ROKODELSKA RAZSTAVA Z MEDNARODNO UDELEŽBO

18.4.–31.5.2012

Art@CraftEurope2012

KOROŠKA GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI

SLOVENJ GRADEC

16.8.–15.9.2012STADTHAUS KLAGENFURT, ÖSTERREICH

KLAGENFURT /CELOVEC

Izdajatelj / Published by:Mestna občina Slovenj GradecŠolska ulica 52380 Slovenj GradecSlovenija

za / forMestna občina Slovenj Gradec:mag. Lidija Požgan

Kurator razstave in besedilo /Exhibition curator and author of the text:prof. dr. Janez Bogataj

Art direction in oblikovanje /Art direction and design:Edi Berk / KROG, Ljubljana

Fotografija / Photographs by:Tomo Jeseničnik

Lektoriranje / Language editing:Irena DestovnikMurray James BalesKristina Vorbach

Prevod / Translation:Marjana KarerBorut NovinecKristina Vorbach

Realizacija / Production:KROG, Ljubljana

2012

Razstava Art@Craft Europe 2012je del ãezmejnega projekta DUO Kunsthandwerk, ki se izvaja v okviru Operativnega programa Slovenija-Avstrija 2007—2013.

*Informacije / Information:Mestna občina Slovenj Gradec·olska ulica 5, SI-2380 Slovenj GradecT: +386 (0)2 88 12 116Obrtno-podjetniš ka zbornica SlovenijeCelov‰ka 71, SI-1000 LjubljanaT: +386 (0)1 58 30 500Podjetniš ki center Slovenj Gradec Ronkova 4, SI-2380 Slovenj GradecT: +386 (0)2 88 42 927

Avstrija / Austria

Belgija / Belgium

Ciper / Cyprus

Estonija / Estonia

Irska / Ireland

Italija / Italy

Latvija / Latvia

Litva / Lithuania

Madžarska / Hungary

Portugalska / Portugal

Slovaška / Slovakia

Španija / Spain

Slovenija / Slovenia

KULTURNA DEDIŠČINA ZNANJ IN VEŠČIN TER SODOBNI EVROPSKI USTVARJALNI IZZIVI

THE CULTURAL HERITAGE OF KNOWLEDGE & SKILLS AND CONTEMPORARY EUROPEAN CREATIVE CHALLENGES

Prof. dr. Janez Bogatajkurator razstave

Prof Janez Bogataj, PhDExhibition Curator

Kulturna dediš čina znanj in veš činter sodobni evropski ustvarjalni izzivi

∂ Leta 1977 je mesto Slovenj Gradec gos ti lo »1. slo ven -sko raz sta vo doma če in umet ne obrti«. V Galeriji likov nihumet nos ti so raz sta vi li roko del ske izdel ke in s tem tudi SlovenjGradcu omo go či li bie nal no sejem sko dejav nost. Seveda pa žeprva raz sta va ni bila le sejem ski pri kaz sočas ne roko del skeustvar jal nos ti, ampak je imela š irš e poslan stvo: opo zo ri ti ježele la na veli ke in raz lič ne ustvar jal ne mož nos ti ter roko del cem,ki so bili v takrat ni druž be ni ure dit vi raz um lje ni le kot nekak -š en repre zen ta tiv ni pri ve sek v sicerš njem raz vi ja jo čem seindu strij skem vzduš ju, zago to vi ti ustrez ne delov ne, sta tus nein eko nom ske pogo je. Nekateri poli ti ki so pou dar ja li, da sezave da jo vloge in mesta umet nost ne in doma če obrti v okvi rumale ga gospo dar stva, saj je ta dejav nost nepo greš ljiv ele -ment v kom plek sni gospo dar ski in turis tič ni ponu dbi. Še več,umet nost na in doma ča obrt, spod bu ja na in zas no va na z jas nimkon cep tom, z ute me ljit vi jo in doka zom o njeni izvir nos ti, jepomem ben ele ment v pona zo rit vi razvo ja dolo če ne narod neskup nos ti. Vendar je vse do danes osta lo le pri lepih bese dah!

∂ Leto 1977 je kljub temu »roj stno leto« nove doberazvo ja roko del skih dejav nos ti v Sloveniji, ki so bile do tedaj žev del nem zato nu. Predvsem ni bilo niti ustrez ne ga pre no saboga tih teh no loš kih in obli ko val skih znanj niti stro kov ne gavred no te nja izde lo va nja, kar naj bi pomemb no vpli va lo na raz -

