univerza v mariboru · 2017-11-27 · graf 1: klimogram stare fužine..... 111 kazalo preglednic:...
Post on 05-Jun-2019
228 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
DIPLOMSKO DELO
Silva Rakuša
Maribor, 2010
UNIVERZA V MARIBORU
FILOZOFSKA FAKULTETA
Oddelek za geografijo
Diplomsko delo
GEOGRAFSKE EKSKURZIJE V DEVETLETNI OSNOVNI
ŠOLI
Mentorica: Kandidatka:
Izr. prof. dr. Karmen Kolnik Silva Rakuša
Maribor, 2010
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici dr. Karmen Kolnik za strokovno pomoč, nasvete, ideje ter
predloge pri nastajanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se učiteljici Tatjani Majdič za lektoriranje naloge.
Zahvaljujem se svoji druţini, moţu in mojim trem sinovom za vzpodbudne besede in
potrpeţljivost v času študija.
IZJAVA
Podpisani-a Silva Rakuša rojen-a 21.8.1962 študent-ka Filozofske fakultete Univerze v Mariboru,
smer geografija - nemščina, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Geografske ekskurzije v
devetletni osnovni šoli pri mentorju-ici izr. prof. dr. Karmen Kolnik, avtorsko delo.
V diplomskem delu so uporabljeni viri in literatura korektno navedeni; teksti niso prepisani brez
navedbe avtorjev.
__________________________________ (podpis študenta-ke) Kraj, Sveti Tomaž Datum, 21.6.2010
POVZETEK
Nova devetletna šola je prinesla vrsto sprememb tudi na področju pouka geografije. Pouk
geografije posreduje temeljna znanja, ki so potrebna za razumevanje Zemlje kot ţivljenjskega
prostora, ki ga moramo ohraniti za današnje in prihodnje generacije.
Cilj prenove osnovne šole je pri učencih doseči boljše, predvsem pa trajnejše in bolj uporabno
znanje. Sodobni pouk poudarja tiste didaktične sisteme, ki od učencev zahtevajo aktivnejšo
vlogo in geografija te moţnosti ponuja. (Bevc, 1997).
Praktično delo učencev in ţiva izkušnja v okolici so pogosto omenjene poti, ki povečujejo
motivacijo učencev in spodbujajo lastno iniciativo, kreativnost in odgovornost.
Namen diplomskega dela je predstaviti ekskurzijo kot pomembno didaktično obliko in
metodo dela v osnovni šoli. Ekskurzija ponuja učencem moţnost, da preko neposredne
prostorske stvarnosti sami prihajajo do geografskih spoznanj. Učenci na ekskurziji poglabljajo
pridobljena znanja, se urijo v uporabi metod kot so kartiranje, orientacija, anketiranje,
merjenje. Ekskurzije so dobra priloţnost za medpredmetno povezovanje. Vsaka ekskurzija
postavlja učiteljem visoke zahteve: organizacijske naloge, didaktična in metodična priprava
povezana z veliko porabo časa, kakor tudi izvedba ekskurzije same.
V teoretičnem delu je predstavljen krajši zgodovinski pregled šolskih geografskih ekskurzij,
opredeljen je pomen ekskurzij, predstavljene so posamezne faze ekskurzije in terenske učne
metode, ki jih uporabljamo pri učenju geografije na prostem.
V empiričnem delu so predstavljene štiri geografske ekskurzije za učence od 6. do 9. razreda
osnovne šole v različne naravnogeografske pokrajine v Sloveniji.
KLJUČNE BESEDE: devetletna osnovna šola, terensko delo, geografska ekskurzija,
medpredmetne povezave, učenje geografije na prostem.
ZUSAMMENFASSUNG
Die neue neunjährige Grundschule hat eine Reihe von Änderungen im Bereich des
Geographieunterrichts mitgebracht. Der Geographieunterricht vermittelt das
Grundlagenwissen, das für ein Verständnis der Erde als Lebensraum, den wir für heutige und
zukünftige Generationen erhalten müssen, notwendig ist.
Das Ziel der reformierten Grundschule ist die besseren, nützlichen Kenntnisse bei den
Schülern zu erreichen. Der gegenwärtige Unterricht betont die didaktischen Systeme, die von
den Schülern aktivere Arbeit erfordern (Bevc, 1997).
Geographie als Schulfach bietet den Schülern verschiedene Möglichkeiten beim Unterricht
aktiv, tätig zu sein.
Praktisches Tun der Schüler vor Ort und lebendige Erfahrung der eigenen Umwelt sind häufig
genannte Wege einer Motivationssteigerung und gezielten Förderung der Eigeninitiative,
Kreativität und Verantwortungsbereitschaft.
In meiner Diplomarbeit wollte ich die Exkursion als eine wichtige didaktische Form und
Methode des Unterrichts in der Grundschule vorstellen. Die Exkursion bietet dem Schüler die
Möglichkeit, in der originalen Begegnung mit dem Raum unmittelbar zu geographischen
Erkenntnissen zu gelangen. Die Schüler vertiefen die gewonnenen Kenntnisse.
Fachspezifische Methoden, wie Kartierungen, Umfragen, Raumorientierung, verschiedene
Messungen werden ausgeführt. Häufig ergibt sich die Möglichkeit für den fachübergreifenden
Unterricht. Jede Exkursion stellt auch hohe Anforderungen an die verantwortlichen Lehrer:
die vielfachen organisatorischen Aufgaben, didaktische und methodische Vorbereitung, die
mit mehr zeitlichen Aufwand verbunden ist und die Ausführung der Exkursion selbst.
Im theoretischen Teil wird ein historischer Überblick über die Exkursionen gegeben, die
Bedeutung der Exkursionen wird definiert, die einzelnen Phasen und die Lehrmethoden, die
man beim Unterricht im Freien gebraucht, werden vorgestellt.
Im empirischen Teil stelle ich vier geographischen Exkursionen in verschiedene Gebiete des
Sloweniens vor. Die Exkursionen sind für die Schüler von der 6. bis zur 9. Klasse gedacht.
SCHLÜSSELWÖRTER: die neunjährige Grundschule, Feldarbeit, die geographische
Exkursion, der fachübergreifende Unterricht, Arbeit im Freien.
KAZALO
1. UVOD ........................................................................................................................... 1
1.1 NAMEN ................................................................................................................ 2
1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA .................................................................................. 2
1.3 METODE DELA ..................................................................................................... 3
2. UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM ............................................................................. 4
2.1 DIDAKTIČNO OKOLJE ........................................................................................... 5
2.2 DIDAKTIČNA NAČELA ........................................................................................... 7
2.2.1 DIDAKTIČNA NAČELA GEOGRAFIJE .............................................................. 8
2.3 PRIPOROČLJIVE UČNE METODE ZA UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM ............ 9
2.3.1 TERENSKO DELO ........................................................................................ 11
2.3.2 UČNI EKSPERIMENT ................................................................................... 13
2.3.3 METODA / ŠTUDIJA / PRIMERA ................................................................. 14
2.3.4 PROJEKTNO UČNO DELO ........................................................................... 14
3. ZNAČILNOSTI GEOGRAFSKIH ŠOLSKIH EKSKURZIJ ..................................................... 15
3.1 KRATEK HISTORIČNI PREGLED ........................................................................... 16
3.2 UTEMELJITEV POJMA EKSKURZIJA IN NJEN POMEN ......................................... 19
3.3 CILJI IN NALOGE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE....................................................... 20
3.4 POMEN ŠOLSKIH EKSKURZIJ V UČNEM NAČRTU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE ...
3.5 NAMEN EKSKURZIJE .......................................................................................... 23
3.6 VRSTE EKSKURZIJ ............................................................................................... 23
3.7 NAČRTOVANJE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE......................................................... 27
3.8 OSNOVNE FAZE EKSKURZIJE .............................................................................. 29
3.8.1 PRIPRAVA EKSKURZIJE ............................................................................... 30
3.8.2 IZVEDBA EKSKURZIJE ................................................................................. 33
3.8.3 SINTEZA IN VREDNOTENJE EKSKURZIJE ..................................................... 33
3.9 INTERDISCIPLINARNA ( MEDPREDMETNA) EKSKURZIJA ................................... 36
4. EMPIRIČNI DEL ........................................................................................................... 38
4.1 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PREDALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE .................... 39
4.2 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – DINARSKE POKRAJINE SLOVENIJE ........................ 58
4.3 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PRIMORSKE POKRAJINE SLOVENIJE ..................... 79
4.4 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE .......................... 100
5. ZAKLJUČEK ............................................................................................................... 127
6. LITERATURA ............................................................................................................. 130
KAZALO SLIK:
Slika 1: Premogovnik Velenje ................................................................................................................ 46
Slika 2: Logarska dolina ......................................................................................................................... 47
Slika 3: Rimska nekropola ...................................................................................................................... 47
Slika 4: Nema karta Slovenije ................................................................................................................ 53
Slika 5: Rebus 1 ...................................................................................................................................... 55
Slika 7: Postojnska jama ........................................................................................................................ 65
Slika 6: Človeška ribica ........................................................................................................................... 65
Slika 8: Cerkniško jezero ........................................................................................................................ 67
Slika 9: Tehniški muzej Bistra ................................................................................................................ 68
Slika 10: Kraški pojavi ............................................................................................................................ 70
Slika 11: Nema karta Slovenije .............................................................................................................. 74
Slika 12: Maketa Cerkniškega jezera ..................................................................................................... 75
Slika 13: Štanjel ...................................................................................................................................... 85
Slika 14: Kobariški muzej ....................................................................................................................... 87
Slika 15: Idrijski rudarski muzej ............................................................................................................. 88
Slika 16: Kraška hiša a Slika 17: Panonska hiša a ........................................................................... 91
Slika 18: Nema karta Slovenije .............................................................................................................. 95
Slika 19: Idrijska kamšt .......................................................................................................................... 97
Slika 20: Rebus 2 .................................................................................................................................... 97
Slika 21: Škofja Loka ............................................................................................................................ 107
Slika 22: Blejski grad ............................................................................................................................ 108
Slika 23: Blejsko jezero ........................................................................................................................ 109
Slika 24: Bohinjsko jezero .................................................................................................................... 109
Slika 25: Panonska hiša b Slika 26: Alpska hiša ............................................................................. 113
Slika 27: Triglavski narodni park .......................................................................................................... 116
Slika 28: Nema karta Slovenije ............................................................................................................ 122
Slika 29: Rebus 3 .................................................................................................................................. 124
KAZALO GRAFOV:
Graf 1: Klimogram Stare Fužine ........................................................................................................... 111
KAZALO PREGLEDNIC:
Preglednica 1: Didaktična primernost različnih lokacij za pouk geografije na prostem ......................... 6
Preglednica 2: Shema učenja ................................................................................................................ 26
1
1. UVOD
Sodobni svet nam prinaša spremembe na vseh področjih, tudi v izobraţevanju.
Sodobni koncept izobraţevanja je usmerjen v sposobnost mišljenja, šele nato v
pridobivanje znanja (Brinovec, 2004).
Če ţelimo razvijati geografsko mišljenje, moramo razumeti pokrajino, zakonitosti
njenega razvoja in spremembe ter ugotavljati medsebojne povezave med
posameznimi pojavi in procesi v pokrajini, ki je vir, iz katerega črpamo
(Brinovec, 2004).
Proučevanje pokrajine, ki človeka obdaja, je bistvenega pomena. Geografi se
zavedamo, da je pri pouku še vedno posredovanih preveč dejstev, premalo je
izkustvenega učenja in povezovanja teorije s prakso. Spremeniti je potrebno
pojmovanja, poglede o učenju, pouku, znanju, vlogi učitelja in učenca, kar pa ni
lahko. Znanje smo do sedaj pojmovali kot obvladovanje korpusa predpisanih
vsebin. Poleg ciljev spoznavanja in razumevanja (kognitivni cilji, deklarativno
znanje), učenci pri pouku dosegajo cilje spretnosti in sposobnosti (razvoj veščin,
procesno znanje) ter vzgojne cilje (razvoj vrednot in odnosov) (Učni načrt -
Geografija, 2008).
Vlogo učitelja kot "prenašalca" znanja je zamenjala vloga učitelja kot
spodbujevalca samostojnega učenja, mentorja in vodnika učencem (Marentič
Poţarnik, 2005).
Za diplomsko delo z naslovom Geografske ekskurzije v devetletni osnovni šoli
sem se odločila, ker ţelim, da se pouk geografije, ki na marsikateri osnovni šoli še
poteka po enosmerni komunikaciji, kjer učitelji podajajo učno snov kot nek sistem
resnic, ki ga učenci sprejmejo in nato reproducirajo, spremeni. Sama imam veliko
raje aktivne oblike in metode dela, ki v središče pouka postavljajo učenca, ki pri
pouku aktivno sodeluje, ga sooblikuje, hkrati pa pridobiva veliko več uporabnega
znanja. Bevčeva (1997) je ţe pred več kot desetletjem poudarjala, da je dolţnost
učiteljev, da učencem osnovnih in dijakom v srednjih šolah omogočijo
neposreden stik s pokrajino.
2
Učence ţelimo usposobiti za samostojno miselno delo in ustvarjanje, da bodo
znanje in spretnosti, ki so si jih pridobili med izobraţevanjem, znali uporabiti.
Izkustveno učenje in učenje geografije na prostem, omogoča hitrejše usvajanje
znanja in predstav o pokrajini.
Problemski pristop, sodelovalno učenje, projektno učno delo, učni eksperiment in
argumentirana diskusija bodo učno izkušnjo za učence in učitelje zagotovo
naredili bolj prijetno.
1.1 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti geografsko ekskurzijo kot aktivno metodo
in obliko pouka geografije v osnovni šoli.
Geografija kot šolski predmet, v katerem se enakovredno prepletajo druţbena in
naravoslovna spoznanja, poudarja pomen učenčevega celostnega pogleda na
geografski prostor. Brinovec (2004) meni, da je ena izmed bistvenih in temeljnih
nalog pouka geografije odkrivanje in pojasnjevanje pojavov in procesov tam, kjer
nanje naletimo in kakor v naravi delujejo – povezano.
V prenovljenih učnih načrtih so ekskurzije in terensko delo postale obvezni del
pouka geografije. Znanje pridobljeno na takšen način je trajnejše, ker učenci sami
prihajajo do ugotovitev.
Ekskurzija s terenskim delom je ena najpomembnejših didaktičnih metod in oblik
dela pri pouku geografije, ker neposredno proučuje pokrajino. Aktivne metode
dela in izkustveno učenje učencem omogočajo povezovanje znanj iz različnih
šolskih predmetov.
1.2 CILJI DIPLOMSKEGA DELA
Pri izdelavi diplomske naloge z naslovom Geografske ekskurzije pri pouku
geografije v devetletni osnovni šoli so bili postavljeni naslednji cilji:
predstaviti kratek zgodovinski pregled geografskih šolskih ekskurzij,
3
analizirati poloţaj geografske ekskurzije v učnem načrtu za geografijo v
osnovni šoli,
opredeliti pomen geografske ekskurzije kot aktivne oblike in metode dela pri
pouku geografije,
predstaviti teoretična izhodišča o geografski šolski ekskurziji,
predstaviti značilnosti geografskih šolskih ekskurzij,
izdelati primere učnih priprav geografskih ekskurzij za šesti, sedmi, osmi in
deveti razred osnovne šole.
1.3 METODE DELA
Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili naslednje zaporedje proučevanja
izbranega področja:
1. Orientacijska opredelitev problema.
2. Študij virov in literature, s katerim smo teoretično spoznali raziskovalni
problem.
3. Dokončna opredelitev raziskovalnega problema in načrtovanje zadane
naloge.
4. Oblikovanje in izdelava priprav za geografske ekskurzije.
5. Pisanje poročila, vrednotenje, sinteza.
V teoretičnem delu naloge smo s pomočjo analize knjiţnih (geografskih
učbenikov in priročnikov, geografskih časopisov, časopisov z geografsko
didaktičnimi vsebinami) in internetnih virov ter z analizo pedagoške
dokumentacije za devetletno osnovno šolo ekskurzije najprej opredelili. Pri
oblikovanja učnih priprav smo uporabili kavzalno neeksperimentalno metodo
dela.
4
2. UČENJE GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Geografija je v učnem načrtu opredeljena kot naravoslovni in druţboslovni
predmet, ki vzročno-posledično povezuje znanje o naravnem in druţbenem okolju
(Učni načrt - Geografija, 2008).
Geografsko znanje je sestavni del temeljne izobrazbe, je temelj za razumevanje
povezav med človekom, naravo in druţbo ter spodbujanje vseţivljenjskega
učenja. Mladega človeka uči razmišljati in se izraţati celostno.
Cilje pri pouku dosegamo z izbiranjem vsebin, učnih pripomočkov in medijev, s
sodobnimi učnimi oblikami in metodami in s čim pogostejšim neposrednim
opazovanjem geografskih procesov in pojavov v okolju, kjer nastajajo. Pouk
geografije poteka predvsem v učilnicah, učenci pa si ţelijo pouk na prostem, ki
jim omogoča doţivljajsko učinkovitejši pouk. V zadnjem času mu posvečamo
večjo pozornost.
Kolenc Kolnikova navaja: "Priprava učenja na prostem se začne z analizo
teoretičnih osnov in usmeritev (didaktični koncept oziroma namen konkretnega
učnega dela), analizo sestavin (učni cilji, učna vsebina, didaktična načela,
didaktična sredstva) in subjektov (učenci, sodelavci) ter analizo didaktičnega
okolja (didaktična primernost izbranega prostora, čas, in trajanje učenja na
prostem, organizacijska oblika, varnost)." (Kolenc Kolnik, 2006a, str. 48.)
V didaktični teoriji je takšna proučitev pogojev poimenovana didaktična analiza.
Dobro poznavanje učencev in njihovih značilnosti je pogoj za pravilno zastavljeno
didaktično analizo. Učitelj mora pred vsakim načrtovanjem učnega dela na
prostem preverjati specifičnosti njegove učne skupine in posameznikov.
Med didaktična sredstva sodijo različni mediji, viri znanja oziroma nosilci za
prenos in obdelavo podatkov, ki jih uporabljajo učitelji in učenci.
Kolenc Kolnikova (2006) navaja, da za učenje geografije prostor ni samo učno
okolje, ampak sočasno tudi didaktično sredstvo in učna vsebina. Učenci se tako
5
učijo sočasno "o geografskem prostoru" in "v geografskem prostoru"." (Prav
tam, str. 49.)
Učenci informacije o okolju pridobivajo z vsemi čutili, zato je neposredni stik z
okoljem dragocen in ga s posrednimi didaktičnimi sredstvi teţko nadomestimo
(Kolenc Kolnik, 2004, 2006). Učitelj učence pri delu usmerja, spodbuja in daje
povratne informacije o doseţenem.
2.1 DIDAKTIČNO OKOLJE
Didaktično okolje tvorijo različni objekti in različni procesi v naravi in druţbi, ki
so potrebni za učenje in jih lahko uporabimo v didaktične namene (Kolenc
Kolnik, 2006). Sem spadajo neposredno šolsko okolje (učilnice, telovadnica,
knjiţnica, laboratorij, itd.) in drugi naravni in družbeni objekti ter prostori (gozd,
reka, travnik, muzej, naselje, ulica, itd.).
Ko izbiramo primerni prostor za učenje geografije, moramo upoštevati prostorsko
raznolikost: fizičnega okolja, druţbenega okolja oz. človekove aktivnost, kulture
in socialno-ekonomskih odnosov, različne stopnje druţbenega razvoja in
preţivetja (Kolenc Kolnik, 2006b; Učni načrt – Geografija 2008).
Didaktično primerne geografske učne lokacije za pouk geografije na prostem
morajo ustrezati določenim kriterijem: prostorsko spoznavna oziroma sporočilna
moč pokrajine, povezanost oziroma usmerjenost v doseganje ciljev učnega načrta,
oddaljenost oziroma dosegljivost (ekonomičnost, varnost), metodična raznolikost,
dostopnost učnega gradiva (Kolenc Kolnik, 2006a; Učni načrt – Geografija,
2008).
V preglednici predlaganih metod povzeti po Kolenc Kolnikovi najdemo moţnosti,
prednosti in številne skupne značilnosti, ki učencem omogočajo usvajanje
procesnih učnih ciljev, kot so:
"Z urjenjem v opazovanju razvijajo mišljenje,
primerjanje in logično sklepanje ter posploševanje,
6
razvijajo sposobnost samostojnega učenja s pomočjo različnih virov (npr.
na terenu zbranih podatkov),
razvijajo sposobnost komuniciranja in sposobnost za delo v skupini
(sodelovalno učenje),
povezovanje teoretičnih učnih informacij v realnem prostoru,
razvijanje prostorsko usmerjenega mišljenja."
(Kolenc Kolnik, 2006a, str. 52.)
