doc. dr. U. KRAJNC D. CZURDA

doc. d ... Uroš KRAJNC '"

Duška CZURDA '"

-1 -URESNICEVANJE ZAKONA O VODAH

URESNIČEV ANJE ZAKONA O VODAH NA SEGMENTU POSEBNE RABE VODA OSKRBA S PITNO VODO IZ DRUGEGA

POVODJA. PRIMER VODNI VIR MALNI PRI POSTOJNI.

POVZETEK

Z novim Zakonom o vodah (ZV-1) je v naši državi uvedeno upravljanje po povodjih . Ideja takšnega načina upravljanja z vodami izhaja iz evropske direktive o vodah t.i. Water Framework Direcitve (200/60/EC). V skladu z ZV-1 je celotno slovensko ozemlje razdeljeno v dve povodji oz. vodni območji :

povodje Donave in povodje Jadranskega morja. Pri izbiri vodnega vira za oskrbo z vodo slovenske obale in zalednega kraškega območja se nam je pojavilo vprašanje, ali lahko uporabimo vodni vir Malni pri Postojni , ki je v drugem povodju. Vodni vir Malni je bil opredeljen pred približno 15 leti kot glavni vir pitne vode za slovensko Obalo. Po vseh preverjanjih in tolmačenjih smo prišli do zaključka, da to v danem primeru in času ni mogoče .

KLJUČNE BESEDE

Zakon o vodah , oskrba s pitno vodo, povodje, ekološko sprejemljivi minimum

1. UVOD

Z novim Zakonom o vodah (UL RS, št. 67/02), ki ga je sprejel državni svet Republike Slovenije na seji 12.7.2002, je v naši državi uvedeno upravljanje po povodjih . Ideja takšnega načina upravljanja z vodami izhaja iz evropske direktive t.i. Water Framework Direcitve (200/60/EC). V skladu z Zakonom o vodah (UL RS, št. 67/02 , Il.del: Upravljanje z vodami, 52.člen) je celotno slovensko ozemlje razdeljeno v dve povodji:

1. povodje Donave, ki ga tvorijo porečja Save, Drave in Mure 2. povodje Jadranskega morja, ki ga tvori porečje Soče in povodje jadranskih rek.

Za izvajanje programa upravljanja z vodami in načrtov upravljanja z vodami se na območju Slovenije določita vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja (53 . člen).

2. PREDSTAVITEV PROBLEMA

Pri našem delu smo prišli do problema, ki zadeva koriščenje vodnega vira , ki se ne nahaja v istem povodju (vodnem območju) kot poraba vode. Imeli smo čisto konkreten problem pri izbiri vodnega vira za oskrbo s pitno vodo za slovensko obalo in zalednega kraškega območja . To območje se v celoti nahaja v Jadranskem povodju . Eden od potencialnih vodnih virov za oskrbo tega območja s pitno vodo so bili izviri Malni pri Postojni , ki se nahajajo v Donavskem povodju . Vodni vir Malni je bil opredeljen pred približno 15 leti kot glavni vir pitne vode za slovensko obalo in se je kot tak pojavljal v številnih dokumentih . Problem je sicer večplasten , ključno pa je vprašanje ali je glede na ZV-1 možno koristiti vodni vir iz drugega povodja in če je , pod kakšnimi pogoji . V nadaljevanju podajamo razlago, zakaj v tem trenutku v Sloveniji ni možno koristiti vodni vir iz drugega povodja (nimamo še načrtov upravljanja z vodami) , če pa bi to bilo mogoče (in morda v prihodnosti kdaj bo) , je potrebno upoštevati še druge omejitve:

doc. dr. Uroš KRAJNC. univ. dipl.inž.gradb, Inštitut za ekološki inženiring , Ljubljanska 9, 2000 Maribor,

Duška CZURDA, univ . dipl inž gradb, Inštitut za ekološki inženiring , Ljubljanska 9. 2000 Maribor.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

doc. dr. U. KRAJNC D. CZURDA

- 2 -URESNiČEVANJE ZAKONA O VODAH

določiti je potrebno ekološko sprejemljivi pretok vodotoka, ki zaradi odvzema vode za vodooskrbo ne sme biti ogrožen z odvzemom vode ne smemo ogroziti ciljev, ki se nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda v vodnem telesu .

