analiza vrstne sestave rastlin vpefprints.pef.uni-lj.si/5289/1/nika_klobučar_-_diplomsko... ·...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

NIKA KLOBUČAR

ANALIZA VRSTNE SESTAVE RASTLIN V

DOMAČIH ZELIŠČNIH LIKERJIH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

DVOPREDMETNI UČITELJ

NIKA KLOBUČAR

Mentorica: doc. dr. SIMONA STRGULC KRAJŠEK

ANALIZA VRSTNE SESTAVE RASTLIN V

DOMAČIH ZELIŠČNIH LIKERJIH

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

»Ničesar, kar nam ponuja življenje,

se ne smemo bati, treba je le razumeti.«

(Marie Curie, 1867–1934)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem doc. dr. Simoni Strgulc Krajšek za mentorstvo, prijaznost,

spodbudne besede in vso pomoč pri pisanju diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi doc. dr.

Martini Bačič in prof. dr. Samu Kreftu, mag. farm. za recenzijo diplomskega dela.

Posebno zahvalo izrekam svoji družini in vsem ostalim, ki ste me ves čas študija podpirali,

me spodbujali in mi stali ob strani.

Klobučar N. Analiza vrstne sestave rastlin v domačih zeliščnih likerjih.

Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Pedagoška fakulteta, Dvopredmetni učitelj, 2018

I

POVZETEK

Zeliščni likerji so alkoholne pijače z vsaj 15 vol. % alkohola in 100 g sladkorja na liter.

Glavna surovina pa so zdravilne rastline. Danes veliko ljudi izdeluje zeliščne likerje za

domačo rabo ali kot darila. Recepte zanj največkrat dobijo na spletu, kjer pa podatki niso

vedno verodostojni. Z raziskavo smo želeli preveriti, katere rastlinske vrste, ki so

vključene v recepte, so primerne za izdelavo domačih zeliščnih likerjev. Rastline so morale

ustrezati trem kriterijem: rastejo v Sloveniji, so varne za uporabo in niso ogrožene oz.

zavarovane. Na koncu smo izbranim rastlinskim vrstam določili še čas cvetenja, rastišče in

uporabni del. Proučili smo vrstno sestavo rastlin iz 13 receptov, ki smo jih dobili na spletu.

Pri izboru smo si pomagali z Malo floro Slovenije (Martinčič idr., 2007), s Pravilnikom o

razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008), Pravilnikom o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in

živalskih vrst v rdeči seznam (2002) in z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih

vrstah (2004). Ugotovili smo, da rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače

zeliščne likerje, uvrščamo v 62 rodov. Nekatere izmed njih izvirajo iz tujine, toda vse

rastejo tudi v Sloveniji. 14 rastlinskih vrst ni popolnoma varnih za uporabo, 6 pa jih je

ogroženih oz. zavarovanih.

Ključne besede: recepti, Slovenija, uporabna botanika, zdravilne rastline, zeliščni likerji.

SUMMARY

Herbal liqueurs are beverages with at least 15 vol. % of alcohol and 100 g of sugar per

liter. The base for these beverages are medicinal plants. Many people nowadays produce

herbal liqueurs for family use or as a gift. Recipes are normally found online where the

data is not always correct or trustworthy. As part of this research we wanted to find out

which plant species included in the recipes are appropriate to be used in making herbal

liqueurs at home. Three criteria had to be met: plants have to grow in Slovenia, they are

safe for the intended use and are not endangered or protected. Moreover we have evaluated

bloom time, the site and the useful part. 13 recipes obtained online have been reviewed and

the plant composition has been determined with the use of Martinčič et al. (2007),

Classification of medicinal plants (2008), Red list of threatened species (2002) and

Protected wild species (2004). We have learnt that the plant species included in recipes for

family use herbal liqueurs belong to 62 genera. Some of them originate from abroad, but

they all grow in Slovenia. 14 plant species are not very safe for the intended use and 6 are

endangered or protected.

Key words: recipes, Slovenia, ethnobotany, medicinal plants, herbal liqueurs.



II

KAZALO VSEBINE

POVZETEK ........................................................................................................................... I

SUMMARY ........................................................................................................................... I

KAZALO VSEBINE ............................................................................................................ II

KAZALO PREGLEDNIC ................................................................................................... III

KAZALO SLIK ................................................................................................................... III

1 UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA ............................................... 1

1.2 POSTAVITEV DELOVNIH HIPOTEZ ...................................................................... 1

1.3 NAMEN RAZISKAVE ................................................................................................ 1

2 PREGLED OBJAV ............................................................................................................ 2

2.1 ZDRAVLJENJE Z RASTLINAMI .............................................................................. 2

2.2 RECEPTI ZA DOMAČE ZELIŠČNE LIKERJE (S SPLETA) .................................... 2

2.3 PRAVILNIKI IN UREDBE ......................................................................................... 3

2.3.1 Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin ................................................................ 3

2.3.2 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam ......... 3

2.3.3 Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah........................................ 4

2.4 NABIRANJE RASTLIN .............................................................................................. 4

2.5 PRIPRAVA DOMAČEGA ZELIŠČNEGA LIKERJA................................................ 5

2.5.1 Izbira topila ........................................................................................................... 5

2.5.2 Dodajanje izbranih zdravilnih rastlin v topilo ....................................................... 6

2.5.3 Filtriranje pripravka in dodajanje sladkorja .......................................................... 6

3 MATERIAL IN METODE ................................................................................................. 7

3.1 IZBOR VRST ............................................................................................................... 7

3.2 OPIS IZBRANIH VRST .............................................................................................. 7



III

3.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV ....................................... 8

4 REZULTATI Z RAZPRAVO ............................................................................................ 9

4.1 IZBOR VRST ............................................................................................................... 9

4.2 OPISI IZBRANIH VRST ........................................................................................... 22

4.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV ..................................... 28

4.3.1 Kako dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola? ....................................... 28

4.3.2 Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo?......................................... 30

4.3.3 Kako karameliziramo sladkor?............................................................................ 31

5 SKLEP .............................................................................................................................. 33

6 SEZNAM LITERATURE ................................................................................................ 34

KAZALO PREGLEDNIC

PREGLEDNICA 1: IZBRANI RASTLINSKI RODOVI OZ. VRSTE, KI SO VKLJUČENE V RECEPTE ZA

DOMAČE ZELIŠČNE LIKERJE ........................................................................................... 11

PREGLEDNICA 2: OPIS IZBRANIH RASTLINSKIH RODOV OZ. VRST, KI SO V PRAVILNIKU O

RAZVRSTITVI ZDRAVILNIH RASTLIN (2008) RAZVRŠČENE V KATEGORIJO H .................. 23

PREGLEDNICA 3: OPIS IZBRANIH RASTLINSKIH RODOV OZ. VRST, KI SO V PRAVILNIKU O

RAZVRSTITVI ZDRAVILNIH RASTLIN (2008) RAZVRŠČENE V KATEGORIJO Z ................... 27

KAZALO SLIK

SLIKA 1: IZRAČUN VOLUMNA DODATKA DESTILIRANE VODE (ACKLAND, 2018) ................... 28

SLIKA 2: IZRAČUN VOLUMNA UPORABLJENEGA ALKOHOLA IN DESTILIRANE VODE (ACKLAND,

2018)............................................................................................................................. 28

SLIKA 3: TEHTANJE NAVADNEGA RMANA ............................................................................. 31

SLIKA 4: BELI SLADKOR PRED (A), MED (B) IN PO (C) KARAMELIZACIJI (TSCHIDA, 2012) ... 32



1

1 UVOD

1.1 OPREDELITEV RAZISKOVALNEGA PROBLEMA

Opažam, da je za novo leto, rojstne dneve in druge posebne priložnosti vse bolj

priljubljeno poklanjanje doma narejenih daril, kot so piškoti, čaji, mila in različne

alkoholne pijače. Pred nekaj leti sem se tudi sama odločila, da bom izdelala domači

zeliščni liker. Ker nisem vedela, kako naj se lotim tega projekta, sem pomoč poiskala na

spletu. V množici različnih receptov za domače zeliščne likerje sem enega naključno

izbrala in se ga držala skozi celotno pripravo. Čeprav sem takrat že imela nekaj znanja iz

botanike, nisem poznala vseh rastlin, ki so bile vključene v recept, še manj pa njihovih

morebitnih zdravilnih učinkov. Za nekaj rastlin sem vedela, da iz različnih razlogov niso

primerne za uporabo. Zato sem se odločila, da v svojem diplomskem delu analiziram

rastlinske vrste, ki se uporabljajo za izdelavo domačih zeliščnih likerjev.

1.2 POSTAVITEV DELOVNIH HIPOTEZ

Nekatere rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje:

1. ne rastejo v Sloveniji,

2. niso varne za uporabo,

3. so ogrožene oz. zavarovane.

1.3 NAMEN RAZISKAVE

Namen raziskave je:

1. preveriti, katere rastlinske vrste, ki so vključene v recepte, so primerne za izdelavo

domačih zeliščnih likerjev (rastejo v Sloveniji, so varne za uporabo, niso ogrožene

oz. zavarovane),

2. napisati pregled rastlinskih vrst, ki so primerne za izdelavo domačih zeliščnih

likerjev (latinsko in slovensko ime, kdaj cveti, kje raste, uporabni del).



2

2 PREGLED OBJAV

2.1 ZDRAVLJENJE Z RASTLINAMI

Naši predniki so za razliko od nas veliko časa preživeli v naravi in jo posledično tudi bolje

poznali. Pri tem ne mislimo samo to, da so poznali imena različnih rastlin, temveč tudi

njihove zdravilne lastnosti. Do teh spoznanj so prišli postopoma, z naključnim uživanjem

plodov, cvetov, listov in korenin različnih rastlin. Svoje izkušnje, pozitivne ali negativne,

pa so dopolnjevali še z opazovanjem živali. Na paši se te namreč izogibajo strupenim

rastlinam, kakršne so npr. čmerika, preobjeda in zlatica. Tako so ljudje dobili veliko znanja

o zdravljenju z rastlinami, ki so ga prenašali naprej iz roda v rod (Chevallier, 1998).

