idiline reprezentacije paopazno vplivajo na spodbujanje razvoja podeelja, bodisi v obliki priseljevanja ali turizma, kotje to opazno na Janah. Demografski in turistini kazalniki na raziskovanem obmoju namrenakazujejo, da ljudje predvsem iz urbanega okolja tamkajnjemu nainu ivljenja pripisu-jejo posebno vrednost, v emer domaini vidijo dober razvojni potencial, ki ga znajo izkoristiti.tc .Medtem ko so narodopisciv 19. stoletju regionalnesestavine povzdigovali na raven narodnih posebnosti in tako c , dabi ustvarili in okrepili pripadnost nacionalni identiteti, danes zaznavamo procesec

c, ko lokalne skupnosti skuajo najti posebnosti, da bi svoje obmoje postavile na turistinizemljevid ali jih povzdignile na raven identifikacijskega simbola. Tradicija kot zarazline identitete je torej postala sredstvo identitetne politike. Namesto razprave, kako povezanaje lahko skupina zaradi svoje folklore oz. tradicije, alternativni pristop danes etnologe izziva ktudijam, kako se tradicija uporablja v ustvarjanju skupine. Na jankem obmoju so najtesnejepovezane prav skupnosti, ki v svoje dejavnosti vkljuujejo doloeno obliko tradicije: turistinodrutvo, ki skrbi za prireditve s predstavitvami lokalnih tradicionalnih opravil in jedi; obasnefluidne skupine, ki opravljajo tradicionalne dejavnosti v razline namene, npr. peejo kruh ali

izdelujejo cvetje iz papirja za janko butarico velikanko; in medsosedske skupnosti, ki si pomagajopri tradicionalnem gospodarstvu, tj. kmetovanju.tc .V obdobju gospodarskega prestrukturiranja proti koncu 20. stoletjaje podeelski turizem postal razvojna strategija. Ruralne vire, ki so bili tradicionalno osnovaprimarni dejavnosti (kmetijstvu), so zaeli uporabljati za doseganje druganih ciljev. Tudi naSlovenskem raba tradicije ni ve motivirana zgolj z ohranjanjem izroila prednikov, pa pa vsepogosteje postaja strategija bodisi za izboljanje lastnega ekonomskega poloaja bodisi za splonirazvoj lokalnega obmoja. Najpogosteje je v rabi v turizmu, pri tem pa prevzema nove oblike in

funkcije, tj., zaivi kot folklorizem. Na jankem obmoju razvoju turizma sledimo od leta 1993;med mestnimi in okolikimi prebivalci so se najbolj uveljavile prireditve s predstavitvijo lokalnihtradicij (kmekih opravil, dejavnosti, prehrane, oblail ipd.). Veina lanov turistinega drutva



13/13

89

ima za sodelovanje na prireditvah in uporabo tradicije ekonomske motive, nekaj pa jih sodelujezaradi obutka, da s tem pripomorejo k splonemu razvoju obmoja. Prireditve, ki so vkljuevaletradicijo, so prispevale k poveanju prihodka prebivalcev, s tem pa k ohranjanju kmetijstva inzmanjanju izseljevanja; so tudi pomemben segment druabnega ivljenja.

eprav je v strategijah trajnostnega razvoja malo eksplicitnih omemb tradicije/dediine, palahko veliko prispeva k razlinim stratekim ciljem. Projekti in dejavnosti, ki temeljijo na lokalnitradiciji, namre pripomorejo k razvoju in krepitvi lokalnega gospodarstva ter pozitivno vplivajona obutke pripadnosti in povezanosti skupnosti.

d. s p i, c, zrC sazu i s ey, n 2, si-1000 l, s,.@c-.


aspects of tradition-sasa istenic

Documents