3. STANJE VODA

V 5 . členu govori Zakon o vodah (v nadaljevanju ZV-1) , da je rabo in druge posege v vode treba programirati , načrtovati in izvajati tako , da se, med ostalim , ne poslabšuje stanje voda. V 7.členu ZV-1 je opisano, da je 'stanje površinskih voda je stanje telesa površinske vode, opredeljeno z njegovim ekološkim in kemijskim stanjem, in sicer tistim, ki je slabši '. V Načrtih upravljanja voda na vodnih območjih bo med drugim prikaz mreže in rezultatov monitoringa za kemijsko in ekološko stanje površinskih voda (55 . člen , odstavek 2, tč . 1.6) .

4. DOBRO STANJE IN DOBER EKOLOŠKI POTENCIAL VODA

V kolikor se bo z načrtom upravljanja z vodami na vodnem območju Donave ugotovilo, da je možno vodo izvažati v drugo povodje, ne vemo v kakšni količini. V prej citiranem Zakonu o vodah je v 56. členu (Načrti upravljanja z vodami , izjeme) v točki 4 navedeno: 'Določitev izjem za posamezno vodno telo ne sme ogroziti doseganja ciljev, ki se nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda na drugih vodnih telesih znotraj istega vodnega območ;ja , za katere izjema ni določena .'

Naše razumevanje tega člena je, da se sme koristiti vodni potencial enega povodja za oskrbo z vodo drugega povodja v nekem omejenem obsegu , tako da dobro stanje ali dober ekološki potencial voda ni ogrožen. V kakšnem obsegu oz. količini? Nimamo še izvedene razvrstitve voda glede na tipe , kakor je zahtevano v Zakonu o vodah (9. , 62. in 63 . člen) , zato tudi ne moremo oceniti , ali bo predvidena izraba ogrožala doseganja ciljev, ki se nanašajo na dobro stanje ali dober ekološki potencial voda.

'9. člen (določitev vodnih teles in njihovo razvrščanje v tipe)

(1) Zaradi ohranitve ali doseganja dobrega stanja voda ali njihovega dobrega ekološkega potenciala minister, pristojen za vode (v nadaljnjem besedilu : minister) s predpisom določi vodna telesa površinskih voda rek, jezer, somornice, obalnega morja, umetnih ali močno preoblikovanih vodnih teles in vodna telesa podzemnih voda. (2) Minister razvrsti vodna telesa površinskih voda glede na njihove ekosistemske značilnosti v tipe. (3) Minister predpiše podrobnejšo metodologijo za razvrščanje iz prejšnjega odstavka in določi referenčne pogoje za posamezni tip površinske vode ter metodologijo za določitev vodnih teles podzemnih voda. '

5.0 NAČRT UPRAVLJANJA Z VODAMI

Glede na razumevanje iz Zakona o vodah (UL RS, št. 67/02) in tudi krovne EU zakonodaje na področju voda Water Framework Directive (2000/60/EC) , je možno 'izvažati' vodo v drugo povodje, če so zadoščene potrebe po vodi v svojem povodju . Ali so potrebe po vodi na Donavskem povodju zadoščene bo pokazal načrt upravljanja z vodami na vodnem območju Donave (55. člen , točki 1.4 in 2.3) , ki je potreben za izvajanje nacionalnega programa upravljanja z vodami , kar je potrebno izdelati v skladu z Zakonom o vodah (UL RS, št. 67/02 , 54. in 55. člen) .