Zanimivo je dejstvo, da je bila ravno medicinska stroka tista, ki je najglasneje nasprotovala

zdravljenju z rastlinami. V tem je namreč videla le vraževerje. Od konca 19. stoletja naprej

se je zato borila za pridobitev pravic, ki bi dovoljevale zdravljenje le z medicinskimi

sredstvi. Uporaba kemičnih zdravil je prinesla veliko impresivnih uspehov, toda niso se

mogli izogniti napakam, med katerimi je bila tudi »talidomidna tragedija«. Talidomid je

pomirjevalo, ki so ga leta 1962 začeli predpisovati nosečnicam. Izkazalo se je, da ima to

zdravilo negativne posledice na zarodek. Rojevali so se deformirani otroci (brez udov ali z

nepravilno razvitimi udi). Ljudje so zaradi neznanih nevarnosti, ki so jih prinašala kemična

zdravila, za zdravljenje začeli spet vse bolj uporabljati rastline (Chevallier, 1998).

Tudi Svetovna zdravstvena organizacija in velika farmacevtska podjetja so začeli

zdravilnim rastlinam posvečati več pozornosti. Posredovana izročila skušajo kritično

ovrednotiti z različnimi raziskavami. Čeprav so ljudje posamezne rastline za zdravljenje

uporabljali že več rodov, to še ni dokaz, da so res zdravilne in da nimajo nezaželenih

učinkov. Raziskave so v veliki meri že potrdile ugotovitve naših prednikov, na podlagi

katerih se je oblikovala tako imenovana fitoterapija (Toplak Galle, 2015). »S pojmom

fitoterapija označujemo danes zdravljenje in preprečevanje bolezni ter motenj počutja z

rastlinami, rastlinskimi deli in pripravki iz njih. Fitoterapija ni alternativa današnji

naravoslovno usmerjeni medicini, ampak njen del, ki izpolnjuje vrzeli in predstavlja

dodatne možnosti pri zdravljenju in preprečevanju akutnih ter kroničnih obolenj.« (Toplak

Galle, 2015, str. 9)

2.2 RECEPTI ZA DOMAČE ZELIŠČNE LIKERJE (S SPLETA)

Na spletu lahko najdemo veliko receptov za pripravo domačih zeliščnih likerjev. Mi smo

jih zasledili okoli 20. Nekaj jih je med seboj identičnih, zato predvidevamo, da so bili

kopirani iz istega vira. Število rastlinskih rodov oz. vrst, ki so vključene v različne recepte

za domače zeliščne likerje, variira od 30 pa vse do 54. Za raziskavo smo uporabili 13

receptov, ki se med seboj razlikujejo po imenu vsaj enega rastlinskega rodu oz. vrste. Te

recepte lahko najdemo na naslednjih spletnih straneh:



3

1. www.ekologicen.si,

2. www.oblizniprste.si,

3. www.kulinarika.net,

4. www.klavdik.wixsite.com/dz-ve,

5. www.vseznam.si,

6. www.potresblog.wordpress.com,

7. www.nasvetek.si,

8. www.hyde-park.si,

9. www.rastline.com,

10. www.klubtajnicgorenjske.com,

11. www.leva-desna.blogspot.com,

12. www.rastline.mojforum.si,

13. www.gorenjskiglas.si.

2.3 PRAVILNIKI IN UREDBE

2.3.1 Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin

Ministrstvo za zdravje je leta 2008 izdalo Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin za

peroralno uporabo. Zdravilne rastline so v njem razvrščene v naslednje kategorije: H, Z,

ZR in ND. V kategorijo H spadajo zdravilne rastline, ki jih lahko ob dozorelosti

uporabljamo za prehrano (npr. čebula, češnja in navadni fižol). V kategorijo Z spadajo

zdravilne rastline v naravni ali predelani obliki, ki jih uporabljamo za preprečevanje in

zdravljenje bolezni (npr. baldrijan, dvokrpi ginko in šentjanževka). Uvrščene so med

zdravila, ki se izdajajo brez recepta. V kategorijo ZR spadajo zdravilne rastline v naravni

ali predelani obliki, ki so strupene pri prekoračenih odmerkih, v priporočenih odmerkih pa

lahko pride do nezaželenih učinkov (npr. smrdljivi brin, šmarnica in volčja češnja).

Uvrščene so med zdravila, ki se izdajajo le na recept. V kategorijo ND spadajo zdravilne

rastline, ki jih zaradi akutne ali kronične strupenosti ne smemo uporabljati (npr. jesenski

podlesek, navadna konoplja in tisa) (Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin, 2008).

2.3.2 Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam

Ministrstvo za okolje, prostor in energijo je leta 2002 izdalo Pravilnik o uvrstitvi ogroženih

rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. Ogrožene rastlinske in živalske vrste so v njem

uvrščene v naslednje kategorije: Ex (izumrla vrsta), Ex? (domnevno izumrla vrsta), E

(prizadeta vrsta), V (ranljiva vrsta), R (redka vrsta), O (vrsta zunaj nevarnosti), I

(neopredeljena vrsta) in K (premalo znana vrsta). V kategorijo Ex spadajo vrste, ki so bile

v Sloveniji prisotne in so v preteklosti gotovo izumrle (npr. divja vetrnica, močvirski

mleček in podzemna detelja). V kategorijo Ex? spadajo vrste, ki so bile v Sloveniji

http://www.ekologicen.si/

http://www.oblizniprste.si/

http://www.kulinarika.net/

http://www.klavdik.wixsite.com/dz-ve

http://www.vseznam.si/

http://www.potresblog.wordpress.com/

http://www.nasvetek.si/

http://www.hyde-park.si/

http://www.rastline.com/

http://www.klubtajnicgorenjske.com/

http://www.leva-desna.blogspot.com/

http://www.rastline.mojforum.si/

http://www.gorenjskiglas.si/



4

prisotne, že dolgo pa jih ni moč najti, zato se domneva, da so izumrle (npr. nora ajda,

obmorska dresen in rožnata loboda). V kategorijo E spadajo vrste, katerih obstanek v

Sloveniji ni verjeten, če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej – njihova številčnost

se je že zmanjšala na kritično stopnjo (npr. alpski glavinec, klasnata tavžentroža in vrtna

vetrnica). V kategorijo V spadajo vrste, ki bodo v bližnji prihodnosti prešle v kategorijo E,

če bodo dejavniki ogrožanja delovali še naprej – njihova številčnost se zmanjšuje (npr.

modrikasti pelin, navadna arnika in vitki repik). V kategorijo R spadajo vrste, ki so zaradi

svoje redkosti v Sloveniji potencialno ogrožene in lahko v primeru ogrožanja hitro preidejo

v kategorijo E (npr. rumena rutica, smrdljivi brin in travniška preslica). V kategorijo O

spadajo vrste, ki v Sloveniji niso več ogrožene, toda obstaja potencialna možnost ponovne

ogroženosti (npr. avrikelj, planika in tisa). V kategorijo I spadajo vrste, ki so v Sloveniji

domnevno ogrožene, vendar jih zaradi pomanjkanja podatkov ne moremo uvrstiti v nobeno

od kategorij ogroženosti (Ex?, E, V, R in O). V kategorijo K spadajo vrste, o katerih

imamo premalo podatkov za opredelitev ogroženosti (npr. deljenolistna mrtva kopriva,

golostebelni sladki koren in gozdni slezenovec) (Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih

in živalskih vrst v rdeči seznam, 2002).

2.3.3 Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah

Vlada Republike Slovenije je leta 2004 izdala Uredbo o zavarovanih prosto živečih

rastlinskih vrstah. Zavarovane prosto živeče rastlinske vrste so prizadete, ranljive, redke ali

endemične. Prepovedano jih je zavestno uničevati, poškodovati, vzeti iz narave ali zbirati.

Prav tako jih je prepovedano prevažati, prenašati, prodajati ali zamenjavati. Prepovedi iz

prejšnjih dveh stavkov ne veljajo za nadzemne dele, z izjemo semen oz. plodov, rastlinskih

vrst, ki imajo oznako »O°« (npr. navadna ciklama, navadni mali zvonček in šmarnica).

Rastlinske vrste z oznako »C« lahko izkoriščamo (prodajamo, predelamo, gojimo) samo v

primeru, da imamo posebno dovoljenje. Za osebne namene se lahko vzame iz narave ali

zbira nadzemne dele, z izjemo semen oz. plodov, rastlinskih vrst, ki imajo oznako »O«

(npr. pomladanski veliki zvonček, navadni pasji zob in širokolistna lobodika). V enem

dnevu lahko za osebne namene vzamemo toliko rastlin, kolikor jih lahko držimo med

palcem in kazalcem (Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah, 2004).

2.4 NABIRANJE RASTLIN

Najprimernejši čas za nabiranje rastlin je pozno dopoldne, ko ni več rose, sonce pa še ni

premočno. Takrat rastline vsebujejo največ učinkovin. Po dalj časa trajajočem dežju z

nabiranjem počakamo vsaj dva dni. Mesta nabiranja morajo biti neonesnažena, dovolj

oddaljena od cestnih robov, tovarn, škropljenih njiv in sprehajališč. Nikoli pa ne smemo

nabirati rastlin, ki rastejo v zavarovanih območjih (npr. Triglavski narodni park, Notranjski



5

regijski park in Krajinski park Kolpa). Da rastlin ne zmečkamo, jih nabiramo z ostrim

nožem ali škarjami, polagamo pa jih v pleteno košaro. Da ne pride do zastrupitve, pa vedno

nabiramo le tiste rastline, ki jih res dobro poznamo. Pri tem si lahko pomagamo z risbami,

s fotografijami, botaničnim ključem ali poznavalcem rastlin. Naberemo samo toliko rastlin

oz. rastlinskih delov, kolikor jih potrebujemo. Vsaj tretjino pa jih moramo pustiti, da lahko

znova zrastejo. Nabiramo nepoškodovane in zdrave, ravno odprte cvetove, popolnoma

razvite liste in zrele plodove. Korenine in druge podzemne dele izkopavamo jeseni ali

spomladi. Če je le možno, rastlin ne peremo. Seveda pa moramo temeljito očistiti prst s

podzemnih delov rastline (Stumpf, 2014 in Toplak Galle, 2015).

