UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

ANALIZA GOSPODARJENJA Z OSNOVNIMI SREDSTVI V CINKARNI CELJE S POUDARKOM

NA RAČUNOVODSKEM SPREMLJANJU RAVNANJA Z NJIMI

Kandidatka: Nadja Ferjen Redni študij Številka indeksa: 81616903 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: računovodstvo Mentorica: dr. Andreja Lutar Skerbinjek Lektorica: prof. Herta Rošer

Dobrna, junij, 2007

2

PREDGOVOR Sestavni del sredstev v številnih podjetjih in navadno največji del celotnih sredstev proizvodno usmerjenega podjetja so osnovna sredstva. Pod osnovnimi sredstvi razumemo stvari in pravice, ki sodelujejo v poslovnem procesu in postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke. Osnovna sredstva je potrebno v poslovnem procesu rabiti gospodarno. H gospodarni rabi sodi njihova uporaba, ki daje najboljše možne učinke, njihovo redno vzdrževanje, popravila, amortiziranje, prevrednotovanje in tudi odprodaja, če jih podjetje iz različnih vzrokov ne uporablja več. Prenašanje vrednosti amortizirljivih osnovnih sredstev vpliva tudi na izkazovanje v računovodskih izkazih, zato so odločitve v zvezi z njimi zelo pomembne in podjetje mora gospodarjenju z osnovnimi sredstvi nameniti veliko pozornosti. V diplomskem delu smo proučili, kako v Cinkarni Celje poteka proces spremljanja gospodarjenja z osnovnimi sredstvi. Na podlagi proučitve smo izpostavili prednosti in slabosti v procesu spremljanja gospodarjenja z njimi ter predlagali ukrepe za odpravo slabosti, ki bi jih podjetje lahko koristno uporabilo. Diplomsko delo ima 3 dele. V uvodnem delu smo opredelili področje in problem raziskave, namen, cilje, osnovne trditve, predpostavke, omejitve in metode raziskave. V drugem delu smo na osnovi domače in tuje strokovne literature proučili teoretična spoznanja v zvezi z osnovnimi sredstvi. Opisali smo pojem in vrste osnovnih sredstev, navedli pogoje za pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj ter pravila za oblikovanje nabavne vrednosti osnovnih sredstev, opisali stroške, ki se obračunavajo v zvezi z njimi, opredelili pomen prevrednotovanja in odločitve o njihovi nabavi. Podrobneje pa smo predstavili tudi glavne značilnosti računovodskega predračunavanja, knjigovodstva, nadziranja in analiziranja osnovnih sredstev ter popis osnovnih sredstev. V tretjem delu pa smo najprej predstavili podjetje in računovodsko službo, nato pa proučili, kako je z računovodskim predračunavanjem, s knjigovodstvom, z nadziranjem in analiziranjem osnovnih sredstev v podjetju. Opisali smo tudi, kakšni so v Cinkarni Celje postopki pri naročanju in nabavi, sprejemu in izdaji, aktivizaciji ter odpisu osnovnih sredstev. Na koncu smo izpostavili prednosti in slabosti v procesu gospodarjenja ter predlagali ukrepe za odpravljanje slabosti.

3

KAZALO 1 UVOD................................................................................................................................. 4

1.1 Opredelitev področja in opis problema ....................................................................... 4 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve ................................................................................... 4 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ............................................................................ 5 1.4 Predvidene metode raziskovanja ................................................................................. 5

2 OSNOVNA SREDSTVA................................................................................................... 6 2.1 Pojem in vrste osnovnih sredstev ................................................................................ 6 2.2 Strokovna pravila za računovodsko evidentiranje in proučevanje osnovnih sredstev 7 2.3 Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj osnovnih sredstev ..................................... 7 2.4 Začetno računovodsko merjenje osnovnih sredstev .................................................... 8 2.5 Obračunavanje stroškov v zvezi z osnovnimi sredstvi................................................ 9

2.5.1 Amortizacija osnovnih sredstev ........................................................................... 9 2.5.2 Kasneje nastali stroški ........................................................................................ 12

2.6 Prevrednotovanje osnovnih sredstev ......................................................................... 12 2.7 Odločitve o nabavi osnovnih sredstev....................................................................... 14 2.8 Računovodsko evidentiranje in proučevanje osnovnih sredstev ............................... 15

2.8.1 Računovodsko predračunavanje osnovnih sredstev ........................................... 15 2.8.2 Knjigovodstvo osnovnih sredstev....................................................................... 16 2.8.3 Računovodsko nadziranje osnovnih sredstev ..................................................... 18 2.8.4 Računovodsko analiziranje osnovnih sredstev ................................................... 20

2.9 Popis osnovnih sredstev ............................................................................................ 22 2.9.1 Čas popisa........................................................................................................... 22 2.9.2 Organiziranje popisa........................................................................................... 22 2.9.3 Popis osnovnih sredstev ..................................................................................... 23

3 ANALIZA RAČUNOVODSKEGA SPREMLJANJA GOSPODARJENJA Z OSNOVNIMI SREDSTVI V CINKARNI CELJE ............................................................. 24

3.1 Predstavitev podjetja ................................................................................................. 24 3.2 Računovodska služba v Cinkarni Celje, d.d. ............................................................. 25 3.3 Strokovna pravila za računovodsko evidentiranje osnovnih sredstev v podjetju...... 26

3.3.1 Osnovna sredstva v Cinkarni Celje, d.d. ............................................................ 26 3.4 Računovodsko predračunavanje osnovnih sredstev v podjetju ................................. 29 3.5 Knjigovodstvo osnovnih sredstev v podjetju ............................................................ 30

3.5.1 Priskrba osnovnih sredstev ................................................................................. 31 3.5.2 Postopek sprejema in izdaje osnovnih sredstev na nahajališče .......................... 32 3.5.3 Postopek aktivizacije osnovnih sredstev ............................................................ 33 3.5.4 Prenos osnovnih sredstev v okviru podjetja ....................................................... 34 3.5.5 Izločitev osnovnega sredstva iz uporabe ............................................................ 34 3.5.6 Poslovanje z odpisanimi osnovnimi sredstvi...................................................... 36

3.6 Računovodsko nadziranje osnovnih sredstev v podjetju........................................... 37 3.7 Računovodsko analiziranje osnovnih sredstev v podjetju......................................... 39 3.8 Sklepna spoznanja in predlogi sprememb ................................................................. 39

4 SKLEP.............................................................................................................................. 42 5 POVZETEK ..................................................................................................................... 43 6 SEZNAM LITERATURE ................................................................................................ 45 7 SEZNAM VIROV ............................................................................................................ 47 8 SEZNAM PRILOG .......................................................................................................... 48

4

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Računovodstvo poslovnega sistema skrbi za oblikovanje in posredovanje računovodskih informacij, potrebnih tako za notranje kot tudi zunanje poročanje. Gre za informacije, ki omogočajo spoznanja o sredstvih, obveznostih do virov sredstev, stroških, odhodkih, prihodkih, poslovnih izidih, denarnih in finančnih izidih. Potrebe notranjih in zunanjih uporabnikov po računovodskih informacijah pa lahko računovodstvo zadovolji le, če je ustrezno organizirano. V računovodstvu si zato prizadevajo vzpostaviti organizacijska pravila in rešitve, ki zagotavljajo ustrezne informacijske podlage za poslovno odločanje. Osnovna sredstva so sestavni del sredstev v številnih podjetjih in navadno največji del celotnih sredstev proizvodno usmerjenega podjetja. So osnova poslovanja in predstavljajo glavni vir sredstev prihodnjih zmožnosti podjetja. Ker prenašanje vrednosti amortizirljivih osnovnih sredstev vpliva na izkazovanje sredstev v bilanci stanja ter na poslovni izid, so odločitve v zvezi z njimi zelo pomembne in zato mora podjetje gospodarjenju z osnovnimi sredstvi nameniti veliko pozornosti. Osnovna sredstva predstavljajo navadno največji del celotnih sredstev proizvodnega podjetja. V Cinkarni Celje, ki je proizvodno podjetje, je delež osnovnih sredstev v vseh sredstvih 68 odstotkov, zato je pomembna uspešnost in učinkovitost gospodarjenja z njimi in njihovega spremljanja. Z diplomsko nalogo želimo proučiti, kako v Cinkarni Celje, d.d., ki je veliko in kompleksno podjetje, ravnajo z osnovnimi sredstvi. Proučili bomo, kako poteka spremljanje gospodarjenja z osnovnimi sredstvi v podjetju in ali glede na veliko število osnovnih sredstev v podjetju v tem procesu gospodarjenja z njimi prihaja do kakšnih problemov in kako jih v podjetju odpravijo. V času opravljanja študijske prakse v tem podjetju smo ugotovili tudi nekatere računovodske slabosti, ki ovirajo zagotavljanje optimalnega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi, zato bomo predlagali ukrepe za odpravo le teh. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomske naloge je proučiti, kako poteka gospodarjenje s poudarkom na spremljanju in ravnanju z osnovnimi sredstvi v Cinkarni Celje, d.d.. Na podlagi proučitve bomo izpostavili prednosti in slabosti računovodskega spremljanja ravnanja z osnovnimi sredstvi ter predlagali ukrepe za odpravo slabosti. Predlagane ukrepe bi podjetje lahko koristno uporabilo pri nadaljnjem gospodarjenju z osnovnimi sredstvi. Namen diplomske naloge bomo uresničili tako, da bomo najprej proučili teoretična spoznanja v zvezi z osnovnimi sredstvi, nato pa še kako poteka gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v podjetju Cinkarna Celje, d.d.. Cilji, ki smo si jih postavili so: • proučiti pojem osnovnih sredstev ter temeljne računovodske podlage za evidentiranje

osnovnih sredstev;

5

• raziskati pomen učinkovitega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi; • proučiti temeljne računovodske podlage za evidentiranje osnovnih sredstev, ki se

uporabljajo v podjetju; • proučiti, kako v podjetju poteka gospodarjenje z osnovnimi sredstvi na vseh stopnjah

njihovega življenjskega cikla – od plana nabave osnovnega sredstva, naročanja, sprejema, aktivizacije in odpisa osnovnega sredstva;

• izpostaviti prednosti in slabosti v procesu spremljanja gospodarjenja ter predlagati ukrepe za odpravljanje slabosti.

Osnovne trditve: Trdimo, da je gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v podjetju Cinkarna Celje dobro organizirano in zapisano v internih navodilih podjetja. Trdimo, da lahko kljub upoštevanju navodil in dobrem sodelovanju zaposlenih, pri gospodarjenju z osnovnimi sredstvi še vedno nastanejo manjše napake. Trdimo, da se v podjetju zavedajo pomena učinkovitega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo: • da so podatki in viri, ki bodo uporabljeni, pravilni in kakovostni; • da se obstoječa zakonodaja in strokovne podlage v času pisanja diplomskega dela ne

bodo pomembno spremenile. Podatke, ki bodo uporabljeni v diplomski nalogi, bomo črpali iz slovenske, hrvaške in angleške literature. V praktičnem delu naloge se bomo omejili na proučevanje le enega podjetja – to je Cinkarna Celje, d.d., ter v okviru tega podjetja na proučevanje samo določene dejavnosti v podjetju – to je gospodarjenja z osnovnimi sredstvi. Našo omejitev pa predstavlja tudi omejen dostop do podatkov in informacij, potrebnih za praktični del naloge. 1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bomo analizirali gospodarjenje z osnovnimi sredstvi v Cinkarni Celje, d.d.. Ker se bomo osredotočili na posamezno funkcijo podjetja, bo to poslovna raziskava. V okviru deskriptivnega pristopa bomo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije. Na osnovi slednje bomo povzeli spoznanja, stališča in sklepe drugih avtorjev. Metodo deskripcije in kompilacije bomo uporabili v drugem in deloma v tretjem poglavju tega diplomskega dela. S pomočjo kompilacije bomo prišli do novih sklepov, s čimer pa se bomo približali že analitičnemu pristopu. V okviru tega bomo s pomočjo deduktivne metode izvedli konkretne sklepe o pojavih, ki jih analiziramo. Deduktivno sklepanje bo uporabljeno v tretjem poglavju. Na podlagi spoznanj iz analize bomo navedli prednosti in slabosti v gospodarjenju z osnovnimi sredstvi v podjetju, nato pa podali še predloge za izboljšanje. Potrebne podatke za diplomsko nalogo bomo pridobili s pomočjo strokovne literature, člankov, časopisov in interneta. Podatke o dogajanju in stanju v podjetju pa s pomočjo internih aktov podjetja in razgovori z zaposlenimi v podjetju.

6

2 OSNOVNA SREDSTVA 2.1 Pojem in vrste osnovnih sredstev Z osnovnimi sredstvi razumemo stvari in pravice, ki zaradi sodelovanja v poslovnem procesu postopno prenašajo svojo vrednost na poslovne učinke in se v svojo prvotno pojavno obliko vračajo praviloma v obdobju daljšem od leta dni. Osnovna sredstva so lahko v obliki stvari ali pravic. Prva imenujemo opredmetena osnovna sredstva, druga pa neopredmetena sredstva. Opredmetena osnovna sredstva so stvari v lasti ali finančnem najemu, ki jih podjetje uporablja pri ustvarjanju proizvodov ali opravljanju storitev oziroma dajanju v najem ali za pisarniške namene, ter se bodo po pričakovanjih uporabljala v več kot enem obračunskem obdobju (SRS 1.1). Opredmetena osnovna sredstva obsegajo: • zemljišča, ki so lahko kmetijska, gozdna, stavbna in druga, • zgradbe, ki so lahko objekti visoke gradnje (tovarniške zgradbe, poslovne zgradbe),

objekti nizke gradnje (poti, mostovi), objekti vodne gradnje (kanali, jezovi), • opremo, kamor sodijo stroji, naprave, prevozna sredstva, laboratorijska oprema,

inštrumenti in orodja, inventar in druga oprema, • dolgoletne nasade, ki imajo biološko dobo trajanja daljšo od leta dni in zajemajo

sadovnjake, vinograde, hmeljnike in druge dolgoletne nasade, • osnovno čredo, ki obsega vso čredo razen tiste v pitanju (Turk in Melavc 2001, 96-97). Po SRS 1.47 se kot opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega vrednosti 500 evrov, lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 evrov, se lahko razporedijo med material. Glede na način vključenosti v poslovanje so osnovna sredstva lahko v pripravi, v uporabi, zunaj uporabe, dana ali vzeta v poslovni ali finančni najem. Osnovna sredstva v pripravi so stvari, ki so v stopnji usposabljanja za uporabo in za katere je mogoče utemeljeno pričakovati, da bodo usposobljene za uporabo. Osnovna sredstva v uporabi so stvari, ki so sposobne za uporabo ne glede na to, ali so dejansko uporabljene v poslovnem sistemu, osnovna sredstva zunaj uporabe pa so stvari, ki so trajno izgubile perspektivo uporabe v poslovnem sistemu. Osnovna sredstva, ki so dana v najem, so izkazana ločeno od drugih skupin osnovnih sredstev, osnovna sredstva vzeta v najem pa so del osnovnih sredstev poslovnega sistema, čeprav niso njegova last. Osnovna sredstva, ki so povsem neuporabna, je treba izničiti. Ni jih mogoče izkazovati v okviru nobene obravnavane skupine osnovnih sredstev (Turk in Melavc 2001, 97-98). V SRS 2.1 so neopredmetena sredstva opredeljena kot razpoznavna nedenarna sredstva, ki praviloma fizično ne obstajajo.

7

Neopredmetena sredstva obsegajo (SRS 2.2): • usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva, • dolgoročno odložene stroške razvijanja, • naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice (v koncesije,

patente, licence, blagovne znamke in druge podobne pravice), • naložbe v dobro ime prevzetega podjetja. Neopredmetena sredstva se razvrščajo na neopredmetena sredstva s končnimi dobami koristnosti in z nedoločenimi dobami koristnosti (SRS 2.5). 2.2 Strokovna pravila za računovodsko evidentiranje in proučevanje osnovnih sredstev Podjetja morajo pri izvajanju funkcije računovodstva spoštovati veljavno zakonodajo ter pravne in strokovne podlage iz omenjenega področja. Gospodarske družbe morajo delovati v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah (odslej ZGD-1). Enotne in temeljne računovodske rešitve za gospodarske družbe so opredeljene v osmem poglavju tega zakona – Poslovne knjige in letno poročilo (Uradni list RS, št. 42/2006). Naslednja podlaga, ki jo podjetja upoštevajo, so Slovenski računovodski standardi (odslej SRS). Okvir SRS-jem pa so Mednarodni računovodski standardi (odslej MRS). Računovodski delavci uporabljajo tudi Kodeks poklicne etike računovodij, v katerem so zapisana pravila, po katerih se ravnajo pri opravljanju svojih strokovnih nalog. To so strokovnost in odgovornost, zaupnost, poštenost, resničnost in prizadevnost (SIR 1998a). Računovodska strokovna pravila o opredmetenih osnovnih sredstvih in neopredmetenih sredstvih določajo naslednji SRS (Uradni list RS, št. 118/2005): • SRS 1 - Opredmetena osnovna sredstva • SRS 2 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve • SRS 13 – Stroški amortizacije SRS predpisujejo računovodske usmeritve, omogočajo pa tudi, da podjetja v svojih notranjih aktih – najpogosteje je to Pravilnik o računovodstvu - določijo natančnejša pravila računovodskega obravnavanja posameznih bilančnih kategorij v računovodskih razvidih. V zvezi z osnovnimi sredstvi se morajo podjetja v svojih notranjih aktih opredeliti glede mesta in vloge računovodstva osnovnih sredstev, odgovornih oseb za vodenje knjigovodskih razvidov v zvezi z osnovnimi sredstvi, določanja dobe koristnosti osnovnih sredstev, izbire metode amortiziranja, sodil za opredeljevanje posameznih vrst drobnega inventarja kot osnovnih sredstev, značilnosti opravljanja letnega popisa osnovnih sredstev, sodil za izločanje osnovnih sredstev iz uporabe in še drugih značilnosti, oseb, metod in postopkov za morebitne druge posebne oblike osnovnih sredstev. 2.3 Pripoznavanje in odpravljanje pripoznanj osnovnih sredstev SRS 1.7 in SRS 2.10 določata, da podjetje pripozna osnovno sredstvo v knjigovodskih razvidih in bilanci stanja, če:

8

• je verjetno, da bodo pritekale gospodarske koristi, povezane z njim in • je mogoče njegovo nabavno vrednost zanesljivo izmeriti. Gospodarske koristi, kot eden izmed pogojev pripoznavanja osnovnih sredstev, so v glavnem prihodki od prodaje proizvodov in storitev, ki so opravljene ali proizvedeni s pomočjo osnovnega sredstva. V Uvodu v SRS je opredeljeno, da lahko gospodarske koristi pritekajo tudi z zamenjavo sredstva za drugo sredstvo, z uporabo sredstva za poravnavo svojega dolga ali z razdelitvijo sredstva med svoje lastnike. Drugemu merilu za pripoznavanje je ponavadi mogoče zadostiti brez večjih težav. Menjalni posel, ki dokazuje pridobitev sredstva, ponavadi opredeljuje njegovo ceno oziroma vrednost. Sredstva pa lahko nastanejo tudi z lastno izdelavo v podjetju, kjer je začetno pripoznano vrednost mogoče izmeriti tako, da seštejemo vložke materiala, dela ter druge vložke uporabljene med izdelovanjem sredstva (Needles 1992, 459). SRS 1.9 in SRS 2.16 določata, da se pripoznanje osnovnega sredstva odpravi, če se sredstvo odtuji ali se trajno ne uporablja in od njegove odtujitve ni mogoče pričakovati nobenih gospodarskih koristi. Pripoznavanje sredstev se torej odpravi na primer zaradi prodaje, zamenjave, podaritve ali odprave pripoznanja, ki je posledica dokončnega odpisa sredstev v poslovnih knjigah zaradi uničenja, popisnega primanjkljaja, neuporabnosti, prenehanja uporabe ter zaradi kakršnega koli drugega razloga, zaradi katerega podjetje ne more več obvladovati sredstev in pričakovati gospodarskih koristi iz njih (Pojasnilo 2 k uvodu v SRS). 2.4 Začetno računovodsko merjenje osnovnih sredstev Začetno računovodsko merjenje osnovnih sredstev pomeni določitev vrednosti novo pridobljenih sredstev in temelji na načelu izvirne vrednosti, ki se šteje kot nabavna vrednost. Kako se nabavna vrednost določi na začetku, pa je odvisno od načina pridobitve osnovnih sredstev. Osnovno sredstvo lahko pridobimo z nakupom, z izgradnjo ali izdelavo v lastni režiji, z zamenjavo za drugo neistovrstno osnovno sredstvo, z zamenjavo za opredmeteno osnovno sredstvo, ki služi podobnemu namenu v isti vrsti poslovne dejavnosti, z zamenjavo za delnice ali druge vrednostne papirje, z državno podporo ali donacijo, pri prevzemu drugega podjetja, ali s finančnim najemom. V SRS 1 in 2 je določeno splošno pravilo oblikovanja nabavne vrednosti osnovnih sredstev. Le ta je sestavljena takole: • nakupna cena, zmanjšana za popuste, • uvozne in nevračljive nakupne dajatve, • stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano

uporabo (zlasti stroški dovoza in namestitve), • stroški izposojanja do usposobitve za uporabo (lahko), • ocenjeni stroški razgradnje, odstranitve in obnovitve ter • stroški preizkušanja delovanja sredstva (Zupančič 2006, 13).

