vizualni sistem

Vizualne komunikacije in psihologija

Študij multimedijskih komunikacijŠtudij multimedijskih komunikacijProf. dr. Janek MusekProf. dr. Janek Musek

Vizualni sistem

Pregled vsebine

• Nevroznanstvene osnove vidnega sistema• Funkcije vidnega sistema• Vidne sposobnosti in vidni spomin• Procesiranje informacij v vidnem sistemu• Organizacija vidnega zaznavanja• Psihološke značilnosti vizualne tehnologije• Psihologija barv, grafike, likov in dizajna• Barvna, grafična in likovna simbolika

• Kako lahko proučujemo vid• Možgani študirajo možgane

Nevroznanstvene osnove vidnega sistema

• Periferni vidni sistem (oko)

• Centralni vidni sistem (možganski centri vida)

Oko

• Roženica, šarenica, zenica• Leča, ciliarne mišice in kite• Očesna tekočina• Mrežnica, optični živec, fovea

in slepa pega

Vidno polje in projekcija vidnih poti

• Od očesa do možganskih vidnih centrov

• Križanje vidnih poti v chiasma opticum in kontralateralni prenos

• Slika levega vidnega polja (LVP) se pretežno projicira v desno hemisfero, slika desnega vidnega polja (DVP) pa v levo

Vidni centri v možganih

• Primarna, sekundarna in terciarna vidna area

• V1 (Brodmannova area 17) (rdeče)

• V2, V3 (oranžno in rumeno)• V5, V5 (MT)

Kje in kaj vidimo

• V1 (Brodmannova area 17), V2, V3, V5, V5 (MT)

• Ventralni tok (V1, V2, V4 do spodnjega temporalnega korteksa)– Prepoznavanje in

reprezentacija objektov (KAJ)

– Povezan je z dolgoročnim spominom

• Dorzalni tok (V1, V2, V5 do posteriornega parietalnega korteksa)– Zaznavanje gibanja,

reprezentacija lokacije objektov, kontrola oči in rok (KJE)

Funkcije vidnega sistema

• Občutenje in zaznavanje svetlobe in barv

– Čepki (fotopski vid – barve)

– Paličice (skotopski vid – svetloba; zelo natančno)

• Zaznavanje oblik in predmetov

• Zaznavanje gibanja in dogodkov

Receptivna polja

• Hubel in Wiesel (1963)• Področja na katerih spremembe svetlobe sprožajo

delovanje nevronov– Retinalna (periferna; ganglijske celice na

mrežnici)– Centralna (vidni korteks)

• Delovanje receptivnih polj je odgovorno za oblikovanje zaznav (objektov in njihovih lastnosti)

– Specifično (npr. zaznava kotov, glej spodaj)• To delovanje je organizirano hierarhično in

vključuje povratne zveze med nivoji hierarhije

Dražljaj

Odziv recep-torskih celic

Potek zaznavanja

• Na osnovi shem oblikujemo pričakovanja, ki usmerjajo našo pozornost

• Sledi eksploracija okolja z gibanjem oči in telesa

• Zaznavne informacije, pridobljene v eksploraciji, tvorijo vzorce

• Ti vzorci bodisi potrdijo, bodisi ne potrdijo pričakovanj in slednje sproži nadaljnjo eksploracijo

Izidi zaznavanja

• Prepoznavanje vzorcev (objekti in njihove značilnosti)

• Zaznavanje gibanja• Zaznavanje dogodkov

(objekti in njihovi odnosi)

Barve

• Spekter elektromagnetnega valovanja

• Prepoznavanje barv in Trstenjakov zakon

Značilnosti barvnega videnja

• Značilnosti barvnega videnja– Mešanje barv– Barvne paslike– Barvna slepota

Organizacija zaznav

• Ločevanje lika od ozadja• Principi in zakonitosti

organizacije zaznav (gestaltisti)

• Tako se oblikujejo predmetne zaznave in zaznave gibanja

Principi organizacije zaznav (1)

• Lik in ozadje– Rubinova vaza– Kdaj bo obraz obraz in ne

vaza?– Kadar ga prepoznamo kot

obraz (pomen vzorca)• Dobra forma (pregnantnost)

Principi organizacije zaznav (2)

• Bližina• Podobnost• Simetrija• Kontinuiteta• Skupna usoda• Majhnost• Obkoljenost

d

a

b

c č

e

f

g

Prepoznavanje vzorcev

• Prepoznavanje vzorcev je ključnega pomena za reprezentacijo in prepoznavanje objektov