2.5 PRIPRAVA DOMAČEGA ZELIŠČNEGA LIKERJA

Likerji so alkoholne pijače z več kot 15 vol. % alkohola, vsebujejo pa vsaj 100 g sladkorja

na liter. Vrsta likerja je odvisna od prevladujoče surovine, v našem primeru so to zdravilne

rastline. Za pripravo zeliščnega likerja potrebujemo vodo, alkohol, izbrane zdravilne

rastline in sladkor (Keršek in Savković, 2013).

2.5.1 Izbira topila

Najprej v čisto stekleno posodo s širokim vratom damo topilo, v katerem bomo macerirali

(namakali) izbrane zdravilne rastline. Posodo nato dobro zapremo, da topilo ne izhlapeva.

Najprimernejše topilo je vodna raztopina alkohola (etanola) (Keršek, 2009 in Keršek in

Savković, 2013). »Maceracija temelji na plazmolizi – prizadevanju topila, da bi prodrlo v

celice rastlin, v katerih je večja koncentracija topljivih snovi. Topljive snovi počasi

prehajajo v topilo, vse dokler se ne izenači koncentracija snovi v topilu in v rastlinskih

celicah. Tako dobimo macerat, obogaten z aktivnimi snovmi rastlin.« (Keršek, 2009, str.

26) Zelo pomembna je kakovost vode, zato namesto navadne vode priporočajo destilirano,

ki je čistejša (stane približno 0,5 €/L). Na tržišču ni alkohola brez vonja, zato moramo

uporabiti tisto, kar je na voljo v trgovini ali lekarni. To je rafiniran 96 vol. % alkohol (stane

približno 25 €/L). Če ta alkohol redčimo z vodo, lahko dobimo katero koli koncentracijo

alkohola želimo. Dober nadomestek rafiniranega 96 vol. % alkohola so domača žganja

(npr. vinsko žganje, grozdno žganje, tropinovec, jabolčno žganje in figovo žganje).

Količino alkohola v domačih žganjih lahko izmerimo z alkoholmetrom (Keršek in

Savković, 2013).



6

2.5.2 Dodajanje izbranih zdravilnih rastlin v topilo

Izbrane zdravilne rastline damo v topilo takoj, ko smo jih nabrali. Pred tem jih po potrebi

še očistimo in razrežemo. Za zeliščne likerje najpogosteje vzamemo en del izbranih

zdravilnih rastlin in pet delov topila. Pomagamo si z elektronsko tehtnico s točnostjo na 1

g. Posodo s topilom in izbranimi zdravilnimi rastlinami postavimo na toplo temno mesto.

Tam naj stoji med celotno maceracijo – do dva tedna po dodatku zadnje rastline. Toplota je

nujno potrebna, da sestavine iz rastlin lažje in hitreje preidejo v topilo. Tema pa prepreči,

da bi pripravek spremenil barvo. Topilo in izbrane zdravilne rastline med maceracijo

večkrat premešamo z leseno kuhalnico (Keršek, 2009 in Keršek in Savković, 2013).

2.5.3 Filtriranje pripravka in dodajanje sladkorja

Po končani maceraciji pripravek precedimo z navadnim cedilom, bombažno plenico ali

kavnim filtrom (predhodno ga navlažimo z vodo). Ostanek dobro ožmemo in damo na

kompost. Nato dodamo vsaj 100 g sladkorja na liter pripravka. Dodamo ga v obliki

karameliziranega sladkorja, ko je ta še topel. Ko se liker ohladi, ga prelijemo (lahko še

enkrat skozi cedilo) v temne steklenice. Te potem dobro zapremo ter označimo z imenom

in datumom. Shranimo jih v hladnem in temnem prostoru. Likerji so tako obstojni več let

(Keršek in Savković, 2013 in Stumpf, 2014).



7

3 MATERIAL IN METODE

3.1 IZBOR VRST

Naš izbor ne obsega vseh rastlinskih vrst, ki jih ljudje uporabljajo za pripravo domačih

zeliščnih likerjev. Pri izbiri smo upoštevali več kriterijev:

• rastlinska vrsta raste v Sloveniji,

• rastlinska vrsta je varna za uporabo,

• rastlinska vrsta ni ogrožena oz. zavarovana.

Najprej smo na list papirja napisali vsa poimenovanja rastlinskih rodov oz. vrst, ki so

vključene v recepte za domače zeliščne likerje. Nato smo jih glede na rod prepisali v drugi

stolpec Preglednice 1. S pomočjo Male flore Slovenije (Martinčič idr., 2007) smo v tretji

stolpec napisali latinsko in slovensko ime posameznega rodu ter število vrst. V četrti

stolpec smo za posamezni rod iz Pravilnika o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) prepisali

latinsko in slovensko ime vrste ter pripadajočo kategorijo. V peti stolpec smo za posamezni

rod iz Pravilnika o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002) in

Uredbe o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004) prepisali latinsko in

slovensko ime vrste ter pripadajočo kategorijo oz. oznako. V zadnji stolpec Preglednice 1

smo napisali latinsko in slovensko ime rastlinskega rodu oz. vrste, ki ustrezajo prvima

dvema kriterijema. Napisane so tudi nekatere zavarovane oz. ogrožene rastlinske vrste,

toda pri teh je dodana opomba »Ne nabiramo v naravi«.

3.2 OPIS IZBRANIH VRST

Izbrane rastlinske rodove oz. vrste nabiramo samo v primeru, da jih res dobro poznamo.

Drugače se lahko naš domači projekt konča z zastrupitvijo ali v najhujšem primeru s

smrtjo. Torej če rastlinske vrste dobro poznamo, ne potrebujemo izčrpnih opisov njihovega

videza, ampak nam za nabiranje bolj koristijo podatki o tem, kdaj določena rastlinska vrsta

cveti, kje raste ter kateri deli so uporabni oz. katere dele nabiramo.

Najprej smo imena izbranih rastlinskih rodov oz. vrst iz zadnjega stolpca Preglednice 1

prepisali v drugi stolpec Preglednice 2 oz. Preglednice 3. V tretji stolpec smo napisali, kdaj

posamezna rastlinska vrsta cveti. V četrti stolpec smo napisali, kje posamezna rastlinska

vrsta raste. V zadnji stolpec Preglednice 2 oz. Preglednice 3 pa smo napisali, kateri deli

posamezne rastlinske vrste so uporabni. Pomagali smo si s knjigo Zdravilne rastline –

vodnik (Schönfelder, 2010) in Malo floro Slovenije (Martinčič idr., 2007).



8

3.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV

S pomočjo prebrane literature in lastnih izkušenj smo napisali odgovore oz. priporočila na

tri po našem mnenju najpogostejša vprašanja, ki se porajajo ob izdelavi domačih zeliščnih

likerjev. Ta vprašanja se glasijo:

• Kako dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola?

• Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo?

• Kako karameliziramo sladkor?



9

4 REZULTATI Z RAZPRAVO

4.1 IZBOR VRST

Rastlinski rodovi oz. vrste so v Preglednici 1 razporejeni po abecedi, glede na latinsko ime.

Skupno število rodov je 62. V Malo floro Slovenije (Martinčič idr., 2007) so vključene

rastlinske vrste, ki jih lahko naberemo v Sloveniji. Rastejo prosto v naravi ali pa so gojene.

Izmed vseh rastlinskih vrst, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, samo dve

nista navedeni v Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 2007). To sta artičoka (zaporedna

številka 18) in ameriški slamnik (zaporedna številka 19). Toda tudi ti dve lahko gojimo na

svojih vrtovih ali njivah. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) so vse

rastlinske vrste razvrščene ali v kategorijo H (ob dozorelosti jih lahko uporabljamo za

prehrano) ali pa v kategorijo Z (v naravni ali predelani obliki jih uporabljamo za

preprečevanje bolezni). Izmed vseh rastlinskih vrst, ki so vključene v recepte za domače

zeliščne likerje, jih 5 navaja Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v

rdeči seznam (2002). To so navadna arnika ali brdnja (zaporedna številka 9), rumeni svišč

ali košutnik (zaporedna številka 24), golostebelni sladki koren (zaporedna številka 25),

črno grozdičje (zaporedna številka 45) in žajbelj (zaporedna številka 51). Tri vrste navaja

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004). To so navadna arnika

(zaporedna številka 9), košutnik (zaporedna številka 24) in hermelika (zaporedna številka

53). Uporabimo jih lahko, če so gojene, v naravi pa jih ne smemo nabirati. V Preglednici 2

oz. Preglednici 3 so njihova rastišča označena kot »Nabiramo samo gojene«.

Določitev izbranih rastlinskih rodov oz. vrst, napisanih v zadnjem stolpcu Preglednice 1, ni

bila težka. Nekaj pomislekov smo imeli le pri plahtici (zaporedna številka 5), pelinu

(zaporedna številka 10), jagodnjaku (zaporedna številka 22), jegliču (zaporedna številka

42), detelji (zaporedna številka 57) in vijolici (zaporedna številka 62). V Pravilniku o

razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) je izmed plahtic omenjena samo navadna plahtica. Rod

Alchemilla sodi med najtežavnejše rodove v evropski flori in pri določanju vrste povzroča

težave tudi najbolj izkušenim botanikom. Zaradi težke prepoznavnosti navadne plahtice

smo v končni izbor uvrstili kar celoten rod plahtica. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih

rastlin (2008) so omenjene vse vrste pelina, toda v končni izbor smo jih uvrstili le 5. Ostale

so ogrožene oz. zavarovane ali pa jih zaradi težke dostopnosti ali prepoznavnosti ljudje ne

nabirajo. Opozoriti moramo na planinski pelin (Achillea clavenae L.), ki ga ljudje nabirajo

kot pelin, v resnici pa spada v rod rman. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008)

je izmed jagodnjakov omenjen samo navadni jagodnjak. Toda poleg tega smo v končni

izbor dodali tudi muškatni jagodnjak, ki je enako uporaben. V Pravilniku o razvrstitvi

zdravilnih rastlin (2008) so omenjene vse vrste jegliča, toda v končni izbor smo uvrstili le

tri. Ostale so ogrožene oz. zavarovane ali pa jih zaradi težke dostopnosti ali prepoznavnosti

ljudje ne nabirajo. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) je izmed detelj

omenjena samo črna detelja. V receptih za zeliščne likerje ljudje omenjajo samo belo

deteljo, toda v Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 2007) ni nobene rastlinske vrste s



10

takšnim imenom. V končni izbor smo zato dali plazečo deteljo, ki ji pravijo tudi bela

detelja. V Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008) so izmed vijolic omenjene samo

dišeča vijolica in divja vijolica. V končni izbor smo poleg teh dveh dodali tudi njivsko

vijolico, saj ji nekateri rečejo divja mačeha, kar je tudi drugo ime za divjo vijolico.