9

Nabavno vrednost osnovnega sredstva, ki je zgrajeno ali izdelano v podjetju, sestavljajo stroški, ki jih povzroči njegova graditev ali izdelava, ter posredni stroški, ki jih je mogoče pripisati njegovi izgradnji ali izdelavi. V nabavno vrednost so lahko všteti tudi stroški izposojanja za njegovo zgraditev ali izdelavo in usposobitev za uporabo. Nabavna vrednost takega sredstva ne more biti večja od vrednosti istovrstnih sredstev, ki bi jih podjetje lahko kupilo na trgu (SRS 1.12 in SRS 2.19). Nabavna vrednost osnovnega sredstva, ki je pridobljeno z zamenjavo za kako drugo nedenarno sredstvo ali za sredstvo, ki je deloma denarno in deloma nedenarno, se določi glede na pošteno vrednost pridobljenega osnovnega sredstva. V kolikor prejeto sredstvo ni mogoče ovrednotiti po pošteni vrednosti, se njegova nabavna vrednost izmeri po knjigovodski vrednosti danega sredstva (SRS 1.13, SRS 2.18). Osnovno sredstvo, pridobljeno z državno podporo ali donacijo, se izkazuje po nabavni vrednosti oziroma po pošteni vrednosti, če prva ni znana (SRS 1.13, SRS 2.18). Opredmetena osnovna sredstva, pridobljena pri prevzemu drugega podjetja ali dela drugega podjetja, se med že obstoječa opredmetena osnovna sredstva zajamejo po svoji pošteni vrednosti (SRS 1.14). Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi finančnega najema, je sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev skupine, ki ji pripada. Nabavna vrednost je enaka pošteni vrednosti ali sedanji vrednosti najmanjše vsote najemnin, in sicer tisti, ki je manjša (SRS 1.19). 2.5 Obračunavanje stroškov v zvezi z osnovnimi sredstvi Najznačilnejši stroški, ki se obračunavajo v zvezi z osnovnimi sredstvi, so stroški amortizacije. V času uporabe osnovnih sredstev pa prihaja tudi do tako imenovanih kasneje nastalih stroškov, kot so stroški popravil, stroški vzdrževanja, stroški zamenjave bistvenih sestavnih delov osnovnega sredstva, dograditve osnovnega sredstva ipd. Stroški amortizacije in kasneje nastali stroški v zvezi z osnovnimi sredstvi pomembno vplivajo na poslovni izid, zato je z vidika prikaza resnične in poštene slike poslovanja pomembno pravilno računovodsko obravnavanje le teh (Vezjak 2005, 54). 2.5.1 Amortizacija osnovnih sredstev Amortiziranje pomeni razporejanje amortizirljivega zneska osnovnega sredstva na zneske, v katerih ga v ocenjeni dobi njegove koristnosti postopoma zapuščajo in so stroški. a) Predmet obračunavanja amortizacije Predmet obračunavanja amortizacije so vsa amortizirljiva osnovna sredstva. To so sredstva, ki se uporabljajo v obdobju daljšem od poslovnega leta, imajo omejeno dobo koristnosti ter so namenjena uporabi pri proizvajanju ali dobavljanju proizvodov in storitev, se posojajo drugim za plačilo ali se posedujejo iz drugih razlogov (SRS 13.26).

10

Med amortizirljiva sredstva ne sodijo naslednja osnovna sredstva (Zupančič 2006, 31): • zemljišča (razen kamnolomov in odlagališč odpadkov) in druga naravna bogastva, • (ne)opredmetena osnovna sredstva do njihovega prenosa v uporabo, • opredmetena osnovna sredstva kulturnega, zgodovinskega in umetniškega pomena, • spodnji ustroj železniških prog, cest, letališč in podobnega, • druga opredmetena osnovna sredstva, katerih uporaba ni časovno omejena, • neopredmetena sredstva z nedoločeno dobo koristnosti in dobro ime 1. b) Začetek in prenehanje amortiziranja Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Amortiziranje neopredmetenega sredstva s končno dobo koristnosti se začne, ko je na razpolago za uporabo (SRS 1.22, SRS 2.21). Osnovno sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo ali uvrščeno v skupino za odtujitev za prodajo ali ko se odpravi pripoznanje, odvisno od tega, kaj se zgodi prej (SRS 1.54). V SRS 13.31 je opredeljeno, da je treba amortizacijo obračunavati, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti amortizirano. c) Amortizacijska osnova, doba koristnosti in amortizacijske stopnje Amortizacijska osnova je vrednost osnovnega sredstva, ki je predmet amortiziranja. SRS 13.26 pojasnjuje, da je ta pri enakomernem časovnem amortiziranju enaka amortizirljivem znesku, pri padajočem časovnem amortiziranju pa je lahko enaka vsakokratni knjigovodski vrednosti. Amortizirljiv znesek je nabavna vrednost, popravljena pri prevrednotenju sredstva in zmanjšana za ocenjeno preostalo vrednost. Z začetkom amortiziranja se posameznim sredstvom določi doba koristnosti, v kateri jih bo podjetje predvidoma uporabljalo. Doba koristnosti je odvisna od pričakovanega fizičnega staranja, tehničnega staranja, gospodarskega staranja ter pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe. V dobi koristnosti je treba nadomestiti vrednost amortizirljivega sredstva. Določanju dobe koristnosti je treba nameniti veliko pozornosti, da so amortizacijske stopnje amortizirljivih sredstev res prave. Običajno jo v podjetju določajo tehnični strokovnjaki v sodelovanju z računovodsko službo. Dobo koristnosti je treba pri pomembnejših postavkah preverjati za vsako poslovno leto (Zupančič 2006, 31). Podjetje letne amortizacijske stopnje določa samostojno. Pri tem ravna v skladu s standardi in neodvisno od amortizacijskih stopenj, ki jih upoštevajo davčni predpisi. Po SRS 13 določi podjetje amortizacijske stopnje na podlagi predvidene dobe koristnosti.

1 Dobro ime in neopredmeteno sredstvo z nedoločeno dobo koristnosti se ne amortizirata, ampak se prevrednotujeta zaradi oslabitve (SRS 2.26).

11

d) Metode amortiziranja V SRS 13.27 je predpisana možnost izbire med naslednjimi metodami amortiziranja: • metode časovnega amortiziranja (enakomerno časovno amortiziranje, padajoče časovno

amortiziranje)2, • metoda proizvedenih enot (uporabnostno oziroma funkcionalno amortiziranje). Pri časovnem amortiziranju se amortizacija obračunava glede na dobo koristnosti. Pri enakomernem časovnem amortiziranju so amortizacijske stopnje enake v vseh letih dobe koristnosti, pri padajočem časovnem amortiziranju pa se stopnje v dobi koristnosti zmanjšujejo (največji znesek amortizacije se obračuna v prvem letu, nato pa se zmanjšuje in je zadnje leto najmanjši). Metoda proizvedenih metod temelji na fizičnem obrabljanju sredstva, ki je neposredno odvisno od njegove uporabe. Zmanjševanje vrednosti je tako treba povezovati z urami njegovega dela ali s količino proizvedenih proizvodov ali opravljenih storitev (Zupančič 2006, 32). Izbrano metodo amortiziranja mora podjetje dosledno uporabljati iz obračunskega obdobja v obračunsko obdobje. Podjetje mora za vsako poslovno leto izbrano metodo tudi preveriti. Podjetje lahko določi enako metodo za vsa amortizirljiva sredstva, lahko pa izbere različne metode za različne vrste sredstev (ibid., 32). e) Končni obračun amortizacije Podjetje je dolžno na koncu vsakega poslovnega leta sestaviti končni obračun amortizacije. V njem prikaže uporabljeno metodo obračunavanja amortizacije, dobo trajanja obravnavanih sredstev, uporabljene amortizacijske stopnje ter zneske obračunane amortizacije za poslovno leto (Zupančič 2005, 84). f) Davčni vidik obračunavanja amortizacije SRS 2006 predpisujejo strokovna pravila obračunavanja amortizacije za poslovne namene, davčni predpis pa obravnava amortizacijo za davčne namene drugače. V skladu z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/2006) se amortizacija kot odhodek prizna v obračunanem znesku, vendar največ do zneska, obračunanega z uporabo metode enakomernega časovnega amortiziranja ter najvišje letne amortizacijske stopnje, ki je določena s tem zakonom. Najvišje letne amortizacijske stopnje določene s tem zakonom znašajo za gradbene objekte - 3 %, dele gradbenih objektov - 6 %, opremo, vozila in mehanizacijo - 20 %, dele opreme in opremo za raziskovalne dejavnosti - 33,3 %, računalniško, strojno in programsko opremo - 50 %, večletne nasade - 10%, osnovno čredo - 20 %, druga vlaganja - 10 %.

2 V skladu s SRS (2002) so podjetja lahko uporabljala tudi metodo rastočega časovnega amortiziranja, z začetkom uporabe SRS (2006) pa te metode ni več mogoče uporabljati.

12

2.5.2 Kasneje nastali stroški Med kasneje nastale stroške, ki se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi, uvrščamo vlaganja, ki imajo naravo investicije, in popravila ali vzdrževanje. a) Vlaganja v opredmetena osnovna sredstva, z naravo investicije Stroški, ki se pojavijo pri opredmetenem osnovnem sredstvu kasneje in povečajo njegove bodoče koristi (na primer s povečanjem zmogljivosti, dograditvijo strojnih delov, s povečanjem uporabne površine zgradbe), povečajo njegovo nabavno vrednost. Stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe njegove koristnosti, pa zmanjšajo amortizacijski popravek vrednosti (Zupančič 2006, 38). b) Popravila ali vzdrževanje Med vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev uvrščamo redne preglede in redna popravila. Redni pregledi zagotavljajo, da lahko opredmetena osnovna sredstva nemoteno delujejo, redna popravila, ki jih imenujemo tudi remont, pa je potrebno opravljati vsakih nekaj let. Ločimo sprotno (tekoče) in investicijsko vzdrževanje. Razlika med njima je, da stroški povezani s sprotnim vzdrževanjem nastajajo praviloma vsako obračunsko obdobje (vsako poslovno leto), stroški povezani z investicijskim vzdrževanjem pa v daljših obdobjih (vsakih nekaj let) znotraj dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva. Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev, namenjena obnavljanju in ohranjanju prihodnjih gospodarskih koristi, se obravnavajo kot stroški oziroma poslovni odhodki. Zaradi takšnih popravil se knjigovodska vrednost izkazana v poslovnih knjigah ne spremeni (ibid., 39). 2.6 Prevrednotovanje osnovnih sredstev Prevrednotenje je za uporabnike računovodskih izkazov pomembno, saj se s prevrednotenjem spremenijo prvotno izkazane vrednosti gospodarskih kategorij. V SRS 1.25 je prevrednotenje osnovnih sredstev definirano kot sprememba njihove knjigovodske vrednosti zaradi uporabe modela prevrednotenja in zmanjšanje njihove knjigovodske vrednosti zaradi oslabitve. Podjetje mora za merjenje osnovnih sredstev po začetnem pripoznanju za svojo računovodsko usmeritev izbrati ali model nabavne vrednosti ali model prevrednotenja. Izbrano računovodsko usmeritev mora nato dosledno uporabljati za celotno skupino osnovnih sredstev (Zupančič 2006, 45). Po modelu nabavne vrednosti se osnovna sredstva po začetnem pripoznanju: • amortizirajo in • slabijo, če njihova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo (ibid., 45).

13

Kot nadomestljiva vrednost se upošteva poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, ali vrednost pri uporabi, odvisno od tega, katera je večja. Poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, je znesek, ki ga je mogoče pridobiti s prodajo osnovnega sredstva med dobro obveščenima in voljnima strankama, zmanjšan za stroške prodaje. Vrednost pri uporabi je sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov, ki bodo izhajali iz osnovnega sredstva zaradi njegove stalne uporabe in ob njegovi odtujitvi na koncu dobe koristnosti (ibid., 46). Osnovno sredstvo je oslabljeno, če njegova knjigovodska vrednost presega njegovo nadomestljivo vrednost. Zaradi tega je potrebno njegovo knjigovodsko vrednost zmanjšati in takrat se pojavi izguba zaradi oslabitve. Le ta se izkazuje na kontu prevrednotovalnih poslovnih odhodkov oziroma prevrednotovalnih finančnih odhodkov in se pripozna v izkazu poslovnega izida (ibid., 46). Cene sredstev na trgu zaradi gospodarskih in družbenih vplivov, ter vplivov kot so spremembe v ponudbi in povpraševanju in tehnološke spremembe, nenehno nihajo, zato se lahko zgodi, da bo podjetje eno leto vrednost kakšnega osnovnega sredstva ustrezno zmanjšalo, spet drugo leto pa bo potrebno izvedeno oslabitev preteklega leta razveljaviti (Koželj 2001, 345). V SRS 1.34 je določeno, da je treba izgube zaradi oslabitve, pripoznane pri osnovnih sredstvih v prejšnjih obdobjih, razveljaviti, kadar in zgolj če se je spremenila ocena, uporabljena za ugotovitev nadomestljive vrednosti sredstva, potem ko je bila pripoznana zadnja izguba zaradi oslabitve. V takšnem primeru je treba knjigovodsko vrednost sredstva povečati na njegovo nadomestljivo vrednost. Takšno povečanje je razveljavitev izgube zaradi oslabitve. Razveljavitev izgube zaradi oslabitve osnovnega sredstva se pripozna v izkazu poslovnega izida med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki. Podjetje mora na vsak datum poročanja oceniti, ali obstajajo kakšna znamenja, da utegne biti osnovno sredstvo oslabljeno. Seznam teh je razviden v Prilogi 1. Po modelu prevrednotenja se osnovna sredstva: • amortizirajo, • prevrednotijo na pošteno vrednost in • slabijo (Zupančič 2006, 45). Pri uporabi modela prevrednotenja se osnovno sredstvo lahko prevrednoti na pošteno vrednost3. Če se knjigovodska vrednost sredstva poveča zaradi prevrednotenja, se povečanje prizna neposredno v kapitalu kot presežek iz prevrednotenja (ibid., 48). Če prihaja pri istih sredstvih do zmanjšanja njihove poštene vrednosti, je treba zmanjšanje knjigovodske vrednosti najprej pokrivati v okviru možnosti, ustvarjenih s presežkom iz prevrednotenja. Če ta ne zadošča, se zmanjšanje lahko pokriva v breme prevrednotovalnih poslovnih oziroma finančnih odhodkov (ibid., 48). 3 Pošteno vrednost običajno ugotavljajo pooblaščeni ocenjevalci vrednosti na način, ki temelji na mednarodnih standardih ocenjevanja vrednosti. Če ima podjetje v posebnem pravilniku določen način ocenjevanja vrednosti, lahko pošteno vrednost osnovnih sredstev dokaže tudi samo (Zupančič 2006, 48).

14

Po splošnem pravilu se tudi pri modelu prevrednotenja sredstva oslabijo. Izguba zaradi oslabitve osnovnega sredstva bremeni neposredno vsak presežek iz prevrednotenja, preden se razlika pripozna v izkazu poslovnega izida (SRS 1.33). Razveljavitev izgube zaradi oslabitve osnovnega sredstva, merjenega po tem modelu, pa je treba pripisati neposredno presežku iz prevrednotenja (SRS 1.34). S prevrednotovanjem osnovnih sredstev je spremenjeno njihovo računovodsko obravnavanje, ki vpliva na poslovni izid, pomembno pa vpliva tudi na davčno osnovo. Valentinčič (2002) o vplivu prevrednotovanja na davčno osnovo pravi: » Brez prevrednotovanja bi se sredstva v preostali življenjski dobi postopoma amortizirala, povečevala odhodke iz poslovanja in zmanjševala davčno osnovo v vsakem letu. Če podjetje izgubo zaradi oslabitve opazi takoj, ima takoj višje odhodke, nižjo davčno osnovo in plača v tekočem obdobju manj davkov. Merjeno v tolarjih bi bil skupni znesek zmanjševanj davčne osnove v obeh primerih sicer enak, vendar z oslabitvijo davčni ščit nastane prej in je zaradi časovne vrednosti denarja več vreden«. 2.7 Odločitve o nabavi osnovnih sredstev Investiranje4 v osnovna sredstva je ključnega pomena za obstoj in razvoj podjetja. Osnovna sredstva so dolgoročno vezan del premoženja podjetja, zato so odločitve o njih nujno potrebne in močno tvegane. Posledice teh investicijskih odločitev so dolgoročne, saj osnovna sredstva ostanejo v podjetju dalj časa. Učinki teh investicij so vidni v prihodnosti. Investicijske odločitve v osnovna sredstva morajo biti zato skrbno pripravljene, saj le tako lahko zmanjšamo tveganja in pripomoremo k obstoju, razvoju in uspehu podjetja. Naložbe v osnovna sredstva Turk in ostali (2003, 250-252) delijo na: • začetne naložbe - pojavljajo se ob ustanovitvi podjetij in so enkratne; • naložbe za splošne izboljšave - so tiste, ki pripomorejo k boljšim delovnim,

zdravstvenim in varnostnim razmeram v podjetju ter tudi k boljši ureditvi njegovega okolja, npr. ureditev parkirnih prostorov;

• naložbe za nadomestitev - so tiste, pri katerih zamenjamo stara in izrabljena osnovna sredstva za istovrstna nova;

• naložbe za izpopolnitev - so tiste, pri katerih zamenjamo še neizrabljena osnovna sredstva za nova, ki pa omogočajo zmanjšanje stroškov ali vsaj preprečujejo njihovo povečanje, ki bi bilo pri starih osnovnih sredstvih zaradi spremenjenih okoliščin neizogibno;

• naložbe za razširitev - o njih govorimo, kadar podjetje kupuje dodatna delovna sredstva ali nadomešča osnovna sredstva z novimi, ki omogočajo povečanje obsega dotedanje dejavnosti;

• naložbe za preusmeritev - o njih govorimo, kadar podjetje kupuje dodatna delovna sredstva ali nadomešča stara z novimi, da bi lahko začelo s proizvodnjo kakšne nove vrste proizvodov.

4 Izraz investicije ali naložbe se v literaturi in tudi v poslovni praksi uporablja za različne pojme. V našem diplomskem delu ga bomo uporabljali za označevanje nabave osnovnih sredstev. Govorili bomo o naložbah v tehničnem smislu, to je o naložbah, ki izboljšujejo tehnično opremljenost dela z osnovnimi sredstvi.

15

Odločitve o naložbah v osnovna sredstva so za podjetje pomembne, ker (ibid., 247): • podjetje za njihovo uresničitev potrebuje ponavadi veliko denarja, ki je za dolgo časa

vezan in ga ni mogoče uporabiti v drug namen, četudi prvotna odločitev ni bila najbolj gospodarna;

• bistveno vplivajo na poslovanje podjetja, saj ponavadi zahtevajo spremembo tudi v obratnih sredstvih s povečanjem zalog in terjatev, in zato vplivajo na celotna sredstva podjetja, ne le na osnovna, in na dobiček, ki ga bo podjetje zaslužilo z njihovo uporabo.