lič ne obli ke zapo slo va nja in omo go ča lo nove vire zasluž ka.Tako je bilo sta nje v Sloveniji kot eni od repub lik nekda njeJugoslavije. V dru gih vzhod no ev rop skih soci a lis tič nih drža vahso raz vi ja li roko del ske dejav nos ti v držav nih zdru že njih inzadru gah. Njihova veli ka pred nost je bila, da so imeli ustrez nestro kov ne teme lje in vod stva, pred vsem pa se je zna njeustrez no pre na š a lo na mlaj š e gene ra ci je, kar se je npr. vSloveniji po drugi sve tov ni vojni pos to po ma opu š ča lo; izje maje bila le Čip kar ska š ola v Idriji, ki nepre ki nje no delu je od leta1876 do danes. Seveda so bili roko del ski izdel ki močno zasto -pa ni v držav nih pro mo ci jah in iden ti fi ka ci jah, roko del ce in nji -ho ve izdel ke so vklju če va li v naj raz li čnej š e turis ti čne vse bi -ne, ven dar bolj kot poseb nost ali nos tal gič no spo gle do va nje spre te klost mi. Zahodna Evropa je nada lje va la razvoj tako indi -vi du al nih delav nic kot tudi kre a tiv nih sku pin. Svojevrstenmodel pozna jo skan di nav ske deže le, ki so raz vi le viso ko ravenraz po znav ne ga ali iden ti tet ne ga obli ko va nja, teme lje če gaprav na boga tih teh no loš kih in kre a tiv nih izkuš njah roko -del ske kul tur ne dedi š či ne. Pomembno za nadalj nji razvojroko del skih dejav nos ti v Zahodni Evropi je bilo vklju če va njeroko del cev v med na rod ne, tudi lokal ne in kra jev ne sejem skepri re dit ve, med kate ri mi naj š e pose bej izpo sta vim sejmaHandwerksmesse in Heim u. Handwerk (H+H) v Münchnu.

Prof. dr. Janez Bogataj, kurator razstave

The cultural heritage of knowledge & skills andcontemporary European creative challenges

∂ In 1977, the town of Slovenj Gradec hosted the “FirstSlovenian Art&Craft Exhibition”. When art&craft products wereput on display in its Gallery of Fine Arts, Slovenj Gradec wasoffered the possibility of embarking on a biennial fair activity.However, the first show not only aimed to showcase contempo-rary art&craft creativity, but also had a broader mission: tohighlight the considerable and varied creative possibilities andto provide artisans, whose role in the then social system wasthat of an appendage to the otherwise upbeat industrial atmos-phere, appropriate conditions in work, status and economicterms. Some politicians claimed to be aware of the role andposition of arts and crafts within small industry, acknowledgingthis activity to be a key element in the complex economic andtourist capacities on offer. Moreover, if arts and crafts are pro-moted and planned according to a clear concept as well as jus-tified and certified as original, they are an important element ofguiding the development of any national community. To date,however, these have simply remained lovely words.

∂ 1977 in Slovenia nevertheless marks the “birth year” ofa new age for art&craft activities which had, by that time,already started to decline. What were lacking in particular wereboth the appropriate transfer of considerable skills in technolo-gy and design, and practices of expert evaluation which should

have provided significant employment possibilities and newincome sources. Such was the situation in Slovenia, one of therepublics of former Yugoslavia. As regards other EasternEuropean socialist countries, arts and crafts were being devel-oped under the auspices of national associations and co-opera-tives. They had the great advantage of having appropriate expertbases and management and, in particular, suitable channels fortransferring the related knowledge to younger generations. InSlovenia, however, such channels were gradually abandonedafter World War Two, with the only exception being the IdrijaBobbin Lace School which has been operating without interrup-tion since 1876. Art&craft products nevertheless played animportant role in Slovenia’s promotional and identification-ori-ented efforts, with artisans and their work being included in manytourist contexts, although only as a peculiarity and to evoke nos-talgia. Western Europe promoted the development of both indi-vidual workshops and creative groups. A special model evolved inScandinavian countries which have achieved a high level ofrecognition or identity for design based particularly on the richtechnological and creative experience of the cultural heritage inarts and crafts. The inclusion of artisans in international and bothlocal and community fairs was very important for the furtherdevelopment of art&craft activities in Western Europe.

Prof Janez Bogataj, PhD, Exhibition Curator

sa nasled nja leta se je v Sloveniji oralaledi na in š ele v osem de se tih in devet -de se tih letih 20. sto let ja je drža va roko -del cem name ni la nekaj zelo skrom nih,komaj omem be vred nih sta tus nih sti -mu la cij (npr. leta 1992 v novem Zakonu

