analiza stanja na · analiza, ki je pred vami, ponuja preglede stanja na področju ustvarjalnosti,...

ANALIZA STANJA NA

PODROČJU KULTURE

S PREDLOGI CILJEV ZA

NACIONALNI PROGRAM ZA

KULTURO 2012–2015

Ljubljana, marec 2011

Analiza stanja na področju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program za

kulturo 2012–2015

Uredniški odbor: Sonja Kralj Bervar, Nataša Bucik in Blanka Tivadar

Tehnična in administrativna pomoč pri urejanju: Laura Brezavšček, Aleksandra Kerč

in Aljaž Ketiš

Jezikovni pregled: Irena Grahek in Vlasta Vičič

KAZALO

BESEDA MINISTRICE ZA KULTURO……………………………………………………………….1

BESEDA UREDNIŠKEGA ODBORA …………………………………………………………...........2

1 ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE ………………………………………………….4

1.1 Uprizoritvena umetnost ………………………………………………………………………...5

1.2 Glasbena umetnost ……………………………………………………………………………56

1.3 Likovna umetnost ……………………………………………………………………………..89

1.4 Intermedijska umetnost……………………………………………………………................112 1.5 Multimedijski centri …………………………………………………………………………120

1.6 Knjiga…………………………………………………………………………..………….…129

1.6.1 Knjiga na Ministrstvu za kulturo do ustanovitve Javne agencije za knjigo RS.....130

1.6.2 Knjiga na Javni agenciji za knjigo RS…...………………………………………145

1.7 Knjižnična dejavnost…………………………………………………………………………161

1.8 Filmska in avdiovizualna dejavnost………………………………………………………….218

1.9 Ljubiteljske kulturne dejavnosti in delovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti…...233

1.10 Varstvo kulturne dediščine ………………………………………………………………....263

1.10.1 Premična kulturna dediščina…………………………………………………….264

1.10.1.1 Muzeji ………………………………………………………………..…265

1.10.1.2 Muzeji/galerije ………………………………………………………….283

1.10.2 Nepremična kulturna dediščina…………………………………………………296

1.10.2.1 Javni zavod RS za varstvo kulturne dediščine ………………………….297

1.10.2.2 Kobilarna Lipica ………………………………………………………..309

1.10.2.3 Javni zavod Arboretum Volčji Potok ………………………………..….324

1.10.2.4 Obnova spomenikov…………………………………………………….334

1.10.3 Arhivska dejavnost ………………………………………………………….…..343

1.10.3.1 Področje varstva arhivskega gradiva…………………………………….344

1.10.3.2 Pomembnejše novosti na področju izvajanja slovenske javne arhivske službe ……………………………………………………………………………...363

1.11 Mednarodno sodelovanje in evropske zadeve………………………………………………364

1.12 Kulturne dejavnosti narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev…………………………………………………………………………………….…389

1.12.1 Posebni program Ministrstva za kulturo ……………………………………...…390

1.12.2 Integracijski program za manjšinske skupnosti ………………………………...408

2 KULTURNI SISTEM – DIALOGI V KULTURI …………………...…………………………….423

2.1 Skrb za slovenski jezik…………………………………….……….………………………...424

2.2 Preobrazba javnega sektorja v kulturi ……………………………………………………….433

2.2.1 Posodobitev delovanja javnih zavodov ………………………………..…………...434

2.2.2 Izboljšanje poloţaja nevladnih organizacij………………………………...……….466

2.2.2.1 Status v javnem interesu, ustanove in Kulturniška zbornica……………….467

2.2.2.2 Dialog z nevladnimi organizacijami na področju kulture………………….475

2.2.3 Zagotavljanje socialnih pravic samozaposlenih in starejših ustvarjalcev na področju

kulture …………………………………………………………………………………….477

2.3 Obravnava človekovih pravic na Ministrstvu za kulturo ………………………………...….494

2.4 Delovanje Nacionalnega sveta za kulturo……………………………………………………502

2.5 Divje misli……………………………………………………………………………….……508

3 PODPORA IZOBRAŽEVANJU, USPOSABLJANJU IN RAZISKOVANJU NA PODROČJU KULTURE………………………………………………………………………………………...….510

3.1 Štipendije Ministrstva za kulturo za študij na področjih umetnosti………………………….511

3.2 Poklicno usposabljanje v kulturi…………………………………………………………..…519

3.3 Razvoj in spodbujanje kulturne vzgoje………………………………………………………526

3.4 Strokovni izpiti in usposabljanje na področju kulturne dediščine……………………………539

3.5 Raziskovalna podpora kulturni politiki na Ministrstvu za kulturo…………………………...543

4 PODPORNI SISTEMI ZA RAZVOJ KULTURE………………………………………………….548

4.1 Kulturne in ustvarjalne industrije…………………………………………………………….549

4.2 Omogočanje dostopnosti do digitalne kulture………………………………………………..567

4.3 Podpora kulturi v evropski kohezijski politiki……………………………………………….573

4.4 Investicije na področju kulture……………………………………………………………….582

4.5 Statistično spremljanje kulture……………………………………………………………….588

4.6 Delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada………………………………………….594

5 PRILOGE…………………………………………………………………………………………...598

5.1 Pregled strukture drţavneg a proračuna za kulturo po ključnih programskih sklopih oz. dejavnostih v obdobju od 1999-2009 v % ……………………………………………………….599

5.2 Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi – Kulturni tolar……………………………………………………………………………………..601

5.3 Sofinanciranje obnove kulturne dediščine iz drţav nega proračuna v obdobju 2002–2010….605

5.4 Seznam upravičencev v okviru evropskega sklada za regionalni razvoj…………………….621

5.5 Seznam upravičencev v okviru finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega

mehanizma…………………………………………………………………………………...626

5.6 Seznam raziskav na Ministrstvu za kulturo…………………………………………………..628

5.7 Predpisi s področja kulture…………………………………………………………………...635

BESEDA MINISTRICE ZA KULTURO Kultura ima v zgodovini izgradnje narodne identitete in slovenskega spomina posebno mesto. Ob poznavanju in priklonu njenemu pomenu v zavedanju, da smo danes tukaj zaradi nje, ob veselju, da smemo govoriti v jeziku, ki je iznašel posebno mesto za ljubezen, je treba spoštovanju in varovanju preteklega dodati še odgovornost za sedanjost in trdne temelje za prihodnost. Na polovici mandata lahko ugotovimo, da nam je kljub spremenjeni družbeni situaciji v sodelovanju z ustvarjalci in vso zainteresirano javnostjo uspelo ubraniti njeno sedanjost, pred nami pa je še naloga, da postavimo okvire za njeno dobro kondicijo tudi v prihodnosti. Visoke gradnje se začnejo pri dobrih temeljih, kakovostne strategije pa pri dobrem poznavanju stanja. Na Ministrstvu za kulturo smo se zato priprave novega Nacionalnega programa za kulturo lotili tako, da smo najprej opravili temeljito analizo stanja in opravljenih dejanj za vzpostavitev kakovostnih pogojev za varno, dostopno in spodbudno okolje za slovensko ustvarjalnost. Z njo smo želeli zapolniti že skoraj desetletje dolgo vrzel od objave zadnjih pregledov stanja na področju umetnosti in dediščine ter sistemskih ukrepov, za katere je pristojno Ministrstvo za kulturo. Želeli bi si, da bi prihodnja analiza vsebovala tudi podatke o podpori kulture s strani lokalnih skupnosti, s katerimi glede na razdelitev pristojnosti na ministrstvu ne razpolagamo v takšni meri, da bi nam omogočali kakovostne analize. Analiza, ki je pred vami, ponuja preglede stanja na področju ustvarjalnosti, produkcije, jezikovne politike, skrbi za kulturne pravice manjšin, podpornih sistemov izobraževanja, usposabljanja, štipendiranja in raziskovanja, vpoglede v naša prizadevanja za posodobitev delovanja javnih zavodov in izboljšanje pogojev delovanja samozaposlenih in nevladnih organizacij na področju kulture, ki jih že dalj časa snujemo v dialogih in ob vzpostavljanju močnega podpornega sistema itd. Prinaša predloge ciljev, ki bodo v oporo pri nadaljnjih javnih razpravah ob pripravi prihodnjega Nacionalnega programa za kulturo. Posnetek stanja nam namreč ponuja možnosti, da na podlagi realnega, danega in poznanega v odprti razpravi z javnostjo snujemo, gradimo ter nadgradimo prihodnost kulture v nacionalnem interesu. Nov Nacionalni program za kulturo naj ne bo nabuhli načrt v smislu nekoč poznanih petletk, ne nekritični seznam želja, temveč jasna strategija, s katero država pove, kaj zmore, kaj želi in kaj zagovarja na področju kulture. Ker bo nastal na podlagi strokovnih razmislekov in potreb na področju, bo omogočal možnosti za kakovostno spodbujanje, varovanje in razvoj področja kulture ne glede na to, katera politična opcija ga bo izvajala. Od javnosti pričakujemo smele odzive, odprte pobude, široke poglede, jasne usmeritve, čvrste teze in konkretne argumente, vse zato, da bi s skupnimi močmi napisali manifest obrambe in razvoja Kulture. Kulture, ki jo pišemo z veliko začetnico in jo razumemo kot prvo zavetnico narodove svobode. Majda Širca

1

BESEDA UREDNIŠKEGA ODBORA Področje kulture je izjemno raznoliko in bogato, živahno utripa in se nenehno spreminja. Nanj poleg ustvarjalnih, strokovnih in poustvarjalnih vzgibov vplivajo tudi stanja v družbi in možnosti, ki jih ponujajo zakonodajni okviri, obseg razpoložljivih proračunskih sredstev ter prioritete na področju kulturne politike in iz njih izhajajoči ukrepi.

Pred vami je analiza stanja na področju kulture s predlogi ciljev za Nacionalni program za kulturo 2012–2015, ki smo jo pripravili sodelavci Ministrstva za kulturo v sodelovanju z Javno agencijo za knjigo RS, Javnim skladom za kulturne dejavnosti RS, javnimi zavodi in drugimi resornimi ministrstvi.