V nadaljevanju so podani ključni izseki iz ZV-1, podčrta li smo poudarke, ki se nanašajo na naš problem.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

doc dr. U KRAJNC D. CZURDA

- 3-

II. del: UPRAVLJANJE Z VODAMI

URESNiČEVANJE ZAKONA O VODAH

1. Teritorialne podlage za upravljanje z vodami 53. člen

(vodna območja)

(1) Za izvajanje programa upravljanja z vodami in načrtov upravljanja z vodami se na območju Republike Slovenije določita vodno območje Donave in vodno območje Jadranskega morja. (2) Vodno območje Donave je del mednarodnega povodja Donave na območju Republike Slovenije, s pripadajočimi podzemnimi vodami. Vodno območje Jadranskega morja je del mednarodnega povodja Jadranskega morja na območju Republike Slovenije, z obalnim morjem in s pripadajočimi podzemnimi vodami. (3) Meje vodnih območij in vode 1. reda , ki jim pripadajo, določi minister v predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

2. Nacionalni program in načrti upravljanja z vodami 2.1. Nacionalni program upravljanja z vodami

54. člen (nacionalni program upravljanja z vodami)

(1) Z nacionalnim programom upravljanja z vodami se določi državna politika upravljanja z vodami . (2) Nacionalni program upravljanja z vodami vsebuje zlasti : 1. oceno stanja na področju upravljanja z vodami , 2. cilje in usmeritve za varstvo voda, urejanje voda in njihovo trajnostno rabo, 3. prioritete za doseganje ciljev upravljanja z vodami , 4. oceno potrebnih sredstev za izvedbo programa in roke za doseganje ciljev ter 5. usmeritve za izvajanje mednarodnih pogodb, ki se nanašajo na upravljanje z vodami. (3) Nacionalni program upravljanja z vodami sprejme na predlog vlade Državni zbor Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu : državni zbor) za obdobje največ 12 let.

2.2. Načrti upravljanja z vodami 2.2.1 Načrti upravljanja voda na vodnih območjih

55. člen (vsebina)

(1) Za izvedbo programa iz prejšnjega člena se sprejmeta načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave in Jadranskega morja. (2) Načrt upravljanja voda iz prejšnjega odstavka vsebuje predvsem: 1. opis naravnih lastnosti in stanja voda in v njegovem okviru zlasti: 1.1. za površinske vode: - prikaz lokacij in meja vodnih teles, - prikaz tipov vodnih teles in opis njihovih značilnosti ,

- oceno količinskega stanja voda in naplavin , 1.2. za podzemne vode: - prikaz lokacije in meja vodnih teles , - opis njihovih značilnosti ,

1.3. prikaz pomembnejših objektov in naprav vodne infrastrukture, 1 A. povzetek pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda, zlasti pa: - oceno točkovnega onesnaževanja , - oceno razpršenega onesnaževanja, vključno s prikazom pomembnejših posegov v okolje , - oceno količinskega stanja rabe voda, vključno s pomembnejšimi vodnimi objekti in napravami za rabo vode, - analizo drugih vplivov človekove dejavnosti na stanja voda , 1.5. prikaz varstvenih in ogroženih območij po tem zakonu, občutljivih območij po predpisih o varstvu okolja in zavarovanih ter varovanih območij po predpisih o ohranjanju narave, za katere sta pomembna vodni režim in kakovost voda , ter varstvenih voda po predpisih o ribištvu , 1.6. prikaz mreže in rezultatov monitoringa : - kemijskega in ekološkega stanja površinskih voda, - količinskega in kemijskega stanja podzemnih voda , - stanja območij iz prejšnje točke ,

1.7. ekonomsko vrednotenje varstva ter urejanja voda ,

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

doc. dr. U. KRAJNC D. CZURDA

- 4 -

1.8. ekonomsko vrednotenje rabe vodnega ali morskega dobra, 2. opredelitev ciljev upravljanja z vodami in v tem okviru zlasti : 2 1. opredel itev ciljev v zvezi z urejanjem voda,