o pro met nem davku). V nada lje va nju je bil izde lanstro kov ni sis tem vred no te nja, oce nje van ja in ozna -če va nja roko del skih izdel kov (1994) in na tej pod la gismo v devet de se tih letih 20. sto let ja raz vi li in posta -vi li bla gov no znam ko »Rokodelstvo Art&CraftSlovenija«. Začeli smo sis te ma ti čno stro kov no oce -nje va ti izdel ke in ozna če va ti tiste, ki jih Strokovnakomi si ja pri Obrtno-podjetniš ki zbor ni ci Sloveniješ e danes izbi ra v krog naj bolj vses tran sko kako -vost nih. Vsi kako vost ni izdel ki so ozna če ni z raz po -znav nim zna kom, kar pos to po ma ureja ponu dbo natrgu in ustvar ja dolo če no raz po znav nost. Strokovnakomi si ja oce nju je izdel ke celo leto, razen v juli ju inavgus tu. Odziv je izje men, saj roko del ci in drugi izde -lo val ci meseč no poš lje jo v oce ni tev tudi po stoizdel kov. Tako so pos ta ja le bie nal ne raz sta ve vSlovenj Gradcu (nekaj jih je bilo tudi v Ljubljani) pri -ka zi dvo let ne kako vost ne ustvar jal nos ti in pomem -ben dogo dek za trže nje izdel kov. Posameznim avtor -jem, ki so zao kro ži li svoje delo z življenj ski mi ustvar -jal ni mi dosež ki in opu som, je Obrtno-podjetniš kazbor ni ca Slovenije, last ni ca in glav na orga ni za tor karaz stav, zače la pode lje va ti nazi ve za odlič nost»Zlata viti ca«. Sistem skrbi za ohra njan je in razvojroko del skih dejav nos ti, oce nje val ni kri te ri ji za oce -nje van je izdel kov in orga ni za ci ja bie nal nih raz stavpa so pomemb ni slo ven ski dosež ki, ki so bili delež nitudi ustrez ne med na rod ne pozor nos ti.

∂ Leta 2001 je bil v Sloveniji nare jen š e enpos kus ure dit ve sta nja na področ ju roko del skihdejav nos ti. Izdelan je bil sis tem s pri bliž no 13–14regi o nal ni mi in delno tudi temat ski mi roko del ski micen tri in osred njim cen trom v Ljubljani. Osrednji cen -ter naj bi imel pove zo val no, pro mo cij sko in izobra že -val no vlogo, regi o nal ni cen tri pa naj bi raz vi ja li zadolo če na območ ja zna čil ne roko del ske dejav nos ti.Namenjeni bi bili pre tež no mla dim roko del cem in bidelo va li po prin ci pu bival nih ate lje jev oz. roko del skihdelav nic. Trdno zgra je ni sis tem bi ponu jal š te vil neapli ka tiv ne mož nos ti pri pre no su znanj, obli ko val skinad grad nji, v turiz mu, idr. Sistem je bil že v fazi prvihures ni či tev, ven dar sta nje go vo dina mič no nada lje -va nje zavr la neod loč nost in (poli tič no) vme š a va nje.Kljub temu se danes v Sloveniji lahko poh va li mo zneka te ri mi zamet ki regi o nal nih cen trov v Veržeju,Škof ji Loki, Ribnici, Sežani, Idriji, Moravčah, SlovenjGradcu, delno tudi v Kropi in Slovenski Bistrici.

V

ll the years that followed meant thebreaking of new ground. It was only in the1980s and 1990s that the governmentstarted to provide very modest, almostnegligible incentives in terms of status(e.g. in the new Sales Tax Act of 1992).

Later, a system for evaluating, assessing and markingart&craft products was set up (1994), resulting in the1990s in the “Rokodelstvo Art&Craft Slovenia” brandname. Products started to be systematically evalua-ted according to expert criteria. Those which havebeen selected by the expert commission at theChamber of Craft and Small Business of Slovenia aspossessing the most all-round quality are now appro-priately marked. Since all products satisfying certainquality criteria are marked with a recognisable label,the respective market has progressively started to beregu-lated and, in addition, a notable level of recog-nisability has been achieved. Products are assessedby the expert commission throughout the year, exceptin July and August. The response has been amazing,with up to 100 products being received per month. Atthe same time, the biennial exhibitions in SlovenjGradec (some were also held in Ljubljana) started toact as a showcase of high-quality creativity, spanninga period of two years, and an important opportunityfor marketing the products concerned. Some authors,whose work has been complemented with lifetimecreative achievements and oeuvre, were awarded“Golden Tendril” excellence titles by the Chamber ofCraft and Small Business of Slovenia, which is theowner and main organiser of the exhibitions. The sys-tem aims to maintain and develop art&craft activities.

∂ Another attempt at regulating the situationwith regard to art&craft activities in Slovenia came in2001. A system comprising approximately 13–14regional and partly also thematic art&craft centreswith the main centre in Ljubljana was set up. Whilst themain centre was to be tasked with coordination, pro-motion and education, the regional centres were toassume responsibility for developing art&craft activi-ties typical of their respective regions. They were main-ly intended for young artisans and were to ope-rate asresidential studios or art&craft workshops. The solidlybuilt system was to facilitate many concrete opportu-nities for transferring skills, upgrading design, intourism etc. Unfortunately, although it had alreadystarted to be implemented the system was laterobstructed by indecisiveness and (political) interven-tions. Despite that, today we can be proud of the initialstages of the regional centres in VerÏej, ·kofja Loka,Ribnica, SeÏana, Idrija, Moravãe, Slovenj Gradec, andpartly also in Kropa and Slovenska Bistrica.