Pri njeni zasnovi smo upoštevali dejstvo, da razen letnih poročil o izpolnjevanju ciljev v nacionalnih programih za kulturo in krajših aplikativnih raziskav na področju vsebin iz pristojnosti Ministrstva za kulturo od leta 2002 ni bilo opravljenih obsežnejših analiz. Zato njen časovni okvir predstavlja obdobje med letoma 2002 in 2009, kjer je to mogoče, pa so dodani dostopni podatki za leto 2010. V nekaj prispevkih so navedene tudi aktualne (že realizirane ali načrtovane) organizacijske spremembe, četudi so se zgodile šele ob zaključku leta 2010 ali celo v začetku 2011 – zlasti tiste, za katere smo presodili, da so pomembne z vidika načrtovanja novega Nacionalnega programa za kulturo. Pri razmišljanju o strukturi in obsegu prispevkov smo skušali loviti krhko ravnovesje med jasnostjo in izčrpnostjo. Zavedamo se, da bi lahko okvir zastavili tudi širše, vendar se je bilo treba zaradi obsežnosti celotnega področja omejiti. Prvi del analize skuša na primerljiv način nadaljevati pregled stanja na področju kulture, kakor je bil zastavljen ob analizi v letu 2002. Prispevki s področja umetnosti, kulturne dediščine, mednarodnega sodelovanja in kulturnih dejavnosti narodnih skupnosti, romske skupnosti, drugih manjšinskih skupnosti in priseljencev v njem so obsežnejši, saj predstavljajo celovite analize posameznih področij. Dodano je področje filma, za področje medijev pa je bilo v pristojnih službah ministrstva odločeno, da zaradi specifik in obsega ne sodi v okvir te analize. Pri urejanju prispevkov smo skušali slediti slogovnim značilnostim avtorjev in upoštevati posebnosti posameznih področij, so pa smiselno poenoteni tako, da po opredelitvah področij prinašajo vsebinska poglavja o financiranju, zaposlovanju in kadrih ter infrastrukturi, tem sledi analiza prednosti, slabosti, priložnosti in nevarnosti oziroma analiza PSPN (v strokovni literaturi znana tudi kot SWOT-analiza), prispevki pa se končujejo s predlogi ciljev in ukrepov za nov nacionalni program za kulturo, ki smo jim skušali opredeliti tudi časovne in finančne okvire. Naslednja tri poglavja, v katerih sledi premik od obravnave posameznega k obravnavi celote, prinašajo krajše analitične prispevke z obravnavo sistemskih vprašanj, ki prečijo vsa področja kulture. V drugem poglavju so tako zajeta sistemska vprašanja, od ukrepov jezikovne politike in ukrepov za izboljšanje položaja javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih in starejših ustvarjalcev na področju kulture do ukrepov za zagotavljanje kulturnih pravic kot pomembne sestavine človekovih pravic. V naslovu poglavja so navedeni tudi dialogi v kulturi, saj je v mandatu ministrice za kulturo Majde Širca pri obravnavi navedenih vsebin ministrstvo vzpostavilo in kontinuirano izvaja dialog z zainteresiranimi javnostmi, kar

2

pripomore h kakovostnim rešitvam. Pomemben partner ministrstva pri presoji trenutnega stanja in strategij za področje kulture v prihodnje je vsekakor Nacionalni svet za kulturo, ki je v tekočem mandatu intenziviral svoje delo, Divje misli pa razpirajo nova polja in ostrijo poglede. V tretjem poglavju obravnavamo spodbude ministrstva, ki predstavljajo pomembno dopolnilo rednega sistema izobraževanja, saj zapolnjujejo vrzeli in nagovarjajo prioritete kulturne politike s konkretnimi pobudami in ukrepi na področju štipendiranja, raziskovanja, kulturne vzgoje in poklicnega usposabljanja. Četrto poglavje prinaša pregled razvojnih pobud ministrstva, od spodbujanja kulturnih in kreativnih industrij, večje dostopnosti kulturnih dobrin, ki jo omogoča digitalizacija, do investicij iz domačega in evropskega proračuna za obnovo infrastrukture in razvoj človeških virov. Kot pomembna spodbuda za razvoj področja je izpostavljeno tudi vsakoletno nagrajevanje največjih umetniških dosežkov slovenskih ustvarjalcev, podlago za razmisleke o razvoju področja pa predstavljajo statistični podatki, ki jih pridobivamo ob spremljanju kulture. Raznolikost vsebin na obravnavanih področjih v navedenih treh poglavjih (2–4) se opazno kaže v raznolikosti začetnih opisov stanja in ukrepov kulturne politike, zasnova nadaljnjih poglavij pa je enaka kot v prvem: po analizi PSPN sledijo predlogi ciljev in ukrepov s časovnimi in finančnimi okviri. Na koncu posameznih prispevkov so navedeni viri, ki so bili uporabljeni pri njihovi pripravi. V prilogah na koncu analize dodajamo pregled strukture državnega proračuna za področje kulture v zadnjih desetih letih, seznam raziskav, ki so bile izvedene po naročilu MK, seznam predpisov s področja kulture, pregled investicij iz kulturnega tolarja, seznam sofinanciranja obnove kulturne dediščine iz državnega proračuna, seznam upravičencev v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj, finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma ter pregled strukture državnega proračuna za kulturo po ključnih programskih sklopih Odločili smo se, da analizo stanja v kulturi urejamo po vzoru strokovnih publikacij, kar med drugim pomeni, da avtorice in avtorji poleg svojih imen nimajo zapisanih znanstvenih nazivov. Zaradi racionalizacije smo se odločili, da v prispevkih uporabljamo le moško obliko, vendar njena raba velja tudi za ženske oblike. Pričujoča analiza s predlogi ciljev je prispevek Ministrstva za kulturo k razpravi o ciljih in ukrepih prihodnjega Nacionalnega programa za kulturo. Uredniški odbor ob zahvali avtorjem in tehničnim sodelavcem, ki so prispevke pripravljali ob nezmanjšani obremenjenosti z rednimi delovnimi nalogami, izraža prepričanje, da gradivo predstavlja dobro podlago za razmislek o smereh in možnih prihodnjih poteh kulturne politike. Razprava v najširši strokovni javnosti bo predloge ciljev še obklesala, dopolnila in izpopolnila. Le na tak način bo nov Nacionalni program za kulturo nagovoril realna pričakovanja in potrebe na področju kulture v naslednjem štiriletnem obdobju.

3

1 ANALIZA STANJA NA PODROČJU KULTURE

4

1.1

Mojca Jan Zoran

UPRIZORITVENA UMETNOST

KAZALO

1 Opredelitev področja

1.1 Javni zavodi

1.1.1 Mreža slovenskih institucionalnih gledališč

1.1.2 Statistični pregled področja

1.1.3 Poslanstvo javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti

1.2 Nevladne organizacije

1.2.1 Pregled področja

1.3 Samozaposleni v kulturi

2 Financiranje

2.1 Javni zavodi

2.1.1 Osnove za financiranje

2.1.2 Viri prihodkov

2.1.3 Struktura financiranja


2.2.1 Problematika financiranja in statusnega položaja nevladnih organizacij

3 Kadri

3.1 Javni zavodi

3.1.1 Vodenje/upravljavska struktura

3.1.2 Statistični pogled

3.2 Nevladne organizacije in samozaposleni na področju kulture

4 Infrastruktura


5 Analiza PSPN

6 Predlogi ciljev in ukrepov na področju uprizoritvene umetnosti

6.1 Javni zavodi

6.1.1 Organiziranost in dejavnost

6.1.2 Upravljanje

6.1.3 Financiranje

6.1.4 Zaposlovanje in kadri

6.1.5 Infrastruktura


5

6.2.1 Organiziranost in dejavnost

6.2.2 Financiranje

6.2.3 Kadri

6.2.4 Infrastruktura

6.3 Prednostni cilji za področje uprizoritvene umetnosti

7 Viri

8 Priloge

6

1 Opredelitev področja

Država skladno z javnim interesom za kulturo zagotavlja javne kulturne dobrine na področju uprizoritvene umetnosti na način javne službe in s podporo posamičnim kulturnim projektom ter javnim kulturnim programom. Izvajalci javnih kulturnih dobrin na področju uprizoritvene umetnosti so javni zavodi, katerih ustanovitelj je država, javni zavodi, katerih ustanoviteljica so lokalne skupnosti, nevladne organizacije in samostojni ustvarjalci na področju kulture. Izhodišče pri zagotavljanju in presoji javne kulturne dobrine ni formalna, statusna organiziranost izvajalca, temveč vsebina javne kulturne dobrine – programa, projekta.

1.1 Javni zavodi

Na področju uprizoritvene umetnosti v Republiki Sloveniji deluje 13 javnih zavodov. Tri javne zavode je ustanovila država (nacionalni javni zavodi): Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana (SNG Drama LJ), Slovensko narodno gledališče Nova Gorica (SNG NG), Slovensko narodno gledališče Maribor – Drama (SNG MB – Drama); deset javnih zavodov so ustanovile občine: Mestno gledališče ljubljansko (MGL), Slovensko mladinsko gledališče (SMG), Lutkovno gledališče Ljubljana (LGL), Lutkovno gledališče Maribor (LGM), Slovensko ljudsko gledališče Celje (SLG), Prešernovo gledališče Kranj (PG KR), Gledališče Koper/Teatro Capodistria (GKP), Mestno gledališče Ptuj (MGP), Anton Podbevšek Teater (APT), Gledališče Toneta Čufarja Jesenice. Ob navedenih javnih zavodih deluje v enotnem kulturnem slovenskem prostoru tudi Slovensko stalno gledališče v Trstu (SSG).

Javni zavodi, razen Gledališče Toneta Čufarja Jesenice, se povezujejo v neformalno mrežo slovenskih institucionalnih gledališč. Delovanje javnih zavodov, vključenih v mrežo, je v celoti ali delno sofinancirano iz državnega proračuna, prek neposrednega poziva.

1.1.1 Mreža slovenskih institucionalnih gledališč

V mrežo slovenskih institucionalnih gledališč je vključenih 13 slovenskih gledališč. Zadnja sta se v letu 2010 mreži priključila APT in SSG. Ob treh nacionalnih javnih zavodih, SNG-jih, je v mreži tudi devet občinskih javnih zavodov in SSG, ki s svojo dejavnostjo presegajo občinski pomen in so v javnem interesu države. Mreža gledališč ni formalizirana, temelji na vsebini, na programu javnih zavodov.

1.1.2 Statistični pregled področja1

V obdobju 2007 do 20092 je bilo v mrežo vključenih 11 javnih zavodov: SNG Drama LJ, SNG NG, SNG MB – Drama, MGL, SMG, LGL, LGM, SLG, PG KR, GKP, MGP.

1 Podatki so zajeti iz letnih poročil javnih zavodov. Več podatkov je navedenih v zbirnikih letnih statističnih poročil javnih zavodov za leta 2007, 2008 in 2009, ki so priloge tega dokumenta. 2 Obdobje 2007–2009 je orientacijsko obdobje, ki je primerljivo statistično obdelano za celotno področje – tako za dejavnost javnih zavodov kot za dejavnost nevladnega sektorja (NVO), zato večino podatkov v analizi navajamo za to časovno obdobje.