Vsaka investicijska odločitev predstavlja izbiro izmed več možnih rešitev. Za izbiro najboljše, s stališča upravičenosti in sprejemljivosti naložbe, so na razpolago različna sodila oz. metode in sicer: donosnost naložbe, doba vračanja, neto sedanja vrednost, indeks donosnosti, metoda notranje stopnje donosa, ipd. (Drobnič 2004, 27-30). 2.8 Računovodsko evidentiranje in proučevanje osnovnih sredstev Računovodstvo osnovnih sredstev se ukvarja z zbiranjem, urejevanjem, začetnim obdelovanjem in prikazovanjem - to je z evidentiranjem, ter z nadziranjem in analiziranjem - to je s proučevanjem osnovnih sredstev ter stroškov, ki so z njimi povezani. Naloga računovodstva je, da zagotavlja spremljanje in proučevanje stanj in gibanj osnovnih sredstev na vseh stopnjah njihovega življenjskega cikla – od nabave, usposobitve, uporabe in odtujitve (Koletnik 2004, 75). V nadaljevanju bomo predstavili glavne značilnosti računovodskega predračunavanja, knjigovodstva, računovodskega nadziranja in analiziranja osnovnih sredstev. 2.8.1 Računovodsko predračunavanje osnovnih sredstev Računovodsko predračunavanje osnovnih sredstev se ukvarja z vrednostnim načrtovanjem stanj in sprememb osnovnih sredstev ter predračunavanjem stroškov, ki so z njimi povezani. Ustaljene predračunske informacije o osnovnih sredstvih, ki nas seznanjajo s cilji gospodarjenja z njimi so informacije o: • vrsti osnovnih sredstev, • stopnji, na kateri se posamezna vrsta osnovnega sredstva nahaja (v pripravi, v uporabi

ali zunaj uporabe), • nakupni ceni ter neposrednih nabavnih stroških, • nabavni vrednosti, odpisani vrednosti in neodpisani vrednosti osnovnega sredstva na

stopnji uporabe ali zunaj uporabe, • amortizacijski stopnji, izbranem amortizacijskem postopku, amortizacijski osnovi in

amortizaciji, razdeljeni po stroškovnih mestih, • stroških vzdrževanja in zavarovanja osnovnih sredstev, razdeljenih po stroškovnih

mestih (Turk in Melavc 2001, 286). Oblikovanje takih predračunskih informacij zahteva ustrezno podatkovno podlago o osnovnih sredstvih. Takšne podatke se zbere s pomočjo predračunskih listin. Podatke o

16

amortizacijskih stopnjah najdemo v splošnih spisih podjetja, računovodske podatke o začetnem stanju pa v podatkovni podlagi osnovnih sredstev, oblikovani v preteklem letu. Da bi v predračunu osnovnih sredstev lahko izkazali tudi računovodske informacije o predračunanem obdobnem povečanju ali zmanjšanju osnovnih sredstev, moramo priskrbeti podatke o bodoči dejavnosti posameznih delov podjetja in njenem vplivu na količinski obseg potrebnih osnovnih sredstev. V okviru računovodskega predračunavanja osnovnih sredstev moramo količinska povečanja tudi primerno ovrednotiti. Podatke za oblikovanje nabavnih cen za nova osnovna sredstva mora zagotoviti ustrezna služba v podjetju na podlagi ponudb, zbranih od najrazličnejših ponudnikov osnovnih sredstev (ibid., 287-289). Predračunske informacije o osnovnih sredstvih uporabniku le-teh posredujemo v različnih predračunih (Priloga 2): predračun stanja in gibanja osnovnih sredstev, predračun amortizacije osnovnih sredstev, predračun stroškov vzdrževanja osnovnih sredstev, predračun stroškov financiranja in zavarovanja osnovnih sredstev (Koletnik 2004, 81). Gospodarsko pot osnovnih sredstev spremljajo tudi različne vrste davkov in posledično različne davčne obremenitve. Uporabnikom računovodskih informacij se davčne predračunske informacije posredujejo v predračunih, prilagojenih za davčne potrebe in sicer v predračunu amortizacije za davčne potrebe, predračunu davčnih olajšav v zvezi z osnovnimi sredstvi, predračunu osnovnih sredstev v uporabi za davčne potrebe, itd (Hauptman in ostali 2004, 358-359). Predračuni o osnovnih sredstvih so lahko merilo za presojanje uresničenega in tako podlaga za poslovno odločanje v okviru nadziranja kot odločevalne funkcije. Sprejete predračune pa je mogoče neposredno uporabiti tudi pri računovodskem analiziranju (SIR 1998b). Posamezni računovodski predračuni o osnovnih sredstvih pa so tudi podlaga za oblikovanje drugih predračunov, kot so predračun stroškov, predračunska bilanca uspeha in predračunska bilanca stanja. 2.8.2 Knjigovodstvo osnovnih sredstev Namen knjigovodstva osnovnih sredstev je zagotavljati zgoščene računovodske informacije o vseh ustvarjenih spremembah in stanjih osnovnih sredstev. V skladu s spoštovanjem načela urejenega poslovanja morajo biti vse spremembe zapisane najprej v knjigovodske listine in nato še v poslovne knjige (Koletnik 2004, 34). Knjigovodske listine so dokazilo o nastalem poslovnem dogodku, ki povzroči spremembo na osnovnem sredstvu. Pred uresničevanjem poslovnih dogodkov, izkazanih v knjigovodskih listinah, se izdajajo nalogi za izvajanje5 – npr. nalog za nakup, za prenos, za izločitev osnovnega sredstva in podobno. Naloge izdajajo osebe, ki sprožajo poslovne procese in so odgovorne za poslovne dogodke. Knjigovodske listine se praviloma sestavljajo na kraju in času nastanka poslovnega dogodka, in to po načelu razbremenitve. To pomeni, da je za vsako knjigovodsko listino, ki je sestavljena v podjetju, treba

5 Nalog za izvajanje ni knjigovodska listina.

17

imenovati osebo, odgovorno za resničnost in verodostojnost listine. Svojo odgovornost dokazuje s podpisom na listini in tako daje knjigovodstvu vedeti, da je listina pravilna in se sme uporabljati pri nadaljnjem obravnavanju podatkov (ibid., 78). Podjetje v svojem splošnem aktu opredeli, katere knjigovodske listine bo vodilo ter kakšni bosta njihovi vsebina in oblika. Pri knjigovodskem spremljanju osnovnih sredstev se uporabljajo naslednje knjigovodske listine: prejemnica osnovnega sredstva, usposobilnica osnovnega sredstva, prenosnica osnovnega sredstva, predajnica osnovnega sredstva v najem, vračilnica osnovnega sredstva iz najema, izločilnica osnovnega sredstva, odpremnica osnovnega sredstva in izničnica osnovnega sredstva. K naštetim knjigovodskim listinam pa prilagamo še najrazličnejše druge listine, pomembne za zbiranje podatkovne podlage o osnovnih sredstvih in stroških v zvezi z njimi. To so računi dobaviteljev, interni obračuni izdelave sredstva v lastni režiji, pogodbe o finančnem najemu osnovnih sredstev, zavarovalne police, preglednice amortizacijskih stopenj in še kaj (Turk in Melavc 2001, 293). Knjigovodske listine naj vsebujejo naslednje podatke: • podatke o podjetju, pri katerem nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah, • datum in kraj izdaje knjigovodske listine, • kratek opis poslovnega dogodka in vrednost poslovnega dogodka • podatke o osebah, pooblaščenih za podpisovanje knjigovodskih listin in odtiskovanje

žiga na listini (Miko in Kukec 2005, 17). Ko je knjigovodska listina opremljena z vsemi potrebnimi podatki, prispe v knjigovodstvo, kjer se opravi kontiranje in knjiženje. Knjigovodske listine je treba tudi hraniti. Vsaka knjigovodska listina ima šifro in zaporedno številko, pod katero je razvrščena in shranjena. Način hrambe knjigovodskih listin podjetje opredeli v svojem splošnem aktu (Kokotec – Novak in ostali 2002, 104). Ko so podatki o poslovnih dogodkih urejeni v knjigovodskih listinah, so pripravljeni za zapis v poslovne knjige. Ločimo temeljni poslovni knjigi in pomožne poslovne knjige. Temeljni poslovni knjigi sta glavna knjiga in z njo povezani dnevnik. Pomožne poslovne knjige pa so analitične evidence (so izpeljane iz razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige – kot na primer analitična evidenca osnovnih sredstev) in druge pomožne knjige. Katere pomožne poslovne knjige in analitične evidence bo podjetje vodilo, opredeli v svojem splošnem aktu (ibid., 108-118). Pri knjigovodstvu osnovnih sredstev imamo opravka z analitično evidenco teh sredstev. Glede analitične evidence pravi Koželj (1997, 209): »Za analitično evidenco osnovnih sredstev je vsebinsko pomembno predvsem to, da vedno omogoča natančen vpogled v podatke o posameznih osnovnih sredstvih.« Za vsako osnovno sredstvo se torej vodijo natančni podatki in sicer: ime osnovnega sredstva, inventarna številka, konto, amortizacijska stopnja, datum, številka in ime listine, opis poslovnega dogodka, količinski podatki o povečanju, zmanjšanju in stanju sredstva ter vrednostni podatki o nabavni, odpisani in neodpisani vrednosti.

18

Med druge pomožne knjige pa med drugim štejemo tudi register osnovnih sredstev. Vanj zapisujemo inventarno številko osnovnega sredstva, njegovo ime, datum nakupa in številko listine o nabavi, ime dobavitelja, nabavno vrednost, datum usposobitve za uporabo in druge pomembne podatke (Koletnik 2004, 80). Podjetje vodi poslovne knjige po kontnem načrtu, ki ga za svoje potrebe izdela sámo na podlagi ustreznega kontnega okvira. Po kontnem okviru se osnovna sredstva in z njimi povezani stroški izkazujejo na kontih skupin: 00 – Neopredmetena sredstva, 01 – Naložbene nepremičnine, 02 – Nepremičnine, 03 – Popravek in oslabitev vrednosti nepremičnin, 04 – Oprema in druga opredmetena osnovna sredstva, 05– Popravek in oslabitev vrednosti opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev in 43 – Amortizacija (Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge 2006). 2.8.3 Računovodsko nadziranje osnovnih sredstev Računovodsko nadziranje razumemo kot ugotavljanje pravilnosti in odpravljanje nepravilnosti v vseh delih računovodstva. V povezavi s pojmom računovodsko nadziranje se srečujemo še s pojmi: računovodsko kontroliranje, notranje revidiranje in zunanje revidiranje. a) Računovodsko kontroliranje osnovnih sredstev Z računovodskim kontroliranjem podatkov o osnovnih sredstvih se ukvarjajo zaposlenci v računovodski službi, ki sprejemajo knjigovodske listine, vodijo poslovne knjige osnovnih sredstev, sestavljajo računovodske predračune in obračune o osnovnih sredstvih, izvajajo računovodsko proučevanje osnovnih sredstev in seznanjajo uporabnike z računovodskimi informacijami o osnovnih sredstvih (SRS 28.21). Ločimo neposredno in posredno kontroliranje. Pri neposrednem kontroliranju se srečujemo z vhodno kontrolo (delovne operacije se začnejo na zbranih ali celo že na delno obdelanih podatkih, zato je te potrebno najprej preveriti in ugotoviti njihovo dotedanjo pravilnost), vmesno kontrolo (ko oseba v knjigovodstvu osnovnih sredstev sama sebe preverja po sleherni vmesni fazi dela) in izhodno kontrolo (ob predaji listin in poročil izvajalcu na naslednji stopnji dela). Neposredno kontroliranje je praviloma stalno, medtem ko je posredno kontroliranje občasno. Pri posrednem kontroliranju gre za primerjanje izkazanega stanja z dejanskim, torej za popis (inventuro)6. Predmet posrednega kontroliranja so tudi usklajevanja zapisanih dogodkov sprememb in stanj v glavni knjigi in v pomožnih knjigah osnovnih sredstev (Koletnik 2004, 84-85). b) Notranje revidiranje osnovnih sredstev Notranji revizorji presodijo sistem delovanja notranjih kontrol v knjigovodstvu osnovnih sredstev tako, da proučijo ali so knjiženi vsi poslovni dogodki nastali v zvezi z osnovnimi sredstvi, ali so knjiženi pravočasno, v pravilnih zneskih in na ustreznih kontih. Notranji revizorji proučujejo delovanje notranjih kontrol tudi v vseh fazah računovodskega

6 Popis osnovnih sredstev bomo podrobneje predstavili v enem izmed naslednjih poglavij.

19

predračunavanja osnovnih sredstev. Pri notranjem revidiranju računovodskega nadziranja in analiziranja osnovnih sredstev pa presojajo delovanje notranjih kontrol pri izdelovanju nadzornih in analitskih poročil o osnovnih sredstvih, ter njihovo zanesljivost. Pri ocenjevanju pravilnosti podatkov v računovodskih poročilih se v zvezi z osnovnimi sredstvi preverja pravilnost, realnost in objektivnost izkazovanja le-teh (Koletnik 2005, 118). Pri revidiranju revizor najprej opredeli predmet revidiranja, cilje in postopke revidiranja. Če si revizor za področje revidiranja izbere osnovna sredstva potem je predmet njegovega revidiranja nakup ali gradnja, usposobitev, uporaba in odtujitev osnovnih sredstev. Cilj revidiranja v tem primeru je proučiti pravilnost postopkov z vidika poslovnega odločanja, informiranja in izvajanja vseh aktivnosti na področju nakupa, gradnje, usposobitve, uporabe in odtujitve osnovnih sredstev. V zvezi z nakupom, usposobitvijo in gradnjo osnovnih sredstev se revidira pravilnost in upravičenost nakupa, usposobitve in gradnje. V zvezi z uporabo se revidira fizično varovanje tovrstnih sredstev, materialno odgovornost zaposlencev, ki sredstva uporabljajo in učinkovitost ter uspešnost izrabljanja osnovnih sredstev. V zvezi z odtujevanjem se revidira pravilnost in upravičenost odtujitve na podlagi listih, informacij in odločitev o prodaji, izničenju ali prenosu drugemu podjetju (ibid., 143). V tuji literaturi smo zasledili še nekaj tipičnih vprašanj v zvezi z osnovnimi sredstvi, ki si jih notranji revizor zastavi pri svojem delu in sicer (Tušek in Žagar 2006, 368): • ali evidentirana osnovna sredstva res obstajajo in pripadajo podjetju; • ali so izdatki za nakup osnovnih sredstev avtorizirani in dokumentirani; • ali je prodaja osnovnih sredstev avtorizirana in dokumentirana; • ali so prihodki ustvarjeni s prodajo osnovnih sredstev opravičeni; • ali je amortizacija realna. Notranji revizor po opravljenem revidiranju sestavi poročilo, v katerem pojasni področje revidiranja, uporabljene metode in ugotovljene napake in oblikuje predloge za njihovo odpravljanje (Mayr 2000, 36). c) Zunanje revidiranje osnovnih sredstev Zunanje revidiranje računovodenja je kasnejše presojanje poštenosti in resničnosti računovodskih podatkov, zlasti v letni bilanci stanja, izkazu poslovnega izida in drugih računovodskih izkazih. Z njim se ukvarjajo zunaj računovodske službe in obravnavanega podjetja delujoči pooblaščeni revizorji (SRS 28.34). Revidiranje letnih računovodskih izkazov se začne s spoznavanjem poslovanja podjetja ter s preizkušanjem njegovih ureditev računovodenja in notranjega kontroliranja. Z revidiranjem osnovnih sredstev želi revizor vsestransko presoditi knjigovodenje osnovnih sredstev od priskrbe, usposobitve, uporabe do izločitve, odtujitve in izničitve, pri čemer pa si mora najprej zastaviti cilje in postopke revidiranja (več o tem v Prilogi 3).

20

2.8.4 Računovodsko analiziranje osnovnih sredstev V okviru računovodskega analiziranja7 osnovnih sredstev presojamo sestavo, vrsto in obseg le-teh ter stroške, ki so z njimi povezani. Gre za presojanje bonitete vrednosti in količin osnovnih sredstev v pripravi, uporabi in zunaj uporabe ter za pripravo analitskih poročil, v katerih so opredeljeni vzroki in posledice neugodnih stanj in sprememb osnovnih sredstev (Koletnik 2004, 87). a) Presojanje sestave osnovnih sredstev Pri presojanju sestave sredstev podjetja izračunavamo udeležbo posameznih vrst sredstev v celotnih sredstvih. Udeležbo osnovnih sredstev v celotnih sredstvih podjetja opredeljujemo z naslednjim kazalnikom:

osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) Udeležba osnovnih sredstev v celotnih sredstvih = celotna sredstva x 100

Kazalnik udeležbe osnovnih sredstev v celotnih sredstvih je pogojen z dejavnostjo podjetja. V proizvajalnih podjetjih z visoko tehnologijo je udeležba osnovnih sredstev visoka, v proizvajalnih podjetjih storitvene narave in trgovinskih podjetjih pa je udeležba osnovnih sredstev praviloma nižja (Melavc 2000, 318). b) Analiziranje obsega osnovnih sredstev Obseg osnovnih sredstev bomo presojali glede na fazo, v kateri se osnovna sredstva nahajajo – v pripravi, uporabi in izven uporabe (Koletnik 1997, 254). V okviru analiziranja osnovnih sredstev v pripravi je potrebno ugotoviti, kdaj so bile dane tehnične možnosti za vključitev osnovnega sredstva v proizvajalni proces in kdaj je bilo to sredstvo vanj resnično vključeno. Analizirati je potrebno, kolikšen je izpad proizvodnje in prodaje, če niso bili upoštevani roki za usposobitev osnovnega sredstva za uporabo. Analizira se odmike med uresničenim in načrtovanim ter ugotovi, kdo je zanje odgovoren in tako kriv, da so bila denarna sredstva vezana v osnovnih sredstvih, s katerimi nismo mogli pridobiti koristi (Turk in ostali 2003, 286-287). Osnovna sredstva v fazi uporabe se obrabljajo. Poznamo fizično, naravno, tehnično in gospodarsko obrabo. Fizična obraba je odvisna od intenzivnosti uporabe sredstev v delovnem procesu, oziroma od organizacije dela, tehnologije, delovnih razmer in vrste osnovnih sredstev. Gospodarsko in tehnično obrabo osnovnih sredstev povzroča razvoj, saj se osnovna sredstva vedno bolj izpopolnjujejo in njihova gospodarska koristnost se hitro izgublja. Naravna obrabljenost pomeni popolno fizično obrabo osnovnih sredstev. Interes podjetja je, da se vsako osnovno sredstvo v čim krajšem času obnovi in da se vrednost obrabe razdeli na čim večje število poslovnih učinkov. S tem se podjetje izogne bojazni, da bi gospodarska obraba prehitela fizično (Koletnik 2004, 90). 7 Računovodsko analiziranje je ožji pojem kot analiza poslovanja, saj se ukvarja predvsem z analiziranjem podatkov, v največji meri pridobljenih iz knjigovodstva. Analiza poslovanja pa sloni tudi na drugih poslovnih neračunovodskih podatkih. Neračunovodski podatki in iz njih izračunani kazalniki za presojanje uspešnosti poslovanja podjetja pridobivajo na pomenu (Kavčič in Slapničar 1998, 674).

21

Na uspešnost osnovnih sredstev bistveno vpliva tudi njihova zmogljivosti. Tehnična zmogljivost predstavlja najvišjo možno stopnjo izkoriščanja osnovnih sredstev. Proizvajalna zmogljivost predstavlja delovno zmogljivost osnovnih sredstev, ki se lahko uporablja v konkretnih razmerah in je zaradi občasnih popravil, rednih odmorov in drugih prekinitev manjša od tehnične zmogljivosti. Z analiziranjem zmogljivosti odkrivamo vzroke za odstopanja med uresničeno, načrtovano in optimalno proizvodnjo. Razmere so najugodnejše takrat, kadar so zmogljivosti izenačene (ibid., 91-92). Potem, ko smo spoznali obrabo in zmogljivost osnovnih sredstev, si pri analiziranju osnovnih sredstev pomagamo tudi s kazalniki (Turk in Melavc 2001, 518-524):

količina ali vrednost ustvarjenih učinkov Splošna tehnična učinkovitost = proizvajalna zmogljivost Učinkovitost osnovnih sredstev lahko izrazimo kot splošno tehnično učinkovitost, lahko pa jo izračunamo tudi kot razmerje med vrednostjo ustvarjenih učinkov in povprečno vrednostjo uporabljenih in pripravljenih osnovnih sredstev (kosmatim donosom) oziroma povprečno vrednostjo uporabljenih osnovnih sredstev (čistim donosom).

osnovna sredstva (po nabavni vrednosti) Koeficient opremljenosti dela z osnovnimi sredstvi = število zaposlencev Ta kazalnik nam pove, kolikšen del osnovnih sredstev odpade na zaposlenca.

popravek vrednosti osnovnih sredstev Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev = nabavna vrednost osnovnih sredstev Stopnja odpisanosti osnovnih sredstev izraža razmerje med popravkom vrednosti in nabavno vrednostjo. Kadar narašča, je to znak za premajhno nadomeščanje odpisanih osnovnih sredstev, kar pa ni dobro za trajni obstoj in krepitev podjetja.

kapital Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) Koeficient kapitalske pokritosti nam pove, v kolikšni meri so osnovna sredstva pokrita s kapitalom. Zaželeno je, da bi bila vsa osnovna sredstva financirana s kapitalom in dolgoročnimi krediti. Če je vrednost koeficienta 1, to pomeni, da je vsa neodpisana vrednost osnovnih sredstev financirana s kapitalom. Vrednost koeficienta večja od 1 pomeni, da so neodpisana osnovna sredstva v celoti financirana s kapitalom in da so s kapitalom financirana tudi druga sredstva. Vrednost koeficienta pod 1 pa pomeni, da je s kapitalom financiran le del neodpisane vrednosti osnovnih sredstev.