Preglednica 1: Didaktična primernost različnih lokacij za pouk geografije na prostem
Lokacija Čas trajanja in
način potovanja
Učni namen in metodična pravilnost
Šolsko
dvorišče
- nekaj minut do 1
šolske ure,
- peš
-učenje novih tehnik terenskega dela: vodeno
opazovanje, orientacija, zbiranje podatkov,
preizkus hipotez, učni eksperiment na prostem
Okolica šole - nekaj deset minut
do 2 šolski uri,
- peš
-terensko delo v geografski opazovalnici, ki je
v naravnem okolju (gozd, potok) ali v
urbanem okolju (naselje, muzej)
-vodeno opazovanje, orientacija, zbiranje
podatkov, preizkus hipotez, projektno učno
delo, eksperimentiranje
Domača regija - od 3 do 4 šolske
ure ali do enega
šolskega dneva,
-peš, s kolesi,
lokalni prevoz
-terensko delo, ekskurzija, raziskovalno delo
-vodeno opazovanje, orientacija, zbiranje
podatkov, preizkus hipotez, projektno učno
delo, eksperimentiranje, reševanje problemov
Domača
naravno-
geografska
enota
- en dan,
- lokalni prevoz ali
posebni prevoz
-terensko delo, ekskurzija, raziskovalno delo,
šola v naravi
-vodeno opazovanje, zbiranje podatkov,
preizkus hipotez, reševanje problemov,
projektno učno delo, študija primera
Slovenija -od enega do več
dni,
-ekskurzija, terensko delo, raziskovalno delo,
šola v naravi
7
-posebni prevoz,
(avtobus)
ali redni prevoz
(vlak)
-vodeno opazovanje, zbiranje podatkov,
preizkus hipotez, projektno učno delo,
reševanje problemov, študija primera
Zamejstvo in
sosednje
drţave
-od enega do več dni
-poseben prevoz
-ekskurzija, terensko delo, raziskovalno delo,
šola v naravi
-vodeno opazovanje, zbiranje podatkov,
preizkus hipotez, projektno učno delo, študija
primera
Vir: Kolenc Kolnik, Pedagoška obzorja, 2006.
Geografske ekskurzije za učence osnovne šole, ki sem jih načrtovala, so
predvidene kot enodnevne ekskurzije. Itinerarij vseh geografskih ekskurzij kot
izhodiščno točko predvideva Sveti Tomaţ. Učenci bodo obiskali kraje v različnih
naravnogeografskih enotah, ki so od Svetega Tomaţa precej oddaljeni. Čas
trajanja posameznih ekskurzij z voţnjo učencev je dolg, predvideni so postanki in
čas za oddih ter malico. Na ekskurzijo se bodo učenci peljali s posebnim
avtobusom. Na ekskurziji so predvidene različne metode terenskega dela: vodeno
opazovanje, orientacija, merjenje.
2.2 DIDAKTIČNA NAČELA
Didaktična načela pomagajo učitelju, da uspešno načrtuje in vodi pouk.
Neposredno opazovanje je ena izmed najpomembnejših faz pri usvajanju
geografskih znanj. Informacije o okolju vedno pridobivamo z vsemi čutili. Pri
oblikovanju prostorskih predstav je pomembno vizualna nazornost, določene
pojave si najprej neposredno ogledamo v naravi šele potem preko posrednikov
(slike, makete, video). Učitelj mora omogočiti različnim nazorskim tipom
raznoliko učno gradivo.
Upoštevati moramo načelo dostopnosti, prehajanje od znanega (neposredna
izkušnja) k neznanemu, od bližnjega k oddaljenemu. Učenci bodo tako na
primeru domače pokrajine spoznavali temeljne prostorske pojme in na njih gradili
8
razumevanje zahtevnejših in prostorsko bolj oddaljenih. Pri dostopnosti moramo
upoštevati pravilo od konkretnosti (vidno, doţiveto, otipljivo) k zahtevnejši
abstrakciji (Kolenc Kolnik, 2006; Učni načrt – Geografija, 2008).
2.2.1 DIDAKTIČNA NAČELA GEOGRAFIJE
Povzeta so po splošnih didaktičnih načelih. Pri pouku geografije moramo
oblikovati tista didaktična načela, ki so zanj posebej pomembna, saj s tem lahko
doseţemo objektivnost geografskega izobraţevanja. Didaktična načela pouka
izhajajo iz: splošnih zakonitosti vzgojno izobraţevalnega procesa, psiholoških
zakonitosti in vloge vzgoje v razvoju osebnosti in druţbe.
Med didaktična načela pouka geografije spadajo: načelo prostorske razmestitve
pojavov in procesov ter njihovih medsebojnih odnosov, načelo regionalnosti,
načelo kompleksnosti (celostnosti), načelo opazovanja, načelo sočasnosti
(Brinovec, 2004).
NAČELO PROSTORSKE RAZMESTITVE POJAVOV IN PROCESOV TER
NJIHOVIH MEDSEBOJNIH ODNOSOV
To načelo predpostavlja, da določene vsebine iz pokrajine moramo spoznati,
vendar le kot sredstvo, iz katerega spoznamo prostorske odnose. Spoznavanje
prostorskih vsebin in odnosov, njihovih vzrokov in posledic je temelj
geografskega proučevanja. Pomembno je odgovarjanje na vprašanji kako in zakaj.
NAČELO REGIONALNOSTI
Omejevanje prostora za potrebe pouka je bistveno. Z oblikovanjem regije znotraj
večjih prostorskih enot dobimo logičen okvir, v katerem opazujemo prostorske
vsebine in odnose. Prostorsko celoto lahko opazujemo ločeno ali v odnosu do
drugih prostorskih enot.
NAČELO KOMPLEKSNOSTI (CELOSTNOSTI)
9
Načelo kompleksnosti ali celostnosti govori, da prostorske konkretnosti in
abstrakcije ter odnosov med njima ne smemo proučevati ločeno, temveč v vsej
soodvisnosti z vsemi pojavi in procesi znotraj neke regije ali celo širše.
NAČELO OPAZOVANJA
Opazovanje je najpomembnejši način spoznavanja geografske stvarnosti. Pri
opazovanju geografskih objektov in pojavov se sočasno odvija aktivni miselni
proces povezovanja elementov in procesov, ki predstavljajo določen objekt ali
pojav opazovanja. Pouk geografije je najbolj nazoren, če poteka v geografskem
laboratoriju, to je v pokrajini.
NAČELO SOČASNOSTI
Načelo sočasnosti zahteva, da govorimo le o tistem, kar imamo jasno pred očmi.
To velja tudi za učence, ki so se prej pripravili na razlago dela poti ali določenih
značilnosti in ki jih nato predstavijo na sami ekskurziji. Ne moremo pričakovati,
da bodo učenci razlagali pripravljeno besedilo usklajeno s tem, kar se vidi v
pokrajini. Njihov nastop in predstavitev vsebin vezanih na ekskurzijo je priloţnost
za urjenje sposobnosti, da svoje znanje predstavijo drugim učencem.
2.3 PRIPOROČLJIVE UČNE METODE ZA UČENJE
GEOGRAFIJE NA PROSTEM
Izvajanje učenja na prostem je lahko časovno zelo raznoliko, lahko traja od nekaj
minut do nekaj dni, uporabimo pa lahko različne učne oblike.
Učne metode pri pouku geografije na prostem temeljijo na izkustvenem učenju.
Metode neposrednega opazovanja, zbiranja in procesiranja podatkov so naravnane
na celostno dojemanje prostora in pomenijo didaktično izhodišče za pouk
geografije, ki ga učenci z osvojenimi konkretnimi predstavami o domačem
prostoru laţje nadgrajujejo s posrednimi učnimi metodami (delo s tekstom,
statistični podatki, kartografskim gradivom) (Kolenc Kolnik, 2006 a). V sodobnih
evropskih geografskih učnih načrtih je geografija definirana kot šolski predmet, ki
medpredmetno izobraţuje in vzgaja z naravoslovnimi in druţboslovnimi
vsebinami (Kolenc Kolnik, 2008).
10
Kolenc Kolnikova ugotavlja, da sta med štirimi geografskimi učnimi načrti, ki so
bili natančneje analizirani (slovenski, hrvaški angleški, avstrijski), najbolj
primerljiva slovenski in hrvaški, ki imata podobno vsebinsko strukturo in časovni
obseg. Za angleško in avstrijsko osnovnošolsko geografijo je značilno, da daje
učni načrt prednost izbranim geografskim temam in proučevanju odnosa med
človekom in naravo. V učne načrte za geografijo v Veliki Britaniji (Anglija) so
učenje geografije na prostem in terensko delo trdno umestili po uvedbi temeljite
šolske reforme konec 90-ih let. Učenje geografije na prostem in terensko delo sta
postali v naslednjem desetletju teţišče načrtovane dejavnosti pri učencih (Kolenc
Kolnik, 2008).
Nacionalno izobraţevalni standard (Hrvatski nacionalni obrazovni standard) za
osemletno osnovno šolo je učni načrt, po katerem poteka pouk geografije na
Hrvaškem. Prenova pri pouku geografije poteka po učnem načrtu, le ta pa mora
biti prilagojen potrebam učencev v sodobni druţbi (Hrvatski obrazovni standard,
2006).
Pouk geografije se v Republiki Hrvaški začne v 5. razredu osemletne osnovne
šole. Obseg znanja je določen s številom tem in pojmov, ki jih morajo učenci
obdelati v šolskem letu. V učnem načrtu za geografijo v Republiki Hrvaški je
večje število učnih tem, pri katerih zasledimo terensko delo, ali pa je predlagana
dejavnost pri pouku terensko delo (Nacionalni izobraţevalni standard, 2006).
Geografsko terensko delo je v 5. razredu predvideno pri devetih obveznih in dveh
izbirnih vsebinah. V 6. razredu je predviden obisk etnografskega muzeja, v 7.
razredu ni predvidenega terenskega dela, v 8. razredu je terensko delo predvideno
pri šestih obveznih vsebinah in petih izbirnih vsebinah (Kolenc Kolnik, 2008).
V Republiki Hrvaški učne načrte pogosto posodabljajo, teme so aktualizirane.
Zadnja sprememba v učnem načrtu za osnovno šolo v Republiki Hrvaški je bila
izvedena 2006. leta.
11
2.3.1 TERENSKO DELO
Pouk geografije poteka v glavnem v učilnici, kjer učenci spoznajo teoretične
osnove, v praksi pa jih ne znajo uporabiti. Ker je predmet geografije pokrajina,
geografsko okolje, je potrebna praktična izkušnja v njem.
V Učnem načrtu za geografijo iz leta 2008 je opredeljena izvedba treh krajših
terenskih vaj v šolskem letu. Terensko delo se najpogosteje organizira med
rednimi urami pouka v okolici šole. Pri njegovem izvajanju učenci uporabljajo
preproste raziskovalne metode: opazovanje, orientacija, kartiranje, merjenje,
primerjanje, razvrščanje, umeščanje, analiziranje, sintetiziranje in poročanje.
Usvajanje znanja poteka v več fazah, pri geografiji je postalo opazovanje
temeljna metoda dela in vir geografskih spoznanj. Učence moramo naučiti
opazovati, da bodo današnjo pokrajino razumeli kot rezultat povezovanja naravnih
osnov in druţbenih vplivov.
Neposredno opazovanje v naravnem okolju učencem olajša usvajanje znanj, zbuja
interes učencev, hkrati pa omogoča večjo nazornost v geografiji. V domačem
okolju učenci spoznavajo temeljne geografske pojme, ki so potrebni za
razumevanje tujega prostora.
Če je opazovanje dobro organizirano, vsebuje elemente raziskovalnega dela in
tako omogoča zahtevnejši pouk (Brinovec, 2004).
Pri različnih načinih dela učenci opazujejo naravnogeografske značilnosti in
druţbenogeografske procese. Neposredno opazovanje poteka bolj redko, vzroki so
subjektivni in objektivni. Objektivne teţave pri izvedbi terenskega dela odpravlja
fleksibilni predmetnik, pri katerem lahko imamo strnjen pouk geografije.
2.3.1.1 TERENSKE UČNE METODE
Pogoj za uspešno delo so motivirani učenci, zato moramo motivaciji posvečati
veliko pozornost. Pri geografskem proučevanju v naravi uporabljamo naslednje
metode terenskega dela:
12
ORIENTACIJA
Orientirati pomeni določati svoj poloţaj v pokrajini. Dobra orientacija je za delo
na terenu zelo pomembna. Učenci se ţe pri spoznavanju druţbe spoznajo s
stranmi neba v domačem okolju.
Orientiramo se lahko na več načinov: s kompasom ali uro, po soncu, zvezdah,
drevesih – govorimo o geografski orientaciji.
Topografska orientacija pomeni določitev poloţaja opazovalca glede na objekte
in relief v okolici in primerjavo s karto.
OPAZOVANJE
Opazovanje je temeljna geografska metoda pri terenskem delu. Učenci bi morali
temeljna geografska znanja pogosteje pridobivati z neposrednim opazovanjem, saj
noben opis opremljen s fotografijami, s statističnimi podatki in drugimi
ponazoritvami ne more nadomestiti opazovanja v pokrajini. Učence moramo
najprej naučiti opazovati, terensko delo pa temeljito pripraviti in dobro
organizirati.
KROKIRANJE
Kroki je najbolj preprosta risba zemljišča iz ptičje perspektive. V primerjavi s
karto je manj natančen, vsebuje več podrobnosti, izdelamo ga lahko zelo hitro s
preprostimi pripomočki.
SKICIRANJE
S skico skušamo prikazati osnovne značilnosti pokrajine in nekoliko podrobneje
pojave, ki nas zanimajo. Učenci si na takšen način vtisnejo v spomin več stvari.
S panoramsko skico poudarimo nek element v pokrajini, ki bi ga z običajno karto
le steţka dovolj plastično ponazorili.
MERJENJE
Opravljamo ga predvsem pri spoznavanju naravnogeografskih pojavov in
procesov. Z merjenjem učenci spoznajo merilne pripomočke, način dela z njimi in
13
rezultate merjenja. Pri merjenju je potrebno natančno upoštevati navodila za delo
in delo natančno opraviti.
KARTIRANJE
Je najbolj popolna oblika evidentiranja in prostorskega prikazovanja enega ali več
geografskih pojavov. V šoli pogosto uporabljamo preprostejše primere (kartiranje
starosti hiš, vrst trgovinskih lokalov) in prehajamo na zahtevnejše (kartiranje
izrabe tal, geomorfološko kartiranje).
INTERVJU
Je usmerjeno izpraševanje ene ali več oseb. Osebe za intervju lahko izbiramo
naključno (večji vzorec), ali pa skrbno izberemo manjšo skupino (manjši vzorec).
Za vsak intervju se je potrebno pripraviti, oblikovati sistem in vsebino vprašanj.
ANKETA ALI VPRAŠALNIK
Je v bistvu intervju v pisni obliki. Vprašanja so glede na problem preučevanja
načrtno in natančno oblikovana in razvrščena. Pri oblikovanju vprašalnika
moramo natančno vedeti, kaj ţelimo izvedeti, vprašanja morajo biti kratka in
jasna.
ZBIRANJE PODATKOV
Razumevanje mnogih procesov je odvisno od podatkov, ki jih imamo na
razpolago. Ena izmed metod zbiranja podatkov je štetje. Ugotavljamo lahko
število obiskovalcev, avtomobilov, pogostost posameznih vrst prometnih sredstev.
Posameznik napiše poročilo. Sledi vrednotenje rezultatov, statistična obdelava in
vnos na karte. Zaključimo s skupnim poročilom in sklepom.
Zelo pomembna je dobra motivacija, razlaga metode in načina izvedbe, izbor
primernih kart, mesto štetja (Oblak, 2008).
2.3.2 UČNI EKSPERIMENT
Je znanstveni postopek, s katerim ţelimo kaj ugotoviti, pokazati ali dokazati. Pri
učnem eksperimentu simuliramo proces naravnih in druţbenih pojavov, da bi ga
14
učenci natančno opazovali. Za izvedbo učnega eksperimenta je potrebna ustrezna
organizacija. Za izvedbo eksperimenta potrebujemo: ustrezen prostor, material,
čas in metodični postopek (Kolenc Kolnik, 2006a).
Na prostem lahko uporabljamo: kvalitativne učne eksperimente, pri katerih nas
zanimajo samo spremembe (onesnaţenost reke, posledice erozije) in kvantitativne
učne eksperimente, pri katerih spremembe tudi merimo (temperatura zraka
merjena v senci in na soncu). (Prav tam.)
Učni eksperiment ima veliko didaktično vrednost. Učenci razvijajo spretnost
uporabe raziskovalnih pripomočkov in aparatur, urijo se v opazovanju, sklepanju
in posploševanju, učijo se postavljati hipoteze in razlagati dobljene rezultate (Učni
načrt - Geografija, 2008).
2.3.3 METODA / ŠTUDIJA / PRIMERA
Temelji na izkustvenem učenju in obravnavi konkretnih primerov. Učenci na
terenu rešujejo učno situacijo: jo opazujejo, razčlenjujejo, odkrivajo odnose med
sestavinami konkretnega primera, spoznavajo vzročno posledične zveze in
oblikujejo različne rešitve (Kolenc Kolnik, 2006a).
2.3.4 PROJEKTNO UČNO DELO
Projektno učno delo je v osnovni šoli pogosto zastopano. Pri projektnem delu
uporabljamo različne učne metode in oblike dela. Pri pouku geografije na prostem
so primerni tematski projekti. Učenci uporabljajo različne oblike učenja:
izkustveno učenje, diferenciran učni pristop, razvijanje individualnih sposobnosti,
povezovanje teoretičnih in praktičnih znanj. Učenci se urijo v učilnici in v naravi
za uporabo preprostih metod geografskega raziskovanja, kot so opazovanje,
merjenje, anketiranje, intervju, uporabo statističnih in drugih virov ter literature.
(Prav tam.)
15
3. ZNAČILNOSTI GEOGRAFSKIH ŠOLSKIH EKSKURZIJ
"Ekskurzijo uvrščajo geografi med osnove geografskega raziskovalnega in učnega
dela pri katerih učenci zdruţujejo pri posameznih geografskih vsebinah
pridobljeno znanje v celostno razumevanje geografskega prostora, in to ob
neposrednem izkustvenem doţivljanju." (Kolenc Kolnik, 2006a, str. 54)
Brinovec navaja, da je geografska ekskurzija strokovno–didaktično in metodično
najzahtevnejša metoda pouka geografije in ena najpomembnejših metod, ker
preučuje pokrajino, ki je vir, iz katerega črpamo osnovno gradivo (Brinovec,
2004).
Pojavi in procesi ter odnosi v pokrajini so prepleteni, zato je ekskurzija najbolj
tipična metoda prav pri geografskem izobraţevanju.
Temeljni namen ekskurzij je, da učenci z opazovanjem zdruţujejo pri posameznih
poglavjih geografije pridobljeno znanje v kompleksne fizičnogeografske oziroma
pokrajinsko ekološke enote.
Rinschede opredeljuje ekskurzijo kot temeljno metodično obliko pouka geografije
(Rinschede, 2003).
Haubrich navaja, da kot ekskurzije pojmujemo neposredno obravnavo pri pouku
geografije izven šole, v pokrajini. Pojem pokrajine pa ne pomeni samo odprte,
naravi bliţnje pokrajine, temveč tudi pozidan, mestni ali vaški prostor (Haubrich,
2006).
Čeprav avtorji navajajo ekskurzijo kot eno najpomembnejših, najzahtevnejših in
nezamenljivih metod, je ekskurzija didaktično skromno opredeljena, njena
opredelitev pa nenatančna, tudi v geografski pedagoški literaturi. Uporabljamo
različne termine: ekskurzija, geografska ekskurzija, znanstvena ekskurzija,
delovna ekskurzija, poučna ekskurzija.
16
3.1 KRATEK HISTORIČNI PREGLED
Ekskurzije so za učence najbolj priljubljena oblika šolskega dela. Ekskurzije so se
kot oblika šolskega dela ohranile skozi najrazličnejša obdobja šolske doktrine,
tudi takrat, ko še niso bile omenjene ne v predmetniku ne v učnem načrtu niti bile
financirane (Cigler, 1995a).
Ljudje pogosto pojma geografska ekskurzija in izlet enako razumejo. Obema
pojmoma je skupno le potovanje, razlika pa je v namenu potovanja.
V slovarju slovenskega knjiţnega jezika (SSKJ) je ekskurzija opredeljena kot
"izlet, obisk s poučnim namenom." (SSKJ, 1994, str. 191)
Beseda izlet pomeni "krajše potovanje, navadno namenjeno razvedrilu." (SSKJ,
1994, str. 326)
Glede na to, da je geografska ekskurzija zelo specifična, strokovno in didaktično
zahtevna kombinacija učnih metod in oblik vzgojno izobraţevalnega dela, ki
zahteva obširne in skrbne priprave učitelja, zbranost in pripravljenost za delo pri
učencih, šolska potovanja ne morejo in ne smejo biti navadni izleti namenjeni
razvedrilu in zabavi. Tudi učitelji geografije imajo pogosto terminološke teţave.