A

∂ Razen oce nje van ja in izbi re kako vost nih izdel kov,orga ni za ci je naj raz li čnej š ih raz stav v Sloveniji in tuji ni terzamet kov roko del skih cen trov je roko del stvo močno zapo -stav lje no področ je narod ne ga gospo dar stva, izobra že va nja,zapo slo va nja ter traj nos tne ga in sona rav ne ga razvo ja.Organizacija pri ču jo če raz sta ve je tudi poka za la, da kljub vsemmogo čim komu ni ka cij skim pove za vam v roko del stvu tudi naravni Evropske unije nima mo nekih trd nej š ih pove zav, š emanj ustrez ne ga pre to ka znanj in pred vsem enot nej š ihpogo jev za delo va nje in razvoj roko del skih dejav nos ti.Rokodelstva se zelo obrob no doti ka jo raz lič ni resor ji, odgospo dar stva do izobra že va nja, kul tu re in turiz ma. Prav zatosem pod pi sa ni ob koncu leta 2008 izde lal zas no vo za repre -zen ta tiv no potu jo čo raz sta vo roko del cev vseh držav EU, ki najbi luč sveta ugle da la že leta 2010 v Slovenj Gradcu. Kljub trdnopostav lje ne mu stro kov ne mu okvi ru je zata ji la orga ni za cij skastran, in raz sta va je bila pres tav lje na v leto 2012. Bolj sra mež -lji vo so jo uvrs ti li v pro gram Evropske pres tol ni ce kul tu re,čeprav bi bila lahko eno temelj nih spo ro čil in izzi vov pri hod -nje ga evrop ske ga pri za de va nja. Povrh vsega take celo vi tevseev rop ske roko del ske raz sta ve v Evropi š e ni bilo. Slabodziv za sode lo va nje pri raz sta vi in skrom ni finanč no-orga ni -za cij ski okvi ri so bot ro va li okrnje ni zas no vi. Kljub temu, daš te vil ne drža ve EU na raz sta vi ne sode lu je jo, jo lahko raz -ume mo kot prvo napo ved nove ga roko del ske ga dia lo ga vEvropi. Dialoga, za kate re ga nam tako spo ro či la kul tur ne dedi -š či ne kot pri hod nje roko del ske nalo ge in potre be posre du je -jo vrsto argu men tov. Prav ti argu men ti so teme lji, ki se jimbomo mora li v pri hod nje š e kako posve ča ti in jih raz vi ja ti.

∂ Kot sem že zapi sal, je bila raz sta va sprva zamiš lje nakot teme ljit, popoln pre gled roko del ske ustvar jal nos ti prav vvseh stal nih čla ni cah Evropske unije. Vendar bo pri ču jo ča raz -sta va š ele prvi korak ali »most« k taki pred sta vit vi ustvar jal nihdosež kov, ki so nada lje va nje zgo do vin skih spo mi nov, sesta vinnes nov ne kul tur ne dedi š či ne in tudi naj bolj ustvar jal ne gasodob ne ga iska nja v raz lič nih izraz nih nači nih in sme reh. Natokrat ni raz sta vi sode lu je jo raz lič ni roko del ci iz Slovenije inneka te rih dru gih držav čla nic Evropske unije, ki svoje moj stro vi -ne ustvar ja jo iz lesa, kamna, gline, š ibja, slame (tudi ličja intrav), ste kla, žele za, papir ja, narav nih tka nin, volne, usnja invoska, izde lu je jo pa tudi veze ni ne in čipke. Naravna gra di vasoob li ku je jo sodob na pri za de va nja za traj nos tni in sona rav nirazvoj ter s pale to žlah tnih doda nih vred nos ti omo go ča jo kako -vost člo ve ko ve ga biva nja. V posa mez nih roko del skih pano gah inteh no loš kih pos top kih so uskla di š če na š te vil na zna nja,veš či ne in spret nos ti, ki jim s Konvencijo o var stvu nes nov nekul tur ne dedi š či ne iz leta 2003 veli ko pozor nost name nja tudiUnesco. Prav ta kon ven ci ja pou dar ja pomen roko del ske dedi -š či ne in sodob nih roko del skih znanj na lokal nih in držav nihrav neh, kar je pri lož nost za spo zna va nje lokal nih in regi o nal nihkul tur nih iden ti tet v med na rod nem oko lju. Ne gre le za ohra -njan je kul tur ne ga bogas tva in iden ti tet, ki so zara di raz ra š če -ne ga glo ba liz ma močno ogro že ni, ampak tudi za iska nja novihustvar jal nih poti in nači nov, ven dar teme lje čih na raz lič nih dedi -š čin skih izkuš njah. Razstava je torej pri mer med na rod nekomu ni ka ci je z dejav nost mi in boga ti mi zna nji, ki v pri hod njelahko pomemb no soob li ku je jo mož nos ti za nova delov na mesta,zapo slo va nje razvoj no ovi ra nih in inva lid nih oseb, ustvar ja jo