V receptih za domače zeliščne likerje je kar nekaj rastlinskih vrst poimenovanih dvoumno

ali pa se njihovo ime ne ujema s tistim v Mali flori Slovenije (Martinčič idr., 2007). Pri

imenu »kostanj« ne vemo, ali gre za divji kostanj (zaporedna številka 3) ali za pravi

kostanj (zaporedna številka 14). Slez je poimenovan ajbiš ali ajbiž (zaporedna številka 6),

kumina je kimelj (zaporedna številka 13), navadni jagodnjak je gozdna jagoda (zaporedna

številka 22), dišeča lakota je dišeča perla (zaporedna številka 23), prava lakota je rumena

lakota (zaporedna številka 23), rumeni svišč ali košutnik je encijan (zaporedna številka 24).

Šentjanževki rečejo tudi šentjanževe rože (zaporedna številka 26). Navadna melisa je

poimenovana tudi vrtna melisa (zaporedna številka 32), koromaču pa rečejo tudi janež,

vrtni janež ali sladki janež (zaporedna številka 37). Ozkolistni trpotec je poimenovan

suličasti trpotec (zaporedna številka 39), veliki trpotec je okrogli trpotec ali širokolistni

trpotec (zaporedna številka 39), črno grozdičje je črni ribez (zaporedna številka 45),

robinija je akacija (zaporedna številka 46), šipek je mnogocvetna vrtnica (zaporedna

številka 47), timijan ali vrtna materina dušica je vrtni timijan (zaporedna številka 55), bela

detelja je plazeča detelja (zaporedna številka 57), divja mačeha pa je divja vijolica ali

njivska vijolica (zaporedna številka 62).

Opomba za peti stolpec: Če je rastlinska vrsta zavarovana, je njeno ime označeno z

zvezdico. Dodana je lahko tudi oznaka, ki je napisana v oklepaju. Primer: navadna arnika

ali brdnja = * (C,O).



11

Preglednica 1: Izbrani rastlinski rodovi oz. vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje

Zap.

št.

Poimenovanja

rastlinskih

rodov oz. vrst,

ki so vključene

v recepte za

domače

zeliščne likerje

Latinsko in

slovensko ime

rodov ter število

vrst iz Male

flore Slovenije

(Martinčič idr.,

2007)

Latinsko in

slovensko ime vrst

ter kategorija iz

Pravilnika o

razvrstitvi zdravilnih

rastlin (2008)

Latinsko in

slovensko ime vrst

ter kategorija oz.

oznaka iz Pravilnika

o uvrstitvi ogroženih

rastlinskih in

živalskih vrst v rdeči

seznam (2002) in

Uredbe o

zavarovanih prosto

živečih rastlinskih

vrstah (2004)

Latinsko in

slovensko ime

izbranih

rastlinskih

rodov oz. vrst

1 rman, navadni

rman

Rod: rman –

Achillea L.

Število vrst: 12

vrste rmana (H)

Achillea spp. /

rman

Achillea L.

2 kolmež

Rod: kolmež –

Acorus L.

Število vrst: 1

pravi kolmež (Z)

Acorus calamus L. /

pravi kolmež

Acorus calamus

L.

3

kostanj, divji

kostanj, navadni

divji kostanj

Rod: divji

kostanj –

Aesculus L.

Število vrst: 1

navadni divji kostanj

(Z)

Aesculus

hippocastanum L.

/

navadni divji

kostanj

Aesculus

hippocastanum

L.

4 repik

Rod: repik –

Agrimonia L.

Število vrst: 2

vrste repika (H)

Agrimonia spp.

vitki repik (V)

Agrimonia procera

Wallr.

navadni repik

Agrimonia

eupatoria L.

5 plahtica

Rod: plahtica –

Alchemilla L.

Število vrst: 30

navadna plahtica (H)

Alchemilla

xanthochlora

Rothm.

/ plahtica

Alchemilla L.

6

ajbiš, ajbiž,

slez, navadni

slez

Rod: slez –

Althaea L.

Število vrst: 4

vrste sleza (H)

Althaea spp. /

slez

Althaea L.

7 koper

Rod: koper –

Anethum L.

Število vrst: 1

navadni koper (H)

Anethum graveolens

L.

/

navadni koper

Anethum

graveolens L.

8 pravi ranjak

Rod: ranjak –

Anthyllis L.

Število vrst: 2

pravi ranjak (H)

Anthyllis vulneraria

L.

/

pravi ranjak

Anthyllis

vulneraria L.

9 arnika

Rod: arnika –

Arnica L.

Število vrst: 1

navadna arnika,

brdnja (Z)

Arnica montana L.

navadna arnika,

brdnja (V), * (C, O)

Arnica montana L.

Ne nabiramo v

naravi

navadna arnika,

brdnja

Arnica montana

L.

se nadaljuje …



12

… nadaljevanje Preglednice 1

Zap.

št.

Recepti za

domače zeliščne

likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

10 pelin, navadni

pelin, pehtran

Rod: pelin –

Artemisia L.

Število vrst: 14

vrste pelina (brez

pehtrana) (Z)

Artemisia spp. (brez

Artemisia

dracunculus L)

pehtran (H)

Artemisia

dracunculus L.

beli pelin (K)

Artemisia alba Turra

črnikasti pelin (V)

Artemisia atrata

Lam.

modrikasti pelin (V)

Artemisia

caerulescens L.

klasnati pelin (R), *

Artemisia genipi

Weber in Stechm.

bleščeči pelin (R)

Artemisia nitida

Bertol.

poljski pelin *

Artemisia

campestris L.

pravi pelin

Artemisia

absinthum L.

enoletni pelin

Artemisia

annua L.

Verlotov pelin

Artemisia

verlotiorum

Lamotte

pehtran

Artemisia

dracunculus L.

planinski pelin

Achillea

clavenae L.

11

marjetica,

navadna

marjetica

Rod: marjetica

– Bellis L.

Število vrst: 2

navadna marjetica

(H)

Bellis perennis L.

/

navadna

marjetica

Bellis perennis

L.

12 ognjič, vrtni

ognjič

Rod: ognjič –

Calendula L.

Število vrst: 2

vrtni ognjič (H)

Calendula

officinalis L.

/

vrtni ognjič

Calendula

officinalis L.

13

kimelj, kumina,

navadna

kumina

Rod: kumina –

Carum L.

Število vrst: 1

navadna kumina (H)

Carum carvi L. /

navadna

kumina

Carum carvi L.

14 kostanj, pravi

kostanj

Rod: pravi

kostanj –

Castanea Mill.

Število vrst: 1

evropski pravi

kostanj (H)

Castanea sativa

Mill.

/

evropski pravi

kostanj

Castanea sativa

Mill.

15

tavžentroža,

navadna

tavžentroža

Rod:

tavžentroža –

Centaurium

Hill.

Število vrst: 4

vrste tavžentrože

(H)

Centaurium spp.

klasnata tavžentroža

(E)

Centaurium

spicatum (L.)

Fritsch.

ozkocvetna

tavžentroža (E)

Centaurium

tenuiflorum

(Hoffmanns. &

Link) Fritsch.

navadna

tavžentroža

Centaurium

erythraea Rafn.

zala tavžentroža

Centaurium

pulchellum

(Swartz) Druce

se nadaljuje …



13


Zap.

št.

Recepti za

domače zeliščne

likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

16 kamilica, prava

kamilica

Rod: kamilica –

Chamomilla S.

F. Gray

Število vrst: 2

prava kamilica (H)

Chamomilla recutita

(L.) Rauschert

/

prava kamilica

Chamomilla

recutita (L.)

Rauschert

17 glog

Rod: glog –

Crataegus L.

Število vrst: 6

vrste gloga (Z)

Crataegus spp. /

glog

Crataegus L.

18 artičoka / artičoka (H)

Cynara scolymus L. /

artičoka

Cynara

scolymus L.

19 ameriški

slamnik /

vrste ehinaceje (H)

Echinacea spp. /

ehinaceja

Echinacea

Moench

20 njivska preslica

Rod: preslica –

Equisetum L.

Število vrst: 9

njivska preslica (H)

Equisetum arvense

L.

vodna preslica (V)

Equisetum fluviatile

L.

travniška preslica

(R)

Equisetum pratense

Ehrh.

razrasla preslica (V)

Equisetum

ramosissimum Desf.

pisana preslica (V)

Equisetum

variegatum

Schleich.

njivska preslica

Equisetum

arvense L.

21 komarček

Rod: komarček

– Foeniculum

Mill.

Število vrst: 2

navadni komarček

(H)

Foeniculum vulgare

Mill.

/

navadni

komarček

Foeniculum

vulgare Mill.

22

gozdna jagoda,

navadni

jagodnjak

Rod: jagodnjak

– Fragaria L.

Število vrst: 3

navadni jagodnjak

(H)

Fragaria vesca L.

zeleni jagodnjak (V)

Fragaria viridis

Duchesne

navadni

jagodnjak

Fragaria vesca

L.

muškatni

jagodnjak

Fragaria

moschata

Duchesne

se nadaljuje …



14


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

23

lakota, prava

lakota, dišeča

perla, rumena

lakota

Rod: lakota –

Galium L.

Število vrst: 29

vrste lakote (H)

Galium spp.

avstrijska lakota (R)

Galium austriacum

Jacq.

sinjezelena lakota

(K)

Galium glaucum L.

broščeva lakota (R)

Galium rubioides L.

prava lakota

Galium verum

L.

dišeča lakota

Galium

odoratum (L.)