Govorimo o terenskem delu ali o učenju v učilnici na prostem? Definicije so
različne. "Neizpodbitno pa je dejstvo, da se je treba "o prostoru" učiti tudi "v
prostoru"."( Kolenc Kolnik, 2006b, str. 13)
a) v Sloveniji
Začetniki sodobnega geografskega izobraţevanja pri nas so bili tisti učitelji, ki so
ţe v prvi polovici 20. stoletja vodili svoje učence, dijake in študente na strokovne
ekskurzije, saj so se zavedali pomena praktičnega terenskega dela pri pouku
geografije. Mednje vsekakor sodi eden najbolj znanih praktikov Pavel Kunaver.
Prof. France Planina je ţe v začetku 20-ih let organiziral za svoje dijake
ekskurzijo v Liko. Zgonik je bil prav tako zagovornik terenskega dela, "ki poteka
v konkretnem geografskem prostoru." (Zgonik, 1995, str. 142) J. Medved je bil
prvi, ki je pri nas pripravljal načrte za geografske učne opazovalnice. V zadnjih
17
letih sta pomen učenja geografije na prostem utemeljevala V. Bevc in S:
Brinovec.
Učni načrti za geografijo so še v 90-ih poudarjali "učnovsebinske operativne
ravni" in se spremenili v "učnociljno" zastavljen program izobraţevanja in tako
sledili evropskim smernicam pouka geografije. ( Kolenc Kolnik, 2006, str. 14)
V programu ţivljenja in dela osnovne šole (Zavod SR Slovenije za šolstvo, 1984)
so bile ekskurzije v zaokroţene geografske enote Slovenije opredeljene le kot
oblika izvajanja naravoslovnih dni, za katere je predvideno v predmetniku 3 - 4
dni na leto. Navodila za izvajanje naravoslovnih dni ekskurzije opredeljujejo kot
del vzgojno-izobraţevalnega procesa, ki naj bo zasnovan interdisciplinarno.
Planirane so v Letnem delovnem načrtu šole (Cigler, 1995a).
Sklep drţavnega strokovnega sveta za vzgojo in izobraţevanje iz leta 1993 je
opredelil ekskurzije kot obliko pouka zemljepisa na krajih, ki so različno
oddaljeni od šole, njihov namen pa je neposredno proučevanje vzgojno-
izobraţevalnih vsebin na primarnih virih, ki jih ni mogoče prenesti v učilnico
(Cigler, 1995b).
V posodobljenem učnem načrtu za zemljepis iz leta 1999 je zapisano, da je
obvezna izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu
in najmanj dveh krajših terenskih vaj v šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo
geografsko vsebino, ali pa so zasnovane interdisciplinarno, pokrijejo pa naj vse
naravne enote Slovenije, tako da v štirih letih učenci spoznajo najbolj tipične
elemente vseh pokrajin. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno
terensko delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja (Učni načrt -
Zemljepis, 1999).
Novi učni načrt za geografijo (2008) navaja: "Pri izvajanju učnega načrta je
obvezna izvedba najmanj ene celodnevne ekskurzije v posameznem šolskem letu
in najmanj treh krajših terenskih vaj v šolskem letu. Ekskurzije imajo lahko samo
geografsko vsebino, ali pa so interdisciplinarne, pokrijejo pa naj vse naravne
enote Slovenije. V program ekskurzij naj bo na primeren način vključeno terensko
18
delo z uporabo različnih metod in neposrednega opazovanja." (Učni načrt –
Geografija, 2008, str. 35)
Kolenc Kolnikova meni, da s prenovljenimi učnimi načrti in izpitno shemo v
nacionalnih preverjanjih znanja, v kateri je vključeno učenje, preverjanje in
ocenjevanje geografije, sledimo poslanstvu geografije in primerom dobre učne
prakse iz tujine (Kolenc Kolnik, 2006). S prenovljenimi učnimi načrti je dobra
tretjina učnih ciljev vezana na izkustveno učenje in terensko raziskovalno podprto
učenje.
Usposabljanja učiteljev za izvajanje praktičnega dela na terenu se je začelo
izvajati v okviru Zavoda RS za šolstvo v okviru delavnic in seminarjev. Tudi
sama sem se udeleţila seminarja o terenskem delu in seminarja Simulacije in
eksperiment pri pouku geografije, ki sta bila dobro obiskana.
b) v tujini
Ekskurzije pri pouku geografije izvajajo tudi drugje. V Veliki Britaniji se bolj kot
ekskurzijam posvečajo terenskemu delu. 1988. leta so sprejeli obseţno šolsko
reformo, kasneje pa še obvezni National Curriculum (Petek, 2003; povz. po
Kolenc, 2008), ki je vključeval izobraţevalne standarde in kontrolo kvalitete.
Kurikul je sestavljen iz treh temeljnih predmetov, to so matematika, angleščina in
naravoslovje. Geografija je bila umeščena med sedem osnovnih predmetov.
Primarno šolsko izobraţevanje so sestavljala štiri šolska obdobja. Geografija je
opredeljena kot obvezni učni predmet v prvih treh izobraţevalnih obdobjih. Od
leta 2000 so šole lahko same razvijale kurikulum za izbirne predmete (Kolenc
Kolnik, 2008). V učnem načrtu geografije se trdno umesti učenje na prostem in
terensko delo.
Rinschede navaja, da je bil pomen ekskurzij pri pouku geografije v 50-ih in 60-ih
letih različen, ekskurzije so se redko izvajale in so predstavljale redko spremembo
pri normalnem pouku (Rinschede, 1997).
19
3.2 UTEMELJITEV POJMA EKSKURZIJA IN NJEN POMEN
V slovenski literaturi najdemo različne definicije in pojmovanja geografske
ekskurzije.
Ciglerjeva (1995) navaja, da so "ekskurzije oblika pouka, kjer najbolje lahko
uresničujemo nekatere vzgojno izobraţevalne cilje geografije." (Cigler, 1995, str.
69)
Klasinčeva navaja: "Ekskurzija je pomembna praktična dopolnitev teoretičnega
pouka." (Klasinc, 1996, str. 53)
"Ekskurzija je nepogrešljiva oblika šolskega dela, ki ima namen aktivirati učence,
saj nudi moţnost neposrednega opazovanja in sklepanja o tistih področjih, ki so za
učence teţko dosegljiva."(Koltaj in Fojker, 1997, str. 43)
"Ekskurzije so zelo pomemben del vzgojno izobraţevalnega procesa. Veliko
učencev razume določene pojave in procese šele takrat, ko si jih ogledajo."
(Ivanšek, 1998, str. 47)
Vrhunec meni, da je ekskurzija najzahtevnejša oblika pouka zemljepisa, ki ima
velik pomen in teţo (Vrhunec, 1998).
Brinovec opredeljuje ekskurzijo kot "strokovno-didaktično in metodično
najzahtevnejšo metodo pouka geografije." (Brinovec, 2004, str. 207)
Sama bi geografsko ekskurzijo opredelila kot metodo in obliko pouka geografije
na prostem, ki predstavlja pomemben del vzgojno izobraţevalnega procesa, še
posebej pri geografiji, ker učencem omogoča učenje geografije na primarnih virih,
izkustveno učenje in razvijanje geografskega mišljenja. Učenci na geografski
ekskurziji poglobijo teoretična znanja, pri terenskem delu se urijo v uporabi
preprostih raziskovalnih metod terenskega dela.
20
3.3 CILJI IN NALOGE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE
Kolenčeva navaja: "Ekskurzija je ena najpomembnejših metod pouka geografije,
ki neposredno proučuje pokrajino in nam omogoča izkustveno učenje." (Kolenc
Kolnik, 2002. str. 1)
Najpomembnejše naloge ekskurzije so:
"da pri učencih razvija sposobnost opazovanja, ugotavljanja objektov in
pojavov, razumevanje medsebojnih zvez in odnosov, tako v naravi kot v
druţbi,
da prispeva k poglabljanju, razširjanju in bogatitvi znanja in izkušenj
učencev, vzbuja interes za nova spoznanja, povezuje teorijo s prakso,
da omogoča skupinsko delo in realno sprejemanje ţivljenja,
da prispeva k boljšemu in vsestranskemu spoznavanju učenčeve osebnosti
in vzpostavljanju neposrednih odnosov med učiteljem in učenci ter med
učenci samimi,
da pri učencih spodbuja in razvija aktivno sodelovanje pri druţbeno
koristnem delu, da učenci znajo ceniti pravo vrednost dela, da se z večjo
gotovostjo opredelijo za poklic negujejo navade, odgovornost, točnost,
da razvija smisel za lepoto, vzbuja ljubezen do narave, naravnih lepot in
kulturne dediščine,
da prispeva h krepitvi fizične sposobnosti, omogoča rekreacijo in
sprostitev učencev,
da razvija sposobnost orientacije v pokrajini, navaja na uporabo karte in
usposablja učence za geografsko predstavo pokrajine,
da prikaţe vlogo človeka v geografskem okolju in moţnosti njegovega
varovanja, omogoča pridobivanje neposredne delovne in učne izkušnje pri
uporabi različnih terenskih metod dela." (Prav tam.)
Brinovec k navedenim ciljem dodaja še dva:
da budi patriotizem, goji humanizem, tovarištvo, kolektivni duh,
ţivljenjski optimizem in realno sprejemanje ţivljenja,
21
da prispeva k usposabljanju učencev za obrambo in zaščito domovine
(Brinovec, 2004).
Cundrova kot temeljna izhodišča oziroma značilnosti projektnega učnega dela, ki
ima cilje in vsebino in v okviru katerega terensko učno delo poteka kot način dela,
oz. učiteljevega pristopa, navaja:
"Problemski pristop – učitelj mora učencem zastaviti nalogo v smislu
problema, ki ga skušajo rešiti in katerega rezultat je konkretni izdelek. Pri
tem pa je pomembno, da je problem tematsko zaokroţen, kar pa zahteva
tudi medpredmetno sodelovanje.
Konkretna tematika – učenci naj rešujejo resnične primere iz ţivljenja,
rezultat dela pa je konkretni izdelek z določeno vrednostjo, ki je
predstavljiva in uporabna.
Ciljno usmerjena in načrtovana dejavnost - dejavnost mora biti ciljno
načrtovana, od zastavljenih ciljev pa je odvisno nadaljnje načrtovanje,
trajanje, kraj in čas izvajanja, pripomočki in dejavnosti. V vseh fazah
procesa je potrebna aktivna udeleţba učencev. Učitelj mora izhajati iz
potreb, interesov in sposobnosti učencev. Pridobivanje znanja naj temelji
na izkušnjah, ob tem pa je poudarek na procesu učenja in ne na vsebinah.
Kompleksni ali celostni pristop – konkreten prostor in abstraktne pojme
ter odnose med njima moramo učencem predstaviti v soodvisnosti z vsemi
pojavi in procesi znotraj neke pokrajine ali širše.
Vzročno posledični pristop – v procesu pridobivanja znanja naj iskanju
vzrokov za procese, pojave sledijo opredelitve posledic."
(Cunder, 2002, str. 6-7)
Goschkowski (2006) povzema naslednje cilje ekskurzij:
neposredno posredovanje informacij preko opazovanja ali intervjuja,
shranjevanje zbranih podatkov,
primerjava dobljenih podatkov z drugimi mediji (učbenik, film, slike),
moţnost problemskega pouka, iskanje modelov reševanja problema,
22
spodbujanje učenja (učenje na prostem, integrativno učenje,
medpredmetno povezovanje, dejavnostno naravnan pouk, skupinsko delo).
3.4 POMEN ŠOLSKIH EKSKURZIJ V UČNEM NAČRTU
DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Geografija je v programu osnovne šole tisti predmet, ki učencem pomaga pridobiti
znanje, sposobnosti in spretnosti, s katerimi se učenec lahko orientira in razume
oţje in širše ţivljenjsko okolje, ki vzgaja učenca, da bo pravilno vrednotil in
spoštoval okolje, s čimer bo pridobil tudi odnos do narave, sebe, sočloveka in
druţbe (Učni načrt – Geografija, 2008).
To znanje in sposobnosti si bodo učenci najlaţje pridobili v prostoru, v naravi,
preko izkustvenega učenja. Ker je geografija veda o prostoru, pouk geografije ne
sme in ne more potekati samo v učilnici. Za razumevanje številnih geografskih
pojavov in procesov je neposredna prostorska izkušnja najbolj nazorna pot.
Po učnem načrtu (2008) so medpredmetne šolske ekskurzije dober primer za
razvijanje procesnih in prenosljivih vseţivljenjskih znanj, ki so skupna vsem
šolskim predmetom in s katerimi učenci pridobivajo nova znanja, jih izpolnjujejo
in razširjajo ter uporabljajo tako, da dobijo pomembno vlogo v njihovem
poznavanju domovine (Učni načrt - Geografija, 2008).
Oblikoval se je nov koncept učenja in poučevanja. Učenje bi moralo biti
osmišljeno v učnem pristopu, z vidika spretnosti – vedeti kako, vedno bolj stopa v
ospredje tudi namenski vidik - vedeti, zakaj neko znanje, veščino oziroma
sposobnost potrebujemo. Učencem nudi znanje, ki ga pridobivajo v danem okolju
(Kolenc Kolnik, 2004; Učni načrt – Geografija 2008).
Ekskurzija je oblika pouka, ki zahteva drugačne metode, obširnejše in skrbnejše
priprave, saj se pouk izvaja izven šole. Učenci si ţe pridobljeno znanje na
ekskurziji razširijo in utrdijo ali pa si pridobijo nova znanja.
"Ekskurzija je pomembna oblika pridobivanja znanja, ki blaţi neravnovesje med
teoretičnim, leksikonskim ali verbalnim znanjem in uporabnim ter kreativnim
23
znanjem z neposrednim opazovanjem narave, proizvodnje, kulturnih in drugih
vrednot." (Oblak, 2008, str. 9)
3.5 NAMEN EKSKURZIJE
Kolenčeva navaja: "Osnovni namen ekskurzij, da učenci zdruţujejo pri
posameznih geografskih učnih vsebinah ali šolskih predmetih pridobljeno znanje
v celostno zaznavanje izbranega geografskega prostora in to ob neposrednem
izkustvenem doţivljanju. Učenje geografije na ekskurzijah je neposredno in
izkustveno doţivljanje ter učenje, korelacija in integracija znanj ter veščin z
različnih predmetnih področij, aplikativnost oz. prenosljivost teoretičnih znanj v
praktično delo. " (Kolenc Kolnik, 2006, str. 48)
Temeljni namen ekskurzij je da učenci z opazovanjem zdruţujejo pri posameznih
poglavjih pridobljeno znanje v kompleksne fizičnogeografske oziroma
pokrajinsko-ekološke enote (Gams, 1982; povz. po Brinovec, 2004, str. 207).
Z ekskurzijo razvijamo učenčevo aktivnost in ustvarjalnost, njegove delovne
navade, potencialne zmogljivosti, radovednost, kritičnost in samostojnost,
zavestno spoznavanje naravnogeografskih in druţbenogeografskih procesov in
njihove zakonitosti (Zgonik, 1960; povz. po Brinovec, 2004, str. 207).
Haubrich navaja, da je geografsko raziskovanje v naravi in kulturni pokrajini
vedno pomembnejša oblika raziskovalnega učenja. Poudarja, da je srečanje z
realnim svetom nujno, če nas šola hoče pripraviti na ţivljenje. Neposredna učna
izkušnja v naravi prinaša učencu osebno izkušnjo in povečuje njegov interes za
prostorski vidik v njegovi okolici (Haubrich, 2006).
3.6 VRSTE EKSKURZIJ
Ekskurzije se med seboj razlikujejo glede na vsebino, čas in kraj izvajanja.
Pedagogi in didaktiki jih delijo po dveh kriterijih, po obsegu in vsebini.
Kolenčeva (2002) meni, da vrste ekskurzij ni mogoče poenotiti glede na vsebino
in obseg, glede na učni predmet, glede na mesto v učnem procesu.
24
Glede na vsebino Kolenc Kolnikova loči:
geografske oz. predmetne ekskurzije,
interdisciplinarne ekskurzije (več predmetov in nosilcev),
tematske ekskurzije (npr. proučevanje reke Pesnice),
politematske ekskurzije (npr. Ormoţ nekoč – danes – jutri).
(Kolenc Kolnik, 2002).
Nadalje deli ekskurzije glede na mesto v predmetniku:
razredna stopnja,
predmetna stopnja.
(Kolenc Kolnik, 2002).
Glede na obseg in čas trajanja loči:
poldnevne ekskurzije,
enodnevne ekskurzije,
večdnevne ekskurzije,
tabori.
(Kolenc Kolnik, 2002).
Ekskurzije delimo še na:
informativne ali ilustrativne ekskurzije,
kompleksne ekskurzije.
(Kolenc Kolnik, 2002).
Podhostnik ekskurzije deli glede na učni predmet in mesto v učnem procesu.
Razlikuje:
25
uvodne ekskurzije,
spremljajoče ali ilustrativne ekskurzije,
naknadne ekskurzije za poglobitev znanja.
(Podhostnik; povz. po Brinovec, 2004).
Podobno delitev kot pri Podhostniku sem zasledila še v nemški literaturi, kjer
Goschkowski navaja Nollovo klasifikacijo ekskurzij. Noll razlikuje med:
motivacijska ekskurzija - (na začetku učne enote),
ciljno naravnana delovna ekskurzija - (sluţi zbiranju nadaljnjih informacij
oz. materialov pri nekem problemu med delovno fazo),
utrjevalna ekskurzija - (na koncu učne enote, sluţi pregledu pred tem
obravnavanih vsebin pouka).
(Noll; povz. po Goschkowski, 2006).
Navaja še delitev ekskurzij na:
pregledne ekskurzije,
delovne ekskurzije.
(Noll; povz. po Goschkowski, 2006)
V tujih virih so uporabljene različne delitve geografske ekskurzije. Kot študijsko
gradivo sem uporabila Geographiedidaktik avtorja Rinscheda in Didaktik der
Geographie konkret, katere avtor je Haubrich.
Goschkowski (2006) ekskurzije deli glede na čas trajanja in kraj izvajanja na:
1. Poučne ali šolske ekskurzije - Lehr- oder Unterrichtsgang, (1 do 2 uri).
2. Učni izlet ali učno potovanje - Lehrausflug oder Lehrwanderung, (več kot
2 uri, lahko je poldnevna ali celodnevna).
3. Učna potovanja - Lehrfahrten, (večdnevne).
V natančnejši delitvi ekskurzij loči:
šolsko ekskurzijo,
ogled,
26
učni izlet,
delovno ekskurzijo,
projektno delo,
študijsko potovanje.
(Goschkowski, 2006.)
Rinschede (1997) uvršča ekskurzije v šolsko učenje in s tem v pouk. V nasprotju s
poukom v učilnici predstavljajo ekskurzije pouk izven učilnice (učenje geografije
na prostem). Nasproti šolskega učenja je učenje izven šole, ki se dogaja v
domačem okolju, v skupinah mladostnikov. Pojem ekskurzija se uporablja kot
skupni pojem za vse oblike učenja izven učilnice in izven šolske stavbe.
Rinschede predstavi učenje v naslednji shemi:
Preglednica 2: Shema učenja
Vir: Rinschede, 1997.
UČENJE V ŠOLI
(pouk, v šoli
organizirano učenje)
UČENJE IZVEN ŠOLE
(druţina, prijatelji, skupine
mladostnikov, zveze,
mediji)
UČENJE
POUK V UČILNICI POUK IZVEN UČILNICE
(ekskurzije,bivanje v šoli v
naravi)
27
Rinschede uporablja pri delitvi ekskurzij različne kriterije. To so:
časovni aspekt,
aktivnost (učitelj, učenec),
mesto ekskurzije v didaktičnem sistemu,
intenzivnosti vodenja pouka,
predmetni vidik,
stopnjo tematske povezave,
zastavljene cilje,
uporabljene metode pouka,
stopnjo intenzivnosti geografskega vidika.
(Rinschede, 1997).
Brazda (1995) je po mnenju Brinovca (2004) zasnoval najbolj natančno
opredelitev ekskurzij. Glede na vsebino, naloge, cilje, in trajanje deli ekskurzije
po vsebini na:
geografske ekskurzije in
geografsko interdisciplinarne ekskurzije.
Po obsegu loči:
tematske ekskurzije,
politematske ekskurzije in
kompleksne ekskurzije.
(Brazda, 1995, str. 25).
3.7 NAČRTOVANJE GEOGRAFSKE EKSKURZIJE
Ekskurzija je za učence zelo priljubljena oblika šolskega dela. Šele neposredno
opazovanje določenih pojavov da pravo teţo razlagi pri pouku. Učenci si
pridobivajo prostorske predstave, ki so velikokrat popolnoma drugačne od tistih
na zemljevidu. Ekskurzija je tudi del pouka za ţivljenje.