7

Tabela 1: Dejavnost javnih zavodov s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2007–2009 po posameznih izbranih kriterijih 2007 2008 2009 Število premier (različni naslovi) 70 78 82 * od tega število koprodukcij 20 18 18 * od tega število izvedb premier 1.303 1.386 1.303 Število ponovitev iz prejšnjih sezon (različni naslovi)

143 137 144

* od tega število izvedb ponovitev 1.786 1.784 1.691 Število gostovanj po Sloveniji 814 791 830 Število gostovanja v zamejstvu 53 51 50 Število gostovanj v tujini 87 108 81 * države gostovanj Hrvaška, Srbija,

Velika Britanija, Avstrija, Italija, Nemčija, Češka, Mehika, Belgija, Bosna, Slovaška, Madžarska, Grčija, Turčija, Rusija

Češka, Bosna, Srbija, Hrvaška, Francija, Florida –ZDA, Kolumbija, Avstrija, Italija, Velika Britanija, Belgija, Madžarska, Poljska, Črna gora, Švica, Čile, Makedonija, Slovaška

Italija, Kolumbija, Avstrija, Hrvaška, Srbija, Črna gora, Bolgarija, Poljska, Francija, Češka, Bosna, Argentina, Švedska, Ekvador, Makedonija, Slovaška, Rusija

Število predstav gostujočih skupin 314 384 394

Število vseh javnih nekomercialnih prireditev

3.266 4.331 4.313

Število obiskovalcev vseh javnih nekomercialnih prireditev

684.723 854.893 775.773

* povprečno število obiskovalcev na prireditev

210 197 189

Število prodanih vstopnic 310.903 390.291 549.4783 Povprečna cena vstopnice v € 6,12 9,10 7,35 Povprečna zasedenost dvoran (v %) 75,12 % 58,00 % 78,20 %

V okviru programov javnih zavodov se sofinancirajo festivali: Borštnikovo srečanje, Teden slovenske drame, Dnevi komedije, mednarodni bienalni festival Lutke, bienalni festival lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, Lutkovni pristan, Prelet.

1.1.3 Poslanstvo javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti

Država in lokalne skupnosti v javnem interesu zagotavljajo pogoje za ustvarjanje, posredovanje in varovanje kulturnih dobrin, ki se na trgu ne zagotavljajo v zadostnem obsegu ali kakovosti, ali zaradi dostopnosti najširšemu krogu uporabnikov (25. člen ZUJIK). Javni zavod ustanovi država ali lokalna skupnost, kadar je treba v javnem interesu zagotavljati javne kulturne dobrine trajno in nemoteno (26. člen ZUJIK).

Bistveno izhodišče, na podlagi katerega razumem poslanstvo javnih zavodov, je zagotavljanje pogojev za ustvarjanje in posredovanje kulturnih dobrin. S tega stališča lahko javne zavode na področju uprizoritvene umetnosti pojmujemo kot producentske hiše z lastnim programom (izvajanje dejavnosti

3 V letu 2009 se je spremenila metodologija spremljanja prodanih vstopnic. Med prodane vstopnice so se prištele tudi vse vstopnice, ki so jih izdali sponzorjem/naročnikom, ki so zakupili celotno predstavo.

8

na način javne službe) in hkrati kot infrastrukturo, namenjeno uprizoritveni dejavnosti (zagotavljanje pogojev za ustvarjanje in posredovanje – seveda pa se pri tem ne sme izgubiti umetniška identiteta javnega zavoda). Menim, da tako pojmovanje javnih zavodov – gledališč – presega klasičen pogled (javni zavod kot producent sovjega programa) ter odpira nove možnosti za razvoj institucionalizirane gledališke dejavnosti in prostor za konstruktivnejše vključevanje nevladne dejavnosti na področju uprizoritvene dejavnosti v skupno gledališko ponudbo. To povezovanje in hkratna redefinicija javnih zavodov (pomena, strukture, organizacije) bi bistveno pripomogla k razvoju uprizoritvene umetnosti, njeni prisotnosti v življenju vsakega posameznika ter njeni uveljavitvi v mednarodnem prostoru.

Ekonomska kriza, ki se zajeda v vse pore družbe in vpliva na vse družbene dejavnosti ter tudi način življenja vsakega posameznika, je hkrati priložnost za bistvene spremembe, redefinicije, posodobitve. V času krize se lahko in se morajo iskati nove, drugačne možnosti in strategije.


Ob javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti deluje tudi veliko nevladnih organizacij (NVO). To so organizacije s statusom pravne osebe, registrirane so kot društvo, zavod ali ustanova in izpolnjujejo naslednje pogoje: niso ustanovljene z namenom pridobivanja dobička, morebitnega presežka prihodkov nad odhodki pa ne delijo med svoje člane ali uporabnike, temveč ga uporabijo za uresničevanje svojega namena; niso ustanovljene z namenom pridobivanja gospodarske koristi svojih članov ali ustanoviteljev; med njihovimi ustanovitelji ni več kot polovica pravnih oseb javnega prava; so ustanovljene prostovoljno; so pri upravljanju neodvisne od organov oblasti, politike ali gospodarstva. S svojimi programi in projekti, prepoznanimi kot vrhunskimi na nacionalni ravni, dopolnjujejo ponudbo javnih kulturnih dobrin in omogočajo širitev uprizoritvenih poetik in praks ter prispevajo k razvoju področja uprizoritvene umetnosti.

1.2.1 Pregled področja

V letu 2004 je Ministrstvo za kulturo z nevladnimi organizacijami, izbranimi na pozivu, sklenilo prve triletne pogodbe o izvedbi javnih kulturnih programov, ki so zagotovile stabilen sistem financiranja v segmentu producentov. Sklenjenih je bilo 13 triletnih programskih pogodb na področju uprizoritvene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 7 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjih umetnosti in knjige. Avgusta 2004 je začel delovati vadbeno-uprizoritveni prostor Stara elektrarna. Njegovo programsko upravljanje sta podprla Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana, vsak s polovičnim deležem.

V letu 2006 se je končalo prvo obdobje programskega sofinanciranja v obliki triletnih pogodb. Tak način financiranja se je izkazal kot pozitiven in je prispeval k stabilnejšemu delovnemu okolju in večji javni dostopnosti (več ponovitev predstav in sodelovanja v obliki koprodukcij in gostovanj v nacionalnem in mednarodnem kulturnem prostoru). Na podlagi pozitivnih rezultatov triletnega programskega financiranja se je Ministrstvo za kulturo odločilo za nov triletni poziv.

V letu 2007 se je začelo drugo obdobje programskega sofinanciranja v obliki triletnih pogodb. Sklenjenih je bilo 12 triletnih programskih pogodb na področju uprizoritvene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 6 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjih umetnosti in knjige. V letu 2007 so bile na področju uprizoritvene umetnosti z NVO sklenjene tudi prve triletne pogodbe o izvedbi daljnoročneje zasnovanih projektov. S tem se je odprlo področje, ki je omogočalo pripravo in izvedbo večjih projektov, ki izkazujejo vsaj triletno kontinuiteto delovanja in so dosegli visoko stopnjo prepoznavnosti v javnosti, z namenom podpiranja konkurenčnih, vrhunskih, kakovostnih, prepoznavnih in prodornih projektov v domačem in mednarodnem kulturnem prostoru ter podpiranja mednarodno uveljavljenih in profiliranih festivalov in prireditev.

V obdobju do leta 2007 so potekale tudi aktivnosti za uveljavitev področja sodobnega plesa kot samostojnega področja plesnega ustvarjanja, ki so privedle do strateške odločitve o institucionalizaciji

9

sodobnega plesa, zapisani kot cilj na področju uprizoritvene umetnosti v Nacionalnem programu za kulturo 2008–2011.

V letu 2008 se je skupaj z najemno pogodbo za prostor, sklenjeno med Ministrstvom za kulturo in Elektro Ljubljana, izteklo večletno programsko vodenje Vadbišča Stara elektrarna – Elektro Ljubljana, ki ga je izvajal zavod Bunker. Sklenjen je bil aneks k najemni pogodbi, ki pa je zagotovil najem zgolj za tri leta, z možnostjo vsakoletne odpovedi. Na podlagi najemne pogodbe in v želji ohraniti že dodobra uveljavljen prostor za sodobno scensko ustvarjanje je bil izveden razpis za novega programskega upravitelja. Na razpisu je bil za programskega upravitelja v obdobju 2009–2011 ponovno izbran zavod Bunker. Programsko upravljanje Vadbišča Stara elektrarna – Elektro Ljubljana še naprej sofinancirata Ministrstvo za kulturo in Mestna občina Ljubljana. V letu 2009 se je končalo drugo obdobje triletnega financiranja. Na podlagi evalvacije prejšnjega obdobja se je Ministrstvo za kulturo odločilo za novo štiriletno obdobje programskega financiranja. V sodelovanju z NVO, programskimi pogodbenimi partnerji na področju uprizoritvene umetnosti, so bile na tem področju pripravljene podlage za nov programski razpis za obdobje 2010–2013. Na podlagi pozitivnih izkušenj na področju uprizoritvene umetnosti in knjige se je na vseh področjih umetnosti pripravil tudi večletni projektni razpis za obdobje 2010–2013, prek katerega se na področju uprizoritvene umetnosti podpirajo avtorski opusi in mednarodni festivali. Sklenjenih je bilo 14 štiriletnih programskih pogodb na področju uprizoritvene umetnosti, v okviru programske podpore je bil podprt še program uprizoritvenih umetnosti 5 NVO, ki so imele sklenjene triletne pogodbe na preostalih področjih umetnosti in knjige. V okviru štiriletnega projektnega financiranja je bilo sklenjenih 31 pogodb, 22 za avtorske opuse in 9 za mednarodne festivale.

NVO s simbolično podporo iz državnega proračuna na področju uprizoritvene umetnosti izvajajo tudi programe poklicnega izobraževanja oziroma programe ali projekte izobraževanja za potrebe sodobne uprizoritvene umetnosti, ki jih formalni sistem izobraževanja ne omogoča. V okviru teh programov se med drugim izvajajo: Maskin Seminar sodobne scenske umetnosti in Dramaturgije plesa, celoletno plesno usposabljanje Plesnega teatra Ljubljana in Emanatove plesne delavnice, Bunkerjeve produkcijske delavnice, Glejeva Šola ustvarjalne kritike … S kontinuirano in usmerjeno podporo produkcijske in izrazne raznolikosti iz državnega proračuna se je na področju uprizoritvene umetnosti razvil kreativno in organizacijsko pomemben sektor nevladnih producentov, ki ne le dopolnjujejo programe javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti, temveč so največji med njimi s svojimi programi primerljivi programom javnih zavodov, na področju sodobnega plesa pa celo nadomeščajo dejavnost načrtovane institucije.

Tabela 2: Dejavnost NVO s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2007–2009 po posameznih izbranih kriterijih 2007 2008 2009 Število financiranih mednarodnih gostovanj 120 120 258 Število obiskovalcev mednarodnih gostovanj 31.200 31.305 49.853 Število izvedenih novih del 105 107 124 Število vseh dogodkov 1.603 1.605 1.518 Število obiskovalcev vseh dogodkov 225.253 226.112 222.909

V obdobju 2007–2009 je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo večletne programe izvajalcev: Mini teater Ljubljana, Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, KUD France Prešeren Trnovo, Kulturno društvo B-51, Zavod En-Knap, Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, Plesni teater Ljubljana, Gledališče Glej, Flota, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Murska Sobota, Bunker Ljubljana, Vitkar zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov, Gledališče Ane Monro in večletne projekte izvajalcev: Muzeum, Zavod za umetniško posredovanje in založništvo Ljubljana, Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, Via Negativa, Umetniško društvo Konj, Zavod Exodos Ljubljana, Lutkovno gledališče Fru-Fru.