22

amortizacija v letu dni Koeficient obračanja

osnovnih sredstev = povp. stanje osnovnih sredstev (po neodpisani vrednosti) Koeficient obračanja osnovnih sredstev pove, kolikokrat se osnovna sredstva obrnejo v razdobju enega leta. Hitrost obračanja osnovnih sredstev je načeloma nizka, varnost podjetja pa zato manj ugodna, saj je vprašljivo pravočasno preoblikovanje osnovnih sredstev v denar. 2.9 Popis osnovnih sredstev Računovodski izkazi in poslovna poročila morajo prikazovati resnično stanje premoženja podjetja in resnični poslovni izid. Ukrep za preverjanje zanesljivosti podatkov o vseh sredstvih in obveznostih do njihovih virov je popis (inventura). Po ZGD -1 je popis sredstev in obveznosti do njihovih virov obveznost za vsako podjetje, zato je prav, da podjetje zanj sprejme notranji akt – pravilnik o popisu. V njem se določi, kako in kdaj se opravi popis, ter kako in kdaj se knjižno stanje uskladi z dejanskim (Zalokar 2005, 10). Predmet popisa so vsa sredstva ter obveznosti do njihovih virov. V tem poglavju bomo najprej zapisali nekaj osnovnih značilnosti o popisu, nato pa podrobneje predstavili popis osnovnih sredstev. 2.9.1 Čas popisa Popis sredstev mora podjetje opraviti najmanj enkrat letno, in to na koncu ali čim bliže koncu poslovnega leta. Takšen popis imenujemo redni letni popis. Poleg rednega letnega popisa poznamo še izredne, ki se opravijo ob statusnih spremembah (spojitve, pripojitve), začetku stečajnega ali likvidacijskega postopka, prevzemu oziroma oddaji vseh vrst osnovnih sredstev med podjetjem in drugimi osebami, prenehanju posamezne dejavnosti ali zaprtju poslovne enote ter nekaterih drugih dogodkih, kot so elementarne nesreče, požari, vlomi in druge (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 2006, 1). Knjige, filmi, fotografije, arhivsko gradivo, kulturni spomeniki, predmeti muzejske vrednosti, likovne umetnine ter predmeti, ki so posebej zavarovani kot naravne in druge znamenitosti, se ne popisujejo vsako leto, vendar pa obdobje med zaporednima popisoma ne sme biti daljše od petih let (Zalokar 2005, 8). 2.9.2 Organiziranje popisa Višina ugotovljenega dejanskega stanja lahko bistveno vpliva na podatke v računovodskih izkazih, zato ni vseeno, kako je popis opravljen. Za pravilno in natančno izvedbo popisa je zato potrebna ustrezna priprava oziroma organizacija (Drobež – Tomšič 2006).

23

Organizacijo popisa določi pristojni organ v podjetju - direktor, uprava, lastnik ali kdo drug. Pristojni organ določi: dan ugotavljanja dejanskega stanja, vrste in število popisnih komisij, vodjo popisa, obdobje popisovanja, datum oddaje zbirnega poročila o popisu, datum obravnave zbirnega poročila o popisu ter v koliko dneh po obravnavi je potrebno zbirno poročilo o popisu izročiti knjigovodstvu (Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije 2006, 2-3). Vodja popisa organizira popis, odgovarja za njegovo pravočasnost in pravilnost ter določi predsednika in člane popisnih komisij in usklajuje njihovo delo (ibid., 3). Kot pravita Jakirjeva in Maletićeva (2001, 33), je pri izboru predsednika in članov komisije potrebno upoštevati njihovo strokovnost, saj je le tako lahko zagotovljena boljša realnost informacij o dejanskem stanju sredstev. Če bi člani popisnih komisij hoteli temeljito pristopiti k opravljanju popisa, bi morali biti v času izvajanja le tega prosti vseh rednih delovnih obveznosti. 2.9.3 Popis osnovnih sredstev Naloge komisije za popis osnovnih sredstev so: • količinski popis osnovnih sredstev; • vpisovanje knjigovodskih podatkov, ko je količinski popis končan; • vpis količinskih in drugih sprememb med dnevom popisa in dnevom, ko se opravi

uskladitev; • sestavitev in oddaja poročila o popisu osnovnih sredstev; • ugotavljanje razlik med stanjem, ugotovljenim s popisom in knjigovodskim stanjem; • ugotavljanje vzrokov neskladij in predlaganje potrebnih izboljšav (Zveza računovodij,

finančnikov in revizorjev Slovenije 2006, 4). Predsednik komisije za popis osnovnih sredstev obvesti osebe odgovorne za osnovna sredstva, ki se popisujejo, o dnevih popisovanja. Da bo popis lažji, hitrejši in pravilen, morajo odgovorne osebe do začetka popisovanja pripraviti osnovna sredstva. Izločiti morajo poškodovana in zastarela osnovna sredstva ter ločiti in posebej označiti osnovna sredstva drugih podjetij, pregledati inventarne številke in neoštevilčena osnovna sredstva oštevilčiti z inventarnimi številkami (ibid., 8). Predmet popisa osnovnih sredstev so: neopredmetena sredstva, zemljišča, objekti in zgradbe, večletni nasadi, osnovna čreda, oprema in nadomestni deli, drobni inventar. Osnovna sredstva, ki so poškodovana ali celo uničena in taka, ki se trajno ne uporabljajo več, je potrebno popisati ločeno od ostalih. V popis je potrebno vključiti tudi osnovna sredstva, ki jih podjetje pridobi na podlagi finančnega najema. Pri popisu osnovnih sredstev v gradnji in izdelavi je potrebno ugotoviti stopnjo dokončanosti ter pravilnost izplačila izvajalcem (ibid., 6-8). S popisom osnovnih sredstev se ugotavljajo primanjkljaji, presežki ter neuporabnost zaradi uničenja ali tehnične in ekonomske zastarelosti. Ugotovljene razlike med dejanskim in knjiženim je potrebno uskladiti tudi v poslovnih knjigah (ibid., 6).

24

3 ANALIZA RAČUNOVODSKEGA SPREMLJANJA GOSPODARJENJA Z OSNOVNIMI SREDSTVI V CINKARNI CELJE V pričujočem poglavju bomo najprej predstavili podjetje, ki je predmet našega proučevanja, nadalje bomo predstavili delovanje Računovodske službe in Službe za organizacijo, plan, analize in notranjo revizijo poslovanja (odslej SOPAR), nato pa proučili kako v podjetju poteka gospodarjenje z osnovnimi sredstvi na vseh stopnjah njihovega življenjskega cikla – od plana nabave osnovnega sredstva, naročanja, sprejema, aktivizacije in odpisa osnovnega sredstva. V zaključnem poglavju bomo izpostavili prednosti in slabosti v procesu spremljanja gospodarjenja ter predlagali ukrepe za odpravljanje slabosti. 3.1 Predstavitev podjetja Cinkarna Celje, d.d. sodi s svojo 135 letno tradicijo neprekinjenega delovanja med najtrdoživejša podjetja slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost podjetja metalurgija, z zagonom tovarne pigmenta titanovega dioksida v letu 1972 in njeno kasnejšo širitvijo pa Cinkarno Celje, d.d. uvrščamo med podjetja kemijsko predelovalnega sektorja. Z lastninskim preoblikovanjem je Cinkarna leta 1997 postala enovita delniška družba, ki danes zaposluje 1166 ljudi in ustvarja okoli 110 milijonov evrov skupne letne prodaje (Cinkarna Celje 2006b, 3). Cinkarna Celje ima relativno širok proizvodno-prodajni program. Nosilna proizvodno – prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki združuje prodajo različnih tipov pigmenta. Druga nosilna skupina je predelava cinka, ki poleg prodaje titancinkove pločevine zajema še cinkovo žico in cinkove zlitine. Pomembnejši proizvodi pa so še: žveplova kislina, kmetijski proizvodi (zaščitna sredstva za rastline, herbicidi, insekticidi), proizvodi za gradbeništvo (lepila, gradbene ter sanacijske mase, strojni ometi, gradbene malte), antikorozijski premazi, praškasti laki ter proizvodi za grafično industrijo (ibid., 8). Več kot ¾ celotne prodaje Cinkarna Celje ustvari na zahtevnih mednarodnih trgih. Nedvomno je najpomembnejši trg Evropska unija, sledijo države bivše Jugoslavije, Turčija, ZDA in CEFTA, preostanek izvoza pa ustvari na Bližnjem oz. Srednjem Vzhodu, Srednji Ameriki in Severni Afriki (ibid., 9). V podjetju povezujejo, usklajujejo in udejanjajo cilje lastnikov/delničarjev, zaposlenih, vodstva in cilje družbe, ob upoštevanju ohranitve naravnega okolja skladno s konceptom trajnostnega razvoja. Podjetje sledi strategiji napredka na področju varovanja in skrbi za okolje ter se prilagaja evropskim okoljevarstvenim normam, predpisom in standardom. Cinkarna Celje skrbi tudi za razvoj kadrovskega potenciala podjetja ter izboljševanje delovnih pogojev. Primarni cilj, ki omogoča uresničitev vseh ostalih ciljev, je stabilna in trajna rast enote lastniškega kapitala. Podjetje je v skladu z načrti in dolgoročno strategijo podjetja izjemno dejavno na področju investiranja. S politiko intenzivnega investiranja v najdonosnejša poslovna področja, dvigovanje produktivnosti ter racionalne rabe surovin, materialov in energentov, zato dosega zmerno in stabilno rast tržne cene delnice (Cinkarna Celje 2006a ).

25

Cinkarna Celje ima poslovanje razdeljeno po funkcionalnih skupinah, ki so njene organizacijske enote. Vsi zaposleni in vsi procesi komunicirajo neposredno z vrhovnim vodstvom. Cinkarna Celje je organizirana kot sestav proizvodnih poslovnih enot (Metalurgija, Veflon, Kemija Celje, Kemija Mozirje, Grafika, Titanov dioksid), storitvene poslovne enote (Vzdrževanje in energetika) in strokovnih služb. Strokovne službe sestavljajo: Pravna služba, Služba informatike, Služba za organizacijo, plan, analize in notranjo revizijo, Služba za varstvo pri delu, Služba kakovosti, Računovodska služba, Kadrovska splošna služba, Služba varstva okolja, Investicijska služba, Služba za raziskave in razvoj, Finančna služba in Marketing (ibid. 2006a). 3.2 Računovodska služba v Cinkarni Celje, d.d. Računovodska služba je strokovna služba v podjetju, ki se ukvarja z računovodenjem - računovodenje obsega knjigovodenje, računovodsko predračunavanje, računovodsko nadziranje in računovodsko analiziranje (Bizjak 1998, 193). Izrednega pomena je, kako je računovodska služba organizirana, saj je od tega odvisna kakovost, pravilnost ter točnost računovodskih informacij in podatkov, potrebnih tako za notranje kot tudi zunanje poročanje, pa tudi za sprejemanje poslovnih odločitev (Odar in ostali 2003, 24). Organizacija računovodske službe v podjetju je pogojena z velikostjo podjetja, po drugi strani pa je odvisna od organizacije podjetja kot celote. Glede organiziranosti računovodske službe je potrebno opredeliti ali bo zožena na knjigovodstvo in računovodsko nadziranje, medtem ko bo računovodsko predračunavanje, računovodsko analiziranje in del računovodskega nadziranja v okviru posebne načrtovalno – proučevalne službe v podjetju (Bizjak 1998, 202). V Cinkarni Celje sta SOPAR ter Računovodska služba ključni enoti podjetja, kjer se pripravljajo računovodske informacije. Računovodska služba v Cinkarni Celje je direktno podrejena Upravi – generalnemu direktorju in sestoji iz oddelkov: Finančno knjigovodstvo, Stroškovno knjigovodstvo, Materialno knjigovodstvo, Knjigovodstvo osebnih prejemkov in Knjigovodstvo osnovnih sredstev. Naloge Računovodske službe so: vodenje glavne knjige, vodenje knjigovodstva po vrstah v skladu z računovodskimi standardi, sestavljanje računovodskih obračunov in urejanje hrambe poslovnih knjig in knjigovodskih listin (Cinkarna Celje 2002, 3). SOPAR izvaja naloge s področja organizacije poslovanja, področja notranje revizije, planiranja in analiziranja poslovanja. Področje organizacije poslovanja izdeluje organizacijska navodila, ureja splošne sisteme za označevanje in šifriranje in ureja sisteme dokumentiranja. Področje planiranja in analiz sestavlja letne plane poslovanja, izdeluje planske kalkulacije za nosilne in ostale proizvode ter pripravlja letna in obdobna poročila o poslovanju podjetja. Področje notranje revizije pa pripravlja navodila za popis sredstev in obveznosti do virov sredstev, kontrolira izvedbo popisa v skladu s planom inventurnih popisov in sodeluje z zunanjimi revizorji.

26

3.3 Strokovna pravila za računovodsko evidentiranje osnovnih sredstev v podjetju Pri izvajanju računovodstva v Cinkarni Celje, d.d. upoštevajo naslednje zakonske in strokovne predpise in druge pravne akte: Zakon o gospodarskih družbah, Slovenske računovodske standarde, Pravilnik o računovodstvu, Zakonodajo s področja obdavčitve pravnih oseb, Kodeks poklicne etike računovodij ter Kodeks računovodskih načel. Slovenski računovodski standardi, ki jih podjetje uporablja za evidentiranje osnovnih sredstev so SRS 1 – Opredmetena osnovna sredstva, SRS 2 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve in SRS 13 – Stroški amortizacije. V zvezi z osnovnimi sredstvi se v Pravilniku o računovodstvu pojavljajo opredelitve o izbrani metodi amortiziranja, določanju amortizacijskih stopenj in dobe koristnosti, sodila za opredeljevanje posameznih vrst drobnega inventarja kot osnovnih sredstev, prevrednotovanje osnovnih sredstev in značilnosti popisa osnovnih sredstev. V Cinkarni Celje je poslovanje z osnovnimi sredstvi predpisano z naslednjimi organizacijskimi navodili: • Postopek priprave plana investicij in plana nabave osnovnih sredstev • Naročanje in nabava osnovnih sredstev • Postopek sprejema in izdaje osnovnih sredstev • Postopek aktivizacije osnovnih sredstev • Odpis osnovnih sredstev • Poslovanje z odpadnim materialom in odpisanimi osnovnimi sredstvi • Popis sredstev in obveznosti do virov sredstev 3.3.1 Osnovna sredstva v Cinkarni Celje, d.d. a) Vrste in obseg osnovnih sredstev Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi so pripoznana: • zemljišča (stavbna zemljišča, stavbna zemljišča za neposlovne namene, zemljišča

skupne porabe, kmetijska zemljišča), • zgradbe (poslovne zgradbe, stanovanjske zgradbe, proizvodne hale, skladiščne hale,

silosi, lope, zunanja ureditev, zgradbe skupne porabe), • oprema (proizvajalne naprave in stroji, merilne in kontrolne naprave, sredstva za

transport in zveze, oprema za vzdrževanje in čiščenje, računalniška oprema za krmiljenje proizvodnih procesov, gasilska oprema, ostala oprema),

• predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev8, • opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi. Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi se skupinsko izkazuje tudi drobni inventar, katerega posamična vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega 500 EUR (Cinkarna

8 Dani predujmi za osnovna sredstva, ki se v bilanci stanja izkazujejo pri opredmetenih osnovnih sredstvih, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve (SRS 1.5).

27

Celje 2002, 15). Podjetje sem uvršča gasilne aparate, razna orodja, merilno opremo in podobno. Med neopredmetenimi sredstvi so pripoznane: • dolgoročne premoženjske pravice (pravice do uporabe tujega znanja, računalniški

programi, tehnična in projektna dokumentacija, služnostne pravice), • druga neopredmetena sredstva (emisijski kuponi po državnem načrtu razdelitve za

obdobje 2005 do 2007). Podjetje nima osnovnih sredstev vzetih v finančni najem. Analizo obsega in strukture osnovnih sredstev za obdobje 2004 – 2006 najdete v Prilogi 4. b) Začetno računovodsko merjenje osnovnih sredstev Nabavljena osnovna sredstva so vrednotena po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo: • nakupna cena, zmanjšana za popuste, • uvozne in nevračljive nakupne dajatve, • stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano

uporabo (zlasti stroški dovoza in namestitve), • ocenjeni stroški razgradnje, odstranitve in obnovitve ter • stroški preizkušanja delovanja sredstva (Cinkarna Celje 2002, 15). V podjetju v nabavno vrednost ne vštevajo obresti od posojil za njihovo pridobitev. Nabavno vrednost osnovnega sredstva, ki je zgrajeno ali izdelano v podjetju sestavljajo stroški, ki jih povzroči njegova graditev ali izdelava (stroški materiala, dela, storitev zunanjih izvajalcev in storitve poslovnih enot podjetja) in tisti splošni stroški gradnje ali izdelave, ki mu jih lahko pripišemo. Nabavna vrednost takega sredstva ne sme biti večja od vrednosti istovrstnega sredstva, ki bi ga podjetje lahko kupilo na trgu (ibid., 15). c) Amortiziranje osnovnih sredstev Podjetje samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega osnovnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od pričakovanega fizičnega izrabljanja, pričakovanega tehničnega staranja, pričakovanega ekonomskega staranja in pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe (ibid., 14). Dobo koristnosti osnovnih sredstev običajno v podjetju določajo tehnični strokovnjaki in odgovorne osebe za posamično nabavo ter vodje investicijskih projektov. Le ti ob koncu leta dobo koristnosti za pomembnejša osnovna sredstva tudi preverjajo. Podjetje uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacija se obračunava posamično, za drobni inventar pa skupinsko. Pri skupinskem amortiziranju so skupine oblikovane tako, da je v eni skupini le tisti drobni inventar, ki ima enako nabavno vrednost, dobo uporabe in začetek amortizacijskega obdobja.

28

Za večje skupine so uporabljene naslednje letne amortizacijske stopnje (Prirejeno po Cinkarna Celje 2006b): • Neopredmetena sredstva 20 – 50 % • Zgradbe 1,2 – 5% • Proizvajalne naprave in stroji 5 – 50 % • Druge naprave in oprema 20 – 50 % • Drobni inventar 20 – 50 % Opredmeteno osnovno sredstvo se začne amortizirati prvi dan naslednjega meseca potem, ko je razpoložljivo za uporabo. Neopredmetena sredstva postanejo predmet amortiziranja, ko so na voljo za uporabo. Podjetje na koncu vsakega poslovnega leta, ko so analitično obdelane vse nove nabave in vse izločitve, izvede končni obračun amortizacije. V njem prikaže: • uporabljeno metodo obračunavanja amortizacije, • dobo trajanja obravnavanih sredstev in uporabljene amortizacijske stopnje ter • zneske obračunane amortizacije za poslovno leto. Za začasne mesečne obračune se upošteva sorazmerni del načrtovane amortizacije, ki odpade na en mesec. Podjetje je za vsa neopredmetena sredstva določilo končno dobo koristnosti. Za obračun premoženjskih pravic uporablja stopnje, ki odgovarjajo pogodbenemu roku uporabe. d) Kasneje nastali stroški V podjetju vzdrževanju osnovnih sredstev posvečajo dosti pozornosti. Služba, ki je odgovorna za vzdrževanje, je poslovna enota (odslej PE) Vzdrževanje in energetika. V okvir vzdrževanja opredmetenih osnovnih sredstev sodijo redna popravila, ki se opravijo vsakih nekaj let in so vnaprej planirana. Nekatera opredmetena osnovna sredstva v podjetju zaradi zagotavljanja ustreznega delovanja zahtevajo tudi redne preglede. V podjetju kasneje nastale stroške v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi izkazujejo kot stroške vzdrževanja, zmanjšanje popravka vrednosti sredstva ali povečanje nabavne vrednosti sredstva. In sicer se: • kot stroški vzdrževanja izkazujejo stroški, potrebni za vzdrževanje osnovnih sredstev v

dobi koristnosti, • kot zmanjšanje popravka vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva izkazujejo

stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti osnovnega sredstva, • kot povečanje nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva izkazujejo stroški,

ki povečujejo bodoče koristi sredstva v primerjavi z ocenjenimi (Cinkarna Celje 2002, 16).