• Tudi tu se vidi, kako so naši vidni centri zmožni nadgradnje zelo nepopolnih dražljajev– Kljub pomanjkljivostim

vseeno prepoznamo vzorec– Zlasti smo “močni” pri

prepoznavanju obrazov

Pomembnost ključnih dejavnikov zaznavanja

• Prepoznavanje svetlobe in barv

• Prepoznavanje kotov in kontur in centralno dopolnjevanje zaznanega– Centralne strukture

zaznavanja dopolnijo nepopolne vhodne podatke

• Zaznavanje gibanja– Vloga gibanja slike na

mrežnici• Pozornost

– Opažamo predvsem to, kar je v fokusu pozornosti, ostalo (nebistveno) spregledamo

Iluzije in halucinacije

• Zmotne zaznave– Zmotne zaznave pod

vplivom načel zaznavanja in prostorske organizacije (geometrične iluzije)

– Tudi pod vplivom motivov in naravnanosti

• Halucinacije– Zaznave brez ustreznega

dražljajskega kompleksa• Pojavijo se v posebnih

stanjih (učinek drog, skrajna utrujenost, odvzem čutnega draženja…)

• Ali kot znak psihičnih motenj (npr. pri shizofreniji)

Primeri geometričnih in drugih optičnih iluzij. Müller-Lyerjeva, Ponzova in Zöllnerjeva iluzija; Poggendorfova iluzija

Štiri znane iluzorne figure

Iluzorna soba

Nemogoči predmeti

Neckerjeva kocka (lahko jo vidimo, kot da se vdira v list, ali pa kot da izstopa iz njega), prostorsko nemogoča kocka in prostorsko nemogoč predmet.

Iluzorna “fotografija” (dejansko narisan nemogoči predmet)

Escherjeve stopnice in nemgoče kariatide

Nemogoči objekti

Escherjeve domislice

Moebiusov trak

Kognitivni kontekst

• Kognitivne sheme nam pomagajo pri zaznavanju

• Isto črko bomo zaradi miselnega konteksta v prvi besedi brali kot H, v drugi kot A

Vidne kapacitete in vidni spomin

• Zaznave se nalagajo v spomin• Senzorni vidni spomin (cca 250

msek)• Kratkoročni in dolgoročni

spomin• Delovni spomin• Spominske informacije so

organizirane v shemah– Prototipi (sheme, ki najbolje

reprezentirajo objekte in dogodke)

• Vidne informacije se povezujejo z drugimi (ko se aktivirajo ustrezne sheme)– Na prepoznavanje npr.

vpliva miselni kontekst

Psihološke značilnosti vizualne tehnologije

• Preddigitalna vizualna tehnologija– Reprodukcija vidne realnosti

• Izboljšave, npr. povečevanje ipd.

• Digitalna vizualna tehnologija– Produkcija, ekspanzija vidne

realnosti (vključno z vidno virtualno resničnostjo)

• Zakaj umetnost deluje?– Privlačnost in drugi učinki

vizualnih prezentacij– Estetska in emocionalna

privlačnost• Uporaba vizualnih zakonitosti

– Umetnost in arhitektura– Znanost – Mediji

Psihologija barv, grafike, likov in dizajna

• Pomenjanje prostora, oblik in barv– Evalvativna strukturacija

(+, -)– Simbolika – Estetika vidnega

• Estetske sodbe, razmerja, zlati rez

– Psihologija dizajna

Simbolika prostora

• Naravni prostor– Sveto in

profano• Umetni prostor

– Oblikovanje prostora

• Sheme prostorske simbolike– Grafologija– Projekcijske

tehnike (risanje)

Evalvativna topografija

• Tehnika prostorske lokacije pojmov (TPL)– Kam na praznem listu bi

postavili • Sebe, partnerja/ko,

očeta, mater…

• Evalvativna strukturacija prostora– Vzdolž dimenzij

• Center – periferija• Zgoraj – spodaj• Levo - desno

+++

++ +-+ ++

-+

-- ---

++-

-+

Barvna, grafična in likovna simbolika

• Simbolika svetlobe in teme• Simbolika barv

– Bela– Črna– Siva– Rdeča– Modra– Zelena– Rumena– Oranžna – Vijolična – Škrlatna – Rjava

• Lüscherjev barvni testi

• Simbolika grafemov in likov– Črta, križ, krog, trikotnik,

pravokotnik, kvadrat, spirala…

Barvna, grafična in likovna simbolika

• Simbolika grafemov in likov– Črta, križ, svastika,

puščica, krog, zvezda, trikotnik, pravokotnik, kvadrat, spirala…

– Njihove kombinacije

Mandala

• C. G. Jung in teorija arhetipov

• Simboli odražajo arhetipe• Simbol popolnosti