Scop.

24 košutnik,

encijan

Rod: svišč –

Gentiana L.

Število vrst: 14

vrste svišča (H)

Gentiana spp.

Kochov svišč (E), *

Gentiana acaulis L.

Clusijev svišč (O1),

*

Gentiana clusii Perr.

& Song.

Froelichov svišč

(O1), *

Gentiana froelichii

Jan ex Reichenb.

rumeni svišč,

košutnik (V), * (C)

Gentiana lutea L.

panonski svišč (O1),

*

Gentiana pannonica

Scopoli

močvirski svišč *

Gentiana

pneumonanthe L.

Ne nabiramo v

naravi

rumeni svišč,

košutnik

Gentiana lutea

L.

25 sladki koren

Rod: sladki

koren –

Glycyrrhiza L.

Število vrst: 1

golostebelni sladki

koren (H)

Glycyrrhiza glabra

L.

golostebelni sladki

koren (K)

Glycyrrhiza glabra

L.

Ne nabiramo v

naravi

golostebelni

sladki koren

Glycyrrhiza

glabra L.

26

šentjanževka,

šentjanževe

rože

Rod: krčnica –

Hypericum L.

Število vrst: 11

šentjanževka (Z)

Hypericum

perforatum L.

brkata krčnica (K)

Hypericum

barbatum Jacq.

Richerjeva krčnica

(R)

Hypericum richeri

Vill.

šentjanževka

Hypericum

perforatum L.

se nadaljuje …



15


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

27 oreh, navadni

oreh

Rod: oreh –

Juglans L.

Število vrst: 2

navadni oreh (H)

Juglans regia L. /

navadni oreh

Juglans regia

L.

28 brin, navadni

brin

Rod: brin –

Juniperus L.

Število vrst: 4

navadni brin (Z)

Juniperus communis

L.

smrdljivi brin (ZR)

Juniperus sabina L.

rdečeplodni brin (R)

Juniperus oxycedrus

L.

smrdljivi brin (R)

Juniperus sabina L.

navadni brin

Juniperus

communis L.

29 bela mrtva

kopriva

Rod: mrtva

kopriva –

Lamium L.

Število vrst: 6

bela mrtva kopriva

(H)

Lamium album L.

deljenolistna mrtva

kopriva (K)

Lamium hybridum

Vill.

bela mrtva

kopriva

Lamium album

L.

30 sivka

Rod: sivka –

Lavandula L.

Število vrst: 1

prava sivka (H)

Lavandula

angustifolia Mill.

/

prava sivka

Lavandula

angustifolia

Mill.

31 slezenovec

Rod:

slezenovec –

Malva L.

Število vrst: 7

vrste slezenovca (H)

Malva spp.

gozdni slezenovec

(K)

Malva sylvestris L.

primorski

slezenovec (K)

Malva nicaeensis

All.

drobnocvetni

slezenovec (R)

Malva pusilla Sm.

ostrolistni

slezenovec

Malva alcea L.

muškatni

slezenovec

Malva

moschata L.

mavretanski

slezenovec

Malva

mauritiana L.

navadni

slezenovec

Malva neglecta

Wallr.

32

melisa, vrtna

melisa, navadna

melisa, navadna

vrtna melisa

Rod: melisa –

Melissa L.

Število vrst: 1

navadna melisa (H)

Melissa officinalis

L.

/

navadna melisa

Melissa

officinalis L.

33 meta, poprova

meta

Rod: meta –

Mentha L.

Število vrst: 16

vrste mete (H)

Mentha spp. /

meta

Mentha L.

34 bazilika

Rod: bazilika –

Ocimum L.

Število vrst: 1

navadna bazilika (H)

Ocimum basilicum

L.

/

navadna

bazilika

Ocimum

basilicum L.

35

majaron, dobra

misel, navadna

dobra misel

Rod: dobra

misel, majaron

– Origanum L.

Število vrst: 2

vrste dobre misli,

majarona (H)

Origanum spp.

/

dobra misel,

majaron

Origanum L.

se nadaljuje …



16


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

36 smreka,

navadna smreka

Rod: smreka –

Picea A. Dietr.

Število vrst: 4

navadna smreka (H)

Picea abies (L.)

Karsten

/

navadna smreka

Picea abies (L.)

Karsten

37

janež, vrtni

janež, sladki

janež, vrtni

sladki janež,

koromač

Rod: bedrenec –

Pimpinella L.

Število vrst: 4

vrste bedrenca (H)

Pimpinella spp. /

koromač

Pimpinella

anisum L.

38 bor

Rod: bor –

Pinus L.

Število vrst: 8

vrste bora (H)

Prunus spp. /

bor

Pinus L.

39

suličasti trpotec,

ozkolistni

trpotec,

ozkolistni

suličasti trpotec,

okrogli trpotec,

širokolistni

trpotec, veliki

trpotec, trpotec

Rod: trpotec –

Plantago L.

Število vrst: 11

vrste trpotcev (H)

Plantago spp.

Cornutijev trpotec

(V)

Plantago cornuti

Gouan

deljenolistni trpotec

(V)

Plantago coronopus

L.

indijski trpotec (K)

Plantago arenaria

Waldst. & Kit.

ozkolistni

trpotec

Plantago

lanceolata L.

veliki trpotec

Plantago major

L.

40 ptičja dresen

Rod: dresen –

Polygonum L.

(incl. Persicaria

Mill.)

Število vrst: 14

vrste dresni (H)

Polygonum spp.

vodna dresen (V)

Polygonum

amphibium L.

kitaibelova dresen

(Ex?)

Polygonum bellardii

All.

obmorska dresen

(Ex?)

Polygonum

maritimum L.

ptičja dresen

Polygonum

aviculare L. s.

str.

se nadaljuje …



17


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

41 srčna moč

Rod:

petoprstnik –

Potentilla L.

Število vrst: 27

srčna moč (H)

Potentilla erecta

(L.) Raeusch.

gosji petoprstnik (H)

Potentilla anserina

L.

norveški petoprstnik

(R)

Potentilla norvegica

L.

močvirski

petoprstnik (V)

Potentilla palustris

(L.) Scop.

jalovi petoprstnik

(K)

Potentilla sterilis

(L.) Garcke

polegli petoprstnik

(V)

Potentilla supina L.

srčna moč

Potentilla

erecta (L.)

Raeusch.

42 trobentica,

navadni jeglič

Rod: jeglič –

Primula L.

Število vrst: 10

vrste jegliča (H)

Primula spp.

avrikelj (O1), *

Primula auricula L.

kranjski jeglič (O1),

*

Primula carniolica

Jacq.

moknati jeglič (V)

Primula farinosa L.

najmanjši jeglič (R)

Primula minima L.

kuštravi jeglič (R)

Primula villosa

Wulfen

idrijski jeglič,

dražestni jeglič (V),

*

Primula × venusta

Host

navadni jeglič,

trobentica

Primula

vulgaris

Hudson.

visoki jeglič

Primula elatior

(L.) Hill.

pomladanski

jeglič, šmigovec

Primula veris

L.

43 črni trn

Rod: sliva -

Prunus L.

Število vrst: 13

vrste slive (H)

Prunus spp. /

črni trn

Prunus spinosa

L.

44 pljučnik

Rod: pljučnik –

Pulmonaria L.

Število vrst: 7

navadni pljučnik (Z)

Pulmonaria

officinalis L.

dacijski pljučnik (R)

Pulmonaria dacica

Simonk.

navadni

pljučnik

Pulmonaria

officinalis L.

se nadaljuje …



18


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

45 črni ribez

Rod: kosmulja,

grozdičje –

Ribes L.

Število vrst: 5

črni grozdičje (H)

Ribes nigrum L.

črno grozdičje (R)

Ribes nigrum L.

Ne nabiramo v

naravi

črno grozdičje

Ribes nigrum L.

46 akacija, robinija

Rod: robinija –

Robinia L.

Število vrst: 1

navadna robinija (Z)

Robinia

pseudacacia L.

/

navadna

robinija

Robinia

pseudacacia L.

47

šipek,

mnogocvetna

vrtnica

Rod: šipek –

Rosa L.

Število vrst: 22

vrste šipka (H)

Rosa spp. /

šipek

Rosa L.

48

rožmarin,

navadni

rožmarin

Rod: rožmarin –

Rosmarinus L.

Število vrst: 1

navadni rožmarin

(H)

Rosmarinus

officinalis L.

/

navadni

rožmarin

Rosmarinus

officinalis L.

49 robida, malina,

malinjak

Rod: robida –

Rubus L.

Število vrst: 41

vrste robide (H)

Rubus spp. /

robida

Rubus L.

50 vinska rutica

Rod: rutica –

Ruta L.

Število vrst: 3

vinska rutica (Z)

Ruta graveolens L. /

vinska rutica

Ruta graveolens

L.

51 žajbelj

Rod: kadulja –

Salvia L.

Število vrst: 8

žajbelj (vodni

izvlečki, začimba)

(H)

Salvia officinalis L.

žajbelj (etanolni

izvlečki) (Z)


žajbelj (R)


muškatna kadulja

(K)

Salvia sclarea L.

pritajena kadulja (K)

Salvia verbenaca L.

Ne nabiramo v

naravi

žajbelj

Salvia

officinalis L.

52 bezeg, črni

bezeg

Rod: bezeg –

Sambucus L.

Število vrst: 3

vrste bezga (brez

črnega bezga) (Z)

Sambucus spp. (brez

Sambucus nigra L.)

črni bezeg (H)

Sambucus nigra L.

/

črni bezeg

Sambucus nigra

L.

se nadaljuje …



19


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

53 hermelika

Rod: homulica

– Sedum L.

Število vrst: 14

vrste homulice (Z)

Sedum spp.

planinska homulica

(K)

Sedum alpestre Vill.

enoletna homulica

(K)

Sedum annuum L.

žlezastodlakava

homulica (K)

Sedum villosum L.

hermelika *

Sedum maximum L.

Hoffm.

Ne nabiramo v

naravi

hermelika

Sedum

maximum L.