29

e) Prevrednotovanje osnovnih sredstev v Cinkarni Celje, d.d. Podjetje je za merjenje osnovnih sredstev po začetnem pripoznanju izbralo model nabavne vrednosti. V letih 2004, 2005 in 2006 v Cinkarni prevrednotenja osnovnih sredstev niso opravili, ker so ocenili, da njihova tržna vrednost ni bila nižja od njihove knjigovodske. 3.4 Računovodsko predračunavanje osnovnih sredstev v podjetju a) Planiranje nabave osnovnih sredstev Postopek planiranja nabave osnovnih sredstev ureja SOPAR. Pristojni za pripravo predloga so direktorji poslovnih enot oz. vodje strokovnih služb. Predlagatelji se pri pripravi predloga Plana investicij in nabave osnovnih sredstev posvetujejo z upravo družbe. Pri pridobivanju podatkov, predvsem za potrebe ovrednotenja plana, se povezujejo z ustreznimi strokovnimi službami. Vrste predlogov planov so: • predlog Plana nabave nadomestnih delov osnovnih sredstev (npr. rezervnih delov), ki

ga pripravi PE Vzdrževanje in energetika za celotno podjetje v sodelovanju s PE – uporabniki in ustreznimi strokovnimi službami (Marketing, Finančna služba);

• predlog Plana investicij in nabave osnovnih sredstev (Priloga 5), ki ga pripravijo direktorji PE oz. vodje strokovnih služb glede na potrebe delovnega procesa.

Predloge planov zbere SOPAR, ki jih strokovno obdela in po potrebi dopolni podatke po vrstah nabave osnovnih sredstev. V strokovno obdelavo in morebitno dopolnjevanje vključi ustrezne strokovne službe (Marketing, Finančno službo, Investicijsko službo). Na osnovi obdelanih predlogov planov pripravi predlog Letnega plana nabave osnovnih sredstev po PE in zbir za Cinkarno kot celoto ter ga posreduje upravi družbe v obravnavo in odločanje. Potrjen predlog Letnega plana nabave osnovnih sredstev vključi v postopek izdelave in potrjevanja Letnega plana poslovanja podjetja. c) Planiranje stroškov amortizacije Postopek planiranja stroškov amortizacije ureja SOPAR v sodelovanju z Računovodsko službo. SOPAR pripravi predračun amortizacije za poslovno leto, pri čemer upošteva stroške amortizacije že obstoječih osnovnih sredstev ter predvidene stroške amortizacije za novo nabavljena osnovna sredstva. d) Planiranje vzdrževanja osnovnih sredstev V PE Vzdrževanje in energetika so pristojni za izdelavo predloga Plana investicijskega vzdrževanja, ki ga izdelajo na podlagi predhodnih potreb oz. zahtev naročnika (PE). Predlog plana SOPAR strokovno obdela in po potrebi dopolni podatke. Na osnovi obdelanega predloga pripravi Letni plan investicijskega vzdrževanja, ki ga pošlje Upravi družbe v obravnavo in odločanje. Potrjen predlog letnega plana investicijskega vzdrževanja vključi v postopek izdelave in potrjevanja Letnega plana poslovanja podjetja.

30

Na podlagi Letnega plana investicijskega vzdrževanja se izdelajo Terminski plani (Priloga 6) za planiranje večjih vzdrževalskih posegov. Terminski plan mora vsebovati: zaporedno številko postavke projekta, naziv aktivnosti v okviru za posamezno postavko, predviden začetek in konec aktivnosti, predvidene izvajalce in predvidene termine izvedbe aktivnosti. Plan je potrebno tudi stroškovno ovrednotiti. Predlog Terminskega plana potrdi direktor PE Vzdrževanje in energetika. V podjetju pa v PE Vzdrževanje in energetika operativni tehnologi pripravljajo tudi Operativne plane preventivnega vzdrževanja (Priloga 7). V njih opredelijo: obrat v PE, kjer se bo vzdrževanje oz. redni pregled izvajal, številko osnovnega sredstva, naziv aktivnosti ter čas izvajanja aktivnosti. 3.5 Knjigovodstvo osnovnih sredstev v podjetju Proces oblikovanja računovodskih informacij o vseh ustvarjenih spremembah in vseh ustvarjenih stanjih osnovnih sredstev poteka v Cinkarni Celje v skladu s spoznanji iz teorije, kot je prikazano v poglavju 2.7.2. V knjigovodstvu osnovnih sredstev na osnovi naloga za izvajanje izkazujejo poslovni dogodek najprej v knjigovodskih listinah in nato v poslovnih knjigah. V Cinkarni Celje sestavljajo knjigovodsko listino za vsak poslovni dogodek, ki se pokaže v spremembi osnovnih sredstev. V zvezi z osnovnimi sredstvi vodijo naslednje knjigovodske listine: • Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva • Sprejemnica • Zahtevnica za dvig oz. prenos osnovnih sredstev • Aktivizacijski zapisnik • Predlog za odpis osnovnih sredstev • Zapisnik o predaji odpisanih osnovnih sredstev • Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev • Odpremnica osnovnega sredstva • Obračun amortizacije. K naštetim knjigovodskim listinam pa prilagajo še račune dobaviteljev ter interne obračune izdelave osnovnih sredstev v lastni režiji. Ko je knjigovodska listina opremljena s podatki, prispe v Knjigovodstvo osnovnih sredstev, kjer se opravi knjiženje. Pred knjiženjem se morajo vse knjigovodske listine kontrolirati. V knjigovodstvu osnovnih sredstev se na posebnem obrazcu ali na samo knjigovodsko listino izda nalog za knjiženje, s katerim vodja knjigovodstva osnovnih sredstev odreja, da se na podlagi predložene knjigovodske listine vknjižijo spremembe v poslovnih knjigah. Sestavni del naloga za knjiženje je kontiranje oz. vpisovanje na temeljnico. Le ta mora obvezno vsebovati PE, na katero se poslovni dogodek nanaša, grupo dokumentacije v katero spada knjigovodska listina, zaporedno številko temeljnice v poslovnem letu, analitične konte, na katere se evidentira poslovni dogodek, datum poslovnega dogodka, valuto, kratek opis, znesek debet ali kredit.

31

Ko so podatki o poslovnih dogodkih urejeni v knjigovodskih listinah, so pripravljeni za zapis v poslovne knjige. Podjetje vodi vse poslovne knjige računalniško, po načelih dvostavnega knjigovodstva. Temeljni knjigi, ki ju podjetje vodi, sta glavna knjiga in dnevnik glavne knjige. Analitične evidence in druge pomožne poslovne knjige v zvezi z osnovnimi sredstvi so: • Analitična evidenca neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev • Analitična evidenca drobnega inventarja • Register osnovnih sredstev (ločeno za poslovno enoto Titanov dioksid) • Register likvidiranih (poškodovanih in uničenih) osnovnih sredstev • Amortizacija osnovnih sredstev • Amortizacija drobnega inventarja Podjetje za svoje potrebe izdela kontni načrt sámo na podlagi ustreznega kontnega okvira. Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjema je register opredmetenih osnovnih sredstev, katerega odpiranje in zapiranje ni vezano na poslovno leto. Ta se vodi, dokler se osnovna sredstva uporabljajo. Po vseh knjiženjih za poslovno leto in kontroliranju izkazanih stanj osnovnih sredstev se poslovne knjige zaključijo, zvežejo in odložijo. Vse knjigovodske listine in poslovne knjige se prvi dve leti hranijo v oddelku Knjigovodstvo osnovnih sredstev. Po preteku pa se oddajo v priročni arhiv. Register osnovnih sredstev se hrani 15 let, analitične evidence o osnovnih sredstvih se hranijo 10 let, knjigovodske listine, ki so podlaga za knjiženje osnovnih sredstev (temeljnice, računi), se hranijo 10 let, druge pomožne knjigovodske listine, kot so zahtevnice za dvig osnovnih sredstev, sprejemnice, zapisniki o predaji in uničenju osnovnih sredstev, pa se hranijo 3 leta. V nadaljevanju bomo opisali, kakšni so v Cinkarni Celje postopki in aktivnosti pri naročanju in nabavi osnovnih sredstev, sprejemu in izdaji osnovnih sredstev, aktivizaciji osnovnih sredstev, odpisu osnovnih sredstev ter poslovanju z odpisanimi osnovnimi sredstvi in pri tem opredelili, katere knjigovodske listine pri tem nastajajo in katere podatke vsebujejo. V Prilogi 8 so priloženi tudi diagrami poteka za naštete procese, ki smo jih opisali. 3.5.1 Priskrba osnovnih sredstev V Cinkarni Celje osnovno sredstvo pridobijo na naslednje načine: • z nakupom novega ali rabljenega osnovnega sredstva; • z izgradnjo ali izdelavo v lastni režiji; • z brezplačnim prevzemom novih ali rabljenih osnovnih sredstev od druge pravne osebe. a) Postopek naročanja in nabave novih ali rabljenih osnovnih sredstev Na podlagi plana nabave osnovnih sredstev (v izjemnih primerih po potrebi izven plana) PE oz. strokovna služba (odslej interni naročnik) izstavi Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva (Priloga 9) v treh izvodih oz. štirih, kadar se naroča merilna oprema.

32

Internemu naročilu obvezno priloži tudi predračun oz. ponudbe, ki jih pridobi sam, kadar pa se nabavljajo osnovna sredstva, za katera so potrebna strokovna oziroma specialna znanja, pa skupaj z za to usposobljenimi strokovnjaki iz PE Marketing (odslej eksterni naročnik). Interni naročnik predloži Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva generalnemu direktorju v pregled in odobritev. Potrjeno se nato v dveh izvodih dostavi eksternemu naročniku, en izvod pa interni naročnik arhivira in kasneje priloži k Zahtevnici za dvig oz. prenos osnovnih sredstev. V primeru, da se naroča merilna oprema, se četrti izvod pošlje v PE Vzdrževanje in energetika – v oddelek laboratorija za meroslovje, kjer se arhivira. Eksterni naročnik nato izstavi Naročilo v treh izvodih (kadar se naroča merilna oprema v štirih), ki se izpolni na osnovi podatkov iz Internega naročila za nabavo osnovnega sredstva in predračuna. Na naročilu označi, da se naroča osnovno sredstvo. V primeru nakupa rabljenega osnovnega sredstva pa eksterni naročnik sklene kupoprodajno pogodbo. b) Brezplačni prevzem novih in rabljenih osnovnih sredstev od druge pravne osebe Osnova za brezplačni prevzem novih in rabljenih osnovnih sredstev iz drugega podjetja je pismena pogodba o brezplačnem odstopu osnovnega sredstva, ki jo sklene eksterni naročnik z drugo pravno osebo. Pogodba se izstavi v treh izvodih in mora vsebovati tehnične podatke o osnovnem sredstvu in vrednost ter pogoje plačila. Prvi izvod pogodbe o brezplačnem prevzemu osnovnih sredstev prejme Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev za nadaljnjo obdelavo podatkov, drugi izvod prejme interni naročnik za prevzem in aktivizacijo osnovnega sredstva, tretji izvod pa dobi dobavitelj zaradi dobave osnovnega sredstva. c) Naročanje izdelave osnovnih sredstev v okviru podjetja Na podlagi predhodnega dogovora z vodstvom podjetja išče PE - interni naročnik pri PE – izvajalec (ponavadi je to PE Vzdrževanje in energetika) predračun za izdelavo osnovnega sredstva v okviru podjetja. Na podlagi zahteve po predračunu PE - izvajalec izstavi predračun v štirih izvodih, od katerih tri preda internemu naročniku, četrti pa ostane v arhivu PE – izvajalca. Na podlagi predračuna PE - interni naročnik nato izstavi Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva v štirih izvodih. Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva uskladi z vodstvom podjetja in ga razdeli: • tri izvode skupaj s prvim in drugim izvodom predračuna preda v Finančno službo za

nadaljnjo obravnavo; • četrti izvod skupaj s tretjim izvodom predračuna arhivira za lastne potrebe. 3.5.2 Postopek sprejema in izdaje osnovnih sredstev na nahajališče a) Postopek sprejema osnovnega sredstva Na podlagi predhodnih dogovorov in usklajevanj o nabavi osnovnih sredstev in po predhodnem obvestilu dobavitelja osnovnega sredstva o dobavi le tega, eksterni naročnik

33

organizira sprejem osnovnega sredstva tako, da najprej obvesti internega naročnika ter vodjo skladišča v PE Vzdrževanje. Na podlagi kontrole dobavnih dokumentov z dobavljenim osnovnim sredstvom se izvede prevzem osnovnega sredstva: • v skladišče PE Vzdrževanje in energetika v primeru, ko je fizični prevzem v skladišče

možen in smiseln; • direktno na nahajališče uporabnika, kjer mora biti ob prevzemu osnovnega sredstva

prisotna odgovorna oseba za nahajališče ter skladiščnik, ki preveri skladnost osnovnega sredstva z dobavnimi dokumenti.

V primeru reklamacije osnovnega sredstva se napiše reklamacijski zapisnik, ki ga podpišejo člani komisije, ki morajo biti prisotni v primeru reklamacije in se imenujejo za vsak primer posebej. Za ureditev reklamacije z dobaviteljem je pristojen eksterni naročnik. Na podlagi dobavne dokumentacije skladiščnik (iz PE Vzdrževanje in energetika) izstavi Sprejemnico (Priloga 10) v treh izvodih, ki je osnova za knjiženje sprejema osnovnega sredstva. En izvod Sprejemnice ter kopijo ostalih nabavnih dokumentov obdrži v arhivu za vodenje skladiščnih evidenc, drugi izvod Sprejemnice in nabavne dokumente preda eksternemu naročniku, ki jih arhivira za potrebe likvidacije faktur dobavitelja, tretji izvod pa pošlje v Računovodsko službo - oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev za knjiženje podatkov o sprejemu osnovnega sredstva ter vodenje evidenc osnovnih sredstev. b) Postopek izdaje osnovnega sredstva na nahajališče Interni naročnik dobi obvestilo o prihodu osnovnega sredstva in poskrbi za izstavitev Zahtevnice za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja (Priloga 11). Zahtevnica za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja se izda v petih izvodih, od tega štiri izvode interni naročnik preda v PE Vzdrževanje in energetika-skladišče, en izvod pa obdrži za lastno evidenco. Skladiščnik prevzame Zahtevnico za dvig oz. prenos osnovnih sredstev in drobnega inventarja, pregleda podatke in se podpiše. Po zaključenem postopku izdaje osnovnega sredstva na nahajališče skladiščnik razdeli dokumentacijo tako, da tri izvode Zahtevnice za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja preda v Računovodsko službo - oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev, en izvod pa obdrži v arhivu za vodenje skladiščnih evidenc. V Knjigovodstvu osnovnih sredstev dopolnijo Zahtevnico za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja s knjigovodskimi podatki, ki so potrebni za aktivizacijo osnovnega sredstva, se podpišejo in razdelijo. Drugi izvod Zahtevnice za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja predajo v Finančno službo – oddelek Finančno knjigovodstvo za kontrolo in prilogo k računu za nabavo osnovnega sredstva, tretji izvod obdržijo v arhivu za knjiženje, vodenje evidenc osnovnih sredstev ter izdelavo aktivizacijskega zapisnika, četrti izvod pa predajo internemu naročniku. 3.5.3 Postopek aktivizacije osnovnih sredstev Na podlagi Zahtevnice za dvig oz. prenos osnovnih sredstev in na podlagi Sprejemnice ter Računa dobavitelja, v oddelku Knjigovodstvo osnovnih sredstev izstavijo Aktivizacijski zapisnik (Priloga 12).

34

Sestavljen Aktivizacijski zapisnik pregleda in potrdi direktor PE oz. vodja službe – uporabnik osnovnega sredstva. Usklajen in potrjen Aktivizacijski zapisnik je osnova za vnos podatkov v računalniško evidenco osnovnih sredstev. Aktivizacijski zapisnik se razdeli in sicer: • prvi izvod dobi Finančna služba – oddelek Finančno knjigovodstvo za prilogo k

Računu dobavitelja; • drugi izvod dobi PE – uporabnik osnovnega sredstva za vodenje interne evidence

aktiviranih osnovnih sredstev; • tretji izvod dobi oddelek Notranje revizije – inventura; • četrti izvod ostane v oddelku Knjigovodstvo osnovnih sredstev, v arhivu in za nadaljnjo

obdelavo (na koncu leta za uskladitev z registrom osnovnih sredstev). Na osnovi Aktivizacijskega zapisnika v oddelku Notranje revizije – inventura organizirajo namestitev inventarnih številk na aktivirana osnovna sredstva po nahajališčih ter o tem vzpostavijo ustrezno evidenco. 3.5.4 Prenos osnovnih sredstev v okviru podjetja Pri brezplačnem prenosu osnovnih sredstev med stroškovnimi mesti se poleg osnovnih sredstev prenese tudi vir osnovnega sredstva. Praviloma se osnovna sredstva prenašajo po vrednostih, ki jih vodi Knjigovodstvo osnovnih sredstev. Za prenos osnovnega sredstva med stroškovnima mestoma se dogovorita direktorja PE oz. služb (interni naročnik in interni dobavitelj), med katerima se bo osnovno sredstvo preneslo. Interni naročnik osnovnega sredstva izstavi Zahtevnico za dvig oz. prenos osnovnega sredstva v treh izvodih (na Zahtevnici označi, da gre za prenos osnovnega sredstva). En izvod prejme interni dobavitelj, drugi izvod obdrži interni naročnik na katerega se bo prenos izvršil, tretji izvod pa dobi oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev za knjiženje prenosa osnovnega sredstva in kontrolo pravilnosti podatkov. 3.5.5 Izločitev osnovnega sredstva iz uporabe Ko postane osnovno sredstvo neuporabno, tehnično dotrajano oziroma ekonomsko zastarelo ali v primeru odtujitve ali poškodbe osnovnega sredstva, ga je potrebno odpisati. Predlog za odpis osnovnih sredstev pripravi skrbnik osnovnih sredstev za stroškovno mesto na obrazcu Predlog za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja (Priloga 13). V Predlogu za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja se obvezno predlaga vrsto ukrepa po odpisu (prodaja, uničenje) in vzrok odpisa (redni odpis, odtujitev, poškodba). Glede na vzrok odpisa se priloži tudi ustrezna dokumentacija. Za redni odpis in odpis zaradi poškodbe se priloži mnenje odgovorne osebe za vzdrževanje, za odtujitev pa zapisnik odtujitve osnovnega sredstva. V primeru, da se predlaga odpis osnovnega sredstva, ki je nevarno za okolje, mora predlagatelj na to posebej opozoriti. Predlog za odpis nato skrbnik osnovnega sredstva za stroškovno mesto preda v oddelek Notranje

35

revizije, ki dokument dopolni s podatki o letu nabave osnovnega sredstva, amortizacijski osnovi, znesku odpisov v tekočem letu do dneva odpisa, o sedanji vrednosti osnovnih sredstev. Če je potrebna ocenitev osnovnega sredstva, se sestane komisija, ki osnovno sredstvo pregleda in oceni. Oddelek Notranje revizije pripravi, v sodelovanju z vodstvom PE Vzdrževanje in energetika, predlog članov komisije za vsako PE in eno komisijo za strokovne službe. Člani komisije morajo biti strokovno usposobljeni za ocenitev vrednosti osnovnih sredstev. Komisija je tričlanska, število članov pa se lahko razširi z ustreznimi strokovnjaki glede na vrsto osnovnega sredstva. Ocenitev je potrebna v primeru, ko se odpisano sredstvo predlaga za prodajo. Če pa se odpisano osnovno sredstvo predlaga za uničenje ali za prodajo kot odpadni material, ocenitev ni potrebna. V oddelku Notranje revizije nato predložijo Predlog o odpisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja z vsemi pripadajočimi podatki v potrditev direktorju PE oz. vodji strokovnih služb. Le ta tri izvode podpisanega Predloga o odpisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja vrne v oddelek Notranje revizije, četrti izvod pa pošlje skrbniku osnovnega sredstva. Oddelek Notranje revizije na osnovi Predloga o odpisu osnovnega sredstva in drobnega inventarja pripravi Sklep za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja v štirih izvodih, ki jih predloži v pregled in odločanje vodstvu podjetja. Oddelek Notranje revizije razdeli Predlog o odpisu osnovnih sredstev in drobnega inventarja in Sklep za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Od tega en izvod prejme Računovodska služba - oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev za nadaljnjo knjiženje podatkov o odpisu osnovnega sredstva, en izvod dobi PE oz. strokovna služba (skrbnik osnovnih sredstev) za vodenje evidence o odpisanih osnovnih sredstvih, en izvod ostane v oddelku Notranje revizije za usklajevanje pri inventurnih popisih ter nadzor nad ravnanjem z odpisanimi osnovnimi sredstvi, en izvod pa dobi vodstvo podjetja za arhiv. V primeru poškodbe ali odtujitve osnovnega sredstva podjetje uveljavlja povračilo škode pri zavarovalnici. Zadolžena oseba za zavarovalne zadeve zbere vse podatke in dokumentacijo, potrebno za prijavo škode pri zavarovalnici in jo dostavi pravni službi. Pravna služba opravi prijavo škode zavarovalnici po utečenem postopku. Skrbnik osnovnih sredstev za stroškovno mesto izloči odpisano osnovno sredstvo v namensko določen prostor v PE ali na drugi lokaciji v podjetju za nadaljnji postopek v skladu s predlagano vrsto ukrepa. Pri predaji odpisanih osnovnih sredstev izstavi Zapisnik o predaji odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja (Priloga 14). Dokument izstavi v treh izvodih in sicer en izvod ostane njemu, en izvod prejme oseba, ki je prevzela odpisano osnovno sredstvo, en izvod pa se posreduje v SOPAR za spremljanje realizacije sklepa.