10

V okviru večletnih programov in večletnih projektov je Ministrstvo za kulturo sofinanciralo mednarodne festivale: Gibanica, Labirint trenutkov, Mini poletje – mednarodni festival za otroke, Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, Emonska promenada, Goli oder, Festival Kluže, Ex Ponto, Maska 002 – East Dance Academy, Šoking gala šov, UKREP, MED-UKREP, Pregelj na glas!, Front@ sodobnega plesa, Drugajanje, IETM platforma, Mladi levi, Rdeči revirji, Ana Desetnica.

V obdobju 2010–2013 so v sofinanciranje izbrani programi izvajalcev: Bunker Ljubljana, Gledališče Glej, Maska, zavod za založniško, kulturno in producentsko dejavnost, Mini teater Ljubljana, Plesni teater Ljubljana, Zavod En-Knap, Društvo gledališče Ane Monro, Center za raziskave scenskih umetnosti Delak, Zavod Federacija Ljubljana in Društvo za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk, Kulturno društvo B-51, Emanat, Zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, Via Negativa, KUD France Prešeren Trnovo ter večletni projekti, avtorski opusi in mednarodni festivali, izvajalcev: Zavod ZANK, Flota, zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih prireditev Murska Sobota, Hanna's – atelje sonoričnih umetnosti, DUM – društvo umetnikov, Kulturnoumetniško društvo Samosvoj, Umetniško društvo Konj, Kulturno društvo Integrali, Flota, zavod za kulturo Ljubljana, Rozinteater, zavod za kulturno dejavnost, GVR Zavod za umetniško produkcijo, E.P.I. Center, Lutkovni studio Koper, Muzeum, Zavod za umetniško posredovanje in založništvo Ljubljana, Umetniško društvo Fičo Balet, Vitkar zavod za organizacijo in izvedbo kulturnih projektov, Kud LJUD, Brane Solce, Društvo prijateljev zmernega napredka, Leja Jurišič, Tomaž Pandur.Theaters, mednarodna gledališča, d. o. o., Zavod Exodos Ljubljana, Društvo za sodobni ples Slovenije, Kulturno društvo Plesna izba Maribor, Zavod Bufeto – zavod za razvoj cirkuško-gledaliških umetnosti.

V okviru večletnih programov in večletnih projektov Ministrstvo za kulturo v tem obdobju sofinancira mednarodne festivale: Exodos – mednarodni festival sodobnih odrskih umetnosti, Front@ sodobnega plesa, Gibanica, Alpe Adria PUF festival, Mednarodni festival NagiB, Pleskavica, festival dramske pisave PreGlej na glas!, Rdeči revirji, Mednarodni gledališko-klovnski festival Klovnbuf, Festival Kluže, Ex-Ponto, Mladi levi, Drugajanje, Mednarodni festival Mini poletje, UKREP, Mednarodni festival sodobnih umetnosti – Mesto žensk, Emonska promenada, Goli oder, Ana Desetnica.

1.3 Samozaposleni v kulturi

Javne kulturne dobrine na področju uprizoritvene umetnosti s svojo dejavnostjo zagotavljajo tudi samozaposleni v kulturi. Ti so posamezniki, fizične osebe, ki samostojno poklicno opravljajo kulturno dejavnost in so vpisani v razvid samozaposlenih v kulturi pri Ministrstvu za kulturo.

Na področju uprizoritvene umetnosti je trenutno v razvid vpisanih 282 posameznikov, od tega ima pravico do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna 208 posameznikov.

Tabela 3: Struktura vpisa v razvid na področju uprizoritvene umetnosti po poklicih4: Poklic Število vpisanih v razvid Koreograf 28 Plesalec 71 Dramaturg 19 Igralec 94 Producent 19 Animator lutk 12 Artist 2

4 Posamezni samozaposleni, vpisani v razvid, opravljajo več poklicev (so vpisani v razvid z več poklici), zato se seštevek po poklicih ne ujema z dejanskim številom vpisanih v razvid. Podatki so iz zbirke Ministrstva za kulturo.

11

Dramatik 2 Iluzionist 4 Izvršni producent 1 Režiser 25 Scenarist 3 Scenograf 6 Lutkar 4 Masker 2 Oblikovalec lutk 2 Mentor za kulturno umetniške programe 2 Pedagog 8

2 Financiranje

Za financiranje dejavnosti na področju uprizoritvene umetnosti je v zadnjih letih namenjenih približno 13 % državnega proračuna za kulturo. Sredstva se namenjajo za sofinanciranje kulturnih programov javnih zavodov ter sofinanciranje programov nevladnih organizacij (NVO) in projektov. V ta sredstva ni všteto plačilo prispevkov za samozaposlene na področju kulture.

Tabela 4: Delež državnega proračuna za kulturo v obdobju 1999–2009, namenjenega za izvajanje dejavnosti na področju uprizoritvene umetnosti5, v odstotkih

1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 Uprizoritvena umetnost 9,85 12,26 14,92 15,98 15,69 14,91 14,25 13,84 13,37 13,12 13,10

Tabela 5: Pregled realizacije državnega proračuna za kulturo po ključnih programskih sklopih oziroma dejavnostih v letu 2009 v € Programi javnih

zavodov Programi in projekti NVO

Skupaj %

Uprizoritvena umetnost 25.250.131 1.488.273 26.738.404 13,10

2.1 Javni zavodi6

Vsi javni zavodi s področja uprizoritvene umetnosti, vključeni v mrežo slovenskih institucionalnih gledališč, so financirani prek neposrednega poziva Ministrstva za kulturo RS. Pri metodologiji financiranja se kot osnove za izračun uporabljajo določila 27. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Ministrstvo je leta 2009 vzpostavilo normative za financiranje posameznih segmentov stroškov izvajanja javne službe oziroma dejavnosti, ki se izvaja na način javne službe. Ti normativi so bili zajeti v dokumentu Navodila za določanje višine sredstev za financiranje javne službe v javnih zavodih na področju kulture iz državnega proračuna za proračunsko leto 2009. Dokument je bil na podlagi izkušenj uvajanja normativov v letu 2009 dopolnjen in objavljen kot Navodila za določanje višine sredstev za financiranje javne službe v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah na področju kulture iz državnega proračuna za proračunsko leto 2010. Navodila za določanje višine sredstev za financiranje javne službe v javnih zavodih, javnih skladih in javnih agencijah na področju kulture iz državnega proračuna za določeno proračunsko leto (v nadaljevanju: Navodila) so del vsakoletnega neposrednega poziva Ministrstva za kulturo RS javnim zavodom.

5 Vir te in naslednje preglednice: Poročilo o (so)financiranju kulturnih programov v letu 2009, Ministrstvo za kulturo. 6 Vir podatkov v poglavju financiranje javnih zavodov so letna poročila javnih zavodov.

12

2.1.1 Osnove za financiranje

Financiranje javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti je povezano z izvajanjem dejavnosti teh javnih zavodov – njihovim programom dela in izvedbo tega programa –, ki pa je osnova za vključenost javnega zavoda v mrežo slovenskih institucionalnih gledališč. V skladu s tem izhodiščem v segmentu programskih materialnih stroškov (financiranje programa) vse javne zavode na področju gledališča obravnavamo enakopravno, ne glede na njihov status in ustanovitelja (kar je razvidno tudi iz normativov za financiranje programskih materialnih stroškov, navedenih v Navodilih).

V drugih segmentih stroškov, opredeljenih v 27. členu ZUJIK, javni zavodi na področju uprizoritvene umetnosti med seboj niso enaki. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je država (SNG-ji), se v celoti, v vseh segmentih stroškov, sofinancirajo iz državnega proračuna. Javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, pa se sofinancirajo iz državnega proračuna na podlagi dveh različnih pravnih podlag. Občinski javni zavodi, ki so se financirali iz državnega proračuna pred Uredbo ustavnega sodišča U-I-359/98 z dne 30. 9. 1999 (ki je razveljavila 27. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin, objavljen v Uradnem listu RS, št. 56/98, ki je urejal financiranje teh občinskih javnih zavodov, ker ni v skladu z Ustavo), se na podlagi Uredbe ustavnega sodišča sofinancirajo iz državnega proračuna v obsegu in segmentih stroškov (splošni stroški delovanja, stroški za plačilo dela v skladu s kadrovskim načrtom in programski materialni stroški; stroške investicijskega vzdrževanja in nakupa opreme krije ustanovitelj), kakor so bili sofinancirani pred razveljavljenim 27. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o financiranju občin (MGL, SMG, LGL, LGM, SLG). Drugi občinski javni zavodi (PG KR, MGP, GPK, v letu 2010 še APT in SSG), ki so bili vključeni v mrežo slovenskih institucionalnih gledališč na podlagi svojega programa, ki presega občinski pomen, po letu 1998, se sofinancirajo iz državnega proračuna na podlagi Nacionalnega programa za kulturo, vendar zgolj v segmentu programskih materialnih stroškov.

Neenakost sofinanciranja občinskih javnih zavodov iz državnega proračuna, ki je na področju pereč problem, ne izvira iz vsebinskega ločevanja, temveč je posledica različnih pravnih podlag za njihovo sofinanciranje.

2.1.2 Viri prihodkov

Iz prejšnjega podpoglavja so razvidne razlike pri pravnih osnovah sofinanciranja javnih zavodov, vključenih v mrežo gledališč. Zato so deleži Ministrstva za kulturo RS (ministrstva) v strukturi njihovega sofinanciranja različni. Toda delež ministrstva je kljub navedbi v 31. členu ZUJIK, da javna sredstva za financiranje zavodov zagotovijo njihovi ustanovitelji oziroma soustanovitelji, tudi v občinskih javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti večinski oziroma vsaj bistven (kar je tudi posledica navedenih različnih pravnih podlag za sofinanciranje javnih zavodov na tem področju), delež lokalnih skupnosti v strukturi sofinanciranja državnih javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti pa je kljub navedbi v 68. členu ZUJIK (»Občina zagotavlja javnemu zavodu, katerega ustanovitelj je država, njegovo delovanje pa je pomembno za občino, kjer ima tak zavod svoj sedež, ustrezna dodatna sredstva za bogatitev njegovega delovanja;«) ničen oziroma minimalen.