Hoffm.

54 regrat

Rod: regrat –

Taraxacum

Weber

Število vrst: 6

navadni regrat (H)

Taraxacum

officinale agg.

/

navadni regrat

Taraxacum

officinale agg.

55

materina dušica,

timijan, vrtni

timijan

Rod: materina

dušica, timijan

– Thymus L.

Število vrst: 5

vrste materine

dušice, timijana (H)

Thymus spp.

balkanska materina

dušica (R)

Thymus balcanus

Borb.

materina dušica,

timijan

Thymus L.

BREZ:

balkanska

materina dušica

Thymus

balcanus Borb.

56 lipa, navadna

lipa

Rod: lipa –

Tilia L.

Število vrst: 2

vrste lipe (H)

Tilia spp. /

lipa

Tilia L.

se nadaljuje …



20


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

57 bela detelja

Rod: detelja –

Trifolium L.

Število vrst: 38

črna detelja (H)

Trifolium pratense

L.

Cherlerova detelja

(Ex)

Trifolium cherleri L.

kljukastoplodna

detelja (K)

Trifolium

lappaceum L.

panonska detelja (R)

Trifolium

pannonicum Jacq.

zasukanocvetna

detelja (E)

Trifolium

resupinatum L.

rjava detelja (R)

Trifolium spadiceum

L.

obmorska detelja

(K)

Trifolium

squamosum L.

nasršena detelja (K)

Trifolium

squarrosum L.

zvezdasta detelja

(Ex)

Trifolium stellatum

L.

progasta detelja (K)

Trifoliumstriatum L.

podzemna detelja

(Ex)

Trifolium

subterraneum L.

Thalova detelja (R)

Trifolium thalii Vill.

plazeča detelja

Trifolium

repens L.

58 lapuh, navadni

lapuh

Rod: lapuh -

Tussilago L.

Število vrst: 1

navadni lapuh (Z)

Tussilago farfara L. /

navadni lapuh

Tussilago

farfara L.

se nadaljuje …



21


Zap.

št.

Recepti za

domače

zeliščne likerje

Mala flora

Slovenije

Razvrstitev

zdravilnih rastlin

Ogrožene in

zavarovane

rastlinske vrste

Izbrani

rastlinski rodovi

oz. vrste

59 borovnica

Rod: vakcinij –

Vaccinium L.

Število vrst: 4

borovnica, črnica

(H)

Vaccinium myrtillus

L.

brusnica (H)

Vaccinium vitis-

idaea L.

barjanska kopišnica

(V)

Vaccinium

uliginosum L.

borovnica,

črnica

Vaccinium

myrtillus L.

60 lučnik

Rod: lučnik –

Verbascum L.

Število vrst: 13

vrste lučnika (H)

Verbascum spp.

usločenolistni lučnik

(R)

Verbascum

sinuatum L.

krasni lučnik (K)

Verbascum

speciosum Schrader

lučnik

Verbascum L.

BREZ:

usločenolistni

lučnik

Verbascum

sinuatum L.

krasni lučnik

Verbascum

speciosum

Schrader

61 sporiš

Rod: sporiš –

Verbena L.

Število vrst: 1

navadni sporiš (H)

Verbena officinalis

L.

/

navadni sporiš

Verbena

officinalis L.

62

vijolica, dišeča

vijolica, divja

mačeha

Rod: vijolica –

Viola L.

Število vrst: 23

dišeča vijolica (Z)

Viola odorata L.

divja vijolica (H)

Viola tricolor L.

visoka vijolica (V)

Viola elatior Fr.

močvirska vijolica

(E)

Viola palustris L.

pirenejska vijolica

(R)

Viola pyrenaica

Ramond ex DC.

barjanska vijolica

(V)

Viola uliginosa

Besser

Zoisova vijolica (R)

Viola zoysii Wulfen

dišeča vijolica

Viola odorata

L.

divja vijolica

Viola tricolor

L.

njivska vijolica

Viola arvensis

Murray



22

4.2 OPISI IZBRANIH VRST

Rastlinski rodovi oz. vrste so v Preglednici 2 in Preglednici 3 razporejene po času cvetenja,

od februarja do novembra. Rastline nabiramo pozno dopoldne, v suhem vremenu. Pri

iskanju določene rastlinske vrste nam pomaga podatek o njenem rastišču. Mesta nabiranja

ne smejo biti onesnažena in zavarovana. Dobro je, da si zapišemo točen kraj nabiranja, saj

bomo tako posamezno rastlino v bodoče hitreje našli. Kateri del določene rastlinske vrste

naberemo, pa nam pove podatek o uporabnem delu. Nabiramo ravno odprte cvetove,

popolnoma razvite liste in zrele plodove. Podzemne dele izkopavamo jeseni ali spomladi.

Da kakšnega dela ne pozabimo nabrati ali pa da kakšnega po pomoti ne naberemo večkrat,

si je koristno zapisati datum nabiranja.

V Preglednici 2 so opisani rastlinski rodovi oz. vrste, ki so v pravilniku o razvrstitvi

zdravilnih rastlin (2008) razvrščene v kategorijo H. Te lahko brez skrbi naberemo sami in

jih uporabimo za pripravo domačega zeliščnega likerja.

V Preglednici 3 so opisani rastlinski rodovi oz. vrste, ki so v pravilniku o razvrstitvi

zdravilnih rastlin (2008) razvrščene v kategorijo Z. Te zdravilne rastline so uvrščene med

zdravila in so »pogojno« varne. Pogoj je, da nismo občutljivi na kakšno snov v določeni

rastlinski vrsti ali pa da določeno rastlinsko vrsto uporabimo v predelani obliki (npr. je

brez škodljivih snovi oz. vsebuje samo uporabne snovi in ima dovolj majhno vsebnost

zdravilnih snovi, da je zato neškodljiva). V takšni obliki jo lahko dobimo v lekarni.



23

Preglednica 2: Opis izbranih rastlinskih rodov oz. vrst, ki so v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin

(2008) razvrščene v kategorijo H

Zap.

št.

Latinsko in slovensko ime

izbranih rastlinskih

rodov oz. vrst

Kdaj cveti Kje raste Uporabni del

1

navadni jeglič, trobentica

Primula vulgaris Hudson.

visoki jeglič

Primula elatior (L.) Hill.

pomladanski jeglič,

šmigovec

Primula veris L.

feb.–jun.

svetli gozdovi, med

grmovjem, vlažni travniki,

vlažen grušč, sestoji visokih

steblik in porasla melišča

cvet in

podzemni deli

2 navadna marjetica

Bellis perennis L. mar.–nov.

travniki, ob poteh, parkovne

zelenice in gojena nadzemni deli

3 njivska preslica

Equisetum arvense L. mar.–maj

vlažna tla (ilovnata), njive,

travniki in nasipališča nadzemni deli

4 črni trn

Prunus spinosa L. mar.–maj

gozdovi, žive meje in

kamnita prisojna pobočja cvet in plod

5 navadni rožmarin

Rosmarinus officinalis L. mar.–apr. gojena in podivjana list

6 navadni regrat

Taraxacum officinale agg. mar.–maj

travniki, ob poteh, stari

zidovi in grmišča

nadzemni deli in

podzemni deli,

pred cvetenjem

7 artičoka

Cynara scolymus L. apr.–avg. gojena list

8

prava lakota

Galium verum L.

dišeča lakota

Galium odoratum (L.) Scop.

apr–sep.

suhi travniki, svetli listnati

gozdovi (bukovi) in ob

poteh

nadzemni deli

9 navadni oreh

Juglans regia L. apr.–jun.

listnati gozdovi in

kultivirana list

10 bela mrtva kopriva

Lamium album L. apr.–jun.

gozdni robovi, visoko

steblikovje, žive meje in

poseke

nadzemni deli

11 navadna smreka

Picea abies (L.) Karsten apr.–jun.

gozdovi – samonikla le v

Alpah in na visokem krasu,

drugod sajena in drugotno

razširjena

vršički

12 bor

Pinus L. apr.–jul.

suha karbonatna rastišča,

grmišča, gozdovi, sajena v

parkih in vrtovih

vršički

13

ozkolistni trpotec

Plantago lanceolata L.

veliki trpotec

Plantago major L.

apr.–okt.

gojeni in pusti travniki, ob

poteh; peščena do glinasta,

vlažna tla, bregovi in

prodišča stoječih in počasi

tekočih voda, vlažne njive

nadzemni deli

14 črno grozdičje

Ribes nigrum L. apr.–maj Nabiramo samo gojene. list

15 črni bezeg

Sambucus nigra L. apr.–jun.

gozdovi, žive meje in v

bližini človekovih bivališč cvet

se nadaljuje …



24


Zap.

št.



rodov oz. vrst


16

materina dušica, timijan

Thymus L.

BREZ:

balkanska materina dušica

Thymus balcanus Borb.

apr.–okt.

kamnita mesta med travo,

sončna pobočja, skalovje,

suhi travniki, ob poteh,

gozdni robovi in gojena

nadzemni deli

17 borovnica, črnica

Vaccinium myrtillus L. apr.– jul.

zakisani gozdovi, resave in

ruševje plod

18

divja vijolica

Viola tricolor L.

njivska vijolica

Viola arvensis Murray

apr.–nov.

pusti in suhi travniki,

skalnata pobočja in obdelana

tla

nadzemni deli

19 rman

Achillea L. maj–okt.

grmovnata, kamnita in

travnata pobočja; suhi in

vlažni kraji; svetli gozdovi,

gozdni robovi, poseke, njive

in stari zidovi

nadzemni deli,

brez debelejših

delov stebel

20 plahtica

Alchemilla L. maj–sep.

kamnite trate, skalne

razpoke, travniki, grušč,

pašniki, med grmovjem,

gozdni robovi, jase in

vlažna, mahovna tla

nadzemni deli,

pred in med

cvetenjem

21 pravi ranjak

Anthyllis vulneraria L. maj–avg. travniki nadzemni deli

22 navadna kumina

Carum carvi L. maj–jun. travniki in pašniki plod

23

prava kamilica

Chamomilla recutita (L.)