36

3.5.6 Poslovanje z odpisanimi osnovnimi sredstvi Glede na predlagano vrsto ukrepa po odpisu se zadolži odgovorno osebo za izvršitev le-tega. Vrste ukrepov so razvidne iz Predloga za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja in so lahko prodaja osnovnega sredstva ali uničenje. Uničenje odpisanih osnovnih sredstev organizira in kontrolira oseba, ki je določena v Sklepu za odpis osnovnega sredstva in drobnega inventarja. Po izvedbi uničenja odpisanih osnovnih sredstev sestavi Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja (Priloga 15) v 3 izvodih. Zapisnik podpišejo izvajalci postopka uničenja in zadolžena oseba. Zapisnik o izvršenem postopku uničenja odpisanega osnovnega sredstva prejmejo: • en izvod PE, Strokovna služba (skrbnik osnovnega sredstva), ki ga priloži k Sklepu za

odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja; • en izvod obdrži in arhivira zadolžena oseba za uničenje; • en izvod SOPAR – oddelek Notranje revizije, ki ga priloži k Sklepu za odpis osnovnih

sredstev in drobnega inventarja. Službe, ki so zadolžene za prevzem odpisanih osnovnih sredstev v uničenje so: • za računalniško opremo – Služba informatike, • za elektro opremo – PE Vzdrževanje in energetika – oddelek Elektro vzdrževanje, • za merilno opremo – PE Vzdrževanje in energetika – oddelek ARM vzdrževanja, • za strojno opremo - PE Vzdrževanje in energetika – oddelek Strojno vzdrževanje, • v primeru da gre za nevarne odpadke, se v postopke uničenja vključi Služba za varstvo

okolja. Prodaja odpisanih osnovnih sredstev se lahko vrši na dva načina in sicer se lahko osnovno sredstvo proda kot redno osnovno sredstvo ali pa kot odpadni material. V Sklepu za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja se za organiziranje prodaje določi odgovorna služba: • za pisarniško opremo – SOPAR, • za transportna sredstva – PE Vzdrževanje in energetika – oddelek Vzdrževanje

transportnih sredstev, • ostalo pa direktorji PE in vodje služb. Zadolžena oseba za organiziranje prodaje organizira sprejem odpisanega osnovnega sredstva v odpremno skladišče. Oseba odgovorna za skladiščenje, osnovno sredstvo prevzame na podlagi Predajnice in ga skladišči tako dolgo, dokler se ne izvrši odprodaja. Skladiščnik dopolni podatke na Predajnici in jo razdeli: • en izvod dobi zadolžena oseba za organiziranje prodaje, ki jo arhivira; • druga dva izvoda pa obdrži in začasno arhivira za potrebe vodenje evidenc

skladiščenja. Za evidentiranje sprejema odpisanega osnovnega sredstva skladiščnik izpiše Sprejemnico. En izvod le te obdrži za lastno evidenco, en izvod pa preda v strokovno službo Marketing, za potrebe priprave Odpremnice.

37

Prodaja odpisanega osnovnega sredstva kot rednega osnovnega sredstva je možna pravni ali fizični osebi. Izvede se lahko kot licitacija, ponudba ali kupoprodajna pogodba. V primeru prodaje odpisanega osnovnega sredstva fizični osebi, je potrebno obvezno organizirati licitacijo. Postopek v vseh primerih vodi Pravna služba. Na podlagi prodajne pogodbe, v kateri so določeni pogoji in način plačila, strokovna služba Marketing – oddelek Nabave izstavi račun kupcu. Prodaja odpisanih osnovnih sredstev kot odpadnega materiala je možna pravni ali fizični osebi. Način prodaje so Akcijske prodaje, ki jih na predlog vodstva poslovnih enot organizira strokovna služba Marketing (v primeru prodaje pravni osebi je za izstavitev računa pristojen oddelek Nabave, v primeru prodaje fizični osebi pa oddelek Industrijske prodajalne). Cenik pripravlja oddelek Nabave v strokovni službi Marketing. 3.6 Računovodsko nadziranje osnovnih sredstev v podjetju a) Računovodsko kontroliranje podatkov V obravnavanem podjetju v okviru računovodskega nadziranja poteka računovodsko kontroliranje podatkov. Z računovodskim kontroliranjem podatkov o osnovnih sredstvih se ukvarjajo zaposlenci v oddelku Knjigovodstvo osnovnih sredstev, ki sprejemajo knjigovodske listine in vodijo poslovne knjige osnovnih sredstev. Ko knjigovodska listina prispe v oddelek Knjigovodstva osnovnih sredstev, mora biti opremljena z ustreznimi podatki. Zaposleni preveri: • ali je odgovorna oseba potrdila s svojim podpisom, da je prikaz poslovnega dogodka na

listini pravilen; • ali je odgovorna oseba s svojim podpisom v listini potrdila odgovornost za stroške, ki

jih je povzročil poslovni dogodek in hkrati odredila, katero stroškovno mesto bremenijo.

V primeru, ko knjigovodske listine niso pravilne, morajo osebe, ki so za njih odgovorne, poskrbeti za odpravo nepravilnosti. Pravilnost knjigovodske listine zaposleni nato potrdi s svojim podpisom in tako jamči, da je bilo kontroliranje opravljeno in da je knjigovodska listina veljavna. Zaposleni v Knjigovodstvu osnovnih sredstev pa sami nadzirajo pravilnost svojega dela tudi v sleherni vmesni fazi. Enkrat mesečno, preden računovodja pripravi interno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida za potrebe poslovodstva, preveri tudi stanje novih nabav ter končno stanje osnovnih sredstev v analitični evidenci z glavno knjigo. Če se saldo v analitični evidenci ne ujema s saldom v glavni knjigi, je prišlo do napačnega vnosa podatkov. Najdeno napako je potrebno popraviti. b) Popis osnovnih sredstev Kot smo omenili že v poglavju 2.9 je popis sredstev in obveznosti do njihovih virov obveznost za vsako podjetje in prav je, da podjetje zanj sprejme notranji akt – pravilnik o popisu. V Cinkarni so pravila za izvajanje popisa in posebnosti pri popisu urejena z organizacijskim navodilom Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov.

38

Za organizacijo popisa je v podjetju odgovoren vodja strokovne službe SOPAR (v katero je razporejeno področje notranje revizije). Vodja SOPAR-ja je odgovoren za pripravo, uskladitev in potrditev predloga letnega plana popisa na upravi družbe, pravočasno obravnavo poročila o popisu in pravočasno predložitev sklepov in odločb uprave Računovodski službi podjetja. Vodja SOPAR-ja določi vodjo popisa, ki je pristojen za pripravo popisa, organiziranje in nadziranje izvedbe popisa in izdelavo zbirnega poročila o popisu. Popis osnovnih sredstev izvaja stalna popisna komisija iz oddelka Notranje revizije. Popisna komisija ima praviloma 2 člana, v času popisa pa so prisotne tudi odgovorne osebe (npr. skrbniki osnovnih sredstev, skladiščniki, vodje stroškovnih mest). V primeru izrednih popisov se lahko imenujejo tudi posebne popisne komisije. Letni plan popisa vsebuje podatke o obsegu popisa, izvedbi popisa in času popisa za posamezne vrste sredstev in njihovih virov. Sestavni del letnega plana so Terminski plani za popis po PE oz. strokovnih službah (Priloga 16) in delovni načrti popisne komisije. V terminskem planu je razvidna vrsta sredstev, ki se popisujejo in stroškovno mesto oziroma nahajališče, na katerem se bo popis izvajal. V delovnem načrtu popisne komisije pa čas za pripravo osnovnih sredstev, začetek in konec popisa, čas za usklajevanje dejanskega in knjižnega stanja, čas v katerem se knjižijo inventurne razlike ter čas za obravnavo poročila na upravi družbe. Osebe (skladiščniki, obratovodje, vodje služb, ipd.), ki so materialno odgovorne za osnovna sredstva, ki se popisujejo, so dolžne najpozneje do dneva določenega za popis, razvrstiti, zaznamovati in urediti sredstva tako, da bodo popisni komisiji dostopna. Sredstva pripravijo tako, da: • jih razvrstijo in uredijo tako, da se bodo lahko štela, merila, tehtala in podobno; • za morebitna neoštevilčena osnovna sredstva pridobijo inventarne številke; • za odpisana osnovna sredstva, ki še niso bila fizično izločena, pridobijo in namestijo

nalepko z oznako »odpisano«; • pripravijo dokumentacijo, ki se nanaša na nerešene reklamacije oziroma nerešene

škodne primere, tudi tiste prijavljene zavarovalnici. Popis zajema vsa osnovna sredstva v uporabi. Popis knjig, likovnih umetnin in predmetov, ki so posebej zaščiteni, se opravi vsaka tri leta. Ugotovljene inventurne razlike med dejanskim in knjižnim stanjem komisija vpiše na popisne liste. Popisna komisija ločeno izkaže primanjkljaje in presežke. O njih mora pridobiti pojasnila oziroma izjave odgovornih oseb in predlagati odpravo napak. Popisna komisija po opravljenem popisu osnovnih sredstev naredi poročilo o poteku popisa. Na podlagi poročil popisnih komisij vodja popisov sestavi poročilo o popisu in predloge sklepov, katere posreduje upravi družbe v obravnavo. Uprava družbe določi način uskladitve dejanskega in knjižnega stanja sredstev in njihovih virov in poročilo skupaj z odločitvami in sklepi posreduje Računovodski službi, da uskladi knjigovodsko stanje z dejanskim ob popisu.

39

Popis osnovnih sredstev poteka z odčitavanjem kod po posameznih inventarnih številkah in stroškovnih mestih. V podjetju se za popis uporablja ročni terminal in program »Popis osnovnih sredstev FIND02«. Tako je omogočeno, da je popis osnovnih sredstev enostavnejši, hitrejši in natančnejši. Na nekatera osnovna sredstva nalepke s črtno kodo zaradi narave proizvodnega procesa in težke dostopnosti do njih ni mogoče pritrditi. Nalepke s črtno kodo so zato zabeležene v posebni evidenčni knjigi, ki jo ima skrbnik osnovnih sredstev. Poleg nalepke je napisana oznaka sredstva, ki natančno določa, za katero osnovno sredstvo gre. Pri popisu mora popisna komisija obstoj sredstev preveriti. 3.7 Računovodsko analiziranje osnovnih sredstev v podjetju V Cinkarni Celje vodja računovodstva ob vsakem četrtletju izdela preglede realizacije investicijskega vzdrževanja osnovnih sredstev. Tako ugotavlja odstopanja od planiranih zneskov. Odstopanja največkrat nastanejo zaradi povečanega obsega del ali pa zaradi nepravilno planiranih zneskov. Ob vsakem četrtletju vodja računovodske službe izdela tudi preglede realizacije amortizacije z letnim planom. Po zaključnem računu izdelajo v Cinkarni Celje analizo osnovnih sredstev s pomočjo kazalnikov. Analizirajo sestavo ter obseg osnovnih sredstev in izračunajo koeficient kapitalske pokritosti. 3.8 Sklepna spoznanja in predlogi sprememb Iz proučitve spremljanja gospodarjenja z osnovnimi sredstvi v Cinkarni Celje, d.d. izhajajo naslednje ugotovitve. V Cinkarni Celje je proces poslovanja z osnovnimi sredstvi predpisan z organizacijskimi navodili. Tako so natančno predpisane aktivnosti, pristojnosti in odgovornosti ter potek evidentiranja dokumentacije v zvezi z osnovnimi sredstvi. Možnost napak je zato majhna, v primeru storjene napake pa se hitro ugotovi, kdo je zanjo odgovoren. Podjetje za potrebe knjigovodstva osnovnih sredstev trenutno uporablja računalniško podprt informacijski sistem OS – knjigovodstvo osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Informacijski sistem je že zastarel in potrebno bi ga bilo nadomestiti s sodobnejšim. Aktivnosti za pripravo novega informacijskega sistema za vodenje evidenc o osnovnih sredstvih v podjetju že potekajo. Novi informacijski sistem naj bi omogočal: • knjiženje osnovnih sredstev in drobnega inventarja skupaj v eni maski, • knjiženje novih nabav in direkten prenos v register, • avtomatsko knjiženje v glavno knjigo, • možno bo spremljanje kartice osnovnega sredstva, • izračun amortizacije na nivoju izbrane lokacije, stroškovnega mesta, poslovne enote in

seveda celotne delovne organizacije glede na izbrano obdobje – mesečno ali letno. V podjetju so se pred časom odločili, da za posamezna nahajališča v PE določijo osebe (tki. skrbnike osnovnih sredstev), ki so odgovorne za osnovna sredstva na njihovem nahajališču. Tako se je nekoliko izboljšala urejenost in skrb za osnovna sredstva. Še vedno

40

pa se pojavlja problem pri prenosu posameznih osnovnih sredstev iz enega nahajališča v drugo. Zaposleni se ne zavedajo, da je potrebno za takšne prenose izpolniti Zahtevnico za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in jo dostaviti v Računovodsko službo, da tudi ta v svoji evidenci prenese osnovno sredstvo na pravilno nahajališče. Podoben problem se pojavlja tudi, kadar postanejo osnovna sredstva neuporabna in jih je potrebno odpisati. Za odpis naj bi se izpolnil obrazec Predlog za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja, kar pa zaposleni pogosto pozabijo in šele pri popisu osnovnih sredstev se ugotovi primanjkljaj. Zaradi takšnih malenkosti so knjigovodske evidence o osnovnih sredstvih nepravilne in ne izkazujejo dejanskega stanja. Zaradi premeščanja osnovnih sredstev med letom brez ustreznega dokumentiranja pa se popisna komisija sooča s težavo, kako osnovno sredstvo najti. Na tem področju torej zagotovo ne moremo trditi, da podjetje dobro deluje, res pa je, da se temu vse bolj približuje. Podjetje se sooča s problemom ločevanja tekočega in investicijskega vzdrževanja. Včasih se med tekoče vzdrževanje vključijo zamenjave bistvenih sestavnih delov sredstev, v načrte investicij investicijsko vzdrževanje in podobno. Pravilno računovodsko obravnavanje takšnih stroškov je pomembno z vidika prikaza resnične in poštene slike poslovanja, saj gre običajno za pomembne zneske. Podjetju predlagamo, da naj bo pri sestavljanju plana investicij in plana investicijskega vzdrževanja bolj dosledno in naj natančno opredeli merila, za ločevanje tekočega vzdrževanja od investicijskega. V okvir vzdrževanja osnovnih sredstev sodijo redna popravila in redni pregledi, ki se opravijo vsakih nekaj let. Podjetje lahko stroške takšnih popravil oceni in jih smiselno, kot del sredstva amortizira v obdobju do naslednjega njihovega izvajanja. Usredstvenje stroškov kot dela osnovnega sredstva in ločeno amortiziranje takšnega dela sredstva se izvaja, ko gre za pomembne stroške (izdatke), ki se pojavljajo v rednih časovnih razmikih v dobi koristnosti osnovnega sredstva. V Cinkarni Celje stroškov povezanih s popravili in pregled ne usredstvijo in ne amortizirajo kot del sredstva, ampak jih direktno izkažejo med odhodki. Menim, da bi bilo dobro, da bi podjetje razmislilo o amortiziranju popravil in pregledov kot del sredstva. Če se popravila in pomembni redni pregledi pojavljajo vsakih nekaj let, posledično prihaja do nihanja poslovnega izida med leti, če se takšni stroški računovodsko ustrezno ne obravnavajo in ne razmejujejo preko amortiziranja delov osnovnih sredstev. Podjetju zato predlagamo, da prouči in presodi potrebnost usredstvenja stroškov rednih popravil in pregledov, ki se pojavljajo v obdobjih daljših od leta dni in za njih oceni vrednosti, dobe koristnosti in metode amortiziranja. Računovodsko kontroliranje podatkov o osnovnih sredstvih v podjetju dobro poteka. Vsako prejeto in izdano knjigovodsko listino zaposlenci v podjetju s podpisom potrdijo in s tem odgovarjajo za njeno resničnost in verodostojnost. Ugotavljamo, da je kljub organiziranemu oddelku Notranje revizije notranji računovodski nadzor osnovnih sredstev omejen le na popis sredstev in kontrolo računovodskih listin, čeprav je računovodski nadzor veliko širši. Računovodsko analiziranje je končna funkcija računovodstva, zato je njena kakovost odvisna od kakovostno opravljenih prejšnjih računovodskih funkcij. Računovodsko predračunavanje osnovnih sredstev je v podjetju dobro, ugotavljamo pa pomanjkljivosti v funkciji računovodskega analiziranja osnovnih sredstev.

41

Ugotavljamo, da se v oddelku Plan in analize z računovodskim analiziranjem osnovnih sredstev ne ukvarjajo in da je to področje prepuščeno vodji računovodstva. Vodja računovodstva ob vsakem četrtletju naredi primerjave realizacije stroškov amortizacije in stroškov investicijskega vzdrževanja z letnim planom, zanemarjeno pa je ugotavljanje vzrokov za odstopanja in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj. Menimo, da bi podjetje moralo računovodskemu analiziranju osnovnih sredstev posvetiti več pozornosti in v okviru oddelka Plan in analize vzpostaviti celoten sistem računovodskega analiziranja osnovnih sredstev, ki ne bi bil omejen le na spremljanje uresničevanja načrtovanih ciljev, temveč tudi na ugotavljanje vzrokov za odstopanja ter ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj.