13

Tabela 6: Pregled financiranja po virih prihodkov – struktura celotnega prihodka javnih zavodov v letih 2002–2009 v € Javni zavod Prihodki po virih LETO – v € 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SNG Drama Ljubljana Ministrstvo za kulturo 3.795.134 3.870.923 4.047.567 4.305.016 4.242.781 4.381.448 4.811.758 5.108.116 Lokalna skupnost 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 622.972 708.592 738.975 1.015.561 882.499 810.156 905.107 943.509

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 4.418.106 4.579.515 4.786.542 5.320.577 5.125.280 5.191.604 5.716.865 6.051.625 SNG Nova Gorica Ministrstvo za kulturo 2.013.687 2.211.580 2.347.087 2.466.725 2.424.086 2.565.877 2.564.904 3.096.096 Lokalna skupnost 133.742 123.602 126.319 83.250 85.098 58.905 76.778 79.112 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 389.200 449.691 649.733 493.494 384.435 463.475 416.799 323.899

Trg 0 0 0 0 0 0 74.045 90.159 Skupaj 2.536.629 2.784.873 3.123.139 3.043.469 2.893.619 3.088.257 3.132.526 3.589.266 SLG Celje Ministrstvo za kulturo 1.708.751 1.761.918 1.810.240 1.848.711 1.896.011 1.903.580 2.037.783 2.467.920 Lokalna skupnost 25.780 17.009 18.081 52.579 53.167 33.434 162.003 15.500 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 267.489 262.890 273.460 296.874 349.841 287.642 345.670 352.220

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 2.002.020 2.041.817 2.101.781 2.198.164 2.299.019 2.224.656 2.545.456 2.835.640 Mestno gledališče ljubljansko

Ministrstvo za kulturo 2.798.281 3.010.069 3.066.642 3.196.628 3.230.850 3.305.528 3.586.274 4.102.718

Lokalna skupnost 219.329 6.134 126.022 78.985 65.932 51.465 142.416 399.505 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 4.362 26.510 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 547.817 515.761 605.154 701.056 782.036 1.012.814 1.092.866 964.979

Trg 82.966 91.124 88.662 88.241 34.769 41.646 36.891 44.790 Skupaj 3.648.393 3.623.088 3.886.480 4.064.910 4.113.587 4.415.815 4.884.957 5.511.992 Slovensko mladinsko gledališče


14

Lokalna skupnost 84.581 20.865 147.496 82.173 115.840 45.192 121.688 77.310 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 5.216 0 12.000 13.000 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 161.672 176.302 269.292 157.173 165.987 222.222 421.056 315.922

Trg 7.503 5.775 8.400 3.593 1.373 0 3.130 7.353 Skupaj 2.165.085 2.122.025 2.432.077 2.264.914 2.357.148 2.465.866 2.903.154 2.988.054 Lutkovno gledališče Ljubljana


Lokalna skupnost 90.227 89.810 143.486 75.697 98.477 122.951 588.736 1.091.165 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 2.504 0 0 0 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 175.643 218.060 198.802 255.204 313.775 278.815 388.481 569.675

Trg 76.606 64.931 140.744 128.889 101.556 69.523 4.733 93.635 Skupaj 1.674.503 1.838.312 2.010.728 1.972.614 2.012.423 2.095.192 2.690.378 3.547.552 Lutkovno gledališče Maribor

Ministrstvo za kulturo 404.945 436.839 453.455 486.304 489.105 503.588 535.293 609.222

Lokalna skupnost 33.567 43.177 24.007 23.589 22.809 26.544 22.827 22.687 Drugi prihodki iz javnih financ 12.064 24.023 27.095 24.099 13.616 15.094 21.104 14.054 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 126.481 135.708 138.424 146.716 138.420 141.224 160.000 159.781

Trg 0 0 0 1.990 0 0 0 0 Skupaj 577.057 639.747 642.981 682.698 663.950 686.450 739.224 805.744 Prešernovo gledališče Kranj

Ministrstvo za kulturo 233.500 216.245 225.885 274.512 282.837 281.678 288.000 248.000

Lokalna skupnost 645.656 661.705 668.553 737.969 765.544 803.834 1.029.859 934.428 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 246.904 270.931 257.908 333.943 333.521 334.125 419.679 657.300

Trg 27.024 57.661 60.958 40.502 25.906 23.426 26.867 30.460 Skupaj 1.153.084 1.206.542 1.213.304 1.386.926 1.407.808 1.443.063 1.764.405 1.870.188 Gledališče Ptuj Ministrstvo za kulturo 88.787 100.150 111.338 156.464 129.895 132.621 135.900 125.300 Lokalna skupnost 197.530 260.382 237.235 200.797 197.367 192.706 630.820 622.972 Drugi prihodki iz javnih financ 8.976 6.393 5.888 5.600 8.233 3.087 5.540 10.506 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 169.179 149.599 132.227 151.703 148.331 139.432 243.477 152.657

Trg 0 0 0 0 0 0 0 0

15

Skupaj 464.472 516.524 486.688 514.564 483.826 467.846 1.015.737 911.435 Gledališče Koper/ Teatro Capodistria

Ministrstvo za kulturo ni podatkov

86.380 93.578 158.191 157.361 181.529 164.680 259.450

Lokalna skupnost 357.348 362.323 405.613 398.569 438.136 466.436 546.484 Drugi prihodki iz javnih financ 0 0 0 0 0 0 0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 207.991 271.090 346.345 293.365 288.019 438.832 395.050

Trg 15.473 18.048 16.808 21.682 14.065 5.438 4.202 Skupaj 667.192 745.039 926.957 870.977 921.749 1.075.386 1.205.186 Skupaj Ministrstvo za kulturo 14.286.441 15.078.698 15.690.377 16.424.846 16.420.273 17.078.204 18.178.300 20.384.368 Lokalna skupnost 1.430.412 1.580.032 1.853.522 1.740.652 1.802.803 1.773.167 3.241.563 3.789.163 Drugi prihodki iz javnih financ 21.040 30.416 32.983 32.203 27.065 22.543 65.154 37.560 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 2.707.357 3.095.525 3.535.065 3.898.069 3.792.210 3.977.924 4.831.967 4.834.992

Trg 194.099 234.964 316.812 280.023 185.286 148.660 151.104 270.599 Skupaj 18.639.349 20.019.635 21.428.759 22.375.793 22.227.637 23.000.498 26.468.088 29.316.682

Tabela 7: Pregled financiranja po virih prihodkov – struktura celotnega prihodka javnih zavodov v letih 2002–2009 v odstotkih Javni zavod Prihodki po virih LETO – razdelitev v % 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SNG Drama Ljubljana Ministrstvo za kulturo 85,9 84,5 84,6 80,9 82,8 84,4 84,2 84,4 Lokalna skupnost 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 14,1 15,5 15,4 19,1 17,2 15,6 15,8 15,6

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 SNG Nova Gorica Ministrstvo za kulturo 79,4 79,4 75,2 81,0 83,8 83,1 81,9 86,3 Lokalna skupnost 5,3 4,4 4,0 2,7 2,9 1,9 2,5 2,2 Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 15,3 16,1 20,8 16,2 13,3 15,0 13,3 9,0

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 2,4 2,5

16

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 SLG Celje Ministrstvo za kulturo 85,4 86,3 86,1 84,1 82,5 85,6 80,1 87,0 Lokalna skupnost 1,3 0,8 0,9 2,4 2,3 1,5 6,4 0,5 Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 13,4 12,9 13,0 13,5 15,2 12,9 13,6 12,4

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Mestno gledališče ljubljansko

Ministrstvo za kulturo 76,7 83,1 78,9 78,6 78,5 74,9 73,4 74,4

Lokalna skupnost 6,0 0,2 3,2 1,9 1,6 1,2 2,9 7,2 Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,1 0,5 0,0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 15,0 14,2 15,6 17,2 19,0 22,9 22,4 17,5

Trg 2,3 2,5 2,3 2,2 0,8 0,9 0,8 0,8 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Slovensko mladinsko gledališče



javne službe 7,5 8,3 11,1 6,9 7,0 9,0 14,5 10,6

Trg 0,3 0,3 0,3 0,2 0,1 0,0 0,1 0,2 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Lutkovno gledališče Ljubljana



javne službe 10,5 11,9 9,9 12,9 15,6 13,3 14,4 16,1

Trg 4,6 3,5 7,0 6,5 5,0 3,3 0,2 2,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Lutkovno gledališče Maribor Ministrstvo za kulturo 70,2 68,3 70,5 71,2 73,7 73,4 72,4 75,6 Lokalna skupnost 5,8 6,7 3,7 3,5 3,4 3,9 3,1 2,8 Drugi prihodki iz javnih financ 2,1 3,8 4,2 3,5 2,1 2,2 2,9 1,7

17

Drugi prihodki za izvajanje javne službe

21,9 21,2 21,5 21,5 20,8 20,6 21,6 19,8

Trg 0,0 0,0 0,0 0,3 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Prešernovo gledališče Kranj Ministrstvo za kulturo 20,3 17,9 18,6 19,8 20,1 19,5 16,3 13,3 Lokalna skupnost 56,0 54,8 55,1 53,2 54,4 55,7 58,4 50,0 Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 21,4 22,5 21,3 24,1 23,7 23,2 23,8 35,1

Trg 2,3 4,8 5,0 2,9 1,8 1,6 1,5 1,6 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Gledališče Ptuj Ministrstvo za kulturo 19,1 19,4 22,9 30,4 26,8 28,3 13,4 13,7 Lokalna skupnost 42,5 50,4 48,7 39,0 40,8 41,2 62,1 68,4 Drugi prihodki iz javnih financ 1,9 1,2 1,2 1,1 1,7 0,7 0,5 1,2 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 36,4 29,0 27,2 29,5 30,7 29,8 24,0 16,7

Trg 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Gledališče Koper/ Teatro Capodistria

Ministrstvo za kulturo ni podatkov

12,9 12,6 17,1 18,1 19,7 15,3 21,5

Lokalna skupnost 53,6 48,6 43,8 45,8 47,5 43,4 45,3 Drugi prihodki iz javnih financ 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 31,2 36,4 37,4 33,7 31,2 40,8 32,8

Trg 2,3 2,4 1,8 2,5 1,5 0,5 0,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Skupaj Ministrstvo za kulturo 76,6 75,3 73,2 73,4 73,9 74,3 68,7 69,5 Lokalna skupnost 7,7 7,9 8,6 7,8 8,1 7,7 12,2 12,9 Drugi prihodki iz javnih financ 0,1 0,2 0,2 0,1 0,1 0,1 0,2 0,1 Drugi prihodki za izvajanje

javne službe 14,5 15,5 16,5 17,4 17,1 17,3 18,3 16,5

Trg 1,0 1,2 1,5 1,3 0,8 0,6 0,6 0,9 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

18

V tabelah 6 in 7 so razvidni celotni prihodki javnih zavodov s področja uprizoritvene umetnosti v obdobju 2002–2009, ki jih je v tem času sofinanciralo MK. Podatki za SNG Maribor so kot celota zajeti v analizi za glasbo, ker računovodsko niso vodeni posebej za vsako organizacijsko enoto javnega zavoda.

Iz tabele 7 je razvidno, da Ministrstvo za kulturo v povprečju sofinancira javne zavode na področju uprizoritvene umetnosti v višini 69,5 %, lokalna skupnost v višini 12,9 %, drugi prihodki za izvajanje javne službe (to so predvsem lastna sredstva zavoda, ki jih pridobiva predvsem s prodajo vstopnic) predstavljajo 16,5 % sofinanciranja, na trgu pa javni zavodi s področja uprizoritvene umetnosti pridobijo povprečno 0,9 % dohodkov.

