zdravnikovi sodelavci pri obravnavi starostnika

ZDRAVNIKOVI SODELAVCI PRI OBRAVNAVI STAROSTNIKA

Modul: Starostnik, Ljubljana, 8.11.2007

Asist. mag. Andrej Kravos, dr. med

Katedra za DM, Zasebna ambulanta Žalec

IDENTIFIKACIJA POTREB

Primer

62 letni bolnik: DM tip 2 na pororalni th., PAB, polinevropatija, AH, nefropatija

Zdravila jemlje redno in pravilno

Na kontrole hodi redno (ADM, spec.)

Živi sam v mali hiši, brez svojcev, z majhnimi dohodki, neurejena prehrana, oskrba z vodo, elektriko, umazano

Številne potrebe

Zato potrebujemo pri našem delu sodelavce

IDENTIFIKACIJA POTREB - RAZLIKE

Potrebe po zdravniški oskrbi, kot jih vidi zdravnik

Potrebe po zdravniški oskrbi, kot jih vidi pacient

Primer 1

Popolnoma pokretna 70 letnica živi sama. Ima golenjo razjedo in prosi zdravnika, da bi ji patronažna sestra prišla na dom previjat razjedo. Otroci so namreč dopoldan v službi, sama pa nima avta.

Zdravnik meni, da bi pacientka lahko hodila občasno na prevez v ambulanto.

2. primer

75 let pacient zboli za pljučnico. Živi sam. Dosedaj je še lahko poskrbel zase. Želi od zdravnika, da bi ga pozdravil, v bolnišnico pa noče.

IOZ mu na HO predpiše antibiotik, vendar ga skrbi, kdo bo pacientu pomagal dokler ne okreva. Svetuje bolnišnico.

Za učinkovito načrtovanje zdravstvene oskrbe je potrebno dobro spoznati potrebe pacienta

VRH LEDENE GORE

KATERI SO ZDRAVNIKOVI SODELAVCI V

AMBULANTI IN NA DOMU

ORGANIZIRANE OBLIKEZAGOTOVLJENE OBLIKEZdravstvena služba (ZDM, sestra, patr.s. )Socialna služba

TRŽNE OBLIKEServisi za pomoč na domuSamoplačniške negovalne postelje

PROSTOVOLJNE OBLIKEKaritativne organizacijeHospicDruštvaVerske skupnosti

Organizirane oblike

SKUPINA ZA PALIATIVNO OSKRBOSvetovna zdravstvena organizacija (WHO) opredeljuje paliativno oskrbo kot aktivno pomoč neozdravljivo bolnim ter njihovim svojcem. Neozdravljiva bolezen ni samo rak, temveč so to tudi ostale kronično potekajoče bolezni.

BOLNIŠNICA GOLNIK Vodja skupine za paliativno oskrbo:

Andreja Peternelj, dipl.med.sestraTelefon: 04 256 93 115Elektronska pošta: paliativni.tim@klinika-golnik.si

NEORGANIZIRANE OBLIKE

Sama družina

Svojci

Sosedje

Prijatelji

Drugi laiki

Pomočniki za plačilo

MEDICINSKA SESTRA

Je najožja sodelavka zdravnika pri delu v ordinaciji in zunaj nje

Izrazoslovjetehnica zdravstvene nege / tehnik zdravstvene nege,

zdravstveni tehnik,

medicinska sestra,

višja medicinska sestra / višji medicinski tehnik / višji zdravstveni tehnik,

diplomirana medicinska sestra / diplomirani zdravstvenik,

diplomirana babica / diplomirani babičar,

profesorica zdravstvene vzgoje / profesor zdravstvene vzgoje.NOV PREDLOG: NEGOLOG, TEHNIK NEGOLOGIJE

Delitev dela

Razmejitev zdravstvene nege

Utrip št. 12, 1997

V pripravi je nov dokument.

NovostiObvezen vpis v register na Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije- Zvezi društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov Slovenije

Na podlagi vpisa v register pridobivanje ustrezne licence. Rok za vpis v register je 21.12.2007.

http://www.zbornica-zveza.si/

Zdravstvena nega

Izboljševanje zdravja, preprečevanje bolezni in zdravstveno obravnavo telesno in duševno bolnih in invalidov

Področje delovanja so posameznik, družina, skupina in skupnost v času njihovega zdravja in bolezni

Nosilka zdravstvene nege

Je vsaj višja medicinska sestra ( višja izobrazba )Vodi negovalni tim v katerem so tudi zdravstveni tehniki ( srednja izobrazba )

Zdravstveni tehnik je član negovalnega tima in je po navodilu medicinske sestre izvajalec postopkov in posegov zdravstvene nege.