42

4 SKLEP V diplomskem delu smo najprej na osnovi domače in tuje strokovne literature proučili teoretična spoznanja v zvezi z osnovnimi sredstvi, nato pa še kako poteka spremljanje gospodarjenja z osnovnimi sredstvi v podjetju Cinkarna Celje, d.d.. Tako smo uresničili cilje in preverili trditve, ki smo si jih zastavili na začetku raziskave. Potrdimo lahko trditev, da je proces poslovanja z osnovnimi sredstvi v proučevanem podjetju predpisan z organizacijskimi navodili. V Cinkarni Celje je poslovanje z osnovnimi sredstvi opredeljeno v organizacijskih navodilih, ki natančno predpisujejo aktivnosti, pristojnosti in odgovornosti ter potek evidentiranja dokumentacije v zvezi z osnovnimi sredstvi. Trditve, da se v podjetju zavedajo pomena učinkovitega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi ne moremo v celoti potrditi. Problem predstavljajo nekateri zaposleni, ki so premalo osveščeni o pomenu pravilnosti knjigovodskih evidenc in zato pri prenosih in odpisih osnovnih sredstev ne izpolnijo potrebnih predpisanih knjigovodskih listin. Tako prihaja do nepravilnega izkazovanja dejanskega stanja osnovnih sredstev v knjigovodskih evidencah, popisna komisija pa se sooča s težavo, kako osnovno sredstvo najti. Iz proučitve spremljanja gospodarjenja z osnovnimi sredstvi izhajajo tudi naslednje ugotovitve. Podjetje za potrebe knjigovodstva osnovnih sredstev trenutno uporablja zastarel računalniško podprt informacijski sistem OS – knjigovodstvo osnovnih sredstev in drobnega inventarja. Aktivnosti za pripravo novega že potekajo. Ugotavljamo, da proces oblikovanja računovodskih informacij o vseh ustvarjenih spremembah in stanjih osnovnih sredstev v podjetju poteka v skladu s spoznanji iz teorije. Čeprav je po teoretičnih izsledkih področje računovodskega nadziranja osnovnih sredstev obsežno, je le-to v podjetju omejeno na kontrolo računovodskih listin in na popis osnovnih sredstev. Nadalje ugotavljamo, da v podjetju premalo pozornosti namenjajo računovodskemu analiziranju osnovnih sredstev. Vodja računovodstva ob vsakem četrtletju naredi primerjave realizacije stroškov amortizacije in stroškov investicijskega vzdrževanja z letnim planom, zanemarjeno pa je ugotavljanje vzrokov za odstopanja in ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj. Menimo, da bi podjetje moralo vzpostaviti celoten sistem računovodskega analiziranja osnovnih sredstev, ki ne bi bil omejen le na spremljanje uresničevanja načrtovanih ciljev, temveč tudi na ugotavljanje vzrokov za odstopanja ter ukrepanje v primeru ugotovljenih odstopanj. Na podlagi pregleda literature in analize spremljanja gospodarjenja z osnovnimi sredstvi v podjetju lahko sklenemo, da proces gospodarjenja z osnovnimi sredstvi organizacijsko dobro poteka ter da sta računovodsko predračunavanje in knjigovodenje osnovnih sredstev zgledno urejena. Podjetje pa bi moralo več pozornosti nameniti računovodskemu nadziranju in analiziranju osnovnih sredstev. Če bi podjetje omenjene pomanjkljivosti odpravilo, bi s tem učinkovitejše zadovoljilo potrebe zunanjih in notranjih uporabnikov po računovodskih informacijah.

43

5 POVZETEK Osnovna sredstva so računovodska kategorija, ki je v okviru sredstev proizvodno usmerjenega podjetja navadno vrednostno največja. Pravilne odločitve v zvezi z njimi - to so odločitve o nabavi osnovnih sredstev, amortiziranju osnovnih sredstev, prevrednotovanju osnovnih sredstev, prodaji osnovnih sredstev, popisu osnovnih sredstev - so zato za podjetje pomembne in gospodarjenju z osnovnimi sredstvi mora nameniti dosti pozornosti. V diplomski nalogi smo proučili, kako poteka gospodarjenje s poudarkom na spremljanju in ravnanju z osnovnimi sredstvi v Cinkarni Celje, d.d.. Najprej smo na osnovi domače in tuje strokovne literature proučili teoretična spoznanja v zvezi z osnovnimi sredstvi, nato pa še kako je z računovodskim spremljanjem ravnanja z osnovnimi sredstvi v Cinkarni Celje, d.d. Proučili smo, kako je z računovodskim predračunavanjem, knjigovodenjem, nadziranjem in analiziranjem osnovnih sredstev v podjetju in opisali postopke pri naročanju, nabavi, sprejemu, izdaji, aktivizaciji, odpisu osnovnih sredstev ter poslovanju z odpisanimi osnovnimi sredstvi. Preverjali smo trditve, da so v Cinkarni Celje postopki naročanja, nabave, sprejema, izdaje, aktivizacije in odpisa predpisani v internih navodilih. Ugotovili smo, da kljub temu da se v podjetju zavedajo pomena učinkovitega gospodarjenja z osnovnimi sredstvi in upoštevajo navodila, v procesu gospodarjenja še vedno prihaja do pomanjkljivosti. V ta namen smo v zadnjem delu izpostavili prednosti in slabosti računovodskega spremljanja ravnanja z osnovnimi sredstvi ter predlagali ukrepe za odpravo le teh. Predlagane ukrepe bi podjetje lahko koristno uporabilo pri nadaljnjem gospodarjenju z osnovnimi sredstvi. Ključne besede: opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva, stroški amortizacije, prevrednotovanje osnovnih sredstev, predračunavanje osnovnih sredstev, knjigovodstvo osnovnih sredstev, nadziranje osnovnih sredstev, analiziranje osnovnih sredstev, popis osnovnih sredstev. SUMMARY Basic means are the accounting category that is within the framework of means of a productive orientated company usually the highest valuably. The right decisions concerning it, like the decisions about purchasing, amortizing, revaluation, selling and listing it are very important for the company and consequently the company must pay enough attention to managing this category. In my diploma paper we investigated the way of management in Cinkarna Celje, d.d. with emphasis on accompaniment and dealing with the basic means. Firstly, on the basis of home and foreign literature we studied the theoretical cognitions of basic means and then we investigated the way of accounting accompaniment of dealing with the basic means in Cinkarna Celje, d.d.. We examined the pre-accounting, accounting, supervision and analyzing the company’s basic means and we described the ways of ordering, purchasing, accepting, issuing, actuating, writing off the basic means and officiating with the basic means that are written off.

44

We checked the statements that in Cinkarna the procedures of ordering, purchasing, accepting, issuing, actuating, writing off the basic means are carried out according to internal rules. We found out that despite realizing the meaning of effective managing with basic means and considering the instructions in the company there are still some defectiveness. Consequently we exposed some advantages and disadvantages of accounting accompaniment of dealing with the basic means and we also made some suggestions for dismissing the defectiveness. The suggested arrangements can be effectively used in the company in future managing the basic means. KEY WORDS: objective basic means, non-objective basic means, expenses of amortization, revaluation of basic means, pre-accounting the basic means, accounting of basic means, supervising of basic means, analyzing the basic means and cataloguing the basic means

45

6 SEZNAM LITERATURE 1. Bizjak, Kosta. 1998. Organiziranje računovodske službe v podjetju. Zbornik referatov

30. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Koordinacijski odbor Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije: 193-203.

2. Bodnar, George H., and Willian S. Hopwood. 2000. Accounting information systems.

Eight edition. New Jersey: Prentice Hall. 3. Drobež – Tomšič, Mateja. 2006. Veseli december in inventura [online]. Portal z

računovodskimi in davčnimi informacijami. Available: http://www. racunovodja. com/ clanki.asp?clanek=1388 [januar 19, 2007].

4. Drobnič, Andrej. 2004. Ocenitev upravičenosti investiranja v osnovna sredstva v

podjetju x. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko – poslovna fakulteta. 5. Hauptman L., M. Kokotec – Novak in M. Wakounig. 2004. Davčno planiranje

opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih dolgoročnih sredstev v procesu davčnega računovodenja. V: Organizacija, št. 6: 354-361.

6. Jakir, Ivana in I. Maletić. 2001. Proračunsko računovodstvo. Zagreb: Informator. 7. Kavčič, Slavka in Sergeja Slapničar. 1998. Služba za analizo poslovanja v

organizacijski sestavi podjetij. Naše gospodarstvo 44: 673-684. 8. Kokotec – Novak M., B. Korošec in D. Melavc. 2002. Osnove računovodstva z

bilanciranjem. Kranj: Moderna organizacija. 9. Koletnik, Franc. 1997. Analiziranje računovodskih izkazov. Maribor: Ekonomsko

poslovna fakulteta. 10. Koletnik, Franc. 2004. Računovodstvo za notranje uporabnike informacij. Ljubljana:

Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 11. Koletnik, Franc. 2005. Revidiranje. Univerza v Mariboru: Ekonomsko-poslovna

fakulteta v Mariboru. 12. Koželj, Stanko. 1997. Dajanje prednosti vsebini pred obliko v računovodstvu.

Ljubljana: Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 13. Koželj, Stanko. 2000. Oslabitev sredstev po MRS 36. Zbornik referatov 32. simpozija o

sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Koordinacijski odbor Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije: 177-192.

14. Koželj, Stanko. 2001. Vprašanja okrepitve in oslabitve sredstev. Zbornik referatov 33.

simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož:

46

Koordinacijski odbor Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije: 333-347.

15. Lewis, Richard, and David Pendrill. 2000. Advanced financial accounting. London:

Prentice Hall. 16. Mayr, Branko. 2000. Računovodske informacije. Portorož: Visoka strokovna šola za

podjetništvo. 17. Melavc, Dane. 2000. Kako gospodariti?. Kranj: Založba Moderna organizacija. 18. Miko, Ladislav in Sandra K. Kukec. 2005. Računovodstvo. Varaždin: TIVA. 19. Needles, Belverd E. 1992. Financial Accounting. 4th ed. Boston: Houghton Mifflin

Company. 20. Odar, Marjan, Slavka Kavčič in Stanko Koželj. 2003. Organiziranost računovodstva v

slovenskih podjetjih. Revizor 4-5: 7-22. 21. Turk I., S. Kavčič, N. Klobučar, B. Mörec, D. Vidic. 2003. Osnove poslovodnega

računovodstva. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 22. Turk, Ivan in Dane Melavc. 2001. Računovodstvo. Kranj: Moderna organizacija. 23. Tušek, Boris in Lajoš Žager. 2006. Revizija. Zagreb: Hrvatska zajednica računovođa in

financijskih djelatnika. 24. Valentinčič, Aljoša. 2002. Prevrednotovanje osnovnih sredstev zaradi oslabitve

[online]. Finance. Available: http://www.finance-on.net/print.php?id=19917&tip=1 [januar 18, 2007].

25. Vezjak, Blanka. 2005. Amortizacije delov opredmetenih osnovnih sredstev. Zbornik

referatov 8. letne konference računovodij. Otočec: Slovenski inštitut za revizijo: 49-65. 26. Vidovič, Zdenka. 1998. Pojavi in odkrivanje korupcije v javnem sektorju. Zbornik

referatov 30. simpozija o sodobnih metodah v računovodstvu, financah in reviziji. Portorož: Koordinacijski odbor Zveze ekonomistov Slovenije in Zveze računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije: 245-270.

27. Weygandt, Jerry J., and Donald E.Kieso. 1996. Accounting principles. New York:

Wiley. 28. Zalokar, Nuša. 2005. Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov. IKS, Revija za

računovodstvo in finance 11: 7-32. 29. Zupančič, Vera. 2005. Končni obračun amortizacije osnovnih sredstev. IKS, Revija za

računovodstvo in finance 12: 74- 85.

47

30. Zupančič, Vera. 2006. Opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve ter naložbene nepremičnine v SRS 1,2,6 in 13 (2006). IKS, Revija za računovodstvo in finance 9-10: 7-181.

7 SEZNAM VIROV 1. Cinkarna Celje. 2002. Pravilnik o računovodstvu. 2. Cinkarna Celje. 2005. Letno poročilo podjetja Cinkarna Celje, d.d.. 2004. 3. Cinkarna Celje. 2006a. [Online] Available: http://www.cinkarna.si/ [januar 31, 2007]. 4. Cinkarna Celje. 2006b. Letno poročilo podjetja Cinkarna Celje, d.d.. 2005. 5. Cinkarna Celje. 2007. Letno poročilo podjetja Cinkarna Celje, d.d.. 2006. 6. Hauptman, Lidija. 2004. Pomembnejše računovodske listine, poslovne knjige in

poročila v računovodstvu osnovnih sredstev, materialna in stroškov po osnovnih vrstah. Maribor: Ekonomsko poslovna fakulteta.

7. Kontni okvir za gospodarske družbe in zadruge 2006. Uradni list RS, št. 9/2006. 8. SIR – Slovenski inštitut za revizijo. 1998a. Kodeks poklicne etike računovodje.

[Online] Available: http://www.si-revizija.si/racunovodje/dokumenti/Kodeks_etike-racunovodja.pdf [januar 5, 2007].

9. SIR – Slovenski inštitut za revizijo. 1998b. Kodeks računovodskih načel. [Online]

Available: http://www.si revizija.si/racunovodje/dokumenti/Kodeks_racunovodskih_ nacel.pdf [januar 5, 2007].

10. Slovenski računovodski standardi 2006. Uradni list RS, št. 118/2005. 11. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2). Uradni list RS, št. 117/2006. 12. Zakon o gospodarskih družbah. Uradni list RS, št. 42/2006. 13. Zveza računovodij, finančnikov in revizorjev Slovenije. 2006. Predlog pravilnika o

popisu. [Online] Available: http://www.rfr.si/data/File/pravilnik_o_popisu_06.pdf [januar 19, 2007].

48

8 SEZNAM PRILOG Priloga 1: Znamenja zunanjih in notranjih virov informacij in dokazi notranjega poročanja Priloga 2: Predračun stanja in gibanja osnovnih sredstev in predračun amortizacije Priloga 3: Cilji in postopki revidiranja osnovnih sredstev Priloga 4: Analiza obsega in strukture osnovnih sredstev za obdobje 2004 – 2006 Priloga 5: Predlog plana investicij in nabave osnovnih sredstev Priloga 6: Terminski plan Priloga 7: Operativni plan preventivnega vzdrževanja Priloga 8: Diagrami poteka Priloga 9: Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva Priloga 10: Sprejemnica Priloga 11: Zahtevnica za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja Priloga 12: Aktivizacijski zapisnik Priloga 13: Predlog za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja Priloga 14: Zapisnik o predaji odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja Priloga 15: Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja Priloga 16: Terminski plan popisov za leto 2007

49

PRILOGE Priloga 1: Znamenja zunanjih in notranjih virov informacij in dokazi notranjega poročanja Na vsak datum poročanja mora podjetje oceniti, ali obstaja kakšno znamenje, da utegne biti osnovno sredstvo oslabljeno. Pri tem upošteva znamenja iz zunanjih in notranjih virov informacij, lahko pa tudi dokaze notranjega poročanja (Koželj 2000, 182-183): a) Notranji viri informacij so lahko: • obstajajo zanesljivi dokazi o zastarelosti ali fizični poškodovanosti sredstva; • obstajajo določeni načrti ustavitve ali reorganizacije podjetja ali enote in se bodo

določena sredstva mogoče zato manj uporabljala, morda bo prišlo do predčasnih potreb o odtujitvi takšnih sredstev, ali pa se bodo taka sredstva morda prenesla na drugo enoto;

• obstajajo strokovne utemeljitve in poročila, ki dokazujejo, da bo uspešnost uporabe sredstva manjša od pričakovane in načrtovane.

b) Zunanji viri informacij so lahko: • v obdobju se je tržna vrednost sredstva veliko bolj zmanjšala, kot je bilo načrtovano in

pričakovano; • v obdobju so se pojavile ali se utegnejo pojaviti pomembne tehnološke, tržne,

gospodarske, pravne ali druge spremembe; • v obdobju so se povečale tržne obrestne mere ali druge tržne mere donosnosti naložb, ta

povečanja pa bodo verjetno vplivala na diskontno stopnjo, uporabljeno pri izračunu vrednosti pri uporabi in bodo pomembno zmanjšala nadomestljivo vrednost sredstva;

• knjigovodska vrednost čistih sredstev podjetja je večja od tržne vrednosti njegovega kapitala.

c) Dokazi notranjega poročanja so lahko: • denarni tokovi za pridobitev sredstva ali kasnejše potrebe po denarju za njegovo

delovanje ali vzdrževanje so pomembno večji, kot je bilo prvotno načrtovano; • dejanski čisti denarni tokovi ali poslovni izid iz poslovanja, ki priteka iz sredstva, so

pomembno slabši, kot so bili načrtovani; • čisti denarni tokovi ali dobiček iz poslovanja, ki so pomembno manjši od načrtovanih,

ali izgube, ki pritekajo iz sredstva, ki so pomembno večje od načrtovanih; • izgube iz poslovanja ali čisti denarni odtoki sredstva, če se zneski za obravnavano

obdobje združijo z načrtovanimi zneski za prihodnost.

50

Priloga 2: Predračun stanja in gibanja osnovnih sredstev in predračun amortizacije

PREDRAČUN STANJA IN GIBANJA OSNOVNIH SREDSTEV ZA ČAS ___ Osnovno sredstvo Začetno stanje Obdobno povečanje Obdobno zmanjšanje Končno stanje Zap.št

Naziv Konto NaVr OdVr NeVr NaVr OdVr NeVr NaVr OdVr NeVr NaVr OdVr NeVr Simboli: NaVr = nabavna vrednost; OdVr = odpisana vrednost; NeVr = neodpisana vrednost Vir: Hauptman Lidija (2004, 7)

PREDRAČUN AMORTIZACIJE Amortizacija

Stroškovno mesto Zap.št. Konto Vrsta osnovnega sredstva Amortizacijska

osnova Amortizacijska

stopnja Skupaj 1 2 ..

Vir: Turk in Melavc (2001, 288)

51

Priloga 3: Cilji in postopki revidiranja osnovnih sredstev Pri preizkušanju podatkov o osnovnih sredstvih si mora revizor najprej zastaviti cilje revidiranja. Cilji revidiranja osnovnih sredstev: • ugotoviti ali resnično obstajajo prikazana osnovna sredstva; • ugotoviti ali je pravilno ugotovljena osnova za izračun amortizacije; • ugotoviti ali so pravilno uporabljene amortizacijske metode in stopnje; • ugotoviti ali so pravilno razvidovana osnovna sredstva v pripravi, uporabi in izven

uporabe (pravilne listine, pravilni konti in pravilne vrednosti); • ugotoviti ali so pravilno izvedene priskrbe in odtujitve osnovnih sredstev; • ugotoviti ali so nadrobni razvidi pravilni in ali je prisotno redno usklajevanje

analitičnih in sintetičnih razvidov; • ugotoviti ali so osnovna sredstva realno ovrednotena in ustrezno prevrednotena; • ali so pravilno razumljena dela v zvezi z investicijskim vzdrževanjem; • ugotoviti možnosti za nadaljnjo uporabo osnovnih sredstev (Koletnik 2005, 249). Revizor na podlagi revizijskih ciljev izpelje revizijske postopke. Z revizijskimi postopki se zbere dokaze, na podlagi katerih se nato oblikuje slika stanja osnovnih sredstev. Revizor se pri tem zanaša na odgovornost poslovodstva, da mu da pravilne podatke o osnovnih sredstvih. Postopki revidiranja osnovnih sredstev : • proučitev zanesljivosti delovanja računovodskih kontrol, ki izpričujejo prejem,

usposobitev, izročitev in uporabo, zavarovanje, odtujitev, prodajo in izničenje osnovnih sredstev;

• proučitev ekonomskih analiz, ki so relevantne za presojo pravilnosti izkazanih osnovnih sredstev (npr. kazalnike v zvezi z obsegom, sestavo in dinamiko osnovnih sredstev);

• proučitev popisa (inventure) osnovnih sredstev; • presoja povečanja osnovnih sredstev: presojanje vseh ali pomembnejših povečanj

(nakupi, gradnje, druga povečanja); • presoja zmanjšanja osnovnih sredstev: presojanje prodaje (preveriti je potrebno ali je

prodaja v celoti dokumentirana, ali so bile odločitve o prodaji odobrene s strani vodstva podjetja, ali so bile uporabljene ustrezne metode za določitev vrednosti sredstev, ali so bili uporabljeni vsi postopki, ki so zagotovili konkurenčno in pošteno prodajo (Vidovič 1998, 265)), presojanje brezplačnega odstopa osnovnih sredstev in primanjkljajev osnovnih sredstev;

• presoja prevrednotenja osnovnih sredstev: presojanje vseh ali pomembnejših osnovnih sredstev z vidika pravilnega prevrednotenja (pravilnost osnov, kriterijev, vnosa podatkov);

• presoja amortizacije: presojanje sprememb med letom, amortizacijskih osnov in stopenj, računske pravilnosti;

• presoja stroškov vzdrževanja: presoja resničnosti investicijsko - vzdrževalnih del, preveritev ali stroški investicijskega vzdrževanja niso med stroški tekočega vzdrževanja (ibid. 2005, 249-250).