28
Ekskurzija je priloţnost, ko se učimo drugače. Na ekskurziji odkrivajo učenci v
učiteljih veliko bolj zanimive ljudi kot se kaţejo v učilnici (Cigler, 1995a).
Načrtovanje ekskurzije je pomemben element, od katerega je odvisno, kako bomo
uresničili cilje, izbrali smer poti, izbrali pokrajino, kot tudi trajanje ekskurzije.
Geografske ekskurzije so vključene v Letni delovni načrt šole. Načrt ekskurzije
mora biti usklajen s šolskim programom pri posameznih predmetih. Določimo
temo in cilje ekskurzije. Zahtevnost ekskurzije mora biti prilagojena starosti in
predznanju otrok. Ekskurzija mora biti čim bolj konkretna, paziti je treba, da
podrobnosti ni preveč. Pri načrtovanju medpredmetne ali interdisciplinarne
ekskurzije sodelujejo učitelji različnih predmetnih področij. Ekskurzije izvajamo
najpogosteje v spomladi, ker je v tem času dan daljši, pa tudi verjetnost lepšega
vremena je večja. Mnogi menijo, da je bolj primeren čas v jeseni, ko imajo učenci
več časa in še ni toliko učenja.
Makro priprava: Učitelj izdela na začetku šolskega leta načrt ekskurzij za
posamezen razred. Vključi jih v svoj podrobni učni načrt in letni delovni načrt
šole. V njem zapiše cilje, ki jih ţeli doseči, kdaj bodo ekskurzije izvedene, koliko
časa bodo trajale in kaj vse si bodo učenci na ekskurziji ogledali (Bezjak, 1999).
Mikro priprava: Zajema pripravo, ki jo učitelj pripravi podobno kot pripravo na
določeno učno temo v razredu (Bezjak, 1999).
Način izvajanja ekskurzije se razlikuje od vsakodnevnega pouka v šolskih klopeh.
Potrebno je predvideti prihod in odhod učencev na ekskurzijo. Učence pred
odhodom na ekskurzijo seznanimo s potekom, z območjem načrtovane ekskurzije,
opredelimo njen namen, vsebino in cilje. Seznanimo jih s tehničnimi pripomočki,
ki jih bodo potrebovali, z načinom dela, moţnim načrtovanjem dela v skupini in
reševanjem učnih listov. Opozorimo ji na pravila primernega obnašanja na poti in
ter moţnimi varnostnimi ukrepi v primeru kršenja le teh. Seznanimo jih tudi s
finančno konstrukcijo. Natančno opredelimo sezname vodij skupin in učiteljev
spremljevalcev in seznam udeleţencev ekskurzije.
29
Pr načrtovanju in izvedbi ekskurzije naredimo v ţelji, da bi učenci v najkrajšem
času čim več videli, veliko napak. Kolenc Kolnikova navaja nekaj najbolj
pogostih napak pri načrtovanju ekskurzije:
prevelik vsebinski obseg – preveliko število nalog in njihova preobseţnost,
prevelike potovalne razdalje – nenehna stiska s časom,
neustrezni pogoji dela na terenu – če ni opravljen predhodni ogled,
različna pričakovanja udeleţencev – raznolika motivacija,
neupoštevanje ţelja in potreb učencev – predviden prosti čas, prehrana,
uporaba za učence nepoznanih in prezahtevnih tehnik dela.
(Kolenc Kolnik, 2004).
Poenotenega programa šolskih geografskih ekskurzij, ki bi lahko bil temelj za
načrtovanje ekskurzij v srednjih šolah, v osnovni šoli ni, tudi za posamezne regije
ne.
3.8 OSNOVNE FAZE EKSKURZIJE
Metodologija za pripravo in izvedbo ekskurzij je enaka kot za pouk predmeta v
učilnici in obsega tri faze:
1. priprava ekskurzije
2. izvedba ekskurzije
3. sinteza in vrednotenje ekskurzije.
Ekskurzija zahteva obširnejšo in skrbnejšo pripravo kot pouk v razredu, razlogi
zanjo so:
interdisciplinarnost, ki zahteva usklajevanje ciljev in vsebin vseh
predmetov vključenih v program ekskurzije,
velike skupine učencev, ki zahtevajo skrbno izbrane oblike in metode
dela, da bi se cilji ekskurzije lahko uresničili na čim višji ravni,
varnost – skrb zanjo se začne pri načrtovanju in zaključi po varnem
povratku učencev domov,
30
stroški ekskurzije – del sredstev za prevozne stroške zagotavlja
Ministrstvo za šolstvo, razliko pokrivajo starši.
(Cigler, 1995.)
3.8.1 PRIPRAVA EKSKURZIJE
Dobro pripravljena ekskurzija mora biti skrbno pripravljena. Na ekskurzijo
morajo biti pripravljeni tako učenci kot učitelji. Strokovno-didaktična in
metodična priprava učitelja na ekskurzijo, je pogoj za njeno uspešno izvedbo.
Priprava ekskurzije zajema:
organizacijsko pripravo,
pripravo programa in
pripravo učencev. (Cigler, 1995).
3.8.1.1 ORGANIZACIJSKA PRIPRAVA
Geografska ekskurzija zahteva skrbno organizacijsko načrtovanje in usklajevanje,
še posebej pri interdisciplinarni ekskurziji. Zajema: naloge učiteljev, določitev
dolţine in datuma ekskurzije, finančno konstrukcijo, seznanjanje staršev, najavo
obiskov, rezervacijo prevozov (Cigler, 1995a).
Ekskurzija mora teči tako kot smo jo načrtovali. Poskrbeti moramo za prehrano
učencev, učenci morajo biti primerno oblečeni in obuti. Vodja vzpostavi stik z
vodiči v kulturnih ustanovah in se dogovori o času prihoda, trajanju ogleda, o
določenih ciljih, ki jih ţeli doseči.
Celodnevna ekskurzija ne bi smela trajati več kot deset ur, če upoštevamo čas za
prevoz, malico, odmor.
3.8.1.2 PRIPRAVA PROGRAMA
Vodja ekskurzije je zadolţen za pripravo programa ekskurzije. Program
ekskurzije mora biti dobro, načrtno in strokovno pripravljen, upoštevati mora
primerno zadolţitev učencev. Priprava programa obsega:
31
določitev ciljev,
izbor vsebine,
določitev smeri poti,
časovno razporeditev,
časovno usmerjanje in
pripravo nalog. (Prav tam.)
Cilje ekskurzije načrtujemo v skladu z vzgojno izobraţevalnimi cilji predmeta,
cilji šolanja oz. globalnimi cilji šole in etapnimi (operativnimi) učnimi cilji
tematskega ali vsebinskega sklopa. Cilji ekskurzije zajemajo razvoj učencev na
psihomotoričnem, čustvenem in vzgojno izobraţevalnem področju.
Učitelj mora poznati vsebine učnega načrta in spremljajoče globalne cilje. Na
podlagi ciljev se odloči za vsebine, v okviru katerih bo organiziral in izvedel
ekskurzijo. Tema ekskurzije bi naj bila čim bolj konkretna. Ekskurzija je lahko
geografska ali interdisciplinarno zasnovana.
Učitelj mora pri izbiri poti upoštevati tudi razvojno stopnjo učencev in njihove
psihofizične sposobnosti, izbrati mora ustrezno in zanimivo učno pot. Učitelj
mora predvideti, kje in kdaj bodo učenci izvajali načrtovane aktivnosti. Prav tako
mora predvideti tudi, kje in kdaj bodo učenci malicali, se odpočili oziroma
aktivno sprostili.
Ţe v pripravah na ekskurzijo je potrebno načrtovati časovno razporeditev. Čas
trajanja je odvisen od ciljev, ki jih je potrebno doseči in nalog, ki jih je moramo
opraviti. Oddaljenost in število obiskanih krajev vplivata prav tako na čas trajanja
ekskurzije. Predvidimo tudi čas potreben za prevoz, hojo, oglede, izvajanje nalog,
zbiranje informacij, podatkov, za malico oz. počitek.
Učitelj v fazi priprave ekskurzije določi, katero izmed metod dela bo izbral, kateri
metodi bo dal večji poudarek. To je odvisno od same vsebine ekskurzije, od
psihofizičnih sposobnosti učencev in njihovega predznanja in tudi od učiteljeve
kakovostne priprave na ekskurzijo.
32
Učitelj pripravi naloge, ki so "konkretizacija posameznih ciljev ekskurzije."
(Cigler, 1996.) Naloge morajo biti zanimive, primerne sposobnostim učencev.
Navodila za reševanje nalog naj bodo kratka, natančna, popolnoma jasna in
enopomenska.
Nalog ne sme biti preveč, sicer lahko učencem zmanjka časa za sprotno reševanje,
ali pa jih bodo učenci površno rešili. Premajhno število nalog je lahko vzrok za
dolgočasje učencev na ekskurziji (Cunder, 2002).
Na geografski ekskurziji ne smejo manjkati naloge za orientacijo, naloge za
spremljanje poti, kartiranje.
3.8.1.3 PRIPRAVA UČENCEV
Uspešno izpeljana ekskurzija je poleg priprav učiteljev odvisna od tega, kako smo
nanjo pripravili učence. Učenci morajo biti za ekskurzijo dobro motivirani. Učitelj
mora pri vseh učencih vzbuditi pozornost in zanimanje za ekskurzijo, da jo bodo
učenci resnično doţiveli. Upoštevati mora tudi interese učencev, saj je
upoštevanje interesov učencev največja motivacija za njihovo delo.
Zgonik (1995) meni, da je premišljeno načrtovana motivacija, ki je uspešno
realizirana, ţe relativna garancija za uspešno opravljeno delo.
Učence je na geografsko ekskurzijo potrebno predhodno pripraviti ţe v razredu.
Seznanimo jih s cilji, programom in namenom ekskurzije, z razdelitvijo nalog,
zbiranjem gradiva, pripravo gradiva. Naloge morajo biti prilagojene sposobnostim
učencev, sicer jih ne bodo dobro opravili. Dodatne informacije o pokrajini, ki jo
bodo v referatih predstavili, učenci iščejo v dvojicah ali samostojno. Dobijo
navodila za delo na terenu in o obnašanju na ekskurziji. Učitelj predstavi učencem
metode terenskega dela, ki jih bodo uporabljali na ekskurziji in jih seznani z
obvezno terensko opremo. Varnosti učencev na ekskurziji posvečamo veliko
pozornost.
Poleg učencev je potrebno na ekskurzijo pripraviti ostale strokovne sodelavce in
učitelje spremljevalce. Vodja ekskurzije mora seznaniti vse strokovne delavce s
33
cilji in nalogami ekskurzije. Posreduje jim podatke o poti (itinerarju) ekskurzije,
trajanju, njeni časovni razporeditvi in jih vsebinsko ter metodično seznaniti s
konkretnimi zadolţitvami na ekskurziji.
3.8.2 IZVEDBA EKSKURZIJE
Izvedba ekskurzije je uresničitev predhodnih priprav učiteljev in učencev. Če smo
izvedli temeljito organizacijsko in vsebinsko pripravo vseh udeleţencev na
ekskurziji, bomo ekskurzijo uspešno izvedli. Učitelj, ki vodi ekskurzijo, mora
pokrajino dobro poznati in mora biti strokovno in didaktično dobro usposobljen.
Za doseganje ciljev ekskurzije je pomembno, da vsebinski obseg ni prevelik, zato
moramo količino informacij premišljeno odmeriti glede na psihofizične
sposobnosti učencev.
Učencem razdelimo učne liste z nalogami. Pri izvedbi posameznih etap moramo
paziti na časovno trajanje in realizacijo posameznih etap pa tudi na prepletanje in
povezovanje med njimi. Učitelji med potekom ekskurzije učence spodbujajo k
aktivnemu sodelovanju. Učencem svetuje in jih usmerja pri njihovih aktivnostih.
Navodila naj bodo natančna, jasna, konkretna. Pri pripravi in izvedbi ekskurzije
moramo upoštevati:
1. načelo upoštevanja psihofizičnih sposobnosti in potreb učencev -
sposobnosti učencev glede sprejemanja informacij so omejene, zato
ekskurzije ne smejo biti predolge,
2. načelo aktivnosti, učenci poslušajo razlago učitelja, sošolcev, se
orientirajo, merijo, opazujejo, kartirajo, anketirajo ali intervjuvajo,
rešujejo naloge,
3. načelo sočasnosti – govorimo o tistem, kar vidimo. (Cigler, 1995a).
3.8.3 SINTEZA IN VREDNOTENJE EKSKURZIJE
Krajši zaključek našega dela naredimo ţe na kraju samem, takoj po opravljeni
ekskurziji. Sledi analiza opravljenega dela v razredu. Preverjamo vse podrobnosti
z opravljene poti. Učitelj lahko pripravi tudi naloge za preverjanje, s katerimi
preveri učinek ekskurzije. Učenci zbrano gradivo uredijo, povedo svoje mnenje,
34
vtise o ekskurziji, kako so potekale priprave na ekskurzijo. Učenci oblikujejo
delovne mape, zbirajo slikovni material, s katerim lahko dopolnijo naloge in
popestrijo delovne mape. Določimo rok za oddajo pisnih izdelkov. Učitelj naloge
učencev pregleda ter jih informira o tem, kako so nalogo opravili. Nikoli ne
ocenjujemo samo izdelka, vedno ocenjujemo tudi sodelovanje učencev na
ekskurziji. Namen ocene je predvsem vzpodbuda za delo, ne toliko ocenjevanje
znanja. Poleg poročil učenci izdelajo še slikovno gradivo v obliki plakatov ali
zloţenk.
Učitelj temeljito analizira ekskurzijo po posameznih fazah, navede prednosti,
pomanjkljivosti, ugotovitve, izboljšave, rezultate. Ob tem razmisli, kaj bi bilo
dobro v naslednjem letu izboljšati, popraviti ali dodati. Pri nadaljnjem načrtovanju
ekskurzij upoštevamo predloge učencev o tem, kaj je bilo dobro, s čim niso bili
zadovoljni. Razmisli tudi o tem, kako bi rezultate ekskurzije lahko uporabil pri
svojem nadaljnjem vzgojno izobraţevalnem delu. Poroča o rezultatih ekskurzije in
seznani tudi ostale učitelje. Sinteza opravljenega dela je skupno delo vseh
učiteljev, ki so sodelovali pri izvedbi interdisciplinarne ekskurzije.
OPISNA MERILA ZA OCENJEVANJE TERENSKEGA DELA NA
EKSKURZIJI
Vsako delo na terenu bi se naj zaključilo z vrednotenjem učenčevega dela.
Karmen Kolenc Kolnik (2004) v Priročniku za učitelje navaja primer opisnih
meril, navodil in točkovnik za ocenjevanje ekskurzije s terenskim delo. Opisna
merila učitelj oblikuje pred začetkom ekskurzije. Učenci morajo biti z njimi
seznanjeni pred odhodom na ekskurzijo.
Učenca ocenjujemo pri pripravah na ekskurzijo, pri delu na terenu, ocenimo tudi
njegovo pisno poročilo ( učni list) o ekskurziji. Merila za opazovanje učenčevega
dela temeljijo na učenčevi pridnosti, marljivosti, samostojnosti, natančnosti,
ustreznosti rešitev, doseganju ciljev. Za uspešno opravljeno terensko delo lahko
učenec doseţe največ 10 točk. Ocenjevalno lestvico oblikuje učitelj po končani
ekskurziji, prilagodi jo doseţkom celotnega razreda. (Primer: od 0 do 2 točki je
35
cena nezadostno, od 3 do 4 točke zadostno, 5 do 6 točk dobro, 7 in 8 točk prav
dobro, 9 in 10 točk.
Priprava na ekskurzijo s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 2.
0 točk: Učenec ni sodeloval pri pripravi na ekskurzijo ali ni prevzel nobene
naloge.
1 točka: Učenec je sodeloval pri pripravi, vendar njegova udeleţba ni bila
dejavna, pasivno je sledil navodilom ali pa je potreboval dodatno spodbudo in
vnovično razlago, prevzel je eno nalogo.
2 točki: Učenec je dejavno sodeloval pri pripravi, sledil navodilom in razlagi,
postavljal vprašanja ter kazal interes, prevzel je vse naloge, ki so mu bile
dodeljene. (Kolenc Kolnik, 2004).
Izvedba ekskurzije s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni izvedel nalog ekskurzije in se je tudi ni udeleţil.
1 točka: Učenec se je sicer udeleţil ekskurzije, vendar je opravil le manjši del
nalog, te pa so bile narejene površno in nesamostojno, s prepisovanjem. Pozna
samo eno metodo terenskega dela (metodo neposrednega opazovanja ali metodo
grafičnega ponazarjanja oziroma metodo demonstracije), vendar je pri delu
nesamostojen in nezanesljiv.
2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je le samo del nalog (npr.
polovico oz. manj kot polovico odgovorov; skica ni bila izdelana samostojno ali je
bila izdelana površno, ne zna uporabiti kompasa). Zna pravilno uporabiti eno
metodo terenskega dela.
3 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je vse naloge, občasno je
potreboval pomoč ali je bil le delno samostojen (npr. pri orientaciji s kompasom
in zemljevidom, branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so posamezne
manjše nepravilnosti, naloge so opravljene v predvidenem času. Zna pravilno
uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
4 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, vse naloge je opravil samostojno in v
predvidenem času, pa tudi rešil jih je pravilno. Zna pravilno uporabiti vse metode
terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval. (Kolenc Kolnik, 2004).
36
Pisno poročilo (delovni list) o ekskurziji – predvideno število točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni oddal delovnega lista.
1 točka: Učenec je delovni list sicer oddal, vendar je večina nalog izdelana
površno in nepopolno. Poleg tega manjkajo tudi nekatere rešitve.
2 točki: Učenec je delovni list oddal, nekatere naloge so nepopolne ali so
nepravilno rešene (npr. površno je izdelana panoramska risba, nima legende).
Učenec je na vprašanja odgovoril pravilno, vendar raven njegovega znanja ne
presega temeljnega nivoja zahtevnosti.
3točke: Učenec je oddal delovni list z vsemi rešenimi nalogami. Manjši del
odgovorov ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima
dodane priloge.
4 točke: Učenec je oddal delovni list. Vse naloge so rešene pravilno in čitljivo.
Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke
pridobljene na ekskurziji in učinkovito oblikovati zaključke. (Kolenc Kolnik,
2004).
3.9 INTERDISCIPLINARNA ( MEDPREDMETNA)
EKSKURZIJA
Sodobno izobraţevanje zahteva povezanost vzgojno-izobraţevalnega dela v šoli
sami in povezovanje z ţeljami in potrebami okolja. Izvajanje ekskurzij je omejeno
z učnim načrtom in stroški ekskurzije. Ekskurzij in terenskega dela ne moremo
izvajati pri vseh predmetih. Geografija je veda, ki zaradi svojega specifičnega
predmeta poučevanja – pokrajine, ki jo sestavlja mnogo med seboj povezanih
elementov in procesov, nujno vključuje znanje in ugotovitve različnih ved, ki
proučujejo posamezne elemente pokrajine. Pri načrtovanju ekskurzije povezujemo
učne vsebine iz več predmetnih področij na primeru posamezne pokrajine, da si
bodo učenci pridobili celosten vpogled v pokrajino.
Interdisciplinarnost je pri današnjih sodobnih metodah poučevanja nepogrešljiva.
Učenje je bolj uspešno, učenec uvidi, da posamezni predmeti niso namenjeni sami
sebi, pozoren postaja na ţe znane vsebine iz drugega predmeta, laţe in bolj
37
učinkovito pridobiva in utrjuje znanje, ki je na tak način pridobljeno tudi bolj
kakovostno in trajno.
Kolenc Kolnikova navaja: "Interdisciplinarne ekskurzije so najpogostejši način
predmetnih povezav in interdisciplinarnega učnega pristopa, izbire učnih metod in
oblik dela, ter uporabe različnih učenčevih sposobnosti in spretnosti." (Kolenc
Kolnik, 2004, str. 11) Ekskurzije so dober primer uvajanja procesnih znanj, ki so
skupna vsem področjem in stopnjam izobraţevanja. (Prav tam.)
Pri načrtovanju medpredmetne ali interdisciplinarne ekskurzije sodelujejo učitelji
iz drugih predmetnih področij. Največkrat ji načrtujejo učitelji geografije in
zgodovine v sodelovanju s slavisti, biologi, redkeje z likovniki, fiziki in tehniki
(Cigler, 1995).
Pri medpredmetni ekskurziji uresničujemo cilje učnih načrtov in vsebin več
predmetov hkrati. Program ekskurzije mora tim učiteljev usklajevati v fazi
načrtovanja, priprave in izvedbe ekskurzije. Pri tem moramo paziti na to, da se
smeri ekskurzij v čim večji meri pokrivajo z učnimi vsebinami pri posameznih
predmetih (Brinovec, 2004).