K U LT U R N A D E D I ŠČ I N A Z N A N J I N V E ŠČ I N T E R S O D O B N I E V R O P S K I U S T V A R J A L N I I Z Z I V I

C U LT U R A L H E R I T A G E O F K N O W L E D G E & S K I L L S A N D C O N T E M P O R A R Y E U R O P E A N C R E A T I V E C H A L L E N G E S

∂ As I already suggested, the exhibition was firstdesigned as a comprehensive, complete overview of art&craftcreativity in all European Union member states. However, thisyear's exhibition will only be the first step towards such a pre-sentation of creative achievements representing a continuationof the historical memory, a constituent part of the intangiblecultural heritage and, at the same time, the most up-to-dateinvestigation of diverse ways of expression. In this year’s exhibi-tion, various artisans from both Slovenia and some otherEuropean Union member states will present themselves; theirmasterpieces are made of wood, stone, clay, wicker, straw(including cornhusk and grass), glass, iron, paper, natural tex-tiles, wool, leather and wax, and comprise embroidery and bob-bin lace. The natural materials make their own contribution totoday’s endeavours towards sustainable development, enhanc-ing the quality of human existence by offering a wide range ofvaluable improvements. The individual art&craft branches andrelated technological procedures comprise a true storeroom ofknowledge and skills which have also been included in UNESCO'sConvention for the Safeguarding of the Intangible CulturalHeritage. It is not only about safeguarding the cultural heritageand identities which are seriously jeopardised by the onset ofglobalism, but the quest for new creative channels and mannerswhich are nevertheless based on diverse heritage experience.The exhibition thus poses an example of international commu-nication through activities and significant skills which in thefuture might help create new jobs, promote employment of thehandicapped and disabled persons, generate considerabletourist potential and enhance the identity of regional cultures in

∂ Apart from the evaluation and selection of quality prod-ucts, organisation of numerous exhibitions in Slovenia andabroad, as well as the first stages of art&craft centres, arts andcrafts in Slovenia are a relatively neglected area of the nationaleconomy, education, employment and sustainable development.The organisation of this year’s exhibition has shown that, despitemany communication links in the art&craft sphere even at theEuropean Union level, there are no reliable links, let alone appro-priate channels for transferring knowledge and, in particular,equal conditions for the operation and development of art&craftactivities. Arts and crafts are tangentially affected by variousspheres, such as the economy and education, culture andtourism. That is why in late 2008 I personally designed a repre-sentative travelling exhibition of artisans from all the EU coun-tries, whose first show was scheduled for 2010 in Slovenj Gradec.Notwithstanding the solid expert framework, the organisationalpart failed and, as a result, the exhibition was rescheduled for2012. It was then, reluctantly, included in the European Capital ofCulture programme. What is more, there has never been such acomprehensive art&craft exhibition in Europe. A weak responseas regards participation in the exhibition together with the limi-ted financial/organisational framework resulted in a projectwhich was deprived of some of its original aspects. Even thoughmany EU countries are not participating in the exhibition, it canstill be considered a call for new art&craft dialogue in Europe: adialogue for which many arguments can be found in both thecontents of the cultural heritage and future art&craft tasks andrequirements. These arguments may serve as the resourceswhich will need to be considered and developed in the future.

žlah tne vse bi ne turis ti čne ponu dbe in utr ju je jo isto vet nostevrop skih regi o nal nih kul tur. Prav sled nje je eno temelj nih spo -ro čil raz sta ve, ki omo go ča »ber lji vost« lokal nih in regi o nal nihroko del skih stva ri tev, izde la nih v narav nih gra di vih, torej gra di -vih lokal nih oko lij, v kate rih imajo tudi svojo »logi ko« in poslan -stvo. Z nji ho vim odkri va njem in spo zna va njem nam ni omo go -čen le pogled v delo va nje in ustvar jal nost kon kret ne ga roko del -ca, ampak tudi v druž bo, ki ji pri pa da, v obli ke in vse bi ne nje ne -ga gospo dar ske ga pri za de va nja, druž be nih odno sov in duhov neustvar jal nos ti.

∂ Z raz sta vo želi mo opo zo ri ti na raz lič ne ravni druž be ne -ga polo ža ja roko del cev v Evropi. To pome ni, na možne nači nenji ho ve pove za nos ti in orga ni zi ra nja, na sti mu la ci je in drugeobli ke druž be ne skrbi, ki jih posa mez na evrop ska oko lja name -nja jo ali ne name nja jo roko del cem oz. posa mez nim dejav nos -tim. V sploš ni krizi izobra že val ne ga sis te ma se postav lja vpra -š a nje pri sot nos ti roko del skih znanj na ustrez nih izobra že val -nih stop njah. Za vse te je seve da temelj ne ga pome na uskla di -š če nje obsto je čih znanj in nji ho vo sis te ma ti čno pre na š a njena pri hod nje mlade gene ra ci je. Vrhunskemu obvla do va njuelek tro ni ke, raču nal niš kih znanj in dru gih naj so dob nej š ihteh no lo gij se mora jo v pri hod nje pri dru ži ti zna nja, ki so pove za -na z nara vo, so člo ve ku in oko lju pri jaz na in v vsa k-da nje člo -ve ko vo biva nje in življe nje vna š a jo raz sež nost kako vos ti.Rokodelska zna nja vse bu je jo izjem ne izkuš nje in so hkra tinabor za iska nje novih ustvar jal nih mož nos ti.