52

Priloga 4: Analiza obsega in strukture osnovnih sredstev za obdobje 2004 – 2006 Osnovna sredstva v Cinkarni Celje, d.d. sem analizirala na osnovi bilančnih podatkov iz leta 2004, 2005, 2006. V bilanci stanja so osnova sredstva izkazana po neodpisani vrednosti. a) Obseg in struktura osnovnih sredstev Strukturo osnovnih sredstev ter njihovo spreminjanje v času nam prikazuje TABELA 1. TABELA1: Obseg in struktura osnovnih sredstev po neodpisani vrednosti na dan 31.12. 2004, 31.12.2005, 31.12.2006

31.12.2004 31.12.2005 31.12.2006 v 000 SIT % v 000 SIT % v 000 SIT % NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA. 567.527 1,9 642.685 2,0 682.822 2,0 1. Dolgoročne premoženjske pravice 567.527 1,9 642.685 2,0 682.759 2,0 2. Druga neopredmetena sredstva 0 - 0 - 63 0,00 OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 29.393.524 98,1 31.479.561 98 31.476.625 98 1a. Zemljišča 2.002.367 6,68 2.015.048 6,27 2.067.779 6,42 1b. Zgradbe 8.340.248 27,84 9.961.310 31,01 10.685.787 33,222. Proizvajalne naprave in stroji 5.228.574 17,45 14.666.444 45,66 16.263.028 50,6 3. Druge naprave in oprema 44.722 0,15 37.836 0,12 59.878 0,19 4a. Opredmetena osn.sred.v gradnji in izdelavi 13.764.981 45,9 4.793.027 14.92 2.377.922 7,40 4b. Predujmi za pridobitev opred.osn.sred 12.632 0,04 5.896 0,02 22.231 0,06 SKUPAJ OSNOVNA SREDSTVA 29.961.051 100 32.122.246 100 32.159.447 100 Prirejeno po Cinkarna Celje 2007, 2006b, 2005. Delež neopredmetenih sredstev v osnovnih sredstvih znaša na dan 31.12.2004 1,9%, na dan 31.12.2005 2%, na dan 31.12.2006 pa 2%. Delež opredmetenih sredstev v osnovnih sredstvih znaša na dan 31.12.2004 98,1%, na dan 31.12.2005 98% in na dan 31.12.2006 98%. Med neopredmetenimi sredstvi prevladujejo dolgoročne premoženjske pravice, med opredmetenimi osnovnimi sredstvi pa zgradbe ter proizvajalne naprave in stroji. Na podlagi podatkov o obsegu in strukturi osnovnih sredstev po neodpisani vrednosti smo izračunali indekse, ki nam povedo, ali so osnovna sredstva v izbranem letu porasla ali upadla in za koliko % glede na predhodno leto (TABELA 2).

53

TABELA 2: Indeksi Indeks

2005/2004 2006/2005 NEOPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 113 106 1. Dolgoročne premoženjske pravice 113 106 2. Druga neopredmetena sredstva - - OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA 107 99,99 1a. Zemljišča 101 103 1b. Zgradbe 119 107 2. Proizvajalne naprave in stroji 281 111 3. Druge naprave in oprema 85 158 4a. Opredmetena osn.sred.v gradnji in izdelavi 47 50 4b. Predujmi za pridobitev opred.osn.sred 35 377 SKUPAJ OSNOVNA SREDSTVA 107 100,12 Osnovna sredstva so se na dan 31.12.2005 glede na zadnji dan leta 2004 povečala za 7%. Vrednost neopredmetenih sredstev se je povečala za 13%. To povečanje se nanaša na programsko opremo in dolgoročne pravice nabavljene v okviru razširitve proizvodnih zmogljivosti v PE Titanov dioksid. Do povečanja v višini 181% pa je prišlo tudi pri proizvajalni opremi in strojih. To povečanje je posledica razširitve proizvodnih zmogljivosti v PE Titanov dioksid. Osnovna sredstva so se na dan 31.12.2006 glede na zadnji dan leta 2005 povečala za 0,12%. Povečanje v višini 6% je moč opaziti pri neopredmetenih sredstvih. To povečanje se nanaša predvsem na programsko opremo in dolgoročne pravice nabavljene v okviru projekta razširitve proizvodnje pigmenta titanovega dioksida. Druga neopredmetena sredstva predstavljajo od države brezplačno pridobljene emisijske kupone. Vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je v letu 2006 ostala na ravni predhodnega leta, kar pomeni, da obseg investiranja v opremo, stroje in zgradbe ni presegel zneska v letu 2006 obračunane amortizacije. b) Udeležba osnovnih sredstev v celotnih sredstvih TABELA 3: Udeležba osnovnih sredstev v celotnih sredstvih v 000 SIT

31.12.2004 31.12.2005 31.12.2006 SREDSTVA 43.184.151 47.138.331 49.441.910 OSNOVNA SREDSTVA 29.961.051 32.122.246 32.159.447 Udeležba osnovnih sredstev v celotnih sredstvih = (osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti) / celotna sredstva) x 100

69% 68% 65%

Vrednost osnovnih sredstev v bilančni strukturi podjetja predstavlja na dan 31.12.2004 69 %, na dan 31.12.2005 68% in na dan 31.12.2006 65%. Udeležba osnovnih sredstev v celotnih sredstvih je pogojena z dejavnostjo podjetja. Cinkarna Celje je proizvajalno podjetje z visoko tehnologijo, zato je udeležba osnovnih sredstev v celotnih sredstvih visoka.

54

c) Stopnja odpisanosti in neodpisanosti osnovnih sredstev V TABELI 4 so prikazane stopnje odpisanosti in neodpisanosti osnovnih sredstev na zadnji dan leta 2004, 2005 in 2006. TABELA 4: Stopnja odpisanosti in neodpisanosti osnovnih sredstev v 000 SIT OSNOVNA SREDSTVA 31.12.2004 31.12.2005 31.12.2006 Nabavna vrednost 62.914.872 65.867.324 67.666.774 Popravek vrednosti 32.953.821 33.745.078 35.507.327 Neodpisana vrednost 29.961.051 32.122.246 32.159.447 Stopnja odpisanosti v % 52,37 51,23 52,47 Stopnja neodpisanosti v % 47,63 48,77 47,52 V Cinkarni Celje je bilo na dan 31.12.2004 odpisanih 52,37 % osnovnih sredstev, na dan 31.12.2005 51,23 % in na dan 31.12.2006 52,47 %. Stopnja odpisanosti je v letu 2005 padla, kar je znak za dobro nadomeščanje odpisanih osnovnih sredstev z novimi. To je dobro za trajni obstoj in krepitev podjetja. V letu 2006 pa je narasla za 1,24 odstotne točke. To je posledica odpisa stare opreme v PE Titanov dioksid. d) Kapitalska pokritost osnovnih sredstev TABELA 5: Kapitalska pokritost osnovnih sredstev v 000 SIT

31.12.2004 31.12.2005 31.12.2006 OSNOVNA SREDSTVA 29.961.051 32.122.246 32.159.447 KAPITAL 22.406.532 22.492.291 22.729.679 Koeficient kapitalske pokritosti osnovnih sredstev = kapital / osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)

0,75 0,70 0,71

Koeficient kapitalske pokritosti nam pove, v kolikšni meri so osnovna sredstva pokrita s kapitalom. Zaželeno je, da bi bila vsa osnovna sredstva financirana s kapitalom. Vrednost koeficienta naj bi torej bila 1 ali večja od 1. V Cinkarni Celje je bilo na zadnji dan leta 2004 75% osnovnih sredstev financiranih s kapitalom, v letu 2005 70% in v letu 2006 71% osnovnih sredstev financiranih s kapitalom.

55

Priloga 5: Predlog plana investicij in nabave osnovnih sredstev

56

Priloga 6: Terminski plan

57

Priloga 7: Operativni plan preventivnega vzdrževanja

58

Priloga 8: Diagrami poteka Legenda:

Simbol oz. oznaka Opis simbola oz. oznake

Oseba, ki vstopa v proces ali izstopa iz procesa oz. je prejemnik nekega elementa, ki je rezultat predhodno izvedenega procesa.

Postopek, ki se izvede.

Listina, ki nastopa v procesu. Če jih nastopa oz. vstopa ali izstopa več iz procesa, se listine številčijo z zaporednimi številkami.

Knjigovodska listina, ki nastopa v procesu.

Odločitev.

Hramba listin – arhiv.

Baza podatkov.

Pot po kateri se giblje listina – med organizacijskimi enotami ali znotraj organizacijske enote.

59

a) Naročanje in nabava posameznih novih osnovnih sredstev

Predračun / Ponudbe

Predračun / Ponudbe 4

3 2

Interni naročnik

Izstavitev

dokumenta

1 Interno naročilo za

nabavo OS

Usklajevanje z vodstvom podjetja,

predaja dokumentov

2 1

Interno naročilo za nabavo OS

3 Interno naročilo za

nabavo OS

4 Interno naročilo za

nabavo OS

Interni naročnik

Eksterni naročnik

PE Vzdrževanje in energetika – Laboratorij za meroslovje

Arhiv Arhiv Eksterno naročanje,

obveščanje naročnika, izstavitev dokumenta

4 3

2 1

Naročilo

60

b) Brezplačni prevzem novih in rabljenih osnovnih sredstev od druge pravne osebe

3 2

Dogovor o brezplačnem

prevzemu osnovnega sredstva

1 Pogodba o brezplačnem prenosu osnovnega sredstva

Razdelitev dokumenta

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo osnovnih

sredstev

Interni naročnik Dobavitelj

1 Pogodba o brezplačnem prenosu osnovnega sredstva

3 Pogodba o brezplačnem prenosu osnovnega sredstva

2 Pogodba o brezplačnem prenosu osnovnega sredstva

Eksterni naročnik

61

c) Naročanje izdelave osnovnih sredstev v okviru podjetja

4 Predračun 3

Predračun

Predračun 3

2 Predračun 1

Pridobitev predračuna

Interni naročnik

PE izvajalec

Izstavitev predračuna

2 1

Predračun

Interni naročnik

PE izvajalec

Arhiv

4 3

2 1

Interno naročilo za nabavo OS

Izstavitev dokumenta

Uskladitev z vodstvom podjetja;

Razdelitev dokumenta

3 2

1 Interno naročilo za

nabavo OS

4 Interno naročilo za

nabavo OS

Arhiv

Finančna služba

4 Predračun 3

Predračun 2 1

Predračun

4 Predračun

Interni naročnik

62

d) Postopek sprejema osnovnega sredstva

DA

Dobavitelj osnovnega sredstva

Obvestilo o dostavi osnovnega

sredstva

Eksterni naročnik

Organiziranje sprejema osnovnega sredstva;

predaja nabavne dokumentacije

PE Vzdrževanje -skladišče

1 Nabavna dokumentacija

(dobavnica)

Prevzem dokumentov; prevzem osnovnega sredstva

Reklamacija

NE

Postopek reševanja reklamacije

Sprejem osnovnega sredstva;

izstavitev dokumenta

3 2

1 Sprejemnica

1

63

1 Nabavna dokumentacija

(dobavnica) Nabavna dokumentacija (dobavnica) - KOPIJA

Razdelitev dokumentov

3 Sprejemnica

2 Sprejemnica

1 Sprejemnica

PE Vzdrževanje -skladišče Eksterni naročnik Računovodska služba – oddelek

Knjigovodstvo osnovnih sredstev

Arhiv Arhiv

1

Arhiv

64

e) Postopek izdaje osnovnega sredstva na nahajališče

4

5 4

3 2

Obvestilo o dostavi osnovnega

sredstva

Interni naročnik

Izstavitev dokumenta

PE Vzdrževanje -skladišče

1Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

Predaja dokumenta

3 2

1 Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

5 Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

PE Vzdrževanje -skladišče Interni naročnik

Arhiv Izdajanje osnovnega sredstva na nahajališče in predaja dokumentov

1

65

4

1 Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

PE Vzdrževanje -skladišče

Arhiv

3 2

Zahtevnica za dvig oz. prenos osnovnega sredstva

in drobnega inventarja

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev

Dopolnitev, razdelitev

dokumentov

4Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

3Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo

osnovnih sredstev

Interni naročnik Finančna služba - oddelek Finančno knjigovodstvo

Arhiv Arhiv

Arhiv

1

2 Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

66

f) Postopek aktivizacije osnovnih sredstev

4 3

2

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev

Priprava in izstavitev dokumenta

1Aktivizacijski

zapisnik

Direktor PE oz. vodja službe – uporabnik osnovnega sredstva

Pregled in potrditev dokumenta

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev

Vnos podatkov

Baza podatkov

Razdelitev dokumenta

Finančna služba – oddelek Finančno

knjigovodstvo

Direktor PE oz. vodja službe – uporabnik osnovnega

sredstva

Oddelek Notranje revizije

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo

osnovnih sredstev

Arhiv Arhiv Arhiv Arhiv

1 Aktivizacijski

zapisnik

2Aktivizacijski

zapisnik

3Aktivizacijski

zapisnik

4Aktivizacijski

zapisnik

67

g) Prenos osnovnih sredstev v okviru podjetja

3 2

Interni naročnik

Dogovor; Izstavitev

dokumenta

1Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

Razdelitev dokumenta

3Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

2Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

1 Zahtevnica za dvig oz.

prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo

osnovnih sredstev

Interni naročnik Interni dobavitelj

Arhiv Arhiv

Arhiv

Kontrola podatkov, knjiženje prenosa

osnovnega sredstva

68

h) Izločitev osnovnega sredstva iz uporabe

DA

NE

4 3

2

PE, Strokovne službe (skrbnik osnovnih sredstev)

Priprava Predloga za odpis osnovnih

sredstev in drobnega inventarja

1Predlog za odpis osnovnih

sredstev in drobnega inventarja

SOPAR - oddelek Notranje revizije

Dopolnitev dokumenta,

organizacija ocenitve

Ocenitev osnovnega sredstva

Ocenitev osnovnega sredstva

Direktor PE, vodja strokovnih služb

Potrditev Predloga odpisa osnovnih sredstev in drobnega inventarja;

Razdelitev dokumentov

1

69

4 3

2

Priloge

1

3 2

1 Predlog za odpis osnovnih

sredstev in drobnega inventarja

4 Predlog za odpis osnovnih

sredstev in drobnega inventarja

PE, Strokovne službe (skrbnik osnovnih sredstev)

Arhiv

SOPAR - oddelek Notranje revizije

Priprava Sklepa za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja

1Sklep za odpis osnovnih

sredstev in drobnega inventarja

Vodstvo podjetja

Obravnava predloga, odločanje

SOPAR - oddelek Notranje revizije

Razdelitev dokumenta

2

70

PE, Strokovne službe (skrbnik osnovnih sredstev)

3

2

1 Sklep za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

4Sklep za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

3 Sklep za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

2Sklep za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

3Predlog za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

2 Predlog za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

SOPAR - oddelek Notranje revizije

Uprava družbe

Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo

osnovnih sredstev Arhiv Arhiv

Arhiv

Arhiv

Vnos podatkov

Baza podatkov

Izločitev odpisanega osnovnega sredstva v

namensko določen prostor;

Izstavitev dokumenta

1Zapisnik o predaji

odpisanih osnovnih sredstev

Razdelitev dokumenta

1 Zapisnik o predaji

odpisanih osnovnih sredstev

3 Zapisnik o predaji

odpisanih osnovnih sredstev

2Zapisnik o predaji

odpisanih osnovnih sredstev

PE, Strokovne službe (skrbnik osnovnih sredstev)

SOPAR - oddelek Notranje revizije

Oseba, ki je prevzela odpisano osnovno sredstvo

Arhiv Arhiv

2

1 Predlog za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

71

i) Poslovanje z odpisanimi osnovnimi sredstvi (uničenje / prodaja)

3 2

Zadolžena oseba za uničenje

Organiziranje uničenja

osnovnega sredstva

1Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja

Razdelitev dokumentov

3 Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja

2Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja

1 Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja

PE, Strokovne službe (skrbnik osnovnih sredstev)

Zadolžena oseba za uničenje

Arhiv

SOPAR - oddelek Notranje revizije

Arhiv Arhiv

Priložitev k Sklepu za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

Priložitev k Sklepu za odpis

osnovnih sredstev in drobnega inventarja

72

2 Sprejemnica

3Predajnica 2

Predajnica

Zadolžena oseba za prodajo

Organiziranje sprejema odpisanega osnovnega sredstva v odpremno

skladišče; Izstavitev dokumenta

1Predajnica

Skladiščnik

Prevzem odpisanega osnovnega sredstva;

Dopolnitev, predaja in izstavitev dokumentov

3Predajnica

2 Predajnica 1

Predajnica

Zadolžena oseba za prodajo

Arhiv Arhiv

Skladiščnik

1 Sprejemnica

Arhiv

Skladiščnik

1

Sprejemnica

Razdelitev dokumenta

2Sprejemnica

Marketing – oddelek Nabave

73

Priloga 9: Interno naročilo za nabavo osnovnega sredstva

74

Priloga 10: Sprejemnica

75

Priloga 11: Zahtevnica za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja Interni naročnik izpolni zahtevnico z naslednjimi podatki: • številka Zahtevnice (vpiše se tekoča zaporedna številka zahtevnice v okviru

stroškovnega mesta in poslovnega leta); • šifra PE - naročnika, ki bo prevzela osnovno sredstvo (Cinkarna Celje, d.d. je

razdeljena na PE in v okviru teh na več stroškovnih mest. Stroškovna mesta se označujejo s trimestnimi številkami, znotraj njih pa obstaja več nahajališč.);

• šifra stroškovnega mesta, ki bo prevzelo osnovno sredstvo; • šifra nahajališča, kamor bo izvršen prenos osnovnega sredstva (nahajališče pomeni

mesto na katerem se bo osnovno sredstvo nahajalo po njegovi predaji naročniku); • šifra PE - dobavitelja, ki bo prevzela osnovno sredstvo; • šifra nahajališča, kamor bo izvršen prenos osnovnega sredstva; • klasifikacijska številka osnovnega sredstva; • identifikacijska številka osnovnega sredstva; • točen naziv osnovnega sredstva s tehničnimi podatki, ki so sestavni del naziva; • enoto mere in količino osnovnih sredstev; • opombe (vpisati, da gre za prenos osnovnega sredstva iz stroškovnega mesta na

stroškovno mesto); • zahteval (vpisati datum, priimek in ime ter podpis direktorja PE oz. vodje službe, ki

naroča osnovno sredstvo); • odobril (vpisati datum, priimek in ime ter podpis direktorja PE oz. vodje službe, ki

oddaja osnovno sredstvo); • izdal (vpisati datum, priimek in ime ter podpis skrbnika osnovnega sredstva, ki oddaja

osnovno sredstvo); • prevzel (vpisati datum, priimek in ime ter podpis skrbnika osnovnega sredstva, ki

prevzema osnovno sredstvo). V oddelku Knjigovodstvo osnovnih sredstev Zahtevnico za dvig oz. prenos osnovnega sredstva in drobnega inventarja dopolnijo s podatki: • inventarna številka osnovnega sredstva, v skladu z registrom osnovnih sredstev

(inventarna številka je številka, po kateri se osnovno sredstvo evidentira v analitični evidenci v knjigovodstvu in jo ima osnovno sredstvo vso svojo dobo koristnosti, če ne pride do zamenjave ali uničenja);

• amortizacijska skupina, stopnja odpisa, doba uporabe; • številka računa in datum računa dobavitelja; • številka temeljnice pod katero je osnovno sredstvo knjiženo; • številka sprejemnice; • konto knjiženja; • vpis cene osnovnega sredstva na enoto in skupne vrednosti osnovnih sredstev; • kontroliral (vpisati datum, priimek in ime ter podpis osebe, ki vodi evidenco osnovnih

sredstev).

76

77

Priloga 12: Aktivizacijski zapisnik Aktivizacijski zapisnik skoraj v celoti izstavi Računovodska služba – oddelek Knjigovodstvo osnovnih sredstev. Aktivizacijski zapisnik vsebuje naslednje podatke: - številko temeljnice, številko računa dobavitelja, datum iz računa, naziv dobavitelja,

znesek računa, številko zahtevnice, datum zahtevnice, datum aktiviranja; - inventarno številko (po Registru osnovnih sredstev); - konto aktiviranja osnovnega sredstva; - naziv osnovnega sredstva in število kosov osnovnega sredstva; - številko iz knjige nomenklature in identifikacijska številka; - stroškovno mesto ter šifro nahajališča; - dobo trajanja, amortizacijsko skupino (na podlagi dobe trajanja se določi

amortizacijsko skupino iz šifranta amortizacijskih skupin; izračuna in vpiše se procent amortizacije iz šifranta amortizacijskih skupin);

- izvor (iz šifranta izvorov ugotovi ali je oprema domača ali uvožena); - datum Aktivizacijskega zapisnika, kdo ga je pripravil in pregledal.

78

79

Priloga 13: Predlog za odpis osnovnih sredstev in drobnega inventarja

80

Priloga 14: Zapisnik o predaji odpisanih osnovnih sredstev in drobnega inventarja

81

Priloga 15: Zapisnik o uničenju osnovnih sredstev in drobnega inventarja

82

Priloga 16: Terminski plan popisov za leto 2007