38
4. EMPIRIČNI DEL
PRIMERI GEOGRAFSKIH EKSKURZIJ V OSNOVNI ŠOLI
Ekskurzije potekajo na vseh stopnjah izobraţevanja in so za učence najbolj
priljubljena oblika šolskega dela, ker se na ekskurziji učimo v naravi. Učenci radi
gredo na ekskurzijo, ker je zanimivo, sproščujoče, zabavno in se razlikuje od
vsakdanjega pouka.
Ekskurzije potekajo v vse naravnogeografske enote Slovenije. Ekskurzije so
največkrat interdisciplinarno ali medpredmetno zasnovane. V program
geografskih ekskurzij mora biti vključeno terensko delo z uporabo različnih metod
neposrednega opazovanja (Učni načrt – Geografija, 2008).
V nadaljevanju so predstavljeni štirje primeri geografskih ekskurzij za osnovne
šole v različne naravnogeografske pokrajine Slovenije: Predalpske pokrajine
Slovenije (Velenje, Logarska dolina, Šempeter), Dinarske pokrajine Slovenije
(Postojnska jama, Cerkniško jezero, Bistra), Primorske pokrajine Slovenije
(Štanjel, Kobarid, Idrija) in Alpske pokrajine Slovenije (Škofja Loka, Blejsko in
Bohinjsko jezero). Ekskurzije so načrtovane za učence šestega, sedmega, osmega
in devetega razreda osnovne šole. Izhodišče vseh geografskih ekskurzij je OŠ
Sveti Tomaţ. Ekskurzije so interdisciplinarno zasnovane.
39
4.1 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PREDALPSKE
POKRAJINE SLOVENIJE
Sveti Tomaţ, 10.5. 2010
OBVESTILO STARŠEM
Spoštovani starši!
Učenci šestega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed
regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v predalpskih pokrajinah (Velenje,
Logarska dolina, Šempeter).
Priprave na ekskurzijo potekajo ţe dalj časa. Učitelji smo prevzeli organizacijo in
pripravo učencev na ekskurzijo ter strokovno izvajanje in vrednotenje učenčevega
dela pred, med in po ekskurziji.
Učenčeva naloga je priprava referatov, poročanje na terenu, izvajanje terenskega
dela, reševanje učnih listov, zbiranje materiala in izdelava plakata.
Čaka nas veliko dela. Prepričani smo, da se bomo veliko naučili in spoznali še en
košček domovine Slovenije.
Če ste starši pripravljeni pokriti del materialnih sredstev (del prispeva Ministrstvo
za šolstvo) in se strinjate, da se vaš otrok 18. maja 2010 udeleţi ekskurzije, to
potrdite s podpisom.
Lep pozdrav Silva Rakuša,
vodja ekskurzije
PODPIS STARŠEV:
40
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA: PREDALPSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
SV. TOMAŢ: odhod ob 8.00 zemljevid, mapo, učne
prihod ob 17.00 liste, pisala, beleţka,
fotoaparat,
6. razred
Karta Slovenije
Vir: http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif
ČA
S
KD
AJ
PO
TREB
UJEM
O
VSEB
INA
CILJI
VELENJSKI
RUDNIK
LOGARSKA
DOLINA
RIMSKA
NEKROPOLA
Učenci so izvajalci
svojih referatov na
terenu, (na avtobusu,
na določenem
kraju).
Izvesti obliko oz. metodo dela,
s katero navajamo učence na
neposredno opazovanje
geografskih procesov, na
proučevanje vzročno
posledičnih odnosov v
geografskem okolju, na
razvijanje pravilnega odnosa
do onesnaţevanja in varovanja.
okolja.
KD
O
Učenci raziskujejo SV predalpsko hribovje
in Logarsko dolino, spoznajo
naravnogeografske značilnosti in utrjujejo
znanje, ki so ga pridobili pri predmetu SD,
se navajajo na delo na terenu, spoznajo
kulturno zgodovinsko dediščino (velenjski
rudnik, rimska nekropola).
Opazovanje,
orientacija,
raziskovanje,
merjenje,
fotografiranje,
reševanje učnih
listov.
41
UČNA PRIPRAVA ZA GEOGRAFSKO EKSKURZIJO UČENCEV 6.
RAZREDA
Učna tema: NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE
SLOVENIJE – PREDALPSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
Razred: 6. razred
Opazovalno mesto: Velenje, Logarska dolina, Šempeter
Čas izvajanja: Od 8.00 do 17.00
Globalni učni cilji: Učenci pridobivajo prostorsko predstavo o pokrajini,
razvijajo sposobnost opazovanja,
na primeru novega okolja se usposabljajo za uporabo
preprostih metod raziskovanja,
razvijajo čut pripadnosti in ljubezni do domače
zemlje,
vadijo se v javnem nastopanju,
učijo se kulturnega obnašanja v različnih okoljih.
Operativni učni cilji: Učenci z opazovanjem spoznajo prehod iz
subpanonskega v predalpski svet,
pridobivajo prostorske predstave o Severovzhodnem
predalpskem hribovju in Pohorskem Podravju,
primerjajo predalpske pokrajine s panonskimi
pokrajinami,
opazujejo reko Dravo in Dravsko dolino, utrjujejo
znanje o njej,
naštejejo hidroelektrarne na reki Dravi,
ovrednotijo pomen reke Drave in njenih
hidroelektrarn za energetsko oskrbo Slovenije,
ob zemljevidu poimenujejo vzpetine, ki se dvigujejo
nad dolino,
razvijajo sposobnost uporabe zemljevida (orientacija
na terenu),
42
ob ogledu premogovnika v Velenju si ustvarijo
podobo o ţivljenju rudarjev,
pridobivajo informacije o rudniku lignita v Velenju,
sklepajo o pomenu rudarstva za termoelektrarno v
Šoštanju,
ovrednotijo pomen velenjskega premogovnika za
slovensko gospodarstvo,
na primeru Logarske doline si ustvarijo podobo o
ledeniški dolini,
utrdijo pojme slap, melišče,
izmerijo temperaturo vode reke Savinje v zgornjem
toku,
primerjajo ledeniško dolino z rečno dolino,
znajo našteti kmetijske pridelke,
ogledajo si arheološki spomenik - Rimsko nekropolo
v Šempetru,
pisno in ustno komunicirajo.
Učne oblike: Priprava: frontalna.
Izvedba: individualna, skupinska.
Poročanje: individualna, skupinska.
Učne metode: Metoda neposrednega opazovanja in orientacije,
metoda pogovora,
metoda razlage,
delo z besedilom,
metoda skiciranja (grafična ponazoritev),
metoda demonstracije,
merjenje.
Učni pripomočki: Samostojno delo:
učni listi in kartonska podlaga,
zemljevid Slovenije 1:500000,
pisala in barvni svinčniki.
43
Skupina:
fotoaparat,
kompas,
alkoholni termometer.
Medpredmetne
povezave:
naravoslovje – premogovništvo, hidroelektrarne,
zgodovina – poselitev, kulturna dediščina, arheološki
spomenik.
Literatura in viri: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija - Turistični
vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Slovenija, pokrajine in ljudje. (1998). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Radovanovič, S. in ostali. (1999). Koroška A – Ţ.
Priročnik za popotnika in poslovnega človeka.
Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8.
razred osemletne in 9. razred devetletne osnovne
šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Badovinac, S. in ostali. (1999). Savinjsko Celje
Velenje A - Ţ. Priročnik za popotnika in poslovnega
človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
44
SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ptuj – Maribor – Dravograd – Velenje –
Mozirje – Logarska dolina- Šempeter – Ptuj – Sv. Tomaž
ČASOVNA OPREDELITEV EKSKURZIJE
RELACIJA URA ŠTEVILO
KM
DEJAVNOSTI, ZADOŢITVE
Sveti Tomaţ 8.00 0 Odhod, evidenca prisotnih
Ptuj 8.30 22 -učenci spremljajo pot na karti
Maribor 9.00 27 -učenci med voţnjo preberejo referate o
Mariboru, reki Dravi in
naravnogeografskih in
druţbenogeografskih značilnostih
pokrajine
Dravograd 10.00 61 -učenci med voţnjo preberejo referat o
dravskih elektrarnah, Dravogradu
Velenje 10.40 – 12.15 34 - učenci v referatu predstavijo mesto,
sledi voden ogled po premogovniku
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
-pojedo "knapovsko" malico
Mozirje 12.35 15 -med voţnjo preberejo referat o
termoelektrarni Šoštanj in Mozirju
Logarska
dolina
13.15 – 15.00 41 -učenci predstavijo Savinjsko dolino,
Logarsko dolino, reko Savinjo,
splavarstvo,
-ogledajo si slap Rinka in izmerijo
temperature vode,
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
- postanek za malico
Šempeter 15.40. - 16.00 62,5 -učenci preberejo referat o rimski
nekropoli, si jo ogledajo
45
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
Ptuj 16.30 Ţalec 77
Sv. Tomaţ 17.00 22 -prihod domov
KRATKA PREDSTAVITEV OPAZOVANIH MEST
VELENJE
Mesto Velenje leţi na 390 m nadmorske višine (n.v.). Nastalo je na
jugovzhodnem robu Šaleške doline, na robu lignitnega sloja, ki ga izkopavajo v
premogovniku. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Sprva je bilo mesto
le manjša naselbina ob poslopju nekdanje rudniške uprave. (Savinjsko od A – Ţ,
1999.) Po 2. svetovni vojni se je naselje hitro razvijalo. Velenje je poleg Nove
Gorice največje, po 2. svetovni vojni nastalo mesto. (Slovenija - Turistični
vodnik, 1995.) Po številu prebivalcev je peto največje mesto v Sloveniji. Kot trg
se je omenjalo ţe leta 1264, mesto pa je postalo 1959. V začetku šestdesetih let se
je razvilo v občinsko središče ter postalo poleg Celja najpomembnejše
gospodarsko in zaposlitveno središče v porečju Savinje. Zasnovali so ga kot vrtno
mesto z veliko zelenja. Razčlenjeno je v več značilnih četrti. (Savinjsko od A – Ţ,
1999.)
Prvi podatki o kopanju lignita so iz leta 1766, izkoriščanje pa se je začelo po letu
1855. V rudniku so najprej delali okoliški kmetje in kočarji. 1902 je tedanji
lastnik D. Lapp odprl v Pesju prvo rudarsko kolonijo. Z razvojem premogovništva
se je naglo povečevalo število prebivalcev. Izkop lignita se je po letu 1954 zelo
povečal. (Savinjsko od A – Ţ, 1999.) Zaradi izdatnega izkopavanja lignita in
pomanjkljivega zasipavanja opuščenih rovov je prišlo do močnega ugrezanja
ravninskega dela dna kotline. Velik del ugreznin je zalila voda, nastala so tri
velika jezera, ki postajajo rekreacijske točke. (Slovenija – Turistični vodnik,
1995.) Pomembne gospodarske druţbe so: Gorenje, Vegrad. (Slovenija –
Turistični vodnik, 1995, Savinjsko od A – Ţ, 1999.)
46
Slika 1: Premogovnik Velenje
Vir: http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=143&lid=41&iid=2
LOGARSKA DOLINA
Je do 500 m široka in 9 km dolga ledeniško preoblikovana dolina gornjega toka in
izvira reke Savinje. Logarska dolina je največja takšna dolina v Kamniško-
Savinjskih Alpah in velja za eno najlepših alpskih dolin v Evropi. (Slovenija –
Turistični vodnik, 1995.) Je kot krajinski park zavarovana dolina.
Poteka v smeri jugozahod-severovzhod, med gorskimi grebeni, ki so se
izoblikovali ob tektonskih prelomnicah. Najdlje je led segal do vhoda v dolino in
do nadmorske višine 1200 m. Dolino obkroţajo mogočne gore: na J in Z Ojstrica,
Planjava, Brana, Štajerska in Koroška Rinka in Mrzla gora. Domačini dolino
delijo na tri dele: Log, Pest in Kot. V dolinah in bliţnji okolici je več naravnih
znamenitosti: z višine 90-ih metrov padajoči slap Rinka pod krnico pod
Okrešljem, skalni pragovi in nad njimi krnice, balvani, ki so jih ledeniki v zadnji
ledeni dobi prinesli v dolino. (Slovenija – Turistični vodnik, 1995, Savinjsko od A
- Ţ, 1999.) Ljudje so se v preteklosti ukvarjali z ţivinorejo, danes pa sta
pomembna gozdarstvo in turizem. (Slovenija – Turistični vodnik, 1995.)
47
Slika 2: Logarska dolina
Vir: http://www.insiders-slovenia.si/files/Image/home_page/Logarska%20dolina1.jpg
ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI
Šempeter je urbanizirano naselje, ki leţi ob ţelezniški progi in ob cesti. V
srednjem veku je bil pomembna poštna postaja na progi Dunaj -Trst. Pri gostiščih
in pri pošti so prepregali konje. V Šempetru so leta 1952 pri kopanju gramoza
odkrili najlepši arheološki spomenik v Sloveniji, rimsko nekropolo z visokimi
grobnicami iz vitanjskega marmorja. Del grobišča je v drugi polovici 3. stoletja
spodkopala Savinja in nato s peskom prekrila grobnice in nagrobnike. Odkrili so
veliko grobnih parcel in posameznih grobov, temeljev grobnic. Do 1967 so odkrili
več kot 600 arheološko pomembnih predmetov in več kot 100 antičnih grobnic
druţin, katerih člani so opravljali pomembne sluţbe v bliţnjem mestu Celeia. V
arheološkem parku so razstavljene obnovljene rimske nekropole. Najvišja
grobnica meri v višino 8,25 m. (Slovenija – Turistični vodnik, 1995.)
Slika 3: Rimska nekropola
Vir: http://www2.arnes.si/~ktavca2/enijevagrobnica.jpg
48
SPLOŠNA NAVODILA
Današnja pot nas bo vodila v predalpski svet Slovenije. Iz Svetega Tomaţa se
bom odpeljali do Ptuja, Maribora, Dravograda, Velenja, kjer si bomo ogledali
premogovnik lignita. Iz Velenja bom pot nadaljevali proti Logarski dolini, se
sprehodili do Slapa Rinka, se povzpeli do koče Orlovo gnezdo. Izmerili bomo
temperaturo vode reke Savinje. Ob povratku se bomo ustavili še v Šempetru, kjer
si bomo ogledali Rimsko nekropolo in se nato odpeljali proti domu.
Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo in
na terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z
zemljevidom Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari.
Če imate s seboj fotoaparat, lahko fotografirate in fotografije dodate k učnemu
listu. Vaše izdelke s prilogami boste vloţili v mapo za ekskurzije. Izdelke bom po
opravljeni ekskurziji pregledala.
Ţelim ti, da bi se na ekskurziji dobro počutil in se v naravi čim več naučil.
49
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PREDALPSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
UČNI LIST
NALOGA 1
Na priloţen zemljevid vrisuj z rdečim pisalom pot ekskurzije.
Na zemljevidu spremljaj pot, kraje postanka označi s krogi.
NALOGA 2
Od Maribora do Dravograda ste se vozili po ozki Dravski dolini. Z leve in z
desne strani se nad dolino dviga višji svet. Kako se imenuje?
____________________________________________________________
____________________________________________________________
Reliefnim in podnebnim razmeram je prilagojeno tudi rastlinstvo. Katera vrsta
rastlinstva prevladuje v Dravski dolini?
_____________________________________________________________
Reka Drava je najbolj vodnata reka, reka z največjim pretokom. Na njej je
največ hidroelektrarn. Naštej hidroelektrarne na Dravi od Maribora do
Dravograda.
_____________________________________________________________
_____________________________________________________________
Katera gospodarska dejavnost je bila močno razvita na Dravi in na Savinji
pred izgradnjo elektrarn? Obkroţi črko pred pravilnim odgovorom.
a) športni ribolov
b) mlinarstvo
c) splavarstvo
50
NALOGA 3
Nahajamo se na zanimivi razgledni točki. Zelo pomembno je, da se v pokrajini,
znamo orientirati. Orientiramo se lahko na različne načine: ob lepem vremenu z
ročno uro s kazalci, s kompasom z zemljevidom, po zvezdah, s pomočjo dreves.
Mi se bomo orientirali s kompasom in karto.
Na opazovališču določite strani neba.
Vetrovnico na kompasu obračaj toliko časa, da se oznaka za sever na
vetrovnici pokrije z oznako severa na kompasu.
Orientirajte zemljevid s pomočjo kompasa.
Kompas poloţi na desni ali levi rob zemljevida, tako da oznaka za sever gleda
proti zgornjemu robu zemljevida. Zemljevid skupaj s kompasom obračaj
toliko časa, da se del magnetne igle, ki kaţe proti severu, pokrije z oznako na
sever na vetrovnici.
S pomočjo zemljevida ugotovi in napiši, kaj vidiš na:
S_________________________________
J_________________________________
V_________________________________
Z_________________________________
Izberi stojišče, ki ga določiš na zemljevidu. Poišči na terenu točke ali objekte.
Zemljevid obračaj toliko časa, da se izbrana smer na terenu ujame z ustrezno
smerjo na zemljevidu.
NALOGA 4
Najpomembnejše območje lignita je v Velenjski kotlini, kjer obratuje
premogovnik, ki ste si ga ogledali. Odgovori na naslednja vprašanja.
51
Opiši kotlino kot reliefno obliko.
___________________________________________________________
Razloţi, v kakšni povezavi sta šoštanjska termoelektrarna in velenjski
premogovnik.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
Lignit in rjavi premog vsebujeta veliko škodljivih primesi, ki močno
obremenjujejo in onesnaţujejo okolje v okolici. Pojasni, kako se to kaţe v
pokrajini?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
V dolinah in kotlinah se v jesenskih in zimskih mesecih pojavlja temperaturni
obrat. Razloţi, za kakšen pojav gre.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
NALOGA 5
Peljali smo se skozi Zgornjo Savinjsko dolino do izvira reke Savinje v slapu
Rinka. Dolina je sestavljena delno iz magmatskih kamnin, delno pa iz apnenca.
Logarska dolino so preoblikovali ledeniki. Če si dobro opazoval pokrajino, po
kateri nas je vodila pot, boš znal napisati značilnosti te ledeniške doline.
Katere značilnosti ima ledeniška dolina?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
S pomočjo zemljevida ugotovi, katere gore se dvigajo nad Logarsko dolino.
_______________________________________________________________
52
Uravnano dno doline prekrivajo travniki ter ravninski in pobočni gozdovi.
Katere gospodarske panoge so razvite v dolini?
_______________________________________________________________
Videli smo slap Rinka. Kako bi razloţil pojem slap?
_______________________________________________________________
NALOGA 6
Ustavili smo se v Šempetru in si ogledali Rimsko nekropolo – rimsko
pokopališče.
Natančno si oglej enega izmed nagrobnikov, ga skiciraj in opiši (velikost,
napis na njem, kdo ga je dal postaviti).
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
skica
53
UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA – 6. RAZRED
1. Na nemi karti Slovenije označi kraje postanka na naši ekskurziji.
Slika 4: Nema karta Slovenije
Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_map.svg/240px-
Slovenia_location_map.svg.png
2. Na geografski ekskurziji smo si ogledali naslednje zanimivosti. Pripiši ustrezen
kraj, kje smo jih videli.
Rimsko nekropolo ______________________________________________
slap Rinka _____________________________________________________
premogovnik lignita _____________________________________________
hidroelektrarne na Dravi __________________________________________
______________________________________________________________
3. Obkroţi črko pred pravilnim odgovorom.
Lignit iz rudnika Velenje porabimo v termoelektrarnah in toplarnah. DA NE
V ozki Dravski dolini so dobre moţnosti za hidroenergetsko izrabo. DA NE
Onesnaţenost zraka se pozimi v kotlinah in dolinah poveča. DA NE
54
Središče hmeljarstva je Velenje. DA NE
4. Logarska dolina je ledeniška dolina. Skiciraj ledeniško dolino.
5. Utemelji.
Reka Drava je naša najpomembnejša reka, ker ima skozi vse leto dovolj vode.
Primerjaj in utemelji njen pomen.
Nekoč:__________________________________________________________
Danes:__________________________________________________________
6. Obkroţi pravilni odgovor.
Katere od spodaj navedenih vzpetin so značilne za predalpski svet?
a) gore
b) hribi
c) planote
d) griči
skica
55
7. Opiši celinsko podnebje.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
8. Reši rebus .
Pravilni odgovor je geografski pojem – padavina, ki povzroča umiranje gozdov.
Vir: Učni list
Slika 5: Rebus 1
56
OPISNA MERILA ZA OCENJEVANJE TERENSKEGA DELA NA
EKSKURZIJI
Priprava na ekskurzijo s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 2.
0 točk: Učenec ni sodeloval pri pripravi na ekskurzijo ali ni prevzel nobene
naloge.
1 točka: Učenec je sodeloval pri pripravi, vendar njegova udeleţba ni bila
dejavna, pasivno je sledil navodilom ali pa je potreboval dodatno spodbudo in
vnovično razlago, prevzel je eno nalogo.