URESNiČEVANJE ZAKONA O VODAH

2.2. opredelitev ciljev glede doseganja dobrega stanja in ekološkega potenciala vodnih teles, 2.3. opredelitev ciljev glede rabe voda, 2.4. določitev rokov za doseganje ciljev iz prejšnjih točk ,

3. določitev možnih vrst rabe vodnega ali morskega dobra, vključno z določitvijo pogojev ali omejitev rabe in drugih posegov v vodno ali morsko dobro, 4. povzetek programa ukrepov iz 57. člena tega zakona, 5. opredelitev sredstev, potrebnih za izvedbo programa ukrepov. (3) Poleg vsebin iz prejšnjega odstavka vsebuje načrt tudi : 1. seznam podrobnejših programov in načrtov , ki vplivajo na upravljanje z vodami na območju , na katerega se nanaša načrt , s povzetkom njihovih vsebin , 2. poročilo , ki obsega opis aktivnosti in rezultatov sodelovanja javnosti pri pripravi načrta , 3. navedbo institucij in način pridobitve dokumentov, na podlagi katerih je bil izdelan načrt , 4. povzetek obveznosti, sprejetih z mednarodnimi pogodbami , ki se nanašajo na upravljanje z vodami in način njihovega uresničevanja. (4) Poleg vsebin iz prejšnjih odstavkov vsebuje vsak nov, dopolnjen ali spremenjen načrt tudi : 1. povzetek vseh sprememb ali dopolnitev načrta od dneva njegove uveljavitve, 2. oceno stopnje doseženih ciljev, 3. povzetek ukrepov, ki so bili predvideni v predhodnem načrtu , pa niso bili izvedeni , z navedbo razlogov, zakaj niso bili izvedeni , 4. povzetek ukrepov, ki niso bili predvideni v predhodnem načrtu , pa so bili izvedeni zaradi doseganja ciljev. (5) Vlada predpiše podrobnejšo vsebino in način priprave načrta iz drugega odstavka tega člena .

Torej se bo šele s sprejetjem načrta upravljanja z vodami na vodnem območju Donave določilo ali se lahko 'izvaža' voda v drugo povodje.

6.0 RAZVRŠČANJE VODNIH TELES

V 62. členu ZV-1 je podana potreba po razvrščanju vodnih teles v razrede na osnovi ekološkega in kemijskega stanja. Parametri se določijo s predpisi , ki glede na ZV-1 (211.člen, Veljavnost predpisov) še niso sprejeti.

62. člen (razvrščanje vodnih teles površinskih voda)

(1) Zaradi varstva in izboljšanja kakovosti voda se vodna telesa površinskih voda glede na njihovo ekološko in kemijsko stanje razvrstijo v razrede. (2) Parametri ekološkega in kemijskega stanja iz prejšnjega odstavka se določijo s predpisi o varstvu okolja . (3) Na podlagi predpisa iz prejšnjega odstavka minister razvrsti vodna telesa površinskih voda v razrede iz prvega odstavka tega člena .

(4) Razvrstitev vodnih teles se prikaže v načrtih upravljanja z vodami .

7.0 EKOLOŠKO SPREJEMLJIVI PRETOK

ZV-1 v 71 . členu govori o ekološko sprejemljivem pretoku . Na podlagi strokovnih mnenj se bodo določali ekološko sprejemljivi pretoki po metodologjji , ki jo bo določil minister Kopač .

71 . č len (ekološko sprejemljiv i pretok)

(1) Pri rabi površinskih voda ali emisiji snovi in toplote v površinske vode, zaradi katerih bi se lahko zmanjšal njen pretok ali znižala gladina ali poslabšalo stanje voda, mora biti v vseh letnih obdobjih zagotovljen ekološko sprejemljivi pretok ali gladina površinske vode (v nadaljnjem besedilu : ekološko sprejemljivi pretok) .