Ti podatki so po posameznih skupinah različni. Če pogledamo podatke za leto 2009, so deleži ministrstva v strukturi prihodkov skoraj izenačeni pri prihodkih obeh nacionalnih javnih zavodov (SNG Drama LJ, SNG NG) in dveh občinskih javnih zavodih (SLG Celje, kjer je v strukturi prihodkov od vseh gledališč ministrstvo najbolj prisotno – 87 %, in SMG – 86,2 %). Velik delež ministrstva je tudi v občinskih javnih zavodih MGL (74,4 %) in LGM (75,6 %). V letu 2009 je občutno padel delež ministrstva v strukturi prihodkov občinskega javnega zavoda LGL, kar je posledica pripojitve Gledališča za otroke in mladino (GOML) Lutkovnemu gledališču Ljubljana. GOML, občinski javni zavod, je v celoti sofinancirala ustanoviteljica Mestna občina Ljubljana (MOL), LGL je pred pripojitvijo ministrstvo sofinanciralo v približno 76 %. Novi, združeni LGL, sofinancirata v dogovoru MK in MOL, ministrstvo s približno enakimi sredstvi, kot je sofinanciralo samostojni zavod LGL (enako število plač, program lutkovnega odra, enak delež splošnih stroškov delovanja – zaenkrat so sredstva še ločena po vsebini, daljnoročno pa je dogovor obeh glavnih sofinancerjev, da sredstva nakažeta kot celoto, za celo dejavnost združenega in enotnega javnega zavoda), kar je leta 2009 predstavljalo 50,5 % znotraj strukture prihodkov LGL. V javnih zavodih, v katerih MK sofinancira zgolj programske materialne stroške, je delež ministrstva v strukturi prihodka od 13, 3 % do 21,5 %, iz podatkov pa je razvidno, da je delež lokalne skupnosti (ustanoviteljic) v teh javnih zavodih 45,3 % v GKP, 50 % v PG KR (v teh dveh javnih zavodih so bistvena lastna sredstva – 32,8 % v GKP, 35,1 % v PG KR) in 68,4 % v MG Ptuj, pri katerem je delež lastnih sredstev v strukturi prihodkov na ravni deleža v drugih gledališčih, ki se giblje okrog 16 % (najmanj v SNG NG, kjer je bil l. 2009 ta delež 9 %, prejšnja leta okrog 14 %, kar je posledica krize v gledališču, ki se je zrcalila tudi v upadu obiskovalcev in manjši prodaji vstopnic).

Lokalna skupnost dejavnosti SNG Drama Ljubljana ne sofinancira (v obdobju 2002–2009 je njen delež 0 %), v SNG NG se delež lokalne skupnosti giblje med 1,9 % do 5,3 % (po letu 2004 ne presega 3 %), v SNG Maribor (kot celoti) se delež lokalne skupnosti v strukturi financiranja giblje od 12,28 % v letu 2002, 6,8 % v letu 2003, manj kot 1 % v letih 2004–08 in 1,42 % v letu 2009. Večina teh sredstev (v letih 2004–08 vsa) je namenjenih izvedbi festivala Borštnikovo srečanje, katerega programske materialne stroške v razmerju 50/50 sofinancirata MK in Mestna občina Maribor.

Zanemarljiv je prihodek iz dejavnosti, ki se izvajajo na trgu (0 % do 2,6 %), kar je razumljivo zaradi specifike dejavnosti javnih zavodov – gledališč, čeprav bi z dobrim poslovnim vodenjem obstajale tudi možnosti za pridobivanje večjega deleža prihodkov tudi iz tržnih dejavnosti, kar pa ne sme ogroziti primarne dejavnosti javnega zavoda, predvsem ne njegove umetniške identitete.

19

2.1.3 Struktura financiranja

Tabela 8: Pregled financiranja Ministrstva za kulturo po segmentih – sredstva MK v obdobju 2002 do 2009 v € Prihodki Ministrstva za kulturo v € 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SNG Drama Ljubljana

Plače 2.527.144,88 2.683.909,20 2.824.086,13 2.939.580,20 2.991.604,07 3.008.790,00 3.348.629,00 3.645.919,00 Splošni stroški delovanja

1.177.724,92 312.047,24 321.315,31 330.954,77 360.490,74 345.677,00 376.321,00 395.784,00

Programski materialni stroški

0,00 735.136,04 746.223,50 829.886,50 761.650,81 835.494,00 815.000,00 828.000,00

Inv. vzdrževanje, nakup opreme, odkupi, projekti

57.177,43 79.018,53 58.420,96 91.387,08 104.323,15 144.884,00 119.323,00 238.413,00

Investicije 18.552,83 61.379,57 89.179,60 113.587,05 24.712,07 46.604,00 152.484,00 0,00 Skupaj 3.780.600,07 3.871.490,57 4.039.225,50 4.305.395,59 4.242.780,84 4.381.449,00 4.811.757,00 5.108.116,00

SNG Nova Gorica Plače 0,00 1.459.347,35 1.564.872,31 1.553.855,78 1.591.441,33 1.699.271,00 1.822.679,00 1.953.613,00 Splošni stroški delovanja

0,00 272.767,48 271.240,19 279.377,40 294.470,87 300.151,00 249.090,00 274.043,00


0,00 368.469,37 392.780,84 422.404,44 452.628,94 445.733,00 417.000,00 445.440,00


0,00 104.323,15 112.669,00 182.356,87 85.544,98 120.723,00 76.000,00 320.000,00

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 103.000,00 Skupaj 0,00 2.204.907,36 2.341.562,34 2.437.994,49 2.424.086,13 2.565.878,00 2.564.769,00 3.096.096,00

SLG Celje Plače 1.226.702,55 1.274.073,61 1.304.677,85 1.325.955,60 1.358.725,59 1.351.529,00 1.472.882,00 1.747.614,00 Splošni stroški delovanja

461.738,44 132.256,72 116.841,93 120.347,19 116.241,03 133.685,00 154.012,00 156.342,00


0,00 354.752,96 362.552,16 381.968,79 421.039,89 418.366,00 410.889,00 413.964,00


21.156,74 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 150.000,00

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 1.709.597,73 1.761.083,29 1.784.071,94 1.828.271,57 1.896.006,51 1.903.580,00 2.037.783,00 2.467.920,00

20

Mestno gledališče ljubljansko


575.216,99 220.226,17 169.838,09 174.933,23 198.693,87 191.282,00 197.017,00 214.362,00


0,00 393.089,63 396.206,81 436.262,73 437.756,63 449.873,00 504.253,00 599.102,00


39.225,50 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 35.000,00 92.000,00

Investicije 0,00 0,00 0,00 50.075,11 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 2.766.562,34 3.008.817,39 3.047.028,88 3.246.703,39 3.230.850,44 3.305.528,00 3.586.274,00 4.102.718,00

Slovensko mladinsko gledališče


584.076,11 229.118,68 164.413,29 169.345,69 177.207,48 192.605,00 139.909,00 129.501,00


0,00 317.726,59 347.241,70 368.273,24 366.074,11 440.703,00 504.300,00 531.399,00


57.386,08 0,00 0,00 0,00 0,00 37.556,00 23.000,00 20.000,00


Lutkovno gledališče Ljubljana

Plače 770.438,99 886.517,28 948.518,61 991.291,10 981.205,14 971.136,00 1.084.359,00 1.231.512,00 Splošni stroški delovanja

554.210,48 217.134,03 204.473,38 210.607,58 215.452,35 226.073,00 155.760,00 154.065,00


0,00 358.600,40 374.695,38 377.791,69 380.245,37 422.521,00 468.310,00 391.800,00


17.772,49 2.971,12 0,00 10.432,32 0,00 4.173,00 0,00 15.700,00


Lutkovno gledališče Maribor

Plače 303.430,15 323.819,06 332.690,70 360.140,21 362.331,00 374.427,00 409.213,00 426.776,00 Splošni stroški delovanja

96.924,55 37.902,69 37.556,33 38.683,02 39.571,86 40.404,00 41.671,00 49.396,00


0,00 75.112,67 82.461,19 87.481,22 86.930,40 88.757,00 88.750,00 133.050,00

21


6.676,68 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 407.031,38 436.834,42 452.708,23 486.304,46 488.833,25 503.588,00 539.634,00 609.222,00

Prešernovo gledališče Kranj

Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Splošni stroški delovanja

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00


209.722,92 216.245,20 225.888,83 274.511,77 282.836,76 281.678,00 288.000,00 248.000,00


17.109,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 226.831,91 216.245,20 225.888,83 274.511,77 282.836,76 281.678,00 288.000,00 248.000,00

Gledališče Ptuj Plače 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Splošni stroški delovanja

0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00


72.512,94 100.150,23 111.337,84 156.463,86 129.894,84 132.621,00 135.900,00 125.300,00


14.187,95 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Investicije 0,00 0,00 17.526,29 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 86.700,88 100.150,23 128.864,13 156.463,86 129.894,84 132.621,00 135.900,00 125.300,00

Gledališče Koper/ Teatro Capodistria


0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00


0,00 86.379,57 93.577,87 158.191,45 157.361,04 181.529,00 164.680,00 259.450,00**


0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 0,00 Skupaj 0,00 86.379,57 93.577,87 158.191,45 157.361,04 181.529,00 164.680,00 259.450,00

22

Tabela 9: Pregled financiranja Ministrstva za kulturo po segmentih – sredstva MK v obdobju 2002 do 2009 v odstotkih LETO – razdelitev v % Prihodki Ministrstva za kulturo v € 2002* 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 SNG drama Ljubljana Plače 66,8 69,3 69,9 68,3 70,5 68,7 69,6 71,4

Splošni stroški delovanja

31,2 8,1 8,0 7,7 8,5 7,9 7,8 7,7


0,0 19,0 18,5 19,3 18,0 19,1 16,9 16,2


1,5 2,0 1,4 2,1 2,5 3,3 2,5 4,7

Investicije 0,5 1,6 2,2 2,6 0,6 1,1 3,2 0,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

SNG Nova Gorica Plače 66,2 66,8 63,7 65,7 66,2 71,1 63,1 Splošni stroški delovanja

12,4 11,6 11,5 12,1 11,7 9,7 8,9


16,7 16,8 17,3 18,7 17,4 16,3 14,4


4,7 4,8 7,5 3,5 4,7 3,0 10,3

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 3,3 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

SLG Celje Plače 71,8 72,3 73,1 72,5 71,7 71,0 72,3 70,8 Splošni stroški delovanja

27,0 7,5 6,5 6,6 6,1 7,0 7,6 6,3


0,0 20,1 20,3 20,9 22,2 22,0 20,2 16,8


1,2 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 6,1


Mestno gledališče ljubljansko


20,8 7,3 5,6 5,4 6,1 5,8 5,5 5,2

23


0,0 13,1 13,0 13,4 13,5 13,6 14,1 14,6


1,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,0 2,2


Slovensko mladinsko gledališče


30,6 11,9 8,4 8,4 8,6 8,8 6,0 5,0


0,0 16,6 17,7 18,2 17,7 20,0 21,5 20,6


3,0 0,0 0,0 0,0 0,0 1,7 1,0 0,8


Lutkovno gledališče Ljubljana


41,3 14,8 13,4 13,2 13,7 13,9 9,1 8,6


0,0 24,5 24,5 23,8 24,1 26,0 27,4 21,9


1,3 0,2 0,0 0,7 0,0 0,3 0,0 0,9


Lutkovno gledališče Maribor


23,8 8,7 8,3 8,0 8,1 8,0 7,7 8,1


0,0 17,2 18,2 18,0 17,8 17,6 16,4 21,8


1,6 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

24

Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Prešernovo gledališče Kranj


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


92,5 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0


7,5 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


Gledališče Ptuj Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Splošni stroški delovanja