∂ Rokodelci so bili v vsem razvoj nem obdob ju po drugisve tov ni vojni naj brž š e naj bolj vklju če ni v turis ti čne pro gra me.

Predstavljali so in š e vedno pred stav lja jo poseb nos ti in zna čil -nos ti posa mez nih lokal nih in regi o nal nih kul tur. Čeprav se jeizde lo va nje roko del skih izdel kov več krat pre nes lo v cenej š a,naj po gos te je azij ska oko lja, in se v posa mez nih evrop skih oko ljihti izdel ki le š e pro da ja jo, je š te vi lo »ori gi nal nih« izde lo val cevš e vedno na ravni, ki omo go ča ohra njan je pestrih lokal nih inregi o nal nih raz lič nos ti. Tudi zava ja nje turis tič nih in dru gih kup -cev s pona re je nim sve tom umet nih gra div se zad nja leta vednobolj umika, vra ča jo pa se lokal na, narav na oz. prist na gra di va.Odkrivanje roko del ske pale te Evrope in sveta je poleg spo zna va -nja narav ne in kul tur ne dedi š či ne ter kuli na ri ke eden od naj boljvab lji vih moti vov sicerš nje ga sve tov ne ga turis ti čne ga pri za de -va nja. Člo ve ku omo go ča vpo gled v sto let na ali sodob na raz mer jamed roko del ci in nara vo, odsti ra mu pogled v zaklad ni co znanj inveš čin, sledi rokam in orod jem, ki za naš a delov na in bival naoko lja ustvar ja jo žlah tnost in vred no te ter omo go ča spo zna va njevsa kda nji kov in praz ni kov raz lič nih kul tur. Danes drža ve Evropskeunije ponu ja jo š te vil ne kul tur ne poti; neka te re so bolj, drugemanj obis ka ne. Prav tako nas ta ja veri ga pri jaz nih turis tič nihdesti na cij v okvi ru zdru že nja EDEN (European Destinations ofExcellency). Vsa ta traj nos tna pri za de va nja naj v pri hod nje pove -že jo tudi roko del ske poti Evrope, tako kot so jih pove zo va le žepred sto let ji, seve da z dru gač ni mi moti vi in potre ba mi. Zato najnas tudi prva, čeprav po ude lež bi ome je na raz sta va »Art@CraftEurope« pred vsem opo mni na š te vil ne mož nos ti, ki nam jihponu ja jo roko del ska zna nja v tem naš em pogos to brez gla vem,atom skem, asfal t-nem, beton skem in š e kak š nem svetu, kimu sicer radi pra vi mo, da je sodo ben.

Europe. This is one of the basic messages the exhibition con-veys, which makes “legible” those local and regional art&craftproducts made of natural materials, i.e. materials pertaining tolocal environments where they also pursue their own “logic” andmission. By discovering and recognising these, we will not onlybe able to understand the work and creativity of individual arti-sans but also gain an opportunity to comprehend the society towhich they belong, its economic efforts, social relationships andspiritual creativity.

∂ Another aim of this exhibition is to highlight the variouslevels of the artisans’ social positions in Europe. This implies pos-sible ways of associating and organising them, the incentivesand other forms of social commitment which are provided – ornot provided – to artisans or their activities in different Europeanenvironments. The universal crisis affecting the educational sys-tem also poses the question of whether art&craft skills are pres-ent at appropriate educational levels. In this context, the issuesof safeguarding the existing skills and handing them down sys-tematically to younger generations are crucial. In the future,superb command of electronic devices, computer skills andother state-of-the-art technologies must be complementedwith skills that have strong links with nature, are human-friendlyand environment-friendly, and simply make our lives better.Apart from accumulating extraordinary experience, art&craftskills also provide opportunities to discover new creative ways.