2 točki: Učenec je dejavno sodeloval pri pripravi, sledil navodilom in razlagi,
postavljal vprašanja ter kazal interes, prevzel je vse naloge, ki so mu bile
dodeljene.
Izvedba ekskurzije s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni izvedel nalog ekskurzije in se je tudi ni udeleţil.
1 točka: Učenec se je sicer udeleţil ekskurzije, vendar je opravil le manjši del
nalog, te pa so bile narejene površno in nesamostojno, s prepisovanjem. Pozna
samo eno metodo terenskega dela (metodo neposrednega opazovanja ali metodo
grafičnega ponazarjanja oziroma metodo demonstracije), vendar je pri delu
nesamostojen in nezanesljiv.
2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije opravil je le samo del nalog (npr.
polovico oz. manj kot polovico odgovorov; skica ni bila izdelana samostojno ali je
bila izdelana površno, ne zna uporabiti kompasa). Zna pravilno uporabiti eno
metodo terenskega dela.
3 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je vse naloge, občasno je
potreboval pomoč ali je bil le delno samostojen (npr. pri orientaciji s kompasom
in zemljevidom, pri branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so
posamezne manjše nepravilnosti, naloge so opravljene v predvidenem času. Zna
pravilno uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
57
4 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, vse naloge je opravil samostojno in v
predvidenem času, pa tudi rešil jih je pravilno. Zna pravilno uporabiti vse metode
terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
Pisno poročilo (delovni list) o ekskurziji – predvideno število točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni oddal delovnega lista.
1 točka: Učenec je delovni list sicer oddal, vendar je večina nalog izdelana
površno in nepopolno. Poleg tega manjkajo tudi nekatere rešitve.
2 točki: Učenec je delovni list oddal, nekatere naloge so nepopolne ali so
nepravilno rešene (npr. površno je izdelana panoramska risba, nima legende).
Učenec je na vprašanja odgovoril pravilno, vendar raven njegovega znanja ne
presega temeljnega nivoja zahtevnosti.
3točke: Učenec je oddal delovni list z vsemi rešenimi nalogami. Manjši del
odgovor ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima
dodane priloge.
4 točke: Učenec je oddal delovni list. Vse naloge so rešene pravilno in čitljivo.
Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke,
pridobljene na ekskurziji, in učinkovito oblikovati zaključke.
58
4.2 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – DINARSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
Sveti Tomaţ, 10. 5. 2010
OBVESTILO STARŠEM
Spoštovani starši!
Učenci sedmega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed
regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v dinarskih pokrajinah (v Postojnski jami,
ob Cerkniškem jezeru in v Tehniškem muzeju v Bistri).
Priprave na ekskurzijo potekajo ţe dalj časa. Učitelji smo prevzeli organizacijo in
pripravo učencev na ekskurzijo ter strokovno izvajanje in vrednotenje učenčevega
dela pred, med in po ekskurziji.
Učenčeva naloga je priprava referatov, poročanje na terenu, izvajanje terenskega
dela, reševanje učnih listov, zbiranje materiala in izdelava plakata.
Čaka nas veliko dela. Prepričani smo, da se bodo veliko naučili in spoznali še en
košček domovine Slovenije.
Če ste starši pripravljeni pokriti del materialnih sredstev (del prispeva Ministrstvo
za šolstvo) in se strinjate, da se vaš otrok 18. maja 2010 udeleţi ekskurzije, to
potrdite s podpisom.
Lep pozdrav Silva Rakuša,
vodja ekskurzije
PODPIS STARŠEV:
59
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA: DINARSKE POKRAJINE SLOVENIJE
SV. TOMAŢ: odhod ob 7.00 zemljevid, mapo, učne
prihod ob 18.30 liste, pisala, beleţka,
fotoaparat, trda podlaga,
7. razred
Karta Slovenije
Vir: http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif
ČA
S
KD
AJ
PO
TREB
UJEM
O
VSEB
INA
CILJI
POSTOJNSKA
JAMA
CERKNIŠKO
JEZERO
BISTRA
Učenci so izvajalci
svojih referatov na
terenu, (na avtobusu,
na določenem
kraju).
Izvesti obliko oz. metodo dela,
s katero navajamo učence na
neposredno opazovanje
geografskih procesov, na
proučevanje vzročno
posledičnih odnosov v
geografskem okolju, na
razvijanje pravilnega odnosa do
onesnaţevanja in varovanja
okolja.
KD
O
Učenci raziskujejo Postojnsko jamo in
Notranjsko s Cerkniškim jezerom,
spoznajo naravnogeografske značilnosti in
utrjujejo znanje, ki so ga pridobili, se
navajajo na delo na terenu, spoznajo
kulturno zgodovinsko dediščino (Tehniški
muzej Bistra).
Opazovanje,
orientacija,
raziskovanje,
merjenje,
fotografiranje,
reševanje učnih
listov.
60
UČNA PRIPRAVA ZA GEOGRAFSKO EKSKURZIJO UČENCEV 7.
RAZREDA
Učna tema: NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE
SLOVENIJE – DINARSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
Razred: 7. razred
Opazovalno mesto: Postojnska jama, Cerkniško jezero, Bistra
Čas izvajanja: od 7.00 - 19.00
Globalni učni cilji: Učenci pridobivajo prostorsko predstavo o pokrajini,
razvijajo sposobnost uporabe preprostih metod
geografskega raziskovanja, kot so opazovanje,
merjenje, preprosta analiza,
pridobivajo in razvijajo sposobnost neposrednega
geografskega opazovanja naravnih in druţbenih
dejavnikov, pojavov in procesov v pokrajini,
utrdijo znanje, ki so ga pridobili pri pouku v učilnici,
srečajo se z vrednotami določene pokrajine,
razvijejo ljubezen do kulturne in naravne dediščine,
razvijajo čut pripadnosti in ljubezni do domače
zemlje,
razvijajo sposobnost komuniciranja in javnega
nastopanja.
Operativni učni cilji: učenci si pridobivajo prostorske predstave o
značilnostih dinarskih pokrajin,
na primeru Cerkniškega polja s Cerkniškim jezerom
prepoznajo značilnosti površinskega kraškega sveta
Slovenije,
primerjajo kraške pokrajine z domačo pokrajino,
se znajo s kompasom in karto orientirati v naravi,
izmerijo temperaturo vode v Cerkniškem jezeru,
ob ogledu makete jezera si ustvarijo podobo poteka
61
ojezeritve jezera,
opazujejo vegetacijo v bliţini jezera,
utrjujejo pri pouku pridobljene pojme (ponikalnica,
obrh, estavele, poţiralniki, ponikalnica, presihajoče
jezero, kraško polje),
z ogledom Postojnske jame spoznavajo podzemeljski
kraški svet in oblike, ki v njem nastajajo,
naštejejo značilnosti človeške ribice
pridobivajo informacije v Muzeju Bistra in si
ogledajo vsaj en naravoslovni oddelek.
Učne oblike: Priprava: frontalna, individualna.
Izvedba: individualna, skupinska.
Poročanje: individualna, skupinska.
Učne metode: Metoda neposrednega opazovanja in orientacije,
metoda pogovora,
metoda razlage,
delo z besedilom,
metoda skiciranja,
metoda demonstracije,
metoda merjenja.
Učni pripomočki: Samostojno delo:
učni listi in kartonska podlaga,
pisala različnih barv, svinčnik,
karta Slovenije 1:500000.
Skupina:
kompas,
alkoholni termometer,
atlas Slovenije,
daljnogled,
fotoaparat.
Medpredmetne naravoslovje – človeška ribica, kamninska zgradba
62
povezave: fizika, kemija - Tehniški muzej Bistra
Literatura: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija. - Turistični
vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Mihevc, A. in ostali.(1999). Notranjska A – Ţ.
Priročnik za popotnika in poslovnega človeka.
Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8.
razred osemletne in 9. razred devetletne osnovne
šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Slovenija, pokrajine in ljudje. (1998). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
63
SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ljubljana – Postojnska jama –
Cerkniško jezero – Bistra - Ljubljana – Sv. Tomaž
ČASOVNA OPREDELITEV EKSKURZIJE
RELACIJA URA ŠTEVILO
KM
DEJAVNOSTI, ZADOŢITVE
Sveti Tomaţ 7.00 0 Odhod, evidenca prisotnih
Ptuj 7.25 22 - učenci spremljajo pot na karti
Ljubljana 9.00 138 -učenci med voţnjo preberejo referat o
Ljubljani, našem glavnem mestu
Postojnska
jama
9.40 – 12.00 56 - učenci med voţnjo predstavijo Postojno
in Postojnsko jamo, si ogledajo jamo
- rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
-postanek za malico
Cerkniško
jezero
12.30 – 14.30 19 -med voţnjo učenci preberejo referat o
Cerknici in Cerkniškem jezeru, kraških
pojavih in reki sedmerih imen –
Ljubljanici
-ogledajo si jezero, ga fotografirajo,
izmerijo temperaturo vode
-ogledajo si maketo jezera
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
Bistra 15.00– 16.00 33 -učenci predstavijo Tehniški muzej Bistra
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot,
-postanek za malico
Ljubljana 17.00 25
Ptuj 18.40 48
Sv. Tomaţ 19.00 22 -prihod domov
64
KRATKA PREDSTAVITEV OPAZOVANIH MEST
POSTOJNA S POSTOJNSKO JAMO
Mestno naselje in pokrajinsko središče leţi na poloţnem pobočju nad dnom
vzhodnega dela Spodnje Pivke, pod juţnim robom Postojnskih vrat, kjer je
najzloţnejši prehod iz notranjosti Slovenije proti morju. Tod vodijo stara cesta,
avtocesta in ţeleznica iz ljubljanske smeri. Mesto leţi na stiku apnenca in fliša.
Postojna se prvič omenja leta 1226, kot trg pa leta 1432. V 16. stoletju so do
Postojne prvič prišli Turki. Leta 1909 je Postojna postala mesto. Zaradi ugodne
prometne lege je postala pomembno pokrajinsko središče. Razvita je lesna,
strojna, ţivilska industrija ter turizem. Hitro rast je doţivela med obema vojnama.
(Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) V Postojni je sedeţ Inštituta za
raziskovanje krasa Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU. (Notranjska od A-Ţ,
1999.) Postojna je tudi izobraţevalno središče, upravno središče s sodiščem,
trgovsko, zdravstveno in kulturno središče. (Priročni krajevni leksikon Slovenije,
1996.)
Največja znamenitost je Postojnska jama. Je najdaljša in najpomembnejša
turistična jama v Sloveniji ter ena izmed najbolj znanih kraških jam na svetu.
Reka Pivka priteka po flišnih kamninah Pivške kotline, nato pa ponikne v
Postojnsko jamo. Reka Pivka je pod zemljo oblikovala rove v dveh nadstropjih.
Poznali in obiskovali so jo ţe v srednjem veku. Del jame, ki je danes turistično
urejen, je leta 1818 odkril jamski vodnik Luka Čeč. (Priročni krajevni leksikon
Slovenije, 1996.) Postojnska jama je bila privlačna za raziskovalce kraških jam in
tudi za raziskovalce jamskih ţivali. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
Jama pa ne slovi samo po svojem bogatem kapniškem okrasju in čudovitih
dvoranah, ampak tudi po edinstvenem jamskem ţivalstvu in posebni jamski
ţeleznici. Tukaj ţivi človeška ribica ali močeril (proteus). Najstarejši kapniki v
jami so stari okoli 500000 let. Do sedaj raziskani rovi merijo skoraj 21 km. Leta
1872 so v jamo poloţili tire, ţeleznico so kasneje razširili in modernizirali. Leta
1884 so naredili električno razsvetljavo.
65
Turistični ogled traja 2 uri. Del poti se vozimo z jamskim vlakcem. Dvorane
imajo posebna imena: Plesna dvorana, Lepe jame, Koncertna dvorana. Briljant,
Diamant so imena kapnikov. (Slovenija - Turistični vodnik, 1995.) Posebno
ponudbo v okviru Postojnske jame predstavljajo različne prireditve: v jami
postavljene ţive jaslice, koncerti.
Vir: http://www.virginmedia.com/images/olm.jpg
Slika 7: Postojnska jama
Slika 6: Človeška ribica
Vir: http://photos.igougo.com/images/p62643-
Slovenia-Postojnska_Jama.jpg
66
CERKNICA S CERKNIŠKIM JEZEROM
Mestno naselje in občinsko središče leţi na severnem robu Cerkniškega polja (n.
v. 563 m). Cerknica je bila zgodaj poseljena, o tem pričajo ostanki zidu na
Gradišču in rimska grobišča na Sinji gorici. Cerknica je bila prvič omenjena 1040.
leta. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) V srednjem veku je bila
izpostavljena turškim napadom, zato so gotsko ţupnijsko cerkev Marijinega
rojstva utrdili z visokim taborskim obzidjem. (Notranjska od A – Ţ, 1999.)
Obseţni gozdovi so bili podlaga za razvoj lesne industrije.
Juţno od Cerknice leţi na Cerkniškem polju, največjem izmed petih dinarskih
kraških polj na Notranjskem, presihajoče Cerkniško jezero. Po opisu Janeza
Vajkarda Valvasorja si je ţe v 17. stoletju pridobilo evropski sloves. (Slovenija -
Turistični vodnik, 1995.)
Ko je voda v jezeru najvišja, meri 10,5 km v dolţino in 4,7 km v širino. Jezero je s
26 km2 največje v Sloveniji. Nenavaden način njegovega polnjenja in praznjenja
je vzpodbudil številne raziskovalce, Valvasorja, Hacqueta, k proučevanju tega
pojava. Kadar je jezero prazno, tečejo po njegovem dnu v plitvih vijugastih
strugah potok Strţen in pritoki proti poţiralniku na dnu, ali ob severozahodnem
robu polja. Polniti se začne po jesenskem deţevju. Če je zima suha in mrzla, lahko
odteče ali se zmanjša. Poleti je jezero prazno. Voda priteka iz okoliških kraških
izvirov, najmočnejši je Obrh. Prazni se le podzemeljsko skozi poţiralnike na robu
polja. Jezero ima malo površinskih pritokov, največji med njimi je potok
Cerkniščica. Majhen jugozahodni del polja, kjer voda ostane, se imenuje Zadnji
kraj. Notranjska od A – Ţ, 1999.) V njegovi bliţini je vasica Otok, ki je v času
poplavljanja jezera res otok.
Nad jezerom je gora Slivnica, na kateri bi se naj po Valvasorjevih zapisih zbirale
čarovnice.
Na jezeru in v njegovi okolici gnezdi okoli 100 vrst ptic. Jezero je pomembno tudi
zaradi ribjega bogastva. Zanimiva reliefna maketa, ki si jo lahko ogledamo,
prikazuje jezersko presihanje. Cerknica je danes znana po karnevalu. (Notranjska
od A – Ţ, 1999.)
67
Slika 8: Cerkniško jezero
Vir: http://www2.arnes.si/~odobravljeng/aktivnosti/dogodki_2008_09/ekskurzija_9r/jezero.jpg
MUZEJ BISTRA
Razpotegnjeno naselje Bistra leţi na n.v. 295 m, na jugozahodnem robu
Ljubljanskega barja, ob cesti Borovnica – Vrhnika. Ime je dobilo po potoku Bistri,
pritoku reke Ljubljanice, ki ima tu več kraških izvirov. Vode v Bistri pritekajo s
Cerkniškega polja. Ob izvirih stoji nekdanji samostan Bistra. Samostan je večkrat
pogorel. (Slovenija - Turistični vodnik, 1995.) Ustanovljen je bil leta 1255,
razpuščen pa 1782. Na zunaj je videti kot grajsko poslopje. (Priročni krajevni
leksikon Slovenije, 1996.) V njem domuje Tehniški muzej Slovenije. Od leta
1951 so v njem na ogled stalne zbirke: gozdarska, lesarska, lovska, ribiška,
tekstilna, kmetijska, prometna in elektrostrojna industrija. Na območju muzeja so
še: muzejska ţaga venecijanka, ţitni mlin na vodni pogon, muzejski park z
ribnikom in gozdna učna pot. (Slovenija - Turistični vodnik, 1995.)
68
Slika 9: Tehniški muzej Bistra
Vir: http://beta.finance-on.net/pics/cache_F8/F87ZS_razstava_kolesa_xx.1210182312.jpg
69
SPLOŠNA NAVODILA
Današnja pot nas bo vodila v dinarske pokrajine Slovenije. Z avtobusom se bomo
iz Sv. Tomaţa preko Ljubljane odpeljali do Postojne in si ogledali Postojnsko
jamo. Iz Postojne bomo pot nadaljevali do Cerkniškega jezera, kjer bomo opravili
terensko delo. Ob povratku se bomo ustavili še v Tehniškem muzeju Bistra, kjer si
bomo ogledali nekaj muzejskih zbirk in se nato odpeljali proti domu.
Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo, na
terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z zemljevidom
Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari. Če imate s
seboj fotoaparat, lahko tudi fotografirate. Vaše učne liste s prilogami, ki jih boste
vloţili v mapo za ekskurzije, bom po opravljeni ekskurziji pregledala in
ovrednotila vaše delo.
Ţelim ti, da bi se na ekskurziji dobro počutil in se v naravi čim več naučil.
70
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – DINARSKE POKRAJINE SLOVENIJE
UČNI LIST
NALOGA 1
Na priloţeno karto vrisuj z rdečim pisalom pot ekskurzije.
Na zemljevidu spremljaj pot, kraje postanka označi s krogi.
NALOGA 2
V Sloveniji imamo veliko kraških jam, dosti jih je še neraziskanih. Danes ste
si ogledali Postojnsko jamo. Dopolni spodaj zapisano besedilo.
Postojnsko jamo je ustvarila reka ____________________. V jami smo videli
različne kapnike, ki nastajajo zaradi kopičenja sige. To so:
______________________, _________________ in ____________________.
Na kraškem površju srečamo različne kraške pojave. Delimo jih na površinske
in podzemeljske. Na kratko razloţi, kako so nastale kraške jame.
Slika 10: Kraški pojavi
Vir: Ţivim v Sloveniji, str. 118
71
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
_________________________________________________________________
NALOGA 3
Notranjska je v geografskem pogledu najbolj značilen dinarski predel v Sloveniji.
Obilo deţja in snega pade na zakraselo apnenčasto in dolomitno površje
notranjskih gora in planot. Najbolj znano in največje presihajoče jezero v
Sloveniji je Cerkniško jezero, nad njim je gora Slivnica.
Razloţi pojem presihajoče jezero.
______________________________________________________________
Višinska oddaljenost kraja na zemeljskem površju od gladine morja je absolutna
nadmorska višina. Navpično oddaljenost nekega kraja od drugega kraja na
zemeljskem površju imenujemo relativna nadmorska višina.
Mesto Cerknica leţi na nadmorski višini 563 m. Na zemljevidu poišči goro
Slivnico in napiši njeno nadmorsko višino.
Nadmorska višina Slivnice je __________________________ m.
Izračunaj relativno nadmorsko višino med obema točkama.
Relativna nadmorska višina Slivnice, merjena od mesta Cerknice je
___________ m.
Ali veš, na kateri nadmorski višini leţi tvoj domači kraj? _____________
Nahajamo se v Dolenji vasi. Zelo pomembno je, da se v pokrajini znamo
orientirati. Mi se bomo orientirali s kompasom in karto.
Na opazovališču določite strani neba.
72
Vetrovnico na kompasu obračaj toliko časa, da se oznaka za sever na
vetrovnici pokrije z oznako severa na kompasu.
S pomočjo kompasa orientirajte zemljevid.
Kompas poloţi na desni ali levi rob zemljevida, tako da oznaka za sever gleda
proti zgornjemu robu zemljevida. Zemljevid skupaj s kompasom obračaj
toliko časa, da se del magnetne igle, ki kaţe proti severu, pokrije z oznako na
sever na vetrovnici.
S pomočjo zemljevida ugotovi in napiši, kaj vidiš na:
S________________________________________
J________________________________________
V_______________________________________
Z______________________________________
Izberi stojišče, ki ga določiš na zemljevidu. Poišči na terenu točke ali objekte.
Zemljevid obračaj toliko časa, da se izbrana smer na terenu ujame z ustrezno
smerjo na zemljevidu.
Ob opazovanju jezera si gotovo opazil kakšno vodilno rastlino. Skiciraj jo.
skica
73
Izmeri temperaturo vode v jezeru.
T = __________________________________ºC.
Pojasni, kako voda priteka v jezero in kako izgine.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
Reka Ljubljanica je reka ponikalnica, reka sedmerih imen. Ali jih znaš našteti?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
NALOGA 4
Ob koncu ekskurzije smo se ustavili v Tehniškem muzeju v Bistri in si ogledali
nekaj zbirk.