Rauschert

maj–sep.

gojena in podivjana;

obdelana in neobdelana tla,

ob poteh in grobljah

cvet

24

navadni jagodnjak

Fragaria vesca L.

muškatni jagodnjak

Fragaria moschata

Duchesne

maj–jun.

grmovnata, kamnita in

travnata pobočja;

svetli listnati gozdovi,

gozdni robovi in poseke

list

25

ptičja dresen

Polygonum aviculare L. s.

str.

maj–okt. sveža do zmerno suha

ruderalna in segetalna mesta nadzemni deli

26

srčna moč

Potentilla erecta (L.)

Raeusch.

maj–avg. zakisani travniki, gozdovi in

šotnata tla podzemni deli

27 šipek

Rosa L. maj–avg.

skalnata pobočja, svetli

gozdovi, med grmovjem,

pusti pašniki, ob poteh, žive

meje, gozdni robovi in suhi

travniki

cvet in plod

se nadaljuje …



25


Zap.

št.



rodov oz. vrst


28 robida

Rubus L. maj–avg.

svetli gozdovi, gozdni

robovi, melišča, poseke,

močvirja, med grmovjem,

žive meje, staro zidovje, ob

poteh in gojena

list

29 žajbelj - vodni izvlečki

Salvia officinalis L. maj–jul. Nabiramo samo gojene. list

30 plazeča detelja

Trifolium repens L. maj–okt. travniki cvet

31

lučnik

Verbascum L.

BREZ:

usločenolistni lučnik

Verbascum sinuatum L.

krasni lučnik

Verbascum speciosum

Schrader

maj–sep.

suhi travniki, ob poteh in

jarkih, gozdni robovi,

poseke in med grmovjem

cvet

32 navadni repik

Agrimonia eupatoria L. jun.–avg.

suhi gozdovi, gozdni robovi

in travniki nadzemni deli

33 navadni koper

Anethum graveolens L. jun.–sep. kultivirana in podivjana seme

34 vrtni ognjič

Calendula officinalis L. jun.–sep. gojena in podivjana cvet

35 evropski pravi kostanj

Castanea sativa Mill. jun. gozdovi na zakisani podlagi list

36 golostebelni sladki koren

Glycyrrhiza glabra L. jun.–jul. Nabiramo samo gojene. podzemni deli

37 prava sivka

Lavandula angustifolia Mill. jun.–avg. gojena in podivjana cvet

38

ostrolistni slezenovec

Malva alcea L.

muškatni slezenovec

Malva moschata L.

mavretanski slezenovec

Malva mauritiana L.

navadni slezenovec

Malva neglecta Wallr.

jun.–okt.

suha in ruderalna mesta,

med grmovjem in ob poteh,

zanesena in naturalizirana

cvet in list

39 navadna melisa

Melissa officinalis L. jun.–sep.

poseke, gozdni robovi, suha

in ruderalna mesta, stari

zidovi in gojena

list

se nadaljuje …



26


Zap.

št.



rodov oz. vrst


40 meta

Mentha L. jun.–okt.

vlažni travniki in njive,

nabrežja, močvirja,

ruderalna rastišča in gojena

nadzemni deli

41 navadna bazilika

Ocimum basilicum L. jun.–sep. gojena in podivjana nadzemni deli

42 koromač

Pimpinella anisum L. jun.–sep. na vrtovih plod

43 lipa

Tilia L. jun.–jul. listnati gozdovi in sajena cvet

44 slez

Althaea L. jul.–okt.

vlažni travniki, med

grmovjem, suha pobočja,

goljave, njive, vinogradi in

ob zidovih

list in

podzemni deli

45

navadna tavžentroža

Centaurium erythraea Rafn.

zala tavžentroža

Centaurium pulchellum

(Swartz) Druce

jul.–sep. travniki, grmovje in gozdne

jase nadzemni deli

46 ehinaceja

Echinacea Moench jul.–sep. gojena

nadzemni deli in

podzemni deli

47 navadni komarček

Foeniculum vulgare Mill. jul.–okt.

kamnita kraška pobočja.

kultivirana in podivjana plod

48 rumeni svišč, košutnik

Gentiana lutea L. jul.–avg. Nabiramo samo gojene. podzemni deli

49 dobra misel, majaron

Origanum L. jul.–sep.

gozdni robovi in košenice,

melišča, suha stara prodišča

in poseke

nadzemni deli

50 navadni sporiš

Verbena officinalis L. jul.–sep.

pašniki, nabrežja, ob poteh

in po zidovih nadzemni deli

51 pehtran

Artemisia dracunculus L. avg.–sep. gojena in podivjana nadzemni deli



27

Preglednica 3: Opis izbranih rastlinskih rodov oz. vrst, ki so v Pravilniku o razvrstitvi zdravilnih rastlin

(2008) razvrščene v kategorijo Z

Zap.

št.


izbranih rastlinskih rodov

oz. vrst


1 navadni lapuh

Tussilago farfara L. feb.–maj

vlažni kraji, nabrežja,

obdelana tla, pripotja in

nasipališča

list

2 navadni brin

Juniperus communis L. mar.–maj

gozdovi in zaraščajoči se

pašniki plod

3 navadni pljučnik

Pulmonaria officinalis L. mar.–maj

gozdovi, travniki, visoka

steblikovja in grmovnata

mesta

nadzemni deli

4 dišeča vijolica

Viola odorata L. mar.–maj

žive meje, gozdni robovi in

suhi travniki nadzemni deli

5 navadni divji kostanj

Aesculus hippocastanum L. apr.–jun. kultivirana in podivjana seme

6 glog

Crataegus L. apr.–jun.

svetli gozdovi, med

grmovjem, žive meje,

kamnita travnata pobočja, in

gozdni robovi

cvet in list

7 pravi kolmež

Acorus calamus L. maj–avg.

močvirja, obrežja ribnikov,

vodni jarki, združbe visokih

šašev in kot ostanek

nekdanjega gojenja

podzemni deli

8 navadna arnika, brdnja

Arnica montana L. maj–avg. Nabiramo samo gojene. cvet

9 navadna robinija

Robinia pseudacacia L. maj–jun. sajena in podivjana cvet

10 žajbelj - etanolni izvlečki

Salvia officinalis L. maj–jul. Nabiramo samo gojene. list

11 šentjanževka

Hypericum perforatum L. jun.–avg.

suha, travnata pobočja,

poseke, prodišča in nabrežja nadzemni deli

12 vinska rutica

Ruta graveolens L. jun.–avg. kultivirana in podivjana nadzemni deli

13 hermelika

Sedum maximum L. Hoffm. jun.–sep. Nabiramo samo gojene. nadzemni deli

14

pravi pelin

Artemisia absinthum L.

enoletni pelin

Artemisia annua L.

Verlotov pelin

Artemisia verlotiorum

Lamotte

planinski pelin

Achillea clavenae L.

jul.–nov.

suhi travniki, grmovje, stari

zidovi, nasipališča, ob poteh

in jarkih, skalovje, kamnite

trate, pašniki in gojena

nadzemni deli,

brez debelejših

delov stebel



28

4.3 PRIPOROČILA ZA IZDELAVO ZELIŠČNIH LIKERJEV

4.3.1 Kako dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola?

Pripravljeno imamo destilirano vodo in rafiniran 96 vol. % alkohol. Želimo, da bo naš

zeliščni liker imel približno 35 vol. % alkohola, kot ga ima originalni Jägermeister. Kako

dobimo topilo z želeno koncentracijo alkohola? Najpreprosteje je, da na spletu (npr.

https://homedistiller.org/calcs/dilute) poiščemo »kalkulatorje redčenja«. Običajno se nam

ponudita dve možnosti izračuna. Prva je, da v prazne okvirčke vnesemo podatke o

volumnu in vol. odstotke alkohola, ki ga imamo, ter vol. odstotke alkohola, ki ga želimo.

Program nam izračuna, kolikšen volumen destilirane vode moramo dodati (Slika 1). Druga

možnost je, da v prazne okvirčke vnesemo podatke o volumnu in vol. odstotkih alkohola,

ki ga želimo, ter vol. odstotke alkohola, ki ga imamo. Program nam izračuna, kolikšen

volumen alkohola in destilirane vode moramo uporabiti (Slika 2). Podobne kalkulatorje

nam ponujajo tudi aplikacije, ki si jih lahko naložimo na mobilni telefon (npr. »Dilution

calculator« je aplikacija za android, ki si jo lahko prenesemo iz trgovine Google Play).

Slika 1: Izračun volumna dodatka destilirane vode (Ackland, 2018)

Slika 2: Izračun volumna uporabljenega alkohola in destilirane vode (Ackland, 2018)

Če nam računalnik ali mobilni telefon nista na voljo, lahko volumen izračunamo tudi sami.

Podali bomo primera izračuna obeh možnosti, ki sta prikazani na Sliki 1 in Sliki 2. Pred

tem pa moramo opomniti, da niti izračuni na spletu in na mobilnem telefonu niti izračuni,

prikazani v nadaljevanju, niso popolnoma točni. Težava je v tem, da volumni v resnici niso

aditivni, kot je predpostavljeno v izračunih v tem podpoglavju. Toda za pripravo domačih

likerjev so ti približni izračuni čisto dovolj. Likerji za prodajo pa tem kriterijem ne bi

ustrezali.

Primer 1:

Imamo 1 L 96 vol. % alkohola, ki ga želimo razredčiti do 35 vol. %. Koliko L destilirane

vode moramo dodati 96 vol. % alkoholu?

https://homedistiller.org/calcs/dilute



29

Podatki za izračun:

V1 (volumen alkohola, ki ga imamo) = 1 L

w1 (vol. % alkohola, ki ga imamo/100) = 0,96

w2 (vol. % alkohola, ki ga želimo/100) = 0,35

V2 (volumen alkohola, ki ga želimo) = ?

V(H2O) (volumen destilirane vode) = ?

Enačbi za izračun:

V1 • w1 = V2 • w2

V1 + V(H2O) = V2 (velja samo za naš izračun – volumni v resnici niso aditivni)

Izračun:

V2 = V1 • w1 : w2 = 1 L • 0,96 : 0,35 = 2,743 L

V(H2O) = V2 – V1 = 2,743 L – 1 L = 1,743 L

96 vol. % alkoholu moramo dodati 1,743 L destilirane vode.