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002

doc. dr. U KRAJNC D. CZURDA

- 5-URESNiČ EVANJE ZAKONA O VODAH

(2 ) Ekološko sprejemljivi pretok je količina vode, ki ob dovoljeni rabi ali dovoljenem onesnaževanju ne poslabšuje ekološkega stanja površinskih voda ali ne preprečuje njegovega izboljšanja. (3) Ekološko sprejemljivi pretok se določi v vodnem dovoljenju iz 125. člena tega zakona ali v koncesijski pogodbi iz 141 . člena tega zakona ali v vodnem soglasju iz 150. člena tega zakona na podlagi strokovnega mnenja, ki ga izdela pooblaščena oseba na stroške investitorja. (4) Strokovno mnenje iz prejšnjega odstavka izdela pooblaščena oseba na podlagi metodologije, ki jo predpiše minister, v soglasju z ministrom, pristojnim za ohranjanje narave. (5) Pooblaščena oseba mora imeti visokošolsko izobrazbo ustrezne smeri in ustrezne delovne izkušnje. (6) V predpisu iz četrtega odstavka tega člena se predpišejo tudi podrobnejši pogoji , ki jih mora izpolnjevati pooblaščena oseba in način pridobitve ter odvzema pooblastila. (7 ) Minister predpiše vrste rabe in posegov iz prvega odstavka tega člena. '

Tako je na novo opredeljena potreba po upoštevanju obremenjenosti/onesnaževanju vodotoka pri določanju ekološko sprejemljivega pretoka. Za Ljubljanico še ni določen ekološko sprejemljivi pretok Qes, lahko pa z gotovostjo trdimo, da bo večji od minimalnega dopustnega, ki zagotavlja t.i . biološki minimum.

8.0 ZAKLJUČEK

V članku smo želeli izpostaviti problematiko pri oskrbovanju s pitno vodo enega povodja iz vodnega vira iz drugega povodja. Prikazali smo zakonodajni okvir navedene problematike in naše razumevanje le-te s stališča , da zakonodaja še ni dorečena in je zato možna različna interpretacija oziroma razumevanje določil iz Zakona o vodah (UL RS, št. 67/02) , kot tudi krovne EU zakonodaje na področju voda Water Framework Directive (2000/60/EC). Izpostavili smo vprašanja glede:

pogojev oziroma omejitev pri izvažanju vode iz povodja (zagotovila o zadostitvi potreb po vodi znotraj povodja in s tem možnost izvaža nja vode iz povodja)

definicije ekološko sprejemljivega pretoka dobro stanje in dober ekološki potencial voda.

Naša ugotovitev je, da se trenutno v Sloveniji vodni vir iz drugega povodja ne sme uporabljati za oskrbo z vodo, ker še nimamo Načrtov upravljanja voda na vodnih območjih . Ti Načrti bi lahko dali jasen odgovor, ali je znotraj povodja poskrbljeno za oskrbo z vodo in je vode na razpolago dovolj, da se jo lahko 'izvaža' v drugo povodje. Zapisali smo, da 'bi lahko dali odgovor', ker se lahko zgodi , da bodo (glede na vsebino Načrtov , 55 . člen) samo zbirali mnoge podatke, ne da bi dali na osnovi zbranih podatkov jasne usmeritve oziroma odgovore glede ključnega vprašanja pri potrebah po vodi : ali je voda na voljo ter v kakšnih količinah in pod katerimi pogoji . Zaključimo lahko, da zakonodaja na področju upravljanja z vodami še ni dorečena , niso še sprejeti vsi potrebni predpisi , uredbe ipd. , tako da se morda v tem vmesnem času tolmači zakon včasih tudi nepravilno, čas pa bo pokazal, ali je bilo to tolmačenje v resnici škodljivo za vode in naravo.

MiŠiČEV VODARSKI DAN 2002