Naštej zbirke, ki si si jih ogledal.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
74
UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA – 7. RAZRED
1. Na nemi karti Slovenije označi kraje postanka na naši ekskurziji.
Slika 11: Nema karta Slovenije
Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_map.svg/240px-
Slovenia_location_map.svg.png
2. Na geografski ekskurziji smo si ogledali naslednje zanimivosti. Pripiši ustrezen
kraj, kjer smo jih videli.
presihajoče jezero __________________________________________________
kraško jamo _______________________________________________________
tehniški muzej _____________________________________________________
človeško ribico ____________________________________________________
3. Naštej značilnosti kraškega površja.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
75
4. Razloţi pojem ponikalnica.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
5. Razloţi, kaj predstavlja maketa, ki ste jo videli na ekskurziji.
Slika 12: Maketa Cerkniškega jezera
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
6. Obkroţi ustrezen odgovor.
Reka sedmerih imen je:
a) Ljubljanica
b) Krka
c) Kolpa
d) Sava
Kraški pojavi nastajajo na:
a) laporju
b) flišu
c) apnencu
d) pesku
Vir: http://jezerski-hram.si/newsimages/1_1.jpg
76
7. Pojem na levi poveţi z razlago na desni.
1 reka ponikalnica občasno poplavljeno kraško
polje
2 poţiralnik zaprte uravnave po katerih
tečejo kraške reka
3 kraško polje jezero, ki se v jeseni napolni,
polet pa presahne
4 presihajoče jezero kraške globeli, okroglaste
oblike
5 vrtača večja ali manjša luknja na
kraških tleh, kjer voda izginja
v podzemlje
77
OPISNA MERILA ZA OCENJEVANJE TERENSKEGA DELA NA
EKSKURZIJI
Priprava na ekskurzijo s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 2.
0 točk: Učenec ni sodeloval pri pripravi na ekskurzijo ali ni prevzel nobene
naloge.
1 točka: Učenec je sodeloval pri pripravi, vendar njegova udeleţba ni bila
dejavna, pasivno je sledil navodilom ali pa je potreboval dodatno spodbudo in
vnovično razlago, prevzel je eno nalogo.
2 točki: Učenec je dejavno sodeloval pri pripravi, sledil navodilom in razlagi,
postavljal vprašanja ter kazal interes, prevzel je vse naloge, ki so mu bile
dodeljene.
Izvedba ekskurzije s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni izvedel nalog ekskurzije in se je tudi ni udeleţil.
1 točka: Učenec se je sicer udeleţil ekskurzije, vendar je opravil le manjši del
nalog, te pa so bile narejene površno in nesamostojno, s prepisovanjem. Pozna
samo eno metodo terenskega dela (metodo neposrednega opazovanja ali metodo
grafičnega ponazarjanja oziroma metodo demonstracije), vendar je pri delu
nesamostojen in nezanesljiv.
2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je le samo del nalog (npr.
polovico oz. manj kot polovico odgovorov, skica ni bila izdelana samostojno ali je
bila izdelana površno, ne zna uporabiti kompasa). Zna pravilno uporabiti eno
metodo terenskega dela.
3 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je vse naloge, občasno je
potreboval pomoč ali je bil le delno samostojen (npr. pri orientaciji s kompasom
in zemljevidom, pri branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so
posamezne manjše nepravilnosti naloge so opravljene v predvidenem času. Zna
pravilno uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
78
4 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, vse naloge je opravil samostojno in v
predvidenem času, pa tudi rešil jih je pravilno. Zna pravilno uporabiti vse metode
terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
Pisno poročilo (delovni list) o ekskurziji – predvideno število točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni oddal delovnega lista.
1 točka: Učenec je delovni list sicer oddal, vendar je večina nalog izdelana
površno in nepopolno. Poleg tega manjkajo tudi nekatere rešitve.
2 točki: Učenec je delovni list oddal, nekatere naloge so nepopolne ali so
nepravilno rešene (npr. površno je izdelana panoramska risba, nima legende).
Učenec je na vprašanja odgovoril pravilno, vendar raven njegovega znanja ne
presega temeljnega nivoja zahtevnosti.
3točke: Učenec je oddal delovni list z vsemi rešenimi nalogami. Manjši del
odgovor ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima
dodane priloge.
4 točke: Učenec je oddal delovni list. Vse naloge so rešene pravilno in čitljivo.
Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke
pridobljene na ekskurziji in učinkovito oblikovati zaključke.
79
4.3 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PRIMORSKE
POKRAJINE SLOVENIJE
Sveti Tomaţ, 10.5. 2010
OBVESTILO STARŠEM
Spoštovani starši!
Učenci osmega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed
regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v primorskih pokrajinah (Štanjel, Kobarid,
Idrija).
Priprave na ekskurzijo potekajo ţe dalj časa. Učitelji smo prevzeli organizacijo in
pripravo učencev na ekskurzijo ter strokovno izvajanje in vrednotenje učenčevega
dela pred, med in po ekskurziji.
Učenčeva naloga je priprava referatov, poročanje na terenu, izvajanje terenskega
dela, reševanje učnih listov, zbiranje materiala in izdelava plakata.
Čaka nas veliko dela. Prepričani smo, da se bomo veliko naučili in spoznali še en
košček domovine Slovenije.
Če ste starši pripravljeni pokriti del materialnih sredstev (del prispeva Ministrstvo
za šolstvo) in se strinjate, da se vaš otrok 18. maja 2010 udeleţi ekskurzije, to
potrdite s podpisom.
Lep pozdrav Silva Rakuša,
vodja ekskurzije
PODPIS STARŠEV:
80
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA: PRIMORSKE POKRAJINE SLOVENIJE
SV. TOMAŢ: odhod ob 7.00 zemljevid, mapo, učne
prihod ob 19.00 liste, pisala, beleţka,
fotoaparat,
8. razred
Karta Slovenije,
Vir:http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif
ČA
S
KD
AJ
PO
TREB
UJEM
O
VSEB
INA
CILJI
ŠTANJEL
KOBARID
IDRIJA
Učenci so izvajalci
svojih referatov na
terenu, (na avtobusu,
na določenem kraju).
Izvesti obliko oz. metodo dela,
s katero navajamo učence na
neposredno opazovanje
geografskih procesov, na
proučevanje vzročno
posledičnih odnosov v
geografskem okolju, na
razvijanje pravilnega odnosa
do onesnaţevanja in varovanja
okolja.
KD
O
Učenci raziskujejo, spoznajo
naravnogeografske značilnosti Krasa in
Posočja, utrjujejo znanje, ki so ga
pridobili pri geografiji, ogledajo si
terasasto zasnovo srednjeveškega naselja
Štanjel, se navajajo na delo na terenu,
spoznajo kulturno zgodovinsko
dediščino (Kobariški muzej, Idrijski
rudnik).
Opazovanje,
orientacija,
raziskovanje,
merjenje,
fotografiranje,
reševanje učnih
listov.
81
UČNA PRIPRAVA ZA GEOGRAFSKO EKSKURZIJO UČENCEV 8.
RAZREDA
Učna tema: NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE
SLOVENIJE – PRIMORSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
Razred: 8. razred
Opazovalno mesto: Štanjel, Kobarid, Idrija
Čas izvajanja: Od 7.00 - 19.00
Globalni učni cilji: Učenci pridobivajo prostorsko predstavo o pokrajini,
razvijajo sposobnost neposrednega opazovanja
naravnih in druţbenih dejavnikov,
razvijajo pozitivna čustva do domovine,
razvijajo vrednote, ki prispevajo k načrtni in
uravnoteţeni rabi okolja ter skrbi za prihodnje
rodove,
utrdijo znanje, ki so ga pridobili pri pouku v učilnici,
ob branju referatov se urijo v javnem nastopanju.
Operativni učni cilji: Učenci si pridobivajo prostorske predstave o
naravnogeografskih značilnosti Krasa in Posočja,
primerjajo naravnogeografske značilnosti pokrajine z
domačo pokrajino,
prepoznajo različne površinske kraške pojave,
razvijajo sposobnost orientacije s pomočjo kompasa
in karte,
prepoznajo razliko med načinom gradnje panonske
in kraške hiše,
razumejo razloge, zakaj obstajajo razlike v načinu
gradnje,
iščejo ideje in rešitev za oţivitev Fabianijevega
82
parka,
opazujejo relief v dolini reke Soče od Tolmina do
Kobarida,
skicirajo ali fotografirajo poljuben motiv,
ob ogledu Kobariškega muzeja spoznavajo kulturno
in zgodovinsko dediščino svojega naroda,
ovrednotijo pomen rudnika ţivega srebra za
gospodarski razvoj Idrije v preteklosti,
spoznajo primer oţivljanja in ohranjanja starih obrti
značilnih za predalpske pokrajine.
Učne oblike: Priprava: frontalna.
Izvedba: individualna, skupinska.
Poročanje: individualna, skupinska.
Učne metode: Metoda neposrednega opazovanja in orientacije,
metoda pogovora,
metoda razlage,
metoda dela z besedilom,
metoda skiciranja,
metoda demonstracije,
merjenje.
Učni pripomočki: Samostojno delo:
učni listi in kartonska podlaga,
pisala različnih barv,
svinčnik, radirka,
zemljevid Slovenije 1:500000.
Skupina:
Atlas Slovenije,
kompas,
fotoaparat,
termometer,
Medpredmetne kemija – premogovništvo,
83
povezave: zgodovina – Soška fronta,
likovna vzgoja – kraška arhitektura.
Literatura: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska knjiga
Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija - Turistični
vodnik, Ljubljana: Mladinska knjiga.
Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8.
razred osemletne in 9. razred devetletne osnovne
šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Slovenija, pokrajine in ljudje.(1998). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ptuj – Ljubljana – Sežana - Štanjel –
Nova Gorica – Tolmin – Kobarid -– Idrija – Logatec – Ptuj - Sv. Tomaž
ČASOVNA OPREDELITEV EKSKURZIJE
RELACIJA URA ŠTEVILO
KM
DEJAVNOSTI, ZADOŢITVE
Sveti Tomaţ 7.00 0 Odhod, evidenca prisotnih
Ptuj 7.25 22 - učenci spremljajo pot na karti
Ljubljana 9.00 138 -učenci med voţnjo predstavijo našo
84
glavno mesto
Štanjel 10.00 – 11.30 90 - učenci si ogledajo srednjeveško, tesno
pozidano naselje, Fabianijev park in
manjšo arheološko zbirko
- rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
-postanek za malico
Nova Gorica 11.00 26 - učenci v referatu predstavijo Novo
Gorico, reko Sočo, Kanal.
Tolmin 11.40 40 -med voţnjo predstavijo
naravnogeografske značilnosti
primorskega sveta
Kobarid 12.50 – 14.00 16 -učenci si ogledajo Kobariški muzej
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
- postanek za malico
Idrija 15.00 -16.00 60 -učenci predstavijo najstarejše rudarsko
mesto
-ogledajo si Antonijev rov in
multivizijsko projekcijo s prikazom
rudarskega ţivljenja
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
-postanek za malico in oddih
Logatec 16.30 25 -učenci v referatu predstavijo rimsko
postojanko in srednjeveško prometno
kriţišče
Ljubljana 17.00 35
Ptuj 18.30 48
Sv. Tomaţ 19.00 22 -učenci vrišejo še zadnji del poti v svoje
zemljevide, prihod domov
85
KRATKA PREDSTAVITEV OPAZOVANIH MEST
ŠTANJEL
Štanjel (311 m n.v.) je slikovito gručasto središčno naselje vrh severnega roba
krasa. Novejši del naselja Dolnja vas se je gručasto razporedila ob cesti, Gornja
vas na griču je strnjeno pozidana okrog griča Turna (363 m). Grajena je iz
domačega kamna in obdana z obzidjem, kar ji daje podobo srednjeveškega mesta.
Štanjel je bil poseljen ţe v ţelezni dobi. V rimski dobi je bila tu utrjena
postojanka. Kraj so ponovno utrdili v 12. stoletju, za časa turških vpadov so ga
obdali z močnim obzidjem. Grad je bil obnovljen, v njem je stalna arheološka
zbirka in galerija slikarja Joţeta Spacala. V Štanjelu je deloval arhitekt Maks
Fabiani. V starem delu mesta je obnovljena tipična kraška hiša. (Priročni krajevni
leksikon Slovenije, 1996)
Slika 13: Štanjel
Vir: http://znamenitosti.kras-carso.com/images/stanjel1.jpg
86
KOBARID
Leţi na nadmorski višini 234 m in je urbanizirano središčno gručasto naselje na
stiku Alp in predgorja, na široki terasi na desnem bregu reke Soče. (Priročni
krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Ta do Kobarida teče po ozki soteski, tu pa
zapusti visokogorski svet, njena dolina se razširi in na zahodu odpre v široko
Staroselsko podolje. Zgodovinsko jedro iz 18. in 19. stoletja z razširjenim trgom
in gručasto razporejenimi domovi je ohranilo značilno sredozemsko-alpsko
podobo. Okoli naselja so travniki in njive. Ob cesti Kobarid – Robič je pribliţno 4
km dolg lipov in kostanjev drevored. Po desni strani Napoleonovega mostu se
pride do soteske Soče, ki se začne pri tolmunu Otoni, konča s koriti pod
Napoleonovim mostom. V njej se mešata sredozemsko in alpsko podnebje.
Kobarid je bil pomembna postojanka tudi v rimski dobi. V pisnih virih se prvič
omenja 1184. leta. Ţe v 19. stoletju je tu delovala znana predilnica svile. Na vrhu
Gradiča (320 m) je v starejši ţelezni dobi stalo prazgodovinsko naselje, katerega
ostanke so uničili 1938. leta ob postavitvi kostnice italijanskim vojakom, padlim v
1. svetovni vojni. 24. oktobra 1917 so avstrijsko-nemške čete izpeljale bliskovit
prodor iz bovške in tolminske strani. To je bila največja bitka v gorskem svetu v
zgodovini človeštva. Prvič je bila izpeljana tehnika bliskovite vojne. V baročni
Mašerovi hiši so leta 1990 odprli muzej 1. svetovne vojne, ki je bil leta 1993
izbran za evropski muzej leta. Na osrednjem trgu stoji spomenik pesnika Simona
Gregorčiča. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
87
Slika 14: Kobariški muzej
Vir: http://www.destinacije.com/Thumbs/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Kobariski_Muzej.JPG
IDRIJA
Mestno naselje leţi v globoki, razvejani kotlinici in je z vseh strani obdana z
vzpetinami. Naselje je zelo gosto pozidano. Zgodovina Idrije se začne okoli leta
1490, ko so na mestu, kjer danes stoji cerkev Sv. Trojice, našli ţivo srebro.
(Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
O najdbi bogate ţivosrebrne rude govori legenda. (Slovenija – turistični vodnik,
1995.) Na začetku 17. stoletja je Idrija postala trg, stoletje pozneje pa mesto.
(Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Rudnik je bil do leta 1977 temelj
razvoja idrijskega gospodarstva. V 80-ih letih 20. stoletja so ga začeli zapirati, ker
je ţivemu srebru na borzah izrazito padla vrednost. Del rudnika je predelan in kot
muzej odprt za obiskovalce. To je Antonijev rov, del rudnika takoj za nekdanjim
glavnim vhodom. (Slovenija – turistični vodnik, 1995.) V rudniku so bili
zaposleni nekateri znameniti moţje (Hacquet, Scopoli). Njegova petstoletna
zapuščina je izjemna. Rudnik z ohranjenimi rudniškimi napravami je svojevrsten
tehniški muzej. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Zanimiva je idrijska
kamšt, rudniška črpalka.) Idrija je znana predvsem po rudniku ţivega srebra in
čipkah. V mestu so ohranjene nekatere umetnostno zgodovinsko in arhitekturno
pomembne zgradbe: rudniški grad v katerem je muzej, cerkvi, najstarejše še
ohranjeno slovensko gledališče. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
88
Slika 15: Idrijski rudarski muzej
Vir: http://www.ntz-nta.si/default.asp?id=143&lid=12&iid=1
89
SPLOŠNA NAVODILA
Danes nas bo pot vodila na Kras in v Posočje. Našo ekskurzijo bomo pričeli v Sv.
Tomaţu, se odpeljali proti Ljubljani, nadaljevali pot do Štanjela, kjer bo naš prvi
postanek. Sledi ogled naselja, grajenega iz kamna, obdanega z obzidjem. Lepo
ohranjena je tipična kraška hiša. Sprehodili se bomo po Fabianijevem vrtu. Iz
Štanjela se bomo odpeljali do Kobarida, kjer si bomo ogledali Kobariški muzej. Iz
Kobarida se bomo odpeljali do Idrije, kjer je deloval rudnik ţivega srebra, ki je
sedaj preurejen v muzej. Ogledali si bomo Antonijev rov ter se po napornem
dnevu napotili proti domu.
Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo, na
terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z zemljevidom
Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari. Če imate s
seboj fotoaparat, lahko tudi fotografirate. Vaše izpolnjene učne liste s prilogami,
ki jih boste vloţili v mapo za ekskurzije, bom po opravljeni ekskurziji pregledala
in ovrednotila vaše delo.
Ţelim ti, da bi se na ekskurziji dobro počutil in se v naravi čim več naučil.
90
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – PRIMORSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
UČNI LIST
NALOGA 1
Na priloţen zemljevid vrisuj z rdečim pisalom pot ekskurzije.
Na zemljevidu spremljaj pot, s krogi označi kraje postanka.
NALOGA 2
Nahajamo se v Štanjelu, na zanimivi razgledni točki. Zelo pomembno je, da se v
pokrajini znamo orientirati. Orientiramo se lahko na različne načine. Mi se bomo
orientirali s kompasom in karto.
Na opazovališču določite strani neba.
Vetrovnico na kompasu obračaj toliko časa, da se oznaka za sever na
vetrovnici pokrije z oznako severa na kompasu.
Orientirajte se s pomočjo kompasa.
Kompas poloţi na desni ali levi rob zemljevida, tako da oznaka za sever gleda
proti zgornjemu robu zemljevida. Zemljevid skupaj s kompasom obračaj
toliko časa, da se del magnetne igle, ki kaţe proti severu, pokrije z oznako na
sever na vetrovnici.
S pomočjo zemljevida ugotovi in napiši, kaj vidiš na:
S___________________________________________
J ___________________________________________
V __________________________________________
Z __________________________________________
Izberi stojišče, ki ga določiš na zemljevidu. Poišči na terenu točke ali objekte.
Zemljevid obračaj toliko časa, da se izbrana smer na terenu ujame z ustrezno
smerjo na zemljevidu.
91
V mestu poišči spodaj prikazano "kraško hišo" in si jo dobro oglej, da boš
laţje odgovarjal na naslednja vprašanja.
Slika 16: Kraška hiša a Slika 17: Panonska hiša a
Primerjaj kraško in panonsko hišo.
PANONSKA HIŠA KRAŠKA HIŠA
Gradbeni material: stene.
Gradbeni material:
streha.
Oblika in velikost oken.
Skiciraj tloris hiše.
Vir:
http://www2.arnes.si/~jjakon/HGH/houses/hisa_k
ras.jpg
Vir: http://www.welcome-to-
slovenia.com/datoteke/slike/4a34fcea2a69
49255495b8c1a2b3e2b6.2321682.jpg
92
Druge posebnosti, ki si
jih opazil.
Razmisli o razlogih za
takšen način gradnje.
V mestu je zanimiv park. Zapiši podatke, kdaj in zakaj je bil zgrajen.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
Poišči zanimiv motiv in ga skiciraj ali fotografiraj.
skica, fotografija
93
Mesto Štanjel umira – prebivalcev je vedno manj. Razmisli in napiši, kako bi
ti vrnil življenje v mesto, da bi se zgradbe ohranile še za prihodnje rodove?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
NALOGA 3
Relief v dolini Soče razkriva geološko zgodovino. Opazovali boste relief v dolini
Soče od Tolmina do Kobarida.
Opazuj dno doline Soče in njena pobočja.
Obkroţi pravilni odgovor.
Kakšno je dolinsko dno?
a) široko in ima prerez v obliki črke U
b) ozko, ima prerez v obliki črke V
Kakšna so pobočja, ki se spuščajo v dolino?
a) zelo strma
b) poloţna in počasi prehajajo v strmejša
Katera naravna dejavnika sta preoblikovala dolino?
a) tekoča voda
b) veter
c) led
d) morje
NALOGA 4
94
Ustavili smo se v Kobaridu, kjer smo si v prenovljeni Mašerovi hiši ogledali
Kobariški muzej.
Opiši razmere v katerih so se vojaki bojevali.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
Boji na soškem bojišču so se pričeli maja 1915, trajali so dve leti in pol. Slovenski
pesnik Simon Gregorčič je soško fronto ţe prej napovedal v eni izmed svojih
pesmi, kjer pravi:
"Tod sekla bridka bodo jekla
in ti mi boš krvava tekla."
Kako se imenuje Gregorčičeva pesem, katere verzi so zgoraj zapisani.
______________________________
Kaj se ti je v muzeju najbolj vtisnilo v spomin?