Primer 2:

Imamo 96 vol. % alkohol, iz katerega želimo dobiti 5 L 35 vol. % alkohola. Koliko L 96

vol. % alkohola in destilirane vode moramo uporabiti?


V2 (volumen alkohola, ki ga želimo) = 5 L

w2 (vol. % alkohola, ki ga želimo/100) = 0,35

w1 (vol. % alkohola, ki ga imamo/100) = 0,96

V1 (volumen alkohola, ki ga imamo) = ?

V(H2O) (volumen destilirane vode) = ?



30


V1 • w1 = V2 • w2

V1 + V(H2O) = V2 (velja samo za naš izračun – volumni v resnici niso aditivni)

Izračun:

V1 = V2 • w2 : w1 = 5 L • 0,35 : 0,96 = 1,823 L

V(H2O) = V2 – V1 = 5 L – 1,823 L = 3,177 L

Uporabiti moramo 1,823 L 96 vol. % alkohola in 3,177 L destilirane vode.

4.3.2 Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo?

Pripravljeno imamo topilo z želeno koncentracijo alkohola. V njem želimo macerirati 40

rastlinskih vrst. Kolikšno maso rastlin določene vrste damo v topilo? Na to vprašanje

najlaže odgovorimo s konkretnim primerom.

Primer:

Imamo 5 L topila, v katerem želimo macerirati 40 rastlinskih vrst. Približno koliko g

navadnega rmana moramo dati v topilo, če želimo, da je utežno volumsko razmerje

rastlinskih vrst in topila 1 : 5 (1 kg rastlin na 5 L topila).


V (volumen topila) = 5 L

x (število rastlinskih vrst) = 40

V : mr = 5 : 1

mr (masa rastlinskih vrst) = ?

mnr (masa navadnega rmana) = ?



31


V : mr = 5 : 1 V • 1 = mr • 5

mnr = mr : x

Izračun:

V • 1 = mr • 5 5 L = mr • 5 L/kg mr = 5 L : 5 L/kg = 1000 g

mnr = mr : x = 1000 g : 40 = 25 g

V topilo moramo dati približno 25 g navadnega rmana.

Slika 3: Tehtanje navadnega rmana

4.3.3 Kako karameliziramo sladkor?

Za karamelizacijo uporabimo beli sladkor, ki je čistejši od rjavega (Slika 4A). Želeno

količino sladkorja (vsaj 100 g na liter pripravka) segrevamo v čim širši posodi, saj je v tem

primeru v tanjši plasti, lažje se meša in tudi bolj enakomerno tali. Če sladkor segrevamo v

svetli posodi, taljenje še hitreje opazimo, saj takrat prične rjaveti (Slika 4B). Ko se to

zgodi, znižamo temperaturo in ga pričnemo mešati z leseno kuhalnico. Temno jantarjeva

barva je znak, da je karamelizacija končana (Slika 4C). Sladkor moramo takrat hitro

odstraniti z vira toplote, saj bi se nam ob nadaljnjem segrevanju zažgal.



32

Slika 4: Beli sladkor pred (A), med (B) in po (C) karamelizaciji (Tschida, 2012)

A

B

C



33

5 SKLEP

Rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, pripadajo 62

rodovom. Nekatere izmed njih izvirajo iz tujine, toda vseeno rastejo v Sloveniji. Pri nas jih

lahko gojimo na svojih vrtovih ali njivah. Prva hipoteza je ovržena.

Vse rastlinske vrste, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, niso popolnoma

varne za uporabo. Če hočemo v topilu (vodni raztopini alkohola) macerirati navadni lapuh,

navadni brin, navadni pljučnik, dišečo vijolico, navadni divji kostanj, vrste gloga, pravi

kolmež, navadno arniko ali brdnjo, navadno robinijo, žajbelj, šentjanževko, vinsko rutico,

hermeliko ali vrste pelina (brez pehtrana), se je predhodno priporočljivo posvetovati s

farmacevtom. Ostale rastlinske vrste so varne za uporabo. Druga hipoteza je potrjena.

5 rastlinskih vrst, ki so vključene v recepte za domače zeliščne likerje, je ogroženih. To so

navadna arnika ali brdnja, rumeni svišč ali košutnik, golostebelni sladki koren, črno

grozdičje in žajbelj. Tri rastlinske vrste pa so zavarovane. To so navadna arnika, košutnik

in hermelika. Ogrožene oz. zavarovane rastlinske vrste je v naravi prepovedano nabirati.

Uporabimo jih lahko samo v primeru, če jih gojimo na svojem vrtu ali njivi. Tretja

hipoteza je potrjena.



34

6 SEZNAM LITERATURE

Ackland, T. (2018). Dilution Calculators. Pridobljeno s


Brecelj, Ž. M. (26. 03. 2010). Priprava domačega Jager majstra. Ekologičen. Pridobljeno s

http://www.ekologicen.si/article/44/Priprava_doma%C4%8Dega_Jager_majstra

Chevallier, A. (1998). Enciklopedija zdravilnih rastlin. Ljubljana: DZS.

DZ Velenje. (2018). Pridobljeno s

https://klavdik.wixsite.com/dz-ve/jagermaister

Hyde-Park.si. (2016). Pridobljeno s

https://hyde-park.si/Forum/g/posts/m/1669/Domac-Jeger

Keršek, E. (2009). Zdravilna rastlinska in sadna žganja : celostni priročnik o zdravilnih

rastlinah, sadju, medu in žganjih. Tržič: Učila International

Keršek, E. in Savković, D. (2013). Domače žganje in likerji. Brežice: Begen.

Kliner, P. (13. 03. 2007). Naredimo "jegra". Gorenjski Glas. Pridobljeno s

http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070313/C/303139965/July

Klub tajnic Gorenjske. (2018). Pridobljeno s

https://sites.google.com/site/klubtajnicgorenjske/recepti/domaci-jegersmajster

Martinčič, A., Wraber, T., Jogan, N., Podobnik, A., Turk, B., Vreš, B., … Surina, B.

(2007). Mala flora Slovenije : ključ za določanje praprotnic in semenk. Ljubljana:

Tehniška založba.

MojForum.si. (2008). Pridobljeno s

http://rastline.mojforum.si/rastline-about485-0.html

Nasvetek.si. (2016). Pridobljeno s

http://nasvetek.si/domaci-zeliscni-liker/

OblizniPrste.si. (2016). Pridobljeno s

https://oblizniprste.si/slastni-napitki/najboljsi-zeliscni-liker-jagermeister/

Pravilnik o razvrstitvi zdravilnih rastlin (2008). Uradni list RS, št. 103 (30. 10. 2008).

Pridobljeno s

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-4369?sop=2008-01-

4369

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (2002). Uradni

list RS, št. 82 (24. 9. 2002). Pridobljeno s


http://www.ekologicen.si/content/64/o%20zavodu,%20na%C5%A1e%20poslanstvo,%20vizija,...

http://www.ekologicen.si/article/44/Priprava_doma%C4%8Dega_Jager_majstra

https://klavdik.wixsite.com/dz-ve/jagermaister

https://hyde-park.si/Forum/g/posts/m/1669/Domac-Jeger

http://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20070313/C/303139965/July

https://sites.google.com/site/klubtajnicgorenjske/recepti/domaci-jegersmajster

http://rastline.mojforum.si/rastline-about485-0.html

http://nasvetek.si/domaci-zeliscni-liker/

https://oblizniprste.si/slastni-napitki/najboljsi-zeliscni-liker-jagermeister/

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2008-01-4369?sop=2008-01-%20%20%20%204369




35


4055

Rastline.com. (2003). Pridobljeno s

http://www.rastline.com/forum/recepti-f42/recepti-t121.html

Schönfelder, I. in Schönfelder, P. (2010). Zdravilne rastline - vodnik : preko 600 zdravilnih

in strupenih evropskih rastlin. Kranj: Narava.

Spletna kulinarika d.o.o. (2008). Pridobljeno s

https://www.kulinarika.net/recepti/3158/ozimnica/jagermaister-tete-pehte/

Stumpf, U. (2014). Naša zdravilna zelišča : določanje in uporaba. Kranj: Narava.

Toplak Galle, K. (2015). Zdravilne rastline na Slovenskem. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Tschida, C. (2018). Mein Sonntagssüss: Brownies mit Karamell. [Web log post].

Pridobljeno s

http://www.vanillakitchen.de/2013/02/karamell-brownies/

Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (2004). Uradni list RS, št. 46 (30.

04. 2004). Pridobljeno s


2215

Vanja. (22. 11. 2009). Rože v žganju - domači jegermajster. [Web log post]. Pridobljeno s

https://leva-desna.blogspot.com/2009/11/roze-v-zganju-domaci-jegermajster.html

Velišček, M. (01. 03. 2016). S trobenticami se vse začne! [Web log post]. Pridobljeno s

https://potresblog.wordpress.com/2016/03/01/recept-za-domaci-jeger/

vseznam.si. (2013). Pridobljeno s

http://www.vseznam.si/clanki/775/LIKER_IZ_ZELI%C5%A0%C4%8C_-_

NAREJEN_DOMA.html



http://www.rastline.com/forum/recepti-f42/recepti-t121.html

https://www.kulinarika.net/recepti/3158/ozimnica/jagermaister-tete-pehte/

http://www.vanillakitchen.de/2013/02/karamell-brownies/



https://leva-desna.blogspot.com/2009/11/roze-v-zganju-domaci-jegermajster.html

https://potresblog.wordpress.com/2016/03/01/recept-za-domaci-jeger/

http://www.vseznam.si/clanki/775/LIKER_IZ_ZELI%C5%A0%C4%8C_-_%20%20%20%20NAREJEN_DOMA.html

http://www.vseznam.si/clanki/775/LIKER_IZ_ZELI%C5%A0%C4%8C_-_%20%20%20%20NAREJEN_DOMA.html

analiza vrstne sestave rastlin vpefprints.pef.uni-lj.si/5289/1/nika_klobučar_-_diplomsko... ·...

Documents