∂ During the entire development period following WorldWar Two, the role played by artisans was probably the mostaccentuated in tourism. Artisans represented and still represent

peculiarities and characteristics of individual local and regionalcultures. Although in many cases the production of handicraftshas been moved to cheaper – most often Asian – environments,and that in Europe such artefacts are now predominantly onlybeing sold, the number of “original” artisans still makes it possi-ble to maintain a variety of local and regional diversities. As bothtourists and ordinary buyers are increasingly refusing to be mis-led by the mock world of artificial materials, the significance oflocal natural or genuine materials is gaining ground. Apart fromthe wish to become familiar with natural and cultural heritageand culinary delights, the drive to discover the art&craft richesof both Europe and the world is one of the dominant motives atwork in global tourism. In pursuing this drive, one can gain aninsight into either centuries-old or contemporary relationshipsbetween artisans and nature, discover a treasury of knowledgeand skills, follow the hands and tools which create eminence andvalues for our environment, and become familiar with variouscultures of everyday and of holidays. Today, countries of theEuropean Union have numerous cultural paths. Moreover, achain of fine tourist destinations is being created under theEuropean Destinations of Excellence (EDEN) project. In thefuture, similar endeavours for sustainable development shouldalso connect Europe’s art&craft paths; these were already con-nected centuries ago, albeit for different motives and needs.That is why the first “Art@Craft Europe” exhibition, even with itslimited participation, should highlight the multiple opportunitiesoffered by art&craft skills in our sometimes mindless, nuclear,asphalt and concrete world, which we often refer to as “modern”.

Kulturelles Erbe von Wissen und Fähigkeiten sowiemoderne europäische kreative Herausforderungen

∂ Das Jahr 1977 gilt als „Geburtsjahr“ einer neuenEpoche im slowenischen Handwerk, das sich zu jener Zeitbereits zum Teil im Untergang befand, wie sich auch generelldas slowenische Handwerk in einer kritischen Situationbefand, als in Slovenj Gradec die erste Handwerksausstellungvorbereitet wurde. In den übrigen sozialistischen StaatenOsteuropas wurde das Handwerk in staatlichen Verbänden undGenossenschaften gefördert, während sich in Westeuropasowohl individuelle Werkstätten als auch kreative Gruppenentwickelten. Einen Sonderweg schlugen die skandinavischenStaaten ein, die auf hohem Niveau ein einprägsames undunverwechselbares Design entwickelten, das gerade aus denreichen technologischen und kreativen Erfahrungen des tra-ditionellen Handwerks hervorging. In den 90er Jahren desvorigen Jahrhunderts wurde in Slowenien das Gütesiegel„Rokodelstvo Art&Craft Slovenija“ ins Leben gerufen, mit demdie systematische Bewertung durch Experten und die Kenn-zeichnung von Produkten begann, welche die Fachkommis-sion bei der Slowenischen Handwerks- und Gewerbekammerauch heute noch zu den qualitativ hochwertigsten zählt. ImJahr 2001 wurde in Slowenien ein erneuter Versuch unter-nommen, die Lage im Handwerk erneut zu regeln. Es wurdeein System bestehend aus 13 bis 14 regionalen und teilweiseauch themenbezogenen Handwerkszentren und einemHauptzentrum in Ljubljana eingerichtet. Heute sind bereits inVeržej, Škofja Loka, Ribnica, Sežana, Idrija, Moravče, SlovenjGradec und teilweise in Kropa und Slovenska Bistrica Ansätzedieser Regional-zentren aktiv.

∂ Ende 2008 wurde das Konzept für eine Wanderaus-stellung repräsentativer Erzeugnisse des Handwerks aus allenEU-Staaten entworfen, die bereits 2010 in Slovenj Gradec dasLicht der Welt erblicken sollte. Trotz des fest verankerten fach-lichen Rahmens versagte jedoch die Organisation, so dass dieAusstellung auf das Jahr 2012 verlegt wurde. Diese wurdedarauf eher stiefmütterlich in das Programm der Kulturhaupt-stadt Europas aufgenommen, obwohl diese Ausstellung zu dengrundlegenden Zeugnissen und Herausforderungen derzukünftigen europäischen Bestrebungen zählen könnte.Darüber hinaus handelt es sich um die erste das gesamteHandwerk Europas umfassende Ausstellung.

∂ Das Handwerk und die in ihm verwendeten Verfahrenbeherbergen viel Wissen, Sachkenntnisse und Fertigkeiten,denen auch die UNESCO-Konvention zur Bewahrung des imma-teriellen Kulturerbes aus dem Jahr 2003 große Aufmerksam-keit schenkt. Es handelt sich nicht nur um die Bewahrung deskulturellen Reichtums und der Identitäten, die wegen derzunehmenden Globalisierung stark gefährdet sind, sondernauch um die Suche nach neuen kreativen Wegen und Ansätzen,die aber auf verschiedenen Traditionen beruhen. Somit stelltdie Ausstellung ein Beispiel der internationalen Kommunika-tion zwischen verschiedenen Gewerben und ihrem Wissen dar,die in Zukunft einen bedeutenden Beitrag zur Schaffung neuerArbeitsplätze und zur Beschäftigung Jugendlicher sowie gei-stig und körperlich Behinderter leisten, in einem auf Nachhaltig-keit ausgerichteten Tourismus neue Angebote schaffen und dieIdentität der regionalen Kulturen Europas stärken können.