0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


83,6 100,0 86,4 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0


16,4 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


Gledališče Koper/ Teatro Capodistria

Plače 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Splošni stroški delovanja

0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0


100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0


0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0

Investicije 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 0,0 Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0

Tabela 10: Pregled financiranja Ministrstva za kulturo po segmentih: razmerje financiranja SNG Maribor kot celote in enote SNG Maribor Drama – sredstva MK v obdobju 2002 do 2009 v € in odstotkih

Prihodki Ministrstva za kulturo v € 2007 2008 2009 2007 2008 2009

25

SNG Maribor Plače 7.264.838,00 7.897.869,00 8.863.216,00 75,3 78,0 77,6 Splošni stroški delovanja

624.014,00 657.063,00 661.975,00 6,5 6,5 5,8


1.498.316,00 1.433.288,00 1.538.057,00 15,5 14,2 13,5

Inv. vzdrževanje, nakup opreme, odkupi

266.200,00 132.200,00 354.294,00 2,8 1,3 3,1

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0 Skupaj 9.653.368,00 10.120.420,00 11.417.542,00 100,0 100,0 100,0

SNG Maribor Drama Plače 1.740.702,39 1.740.033,33 1.732.352,16 70,4 71,0 68,4 Splošni stroški delovanja

199.684,37 204.251,00 225.071,50 8,1 8,3 8,9


520.192,45 488.000,00 563.430,64 21,0 19,9 22,3

Inv. vzdrževanje, nakup opreme, odkupi

11.392,09 18.944,00 10.950,00 0,5 0,8 0,4

Investicije 0,00 0,00 0,00 0,0 0,0 0,0 Skupaj 2.471.971,30 2.451.228,33 2.531.804,30 100,0 100,0 100,0

26

V tabelah 8, 9 in 10 so v evrih in odstotkih podani podatki za posamezne segmente stroškov javnega zavoda, kot jih določa 27. člen ZUJIK.

V javnih zavodih, v katerih je ministrstvo večinski sofinancer, je največji delež namenjen plačam zaposlenih (več kot 70 %), le okoli 16 % (v lutkovnih gledališčih 21 %) pa je namenjenih programskim materialnim stroškom, se pravi stroškom, ki so neposredno vezani na izvedbo produkcije. Res je, da so na izvedbo produkcije vezani tudi stroški dela zaposlenih v umetniškem ansamblu (delno tudi tehnike), vendar pa so ti stroški fiksni in zgolj posredno vezani na posamezno produkcijo (stroški dela zaposlenih niso odvisni od kakovosti in števila izvedenih produkcij – ta problem bomo natančneje obravnavali v poglavju Zaposlovanje in kadri), to pa hromi izvedbo produkcije (glavne dejavnosti javnega zavoda na področju uprizoritvene umetnosti), ki je po svojem bistvu fleksibilna, vsakič drugačna forma, čemur bi se morala prilagoditi tudi ustroj in financiranje javnega zavoda, ki deluje na področju.


Ministrstvo za kulturo javne kulturne programe in projekte nevladnih organizacij (NVO) financira prek javnih razpisov.

Na področju uprizoritvene umetnosti se dejavnosti NVO financirajo s postavke 2322, ki je namenjena financiranju programov in projektov NVO na tem področju. S te postavke se financirajo večletni javni kulturni programi, večletni kulturni projekti (avtorski opusi in mednarodni festivali), letni kulturni projekti (produkcija, postprodukcija, mednarodno sodelovanje, rezidence) ter programsko vodenje vadbeno-uprizoritvenega prostora Stara elektrarna – Elektro Ljubljana. Del dejavnosti, programi poklicnega izobraževanja (letni projektni razpis), se financira s postavke 4157, ki je namenjena poklicnemu usposabljanju na področju kulture. Del dejavnosti, razvoj in delovanje gledališkega portala Sigledal-org ter razvoj računalniškega programa, ki bo povezal vse segmente gledališkega poslovanja (večletni programski razpis 2010–2013), se financira s postavke 8747, namenjene digitalizaciji. Vsako leto pa se del sredstev za dejavnosti na področju nameni tudi s postavke 7115, ki je namenjena nepredvidenim akcijam.

Tabela 11: Število sofinanciranih programov in projektov NVO v obdobju 2007–2010 2007 2008 2009 2010 Enoletni projekti Število financiranih projektov 47 46 58 367 Večletni programi Število financiranih večletnih

programov 12 12 12 14

Večletni projekti Število financiranih večletnih projektov 6 6 6 31

Tabela 12: Razrez sredstev na postavki 2322 v obdobju 2007–2010 v € 2007 2008 2009 2010 Večletni programi 896.447 912.998 927.800 1.460.000 Večletni projekti 169.761 135.070 146.887 470.000 Letni projekti 279.108 327.407 338.586 184.000 Stara elektrarna – Elektro LJ 66.767 75.000 75.000 90.000 Skupaj 1.412.083 1.450.475 1.488.273 2.204.000

7 V letu 2010 so bili enoletni projekti s področja mednarodnega sodelovanja in rezidenčne udeležbe obravnavani ločeno, na področju mednarodnega sodelovanja.

27

2.2.1 Problematika financiranja in statusnega položaja nevladnih organizacij

Iz pregleda financiranja je razvidno, da so dejavnosti NVO pri financiranju, vsaj pri absolutnih cifrah financiranja, v podrejenem položaju glede na javne zavode. Tudi NVO zagotavljajo javne kulturne dobrine na področju uprizoritvene umetnosti na način javne službe. Kot smo že omenili, je na področju uprizoritvene umetnosti del dejavnosti, ki jo izvajajo največji nevladni producenti, primerljiv z dejavnostjo javnih zavodov in ne le dopolnjuje njihovo dejavnost.

Z novim večletnim programskim razpisom za obdobje 2010–2013 smo na področju uprizoritvene umetnosti financiranje metodološko izenačili s financiranjem javnih zavodov, katerih ustanoviteljice so lokalne skupnosti in jih v celoti, razen stroškov investicijskega vzdrževanja, financira Ministrstvo za kulturo. Pri metodologiji financiranja se kot osnove za izračun uporabljajo določila 27. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Če primerjamo v absolutnih cifrah financiranje omenjenih javnih zavodov in NVO, se takoj vidi, da so sredstva, s katerimi se sofinancira dejavnost NVO glede na sredstva, s katerimi se sofinancira dejavnost omenjenih javnih zavodov, zanemarljiva.

Kljub tej očitni nesorazmernosti financiranja, s predpostavko, da oba sektorja, tako vladni kot nevladni, po vsebini enakopravno skrbita za javne kulturne dobrine, želim v tej analizi poudariti tudi drugi vidik, ki bi ob drugih vedno glasnejših razpravah o zapostavljenosti nevladnega sektorja lahko bil osnova za premislek o enakopravnem financiranju vseh izvajalcev na področju uprizoritvene umetnosti, temelječem na vsebini. V začetku analize smo poudarili, da izhodišče pri zagotavljanju in presoji javne kulturne dobrine ni formalna, statusna organiziranost izvajalca, temveč vsebina javne kulturne dobrine – programa, projekta. Tudi pri izvajalcih NVO presojamo vsebino njihove dejavnosti in ne njihovo formalno, statusno organiziranost. Skladno z ZUJIK je, da država za zagotavljanje javnih kulturnih dobrin ustanovi javne zavode. To so nacionalni javni zavodi, ki jih ustanovitelj financira v celoti (v vseh segmentih, navedenih v 27. členu ZUJIK). Da bi država zagotovila javno dostopnost in ustvarjalno pestrost, dopolnjuje javne kulturne dobrine, ki nastanejo v njenih javnih zavodih, z javnimi kulturnimi dobrinami na nacionalni ravni, ki jih ustvarijo drugi izvajalci – javni zavodi, ki so jih za svoje potrebe ustanovile lokalne skupnosti (občinski javni zavodi) in NVO. Skladno s tem pojmovanjem država sofinancira vsebine (programe in projekte) na nacionalni ravni (ne glede na statusno ureditev izvajalca), ne pa tudi celotnega delovanja teh izvajalcev, saj skladno z 31. členom ZUJIK javna sredstva za financiranje javnih zavodov (če presojamo po vsebini, lahko posledično rečemo javna sredstva navedenih nedržavnih izvajalcev) zagotovijo njihovi ustanovitelji. Na ta način, s financiranjem zgolj programskih materialnih stroškov, država sofinancira programe (vsebine) 4 občinskih javnih zavodov (PG KR, MGP, GKP in APT), ne pa vseh občinskih javnih zavodov (neenakost sofinanciranja občinskih javnih zavodov je opisana v poglavju 2.1.1).

Menim, da bi tak način sofinanciranja, temelječ na sofinanciranju programskih materialnih stroškov, lahko bil osnova tudi za sofinanciranje vsebin (programov in projektov) NVO. Če bi bila sredstva, namenjena sofinanciranju večletnih programskih izvajalcev (NVO) na področju uprizoritvene umetnosti, zgolj sredstva za pokrivanje programskih materialnih stroškov, in če bi bili vsi občinski javni zavodi sofinancirani na način omenjenih štirih, zgolj v segmentu programskih materialnih stroškov, bi lahko že zdaj glede na obseg programov in število izvedenih dogodkov govorili o primerljivem sofinanciranju med nedržavnimi izvajalci.

Zagotovo je zapisana teza (izhodišče) drzna, zagotovo so argumenti, ki govorijo proti njej. Zavedam se tudi, da ne rešuje finančne podhranjenosti nevladnih izvajalcev, saj v njihovem primeru ne moremo govoriti o ustanovitelju, ki bi jim moral zagotavljati sredstva za delovanje – ustanovitelji so oni sami. Vendar pa menim, da je to možen pogled, ki odpira sistemska vprašanja z drugega zornega kota: kako sistemsko v izhodišču zagotoviti NVO sredstva za njihovo delovanje in jim s tem sistemsko v izhodišču zagotoviti enakopraven položaj v sferi delovanja z drugimi nedržavnimi izvajalci. Šele takrat, ko bo sistemsko rešeno sofinanciranje delovanja NVO, bodo te lahko enakopravno z občinskimi javnimi zavodi in drugimi nedržavnimi izvajalci konkurirale za sofinanciranje vsebin (programov in projektov). Predlagano sistemsko urejanje osnovnega položaja in delovanja NVO pa zagotovo ni možno zgolj s povečevanjem sredstev za dejavnost NVO in prerazporejanjem sredstev z javnih zavodov na NVO na Ministrstvu za kulturo. Gre za bistveno več. Gre za v temelju drugačen

28

položaj NVO, ki bi ga bilo treba sistemsko urediti na ravni države, na vseh področjih, kjer delujejo NVO.