Odgovornost VMS

Je samostojna pri zdravstveni negi

Sodeluje z zdravnikom v diagnostično terapevtskem procesu v dogovorjenem obsegu. Zdravnik običajno odloča o medicinsko tehničnih posegih, pri izvedbi pa je VMS samostojna.

Dela in naloge MS

Preventivne in zdravstvenovzgojne

Negovalne

Spremljajoče

Svetovalne

Poučevalne

Diagnostične in terapevtske

Administrativne …

Klasifikacija intervencij v zdravstveni negi

DihanjePrehranjevanje in pitjeIzločanje, odvajanjeGibanje in ustrezna legaSpanje in počitekOblačenjeVzdrževanje normalne telesne temperature

Osebna higiena in urejenost

Izogibanje nevarnostim v okolju

Odnosi z ljudmi, izražanje čustev, občutkov, doživljanja

Izražanje verskih čustev

Koristno delo

Razvedrilo in rekreacija

Učenje in pridobivanje znanja o razvoju človeka in zdravju

MS v družinski medicini - ambulanta

Najpogosteje je to zdravstveni tehnik s srednjo strokovno izobrazbo – pogovorno kar medicinska sestra

Končna odgovornost za delo v ordinaciji je zdravnikova

Vloge

SvetovalnaPacient se sreča najprej z MSZaupanje – lahko veliko pomaga pri

razjasntivi skritih težavOpogumljanje, pomoč starostnikom

Zdravstvenovzgojna – neizkoriščenaPreventivaUsmerja pacienta v iskanju pomoči v

družini, prijateljih v okolju

Vloge - nadaljevanje

Diagnostično terapevtski posegiEnostavnejše meritveDodatna usposobljenost za posege

TriažaTelefonski kliciV čakalnici: nujnost, izolacijaČe je negotova, prepusti zdravniku

Vloge – nadaljevanje 2

Administrativno deloLahko administratorkaVzame veliko časaDodatno izobraževanjeRačunalnik

PATRONAŽNA SESTRA

Je najožji zdravnikov sodelavec pri zdravstveni oskrbi bolnikov na domu

Je tudi zdravstvena vzgojitelica v najširšem pomenu besede: v zdravstveni ustanovi, med obiski v družini, v lokalni skupnosti

Patronažna medicinska sestra

Je praviloma z višjo ali visoko izobrazbo. V negovalni skupini je lahko tudi zdravstveni tehnik, ki opravlja določene naloge pod njenim nadzorstvom

Usmerjenost v preventivo

Povezovalna vloga z drugimi službami

Patronažna zdravstvena nega

Zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in skupnosti.

Zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu.

Zdravstvena nega bolnika na domu

Pravice do oskrbe

Zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju: 23. čl.,1. tč.: patronažni obiski in nega na domuPravila obveznega zdravstvenega zavarovanja: 26. čl.: patronažna zdravstvena nega27. čl.: dva patronažna obiska na leto pri

kronično bolnih osebah in težkih invalidih, ki so osameli in socialno ogroženi ter pri osebah z motnjami v razvoju.

Delitev dela

Patronanažna medicinska sestra je pri svojem delu samostojna.Po zdravnikovem naročilu opravlja zdravstveno nego bolnika na domuZdravnik in PMS se pri svojem delu dopolnjujeta in sodelujeta: zdravljenje vodi zdravnik, negovalno zdravljenje pa patronažna medicinska sestra

Medicinsko tehnični posegi

Odgovornost zdravnika, ki poseg naročiOdgovornost PMS, ki poseg izvedeMedsebojno zaupanjeZdravnik lahko poseg naroči, če je za to usposobljena za poseg in reševanje zapletov.Poseg lahko PMS odkloni, če smatra, da ni usposobljena

Statistično poročilo o delu patronažnega varstva

Komunikacija

Nalogi

Na patronaži

V ambulanti

Na domu

Skupni sestanki

CENTER ZA SOCIALNO DELO

Je lahko zelo pomemben sodelavec, kadar gre za prepletanje zdravstvenih in socialnih problemov

Prepletanje teh problemov pa je skoraj vsakdanji problem

Kaj lahko pričakujemo od CSD

Socialno varstvo

Zakon o socialnem varstvuULRS 36/2004 13.4.2004

Socialno varstvene storitve

Prva socialna pomočOsebna pomočPomoč družiniInstitucionalno varstvoVodenje in varstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogojiPomoč delavcem v podjetjih, zavodih in drugih delodajalcih

Prva socialna pomoč

Pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave, oceno možnih rešitev ter seznanitev upravičenca o vseh možnih oblikah socialno varstvenih storitev …

Osebna pomoč

Svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje in izboljšanje socialnih zmožnosti.