Prof. Dr. Janez Bogataj, Kurator der Ausstellung

1LES / WOOD / HOLZĀboltin,š Gundars, LatvijaHanula Michal, Slovaš kaHirš enfelder Matija, SlovenijaJaklič Franc, SlovenijaOblak Franc, SlovenijaPogačar Franc, SlovenijaSamsa Janko, SlovenijaTschertou Lorenz, AvstrijaUhrín Tibor, Slovaš ka

2ŠIBJE / WICKER / WEIDENRUTENÁgostonné Bene, MadžarskaKalš ek Štefan, SlovenijaKivcāne Anita, LatvijaMaskalāne Maija, LatvijaPlū me Laimonis, Latvija

3SLAMA, KORUZNO LIČJE, TRAVE /STRAW, CORNHUSK, GRASS /STROH, MAISSTROH, GRASAntolinc Vida, SlovenijaBencsik Márta, MadžarskaVan Lierde Margotte, Belgija Žižek Bernarda in Ivan, Slovenija

4KAMEN / STONE / STEINBortolato Jernej, SlovenijaBoš ič Richard, AvstrijaGulič Pavel, Slovenija

5GLINA, PORCELAN /CLAY, PORCELAIN / TON, PORZELLANAzevedo Alberto in Vilarinho Cristina,PortugalskaBricman Jurgec Katja in Bricman Jure (»Catbriyur«), SlovenijaDravš nik Silva, SlovenijaFazekas Ferenc, MadžarskaLichard Daniel, Slovaš kaKolter Rezi, AvstrijaKremžar Franc, SlovenijaŠipalyte

.Ru-ta, Litva

Steiner Zalika, AvstrijaZeil,a Lilija, LatvijaZelko Franc, Slovenija

6STEKLO / GLASS / GLASDailide

.nas Viktoras, Litva

Keenan Catherine, IrskaMendez Rosa, ŠpanijaViš nar Stojan in Metlikovič Matej,Slovenija

7ŽELEZO IN DRUGE KOVINE /IRON AND OTHER METALS /EISEN UND ANDERE METALLEBukovec Romi, SlovenijaCoutinho Leandro, PortugalskaČakars Uldis, LatvijaGuerreiro Liliana, PortugalskaJelnikar Miš a, SlovenijaKalnin,š Guntis, LatvijaKrmelj Jože, SlovenijaMaš ukov Nikolaj Aleksandrovič inUKO- Kropa, SlovenijaPecúch Slavomír, Slovaš kaSáenz Emilia in Pardo de DonlebúnJavier, ŠpanijaZupančič Vlado, Slovenija

8PAPIR / PAPER / PAPIERCuichán Juan Manuel Fernández,ŠpanijaO’Kelly Angela, IrskaRegouz Cili, AvstrijaValant Jože, Slovenija

9TKANINE / TEXTILES / TEXTILIENCvitkovič Nada, SlovenijaLehis Maret, EstonijaMündi Maiken, EstonijaPiik Gerli, EstonijaPoncik Ľubica, Slovaš kaPrank Riina, EstonijaStrahov Inge, EstonijaUrbiene

.Ju-rate

.Terese

., Litva

10VOLNA, POLST / WOOL, FELT /WOLLE, FILZGigante Miguel, PortugalskaJaunzeme Aija, LatvijaOreš nik Špela, SlovenijaPrī berga Gita, LatvijaSOVEN, Slovenija

11USNJE / LEATHER / LEDERBurke Úna, IrskaHandanović Zekija, SlovenijaLa Calzoleria di Max e Gio, ItalijaKrik, is Vilnis, Latvija

12VEZENINE, ČIPKE /EMBROIDERY, LACE /STICKEREI, SPITZENBrikmane Rasma, LatvijaDebeljak Andraž, SlovenijaKoder Tina, SlovenijaLászlóné Vécsei, MadžarskaPálné Lipták, MadžarskaStrojan Rozalija, SlovenijaStudio Koder, SlovenijaStylianoy Eleni, Ciper

13VOSEK / WAX / WACHSPerger Hrabroslav, SlovenijaSamec Rafael, Slovenija

14DRUGA NARAVNA GRADIVA IN IZDELKI IZ SESTAVLJENIH GRADIV /OTHER NATURAL MATERIALS AND PRODUCTS MADE OF COMPOUND MATERIALS /ANDERE NATÜRLICHE MATERIALIEN UND ERZEUGNISSEAUS ZUSAMMENGESETZTEN MATERIALIENArmada Marta, ŠpanijaAment Éva, MadžarskaBertin Colette, BelgijaBillens Jeanine, BelgijaCelec Jožica, SlovenijaDavini Jeanne, BelgijaGrom Franc, SlovenijaKoroš ec Darko, SlovenijaMlakar Janko, SlovenijaPerger Hrabroslav, SlovenijaZupan Valentin, Slovenija

S E Z N A M R A Z S T A V L J A V C E V / L I S T O F E X H I B I T O R S / L I S T E D E R A U S S T E L L E R