3 Kadri

3.1 Javni zavodi

Zaposleni v javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti tako kot drugi zaposleni v javnih zavodih na področju kulture sodijo v sistem javnih uslužbencev. Za področje umetnosti omenjeni tog sistem in iz njega izhajajoč sistem plač zaposlenih zaradi specifike dejavnosti ne ustreza, saj ne nagrajuje kakovosti in učinkovitosti.

Kvote zaposlovanja – kot jih pozna javna uprava – so omejujoče. Izhodišče za zaposlovanje bi morala biti strategija in program javnega zavoda. Tej osnovi bi moral slediti tudi kadrovski načrt.

Na področju zaposlovanja in kadrov bi bila potrebna večja fleksibilnost (npr. prehajanje med JZ, tudi NVO), ki bi omogočala učinkovito izvajanje javnega interesa na področju kulture. Sistem zaposlovanja za nedoločen čas ter spodbujanje podaljševanja dobe za upokojitev fleksibilnosti ne omogočata in vzpostavljata stanja, ko je treba ob velikem številu zaposlenih za nedoločen čas najemati zunanje izvajalce, honorarne sodelavce (goste), da se program javnega zavoda sploh lahko izvede (kar je s finančnega vidika nesmotrno in neučinkovito, z vsebinskega pa nujno).

Tudi kriterij izobrazbe, ki ga sistem javnih uslužbencev poudarja kot edino merilo za učinkovito opravljanje nalog na delovnem mestu, javnim zavodom na področju umetnosti ne ustreza. Formalna izobrazba je pomembna, vendar bi bilo treba sposobnosti zaposlenega ali prosilca za delovno mesto vrednotiti tudi na podlagi izkušenj, pridobljenih znanj in veščin ter (predvsem na področju umetniških poklicev) talenta.

Eden bistvenih zaviralnih momentov pri doseganju večje učinkovitosti je nedvomno tudi neskladje določil Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti RS z Zakonom o delovnih razmerjih.

3.1.1 Vodenje/upravljavska struktura

Javni zavod na področju uprizoritvene umetnosti vodi direktor, ki ga imenuje ustanovitelj. Lahko s področja poslovanja (poslovni direktor) ali s področja stroke (umetniški/strokovni direktor). Oba primera imata v praksi pozitivne in negativne primere (kvalitetno vodenje zagotavlja oseba, ne pa njen položaj – poslovni ali umetniški).

Eden temeljnih problemov na področju vodenja javnih zavodov je pomanjkanje ustreznih kadrov. K temu pripomore tudi dejstvo, da javna uprava, katere del so javni zavodi, ne more zagotavljati ustreznega nagrajevanja, ki bi motiviralo najboljše vodstvene kadre, da prevzamejo vodenje JZ na področju kulture.

Zelo nedefinirani sta tudi vlogi sveta zavoda in strokovnega sveta. Svet naj bi bil zagovornik interesa ustanovitelja na področju strateških usmeritev in presoje uspešnosti delovanja javnega zavoda ter uspešnosti dela direktorja. Strokovni svet naj bi bil strokoven posvetovalni organ, pomoč in evalvator umetniškega vodja zavoda. Vendar pa se v praksi v svetu in strokovnem svetu križajo različni interesi. Zelo močan je tudi interes zaposlenih, ki imajo v svetu in strokovnem svetu enega ali več predstavnikov. S križanjem različnih interesov v svetu zavoda je svet v poziciji, ko lahko posega v vsako najmanjšo podrobnost delovanja zavoda, in hkrati v poziciji, ko nima prave moči ukrepati. Tako se vzpostavi tudi sivo polje prekrivanja kompetenc in odgovornosti – po eni strani poseganje v avtonomnost direktorja zavoda, ki je odgovoren za delovanje zavoda, po drugi strani pa omogočanje direktorju zavoda, da prenaša svoje odgovornosti na svet. V strokovnem svetu pa križanje interesov v praksi večkrat pripelje do zagovarjanja posameznih interesov, tudi sindikalnih, konstruktivnega strokovnega dialoga, ki naj bi bil bistvo delovanja strokovnega sveta zavoda, pa največkrat ni.

29

3.1.2 Statistični pogled

Tabela 13: Število zaposlenih v javnih zavodih na področju uprizoritvene umetnosti v obdobju 2002–20098 Javni zavod Vir

financiranja 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010

SNG Drama Ljubljana

MK 124 124,7 125,7 126,4 125,4 127 128 127,7 128,5

Drugi viri 2 3 4 3 4 3 7 2,9 Skupaj 126 127,7 129,7 129,4 129,4 130 135 130,6 128,5 SNG Nova Gorica

MK 75 75 75 74 76 76 75 76 76

Drugi viri 0 0 0 0 0 0 0 1 Skupaj 75 75 75 74 76 76 75 77 76 SNG Maribor Opera in Balet

MK 234,4 235,6 231,8 236,4 236,4 235,6 236,4 235,7 235,7

Drama 74,64 75,42 74,2 75,64 75,64 75,41 75,64 76,32 76,32 Drugi viri 19 17 11 0 0 0 0 0 Skupaj 328 328 317 312 312 311 312 312 312 SLG Celje MK 69 67 65 65 66 63,5 67 69 69 Drugi viri 0 0 0 0 1 0 0 1 Skupaj 69 67 65 65 67 63,5 67 70 69 Mestno gledališče ljubljansko

MK 107 107 107 105 107 107 107 107 107

drugi viri 0 1 0 0 1 1 1 1 Skupaj 107 108 107 105 108 108 108 108 107 Slovensko mladinsko gledališče

MK 60 60 60 60 60 59 62 62 62

Drugi viri 1 1 1 1 1 1 0 0 Skupaj 61 61 61 61 61 60 62 62 62 Lutkovno gledališče Ljubljana

MK 43 43 45 44,5 43,5 44,5 45 45 45

Drugi viri 0 1 0 0 0 0 0 16 Skupaj 43 44 45 44,5 43,5 44,5 45 61 45 Lutkovno gledališče Maribor

MK 15 14 15 14,5 14,5 14,5 15 15 15

Drugi viri 0 3 2 3 1 0 1 1 Skupaj 15 17 17 17,5 15,5 14,5 16 16 15 Po številu zaposlenih sta največja zavoda na področju uprizoritvene umetnosti nacionalni javni zavod SNG Drama LJ in občinski javni zavod MGL. V obeh število zaposlenih presega 100 zaposlenih. Stroške dela velike večine zaposlenih v javnih zavodih, v katerih je MK večinski financer, pokriva ministrstvo. Zaposleni iz drugih virov so zaposleni iz lastnih sredstev javnega zavoda, z izjemo LGL, v katerem po združitvi (leto 2009) del plač (nekdanji zaposleni v GOML) financira ustanoviteljica MOL.

8 Vir podatkov o številu zaposlenih na dan 31. 12. v letih 2002–2009 so letna poročila javnih zavodov. Vir podatkov o številu zaposlenih v letu 2010 je izplačilo sredstev MK za plače za julij.

30

Tabela 14: Igralci – izbrani podatki9 2007 2008 2009 Število zaposlenih igralcev 210 211 219 Povprečna starost zaposlenih igralcev 42,73 leta 41,81 leta 38,87 leta Povprečno št. nastopov zaposlenih igralcev 75 74,82 72,78 Število honorarnih sodelavcev/od tega število honorarnih igralcev

1.092/292 1.226/385 1.014/333

Stroški dela iz avtorskih pogodb/od tega stroški dela iz avtorskih pogodb igralcev v €

3.166.118/ 673.676

3.453.206/ 925,795

3.505.339/ 878.355

Dne 31. 12. 2009 je bilo v 11 javnih zavodih, ki jih sofinancira Ministrstvo za kulturo prek neposrednega poziva na področju uprizoritvene umetnosti, po podatkih iz letnih poročil javnih zavodov zaposlenih 219 igralcev (2007. leta 210, 2008. pa 211), ki so zaposleni na delovnih mestih dramski igralec in priznani dramski igralec in v nazivu prvak v dramskem in lutkovnem gledališču. Večina jih je zaposlenih za nedoločen čas; zaposleni za določen čas so večinoma zaposleni na podlagi Zakona o delovnih razmerjih le posamezniki na podlagi ZUJIK. Povprečna starost zaposlenih igralcev v teh javnih zavodih v letu 2009 je 38,87 leta (2007: 42,73 leta, 2008: 41,81 leta). V letu 2009 je bila povprečna zasedenost zaposlenih igralcev 72,78 nastopa na leto (2007: 75 nastopov, 2008: 74,82 nastopa).

Za izvedbo programa v letu 2009 so javni zavodi na področju uprizoritvene umetnosti najeli 1014 zunanjih honorarnih sodelavcev, od tega 333 igralcev (MGP nima zaposlenih igralcev) (2007: 1092 zunanjih honorarnih sodelavcev, od tega 292 igralcev, 2008: 1226 zunanjih honorarnih sodelavcev, od tega 385 igralcev). Stroški dela, ki izhajajo iz avtorskih pogodb v letu 2009: 3.505.339 €, od tega za igralce 878.355 € (2007: 3.166.118 €, od tega za igralce 673.676 €, 2008: 3.453.206 €, od tega za igralce 925.795 €); višina stroška na 1 honorarnega sodelavca: 3457 € in igralca: 2.638 € (2007: 3095 €, igralca: 2307 €, 2008: 2817 €, igralca: 2405 €).

V letu 2009 je Ministrstvo za kulturo izvedlo analizo stanja zaposlenosti v umetniških ansamblih osmih javnih zavodov na področju uprizoritvene umetnosti (SNG Drama LJ, SNG MB – Drama, SNG NG, MGL, SMG, LGL, LGM, SLG), ki jih ministrstvo sofinancira večinsko. Analiza je obsegala zaposlene, ki jim stroške dela financira ministrstvo (ne pa tudi zaposlenih iz lastnih sredstev). Narejena je bila za obdobje 2006–2008. Po podatkih, ki so jih za analizo posredovali javni zavodi, je bilo leta 2009 zaposlenih:

– dramski igralec: 62,2,

– priznani dramski igralec: 97,7,

– prvak v dramskem in lutkovnem gledališču: 30,2,

– režiser: 3,

– dramaturg: 12 in

– lektor: 6.

V letu 2008 je 14 igralcev že izpolnjevalo pogoje za upokojitev, 1 dodatno v letu 2009, 8 dodatno v letu 2010.

9 Vir podatkov so letna poročila javnih zavodov.

31

Tabela 15: Število odigranih vlog zaposlenih igralcev v obdobju 2006–2008, dramski igralec Dramski igralec

Premiere 2006

Ponovitve 2006

Skupaj 2006

Premiera 2007

Ponovitve 2007

Skupaj 2007

Premiere 2008

Ponovitve 2008

Skupaj 2008

Premiera 2006–08

Ponovitve 2006–08

Skupaj 2006–08

LGL 21 51 72 21 55 76 24 54 78 66 160 226 LGM 12 48 60 10 53 63 10 42 52 32 143 175 MGL 5 6 11 8 9 17 11 12 23 24 27 51 SNGNG 9 6 15

analiza stanja na · analiza, ki je pred vami, ponuja preglede stanja na področju ustvarjalnosti,...

Documents