Pomoč družini

Pomoč družini za dom: pri urejanju odnosov med družinskimi člani

Pomoč družini na domu: socialna oskrba na domu namesto institucionalnega varstva

Socialni servis: pomoč pri hišnih in drugih opravilih

Mreža socialno varstvenih storitev

Institucionalno varstvo

Institucionalno varstvo v varovanih stanovanjih

Pomoč na domu

Socialni servis

INSTITUCIONALNO VARSTVO

Se izvaja v zavodu, drugi družini ali drugi organizirani obliki in upravičencem nadomešča, dopolnjuje ali zagotavlja funkcijo doma ali lastne družine.

Obsega osnovno oskrbo (bivanje, hrana...) in socialno oskrbo ter zdravstveno varstvo (zdravstvena nega in rehabilitacija).

Institucionalno varstvo se poleg celodnevnega varstva izvaja tudi v obliki dnevnega varstva

INSTITUCIONALNO VARSTVO V VAROVANIH STANOVANJIH

Predstavlja za uporabnike posebno pomoč pri oskrbi in negi v posebej grajenih, funkcionalno povezanih in potrebam prolagojenih bivalnih enotah.

Uporabnikom v varovanih stanovanjih so na voljo tudi različne storitve socialnega servisa in možnosti uporabe nujne medicinske pomoči preko klicnih naprav.

POMOČ NA DOMU

Obsega socialno oskrbo starejših in s tako oskrbo nadomesti institucionalno varstvo.

SOCIALNI SERVIS

Vključuje varovanje na daljavo, pomoč pri osebni negi, pomoč pri hišnih in drugih opravilih v starosti ter druge subvencionirane storitve.

Varovanje na daljavo omogoča uporabnikom samostojno in varno življenje v svojem domačem okolju, saj zagotavlja takojšnje organiziranje učinkovite pomoči preko 24 urnega varovanja s pomočjo posebnega telefonskega aparata z gumbom, s katerim lahko uporabnik pokliče pomoč.

POMOČ NA DOMU

Velike potrebe

Možnosti ponudbe premajhne

Problemi plačevanja

Različna organiziranost

Odgovornost občin

DRUŠTVA

Društva združujejo navadno bolnike z isto ali vsaj podobnimi boleznimi

Zdravstvenovzgojno delo:Poznavanje bolezni in zdravljenjaSeznanitev s pravicamiNavaditi se živeti z boleznijo

Praktične koristi članov

Zdravnik in društva

Poznati, katera društva so v njegovem kraju

Svetovati pacientom kot možnost, da se bolje seznanijo z boleznijo

Sodelovanje v društvih

SVOJCI, SOSEDJE

Brez njih včasih zdravstvena oskrba, zlasti na domu sploh ne bi bila izvedljiva.

Poskrbijo za človekove osnovne potrebe

Včasih je bila razširjena družina pomembna pri oskrbi

Primer: zdravila

Bolnica 68 let: srčno popuščanje, AH, DM, osteoporoza.Živi z možem. Še v glavnem skrbita zase. Hčerka živi blizu in pride skoraj vsak dan k njima.V zadnjih mesecih je 2x dekompenzirala zaradi nenatančnega jemanja zdravilVloga svojcev?

Primer: meritve KS

Gospod 70 let, DM na inzulinu, ima aparat za KS in pozna samokontrolo. To ne zaupa nobenemu, niti ženi ne

Živi z ženo, skrbita sama zase

Klic za nujni HO: zmedenost. Zdravnik ugotovi hipo, po th. se stanje izboljša.

Vloga svojcev?

Svojci

Problem izgorelosti svojcev

Lahko se jih usposobi za del zdravstvene oskrbe

Problem: prevalitev bremen na svojce

UDELEŽENCI OSKRBE NA DOMU

Udeleženci - trikotnik

Oskrbovanec

Človek, ki je deležen oskrbe na domu.

Merila, kdo je potreben oskrbe na domu so lahko zelo subjektivna tako na strani oskrbovanca in njegovih svojcev, kot na strani izvajalca.

Izvajalec

Se stalno ali občasno vključuje v oskrbo

Zdravnik

Patronažna sestra

Socialna delavka

Negovalke

Sorodniki, bližnji in drugi laiki

Najeti pomočniki ….

Oskrbovalec

Nudi pomoč oskrbovancu pri vsakdanjih opravilihBrez njega oskrbovanec ne bi mogel ostati domaGlavni oskrbovalec im najboljši pregled nad celotno oskrboMed glavnim oskrbovalcem in glavnim izvajalcem se izmenja največ informcij

Podporna oseba ali pomočnik

Pomaga pri oskrbi na domu

Stalno ali občasno prevzema del nalog oskrbovalca