____________________________________________________________
NALOGA 5
Idrija je eden izmed zanimivih krajev v Sloveniji. Tu je središče čipkarstva,
nekdanji rudnik in danes evropsko znan Idrijski muzej. Odgovori na naslednja
vprašanja.
Opiši ţivo srebro.
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
Kaj pomeni sanacija rudnika?
_______________________________________________________________
_______________________________________________________________
Idrija slovi med drugim tudi kot središče ____________________________.
95
UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA - 8. RAZRED
1. Na nemi karti Slovenije označi kraje postanka na naši ekskurziji.
Slika 18: Nema karta Slovenije
Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_map.svg/240px-
Slovenia_location_map.svg.png
2. Na geografski ekskurziji smo si ogledali naslednje zanimivosti. Pripiši ustrezen
kraj, kjer smo jih videli.
kraška hiša _________________________________________________
Antonijev rov________________________________________________
muzej iz prve svetovne vojne____________________________________
Fabianijev park _______________________________________________
3. Srednjeveško mesto Štanjel predstavlja izreden urbanistični spomenik. Razloţi,
zakaj.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
96
4. Sredi srednjeveškega naselja Štanjel smo si ogledali kraško hišo. Opiši jo.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
5. Postavi se v vlogo okoljevarstvenika in predlagaj dva ukrepa, ki bi zmanjšala
onesnaţevanje podtalnice na kraškem reliefu.
_________________________________________________________________
_________________________________________________________________
________________________________________________________________
6. Obkroţi pravilni odgovor.
V Kobaridu so 1990. leta odprli muzej s stalno razstavo in multivizijsko
predstavitvijo fronte iz 1. svetovne vojne. Katera fronta je predstavljena?
a) Soška
b) Draţgoška bitka
c) Doberdob
7. Dopolni.
V globoko vrezani dolini smo obiskali mesto___________, znano po nekdanjem
rudniku _____________________ in po tudi po čipkarstvu.
8. Odgovori.
V Idriji smo videli napravo, t. i. Idrijski kamšt. Veliko vodno kolo ima 13 m
premera, staro je pribliţno 200 let in je največje leseno kolo v Evropi. Čemu je
sluţilo to ogromno kolo?
97
Slika 19: Idrijska kamšt
Vir: http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Idrijska_Kamst-
Vodno_Kolo.JPG
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
9. Reši rebus.
Rešitev je povezana s 17.4. 2010, ko je bila v Sloveniji velika očiščevalna akcija.
Slika 20: Rebus 2
Vir: Delovni zvezek, Ţivim v Sloveniji, str. 24.
98
OPISNA MERILA ZA OCENJEVANJE TERENSKEGA DELA NA
EKSKURZIJI
Priprava na ekskurzijo s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 2.
0 točk: Učenec ni sodeloval pri pripravi na ekskurzijo ali ni prevzel nobene
naloge.
1 točka: Učenec je sodeloval pri pripravi, vendar njegova udeleţba ni bila
dejavna, pasivno je sledil navodilom ali pa je potreboval dodatno spodbudo in
vnovično razlago, prevzel je eno nalogo.
2 točki: Učenec je dejavno sodeloval pri pripravi, sledil navodilom in razlagi,
postavljal vprašanja ter kazal interes, prevzel je vse naloge, ki so mu bile
dodeljene.
Izvedba ekskurzije s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni izvedel nalog ekskurzije in se je tudi ni udeleţil.
1 točka: Učenec se je sicer udeleţil ekskurzije, vendar je opravil le manjši del
nalog, te pa so bile narejene površno in nesamostojno, s prepisovanjem. Pozna
samo eno metodo terenskega dela (metodo neposrednega opazovanja ali metodo
grafičnega ponazarjanja oziroma metodo demonstracije), vendar je pri delu
nesamostojen in nezanesljiv.
2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je le samo del nalog (npr.
polovico oz. manj kot polovico odgovorov; skica ni bila izdelana samostojno ali je
bila izdelana površno, ne zna uporabiti kompasa). Zna pravilno uporabiti eno
metodo terenskega dela.
3 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je vse naloge, občasno je
potreboval pomoč ali je bil le delno samostojen (npr. pri orientaciji s kompasom
in zemljevidom, branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so posamezne
manjše nepravilnosti, naloge so opravljene v predvidenem času. Zna pravilno
uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
99
4 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, vse naloge je opravil samostojno in v
predvidenem času, pa tudi rešil jih je pravilno. Zna pravilno uporabiti vse metode
terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
Pisno poročilo (delovni list) o ekskurziji – predvideno število točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni oddal delovnega lista.
1 točka: Učenec je delovni list sicer oddal, vendar je večina nalog izdelana
površno in nepopolno. Poleg tega manjkajo tudi nekatere rešitve.
2 točki: Učenec je delovni list oddal, nekatere naloge so nepopolne ali so
nepravilno rešene (npr. površno je izdelana panoramska risba, nima legende).
Učenec je na vprašanja odgovoril pravilno, vendar raven njegovega znanja ne
presega temeljnega nivoja zahtevnosti.
3točke: Učenec je oddal delovni list z vsemi rešenimi nalogami. Manjši del
odgovor ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima
dodane priloge.
4 točke: Učenec je oddal delovni list. Vse naloge so rešene pravilno in čitljivo.
Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke
pridobljene na ekskurziji in učinkovito oblikovati zaključke.
100
4.4 GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE
SLOVENIJE
Sveti Tomaţ, 10.5. 2010
OBVESTILO STARŠEM
Spoštovani starši!
Učenci devetega razreda se ţelijo odpraviti na geografsko ekskurzijo v eno izmed
regij Slovenije. Znanje si bodo bogatili v alpskih pokrajinah (Škofja Loka,
Blejsko in Bohinjsko jezero).
Priprave na ekskurzijo potekajo ţe dalj časa. Učitelji smo prevzeli organizacijo in
pripravo učencev na ekskurzijo ter strokovno izvajanje in vrednotenje učenčevega
dela pred, med in po ekskurziji.
Učenčeva naloga je priprava referatov, poročanje na terenu, izvajanje terenskega
dela, reševanje učnih listov, zbiranje materiala in izdelava plakata.
Čaka nas veliko dela. Prepričani smo, da se bomo veliko naučili in spoznali še en
košček domovine Slovenije.
Če ste starši pripravljeni pokriti del materialnih sredstev (del prispeva Ministrstvo
za šolstvo) in se strinjate, da se vaš otrok 18. maja 2010 udeleţi ekskurzije, to
potrdite s podpisom.
Lep pozdrav Silva Rakuša,
vodja ekskurzije
PODPIS STARŠEV:
101
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE
SV. TOMAŢ: odhod ob 7.00 zemljevid, mapo, učne
prihod ob 19.00 liste, pisala, beleţka,
fotoaparat, trda podlaga
9. razred
Karta Slovenije,
Vir:http://imo2006dmfa.si/images/mapslovenia.gif
ČA
S
KD
AJ
PO
TREB
UJEM
O
VSEB
INA
CILJI
ŠKOFJA
LOKA
BLEJSKO
JEZERO
BOHINJSKO
JEZERO
Učenci so izvajalci
svojih referatov na
terenu, (na avtobusu,
na določenem
kraju).
Izvesti obliko oz. metodo dela, s
katero navajamo učence na
neposredno opazovanje
geografskih procesov, na
proučevanje vzročno posledičnih
odnosov v geografskem okolju,
na razvijanje pravilnega odnosa
do onesnaţevanja in varovanja
okolja.
KD
O
Učenci raziskujejo Z predalpsko hribovje,
spoznajo naravnogeografske značilnosti in
utrjujejo znanje, ki so ga pridobili pri
geografiji, se navajajo na delo na terenu,
spoznajo kulturno zgodovinsko dediščino
Škofe Loke in izvedejo terensko delo ob
Blejskem ter Bohinjskem jezeru.
Opazovanje,
orientacija,
raziskovanje,
merjenje,
fotografiranje,
reševanje učnih
listov.
102
UČNA PRIPRAVA ZA GEOGRAFSKO EKSKURZIJO UČENCEV 9.
RAZREDA
Učna tema: NARAVNOGEOGRAFSKE POKRAJINE
SLOVENIJE – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE
Razred: 9. razred
Opazovalno mesto: Škofja Loka, Blejsko in Bohinjsko jezero
Čas izvajanja: od 7.00 do 19.00
Globalni učni cilji: Učenci spoznajo raznolikost Slovenije,
pridobivajo prostorsko predstavo,
se usposabljajo za samostojno pridobivanje novih
znanj na terenu,
razvijajo sposobnost orientacije v naravi,
usvojeno znanje pri pouku aplicira v konkretni
pokrajini,
spoznajo naravnogeografske in druţbene značilnosti
Gorenjske,
spoznajo metode dela na terenu,
razvijajo sposobnost geografskega raziskovanja,
opazovanja, primerjanja ter logičnega sklepanja in
posploševanja,
razvijajo čut pripadnosti in ljubezni do domače
zemlje,
pisno in ustno komunicirajo,
usposabljajo se za reševanje problemov po načelih
soodgovornega trajnostnega razvija.
Operativni učni cilji: Učenci si pridobivajo prostorske predstave o alpski
in predalpski Sloveniji,
določijo strani neba s pomočjo kompasa,
na primeru Škofje Loke spoznajo značilnosti
srednjeveških mest,
prepoznajo razlike v gradnji med alpsko in panonsko
103
hišo,
na podlagi klimograma opišejo podnebje,
izmerijo temperaturo zraka, vode v Blejskem in
Bohinjskem jezeru,
določijo pH vrednost vode,
s pomočjo zajete vode iz jezera določijo vonj, barvo,
kalnost in navzočnost detergentov v vodi,
pridobljene podatke za obe jezeri primerjajo med
seboj, logično sklepajo in potrdijo ali ovrţejo
hipotezo o onesnaţenosti jezer,
navedejo dejavnosti, ki so na območju Triglavskega
narodnega parka prepovedane.
Učne oblike: Priprava: frontalna.
Izvedba: individualna, delo v parih ali skupinska.
Poročanje: individualna, skupinska.
Učne metode: metoda neposrednega opazovanja,
metoda pogovora,
metoda razlage,
metoda merjenja,
metoda skiciranja,
metoda demonstracije.
Učni pripomočki: Samostojno delo:
učni listi, kartonska podlaga,
zemljevid Slovenije 1:500000,
svinčnik, radirka,
pisala različnih barv.
Skupina:
kompas,
barvna lestvica,
alkoholni termometri,
čaša, epruveta,
104
papirni indikator,
bela podlaga,
bela podlaga s kvadratki,
vrvica,
fotoaparat,
steklenica ali plastenka,
lijak – precejevalnik,
filter papir,
ravnilo.
Medpredmetne
povezave:
kemija – premogovništvo, kemijske in fizikalne
lastnosti vode
zgodovina – razvoj ţelezarstva
likovna vzgoja - arhitektura
Literatura: Atlas Slovenije. (1992). Ljubljana: Mladinska
knjiga.
Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija - Turistični
vodnik. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8.
razred osemletne in 9. razred devetletne osnovne
šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008).
Ţivim v Sloveniji – Geografija za 9. razred osnovne
šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Slovenija, pokrajine in ljudje. (1998). Ljubljana:
Mladinska knjiga.
105
SMER EKSKURZIJE: Sv. Tomaž – Ptuj – Ljubljana – Škofja Loka - Bled –
Bohinjsko jezero – Ptuj – Sv. Tomaž
ČASOVNA OPREDELITEV EKSKURZIJE
RELACIJA URA ŠTEVILO
KM
DEJAVNOSTI, ZADOŢITVE
Sveti Tomaţ 7.00 0 Odhod, evidenca prisotnih
Ptuj 7.25 22 - učenci spremljajo pot na karti
Ljubljana 9.00 136 -učenci med voţnjo preberejo referat o
Ljubljanski kotlini
Škofja Loka 9.30 – 11.00 26 -učenci med voţnjo preberejo referat o
Škofji Loki, naravnogeografskih in
druţbenih značilnostih pokrajine
-ogledajo si srednjeveški del mesta
-rešijo naloge na učnem listi, vrišejo pot
-postanek za malico
Bled 11.40 – 13.30 44 - učenci v referatu predstavijo mesto,
Blejski grad, Blejsko jezero, Blejski
Vintgar
-opravijo terensko delo (izmerijo
temperaturo zraka in vode, določijo
kislost oz. bazičnost, bistrost, barvo, vonj
vode, lebdeče delce in vsebnost
detergentov )
-fotografirajo
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
- postanek za malico
Bohinjsko
jezero
14.00 -15.50 28 -med voţnjo preberejo referat o
Triglavskem narodnem parku,
Bohinjskem jezeru, izmerijo temperaturo
zraka, vode, določijo fizikalne in
kemijske lastnosti vode (kislost oz.
106
bazičnost, bistrost, barvo,vonj,
lebdeče delce, vsebnost detergentov)
-rešijo naloge na učnem listu, vrišejo pot
-postanek za malico
Ljubljana 17.00 83
Ptuj 18.30 138
Sv. Tomaţ 19.00 22 prihod
KRATKA PREDSTAVITEV OPAZOVANIH MEST
ŠKOFJA LOKA
Mestno naselje je nastalo na sotočju Poljanske in Selške Sore v Soro. Leţi na n. v.
348m na prehodu ravnega, s prodom nasutega Sorškega polja v zelo razgiban,
kamninsko pester svet Škofjeloškega hribovja. Škofja Loka je mesto z najbolje
ohranjenim srednjeveškim jedrom v Sloveniji. Zgodovina Škofje Loke se začenja
leta 973, kot trg se omenja leta 1248 kot mesto pa leta 1274. (Priročni krajevni
leksikon Slovenije, 1996.) Za boljšo obrambo so dali škofje v 11. in 12. stoletju
sezidati obzidje, ki je dobilo dokončno obliko v 14. stoletju. Skozi obzidje vodijo
v mesto štiri vrata s straţnimi stolpi. Srednjeveško mesto ima značilen pravokoten
tloris.
Staro mestno jedro tvorita Gornji in Spodnji trg, nad njima so zgradili Loški grad,
ki je bil prenovljen v 19. stoletju. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
Leţi na pomolu in je bil močna utrdba. V njem je Loški in Poštni muzej. Na
nekdanjem grajskem vrtu je muzej na prostem. Med njima poteka nekaj slikovitih
ulic. Najpomembnejši umetnostni spomenik je ţupnijska cerkev Sv. Jakoba, ki se
prvič omenja 1271. leta. Kulturna vrednost Škofje Loke so stare meščanske hiše.
Meščani so se ukvarjali s trgovino in obrtjo. Zdruţeni so bili v cehe. Vodna moč
obeh rek je omogočala delovanje številnih mlinov, ţag, usnjarn in kovačnic, v
mestu pa je bilo veliko čevljarjev, krojačev, krznarjev in drugih obrtnikov.
107
Mesto so prizadele številne naravne nesreče: številni poţari, kuga hud potres,
napadli so ga tudi Turki. V 19. stoletju je mesto začelo nazadovati, zaobšla ga je
tudi ţeleznica. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
Škofja Loka je upravno, gospodarsko in kulturno središče. Nekdanjo obrt je
nadomestila industrija (lesna, tekstilna, ţivilska, elektrotehniška) .
Slika 21: Škofja Loka
Vir: http://javor.pef.uni-lj.si/~racki2004html/jernej_hafner/images/Skofja_Loka.jpgofja
BLED
Mestno naselje v Blejskem kotu je nastalo iz manjših vasi, razporejenih okoli
tektonsko zasnovane in ledeniško preoblikovane kotanje Blejskega jezera, ki meri
1,45km2. Arheološke najdbe pričajo, da je bila okolica Blejskega jezera naseljena
od bronaste dobe, gostejša pa je poselitev šele od časov po prihodu Slovanov.
Bled se prvič omenja leta 1004. V zgodovinskih virih se ime Bled pojavlja kot
ime gradu nad jezerom. Grad so gradili 800 let, ima gotsko zasnovo in nosi letnico
1004. V njem je muzej, kjer so predstavljene arheološke najdbe iz okolice in
zgodovina kraja. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.)
Bled je zgodaj postal privlačen romarski kraj. Razvoj turizma se je pričel sredi 19.
stoletja. K mednarodnemu slovesu je pripomogel Švicar Rikli, ki je leta 1854
odprl sončno in zračno zdravilišče. Danes je Bled med najpomembnejšimi
108
slovenskimi turističnimi kraji. Zanimivost Bleda so tradicionalne kočije in
posebni čolni – pletne.
Slika 22: Blejski grad
Vir: http://www.slovenian-
alps.com/si/imagelib/magnify/default/_vodnik_po_regiji/_Bled/Blejski_grad_1.jpg.png
BLEJSKO JEZERO
Je ledeniško tektonskega izvora, dolgo 2120 m, široko 1080 m, do 31 m globoko
in se poleti segreje do 24 . Pozimi jezero navadno zamrzne. (Priročni krajevni
leksikon Slovenije, 1996.) Leţi v osrčju Gorenjske. Nastalo je v tektonski kotanji,
na robu Ljubljanske kotline, ki jo je še dodatno poglobil bohinjski ledenik. Pred
pribliţno 15000 leti je takrat kopno jezersko kotanjo, iz katere se je umaknil
ledenik, pokrivala tundra z mahovi. Jezero je nastalo pred pribliţno 13800 leti, ko
je kotanjo zalila voda. Kot ostanek ledeniškega preoblikovanja lahko še danes
vidimo otok s cerkvico. Blejski grad stoji na strmi Grajski steni. (Ţivim v
Sloveniji, 2008.) Jezerska gladina zelo malo niha, povprečno le za 24 cm. Jezero
je studenčno, vode se zbirajo iz niţjega in manj namočenega zaledja. Voda v njem
se obnovi samo enkrat v treh letih. Jezero uvrščamo med topla alpska jezera.
Ekološko jezero propada zaradi razvoja mesta, uporabe gnojil in drugih odplak.
Jezero zdravijo z dovajanjem čiste vode iz reke Radovne. S pomočjo "natege", to
je posebnih drenaţnih cevi, so začeli z jezera umetno črpati najbolj prizadete
spodnje plasti mrtve jezerske vode. (Ţivim v Sloveniji, 2008.)
109
Slika 23: Blejsko jezero
Vir: http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Blejsko_jezero_149911_244930.jpg
BOHINJSKO JEZERO
Bohinjsko jezero je odmaknjeno bolj v samoto, med ostre vrhove Julijskih Alp.
Leţi na nadmorski višini 525 m. (Priročni krajevni leksikon Slovenije, 1996.) Je
največje stalno jezero v Sloveniji, dolgo je 4,1 km in široko 1,2 km. Globoko je
do 45 m. Je ledeniško-tektonskega nastanka. Poleti se segreje do 22 . V njem
ţivi 65 vrst alg. Glavni stalni dotok je slap Savica, ki izvira pod steno Komarče v
skrajnem zgornjem koncu kotline. Slap Savica je najbolj obiskan slap v Sloveniji.
Vode v jezeru se obnovijo trikrat na leto. Zaradi pretočnosti sodi med čistejša
jezera. Jezero je privlačno za kopanje in veslanje. (Slovenija - turistični vodnik,
1995.) Pozimi jezero skoraj vedno zamrzne. Ob daljšem deţevju se gladina jezera
dvigne za 2 do 3 m. Bohinj je ena najbolj značilnih alpskih pokrajin v Sloveniji, v
kateri se je močno razvilo planinsko pašništvo. Obiskujejo ga ljubitelji narave.
Slika 24: Bohinjsko jezero
Vir: http://www.wikiwak.com/image/Lake+Bohinj.jpg
110
SPLOŠNA NAVODILA
Danes nas bo pot vodila v alpske pokrajine Slovenije. Našo ekskurzijo bomo
pričeli pri Sv. Tomaţu, od koder se bomo z avtobusom odpeljali preko Ljubljane
do Škofje Loke, kjer bo naš prvi postanek. Tukaj si bom ogledali mesto z lepo
ohranjenim starim srednjeveškim delom mesta. Po kratkem ogledu se bomo
odpeljali do Blejskega jezera, se sprehodili ob njem, opravili terensko delo
(merjenje temperature, določanje fizikalnih in kemičnih lastnosti vode). Od
Blejskega jezera nas bo pot vodila do Bohinjskega jezera. Opravili bomo terensko
delo in pridobljene rezultate primerjali. Nato se bomo odpeljali proti domu.
Vsi učenci boste prejeli učne liste z nalogami. Naloge boste reševali med potjo in
na terenu. Ves čas pozorno opazujte pokrajino. Pri delu si pomagajte z
zemljevidom Slovenije. Naloge rešujte sproti, zabeleţite si pomembnejše stvari.
Če imate s seboj fotoaparat, lahko tudi fotografirate. Vaše izpolnjene učne liste s
prilogami, ki jih boste vloţili v mapo za ekskurzije, bom po opravljeni ekskurziji
pregledala in ovrednotila vaše delo.
Ţelim ti, da bi se na ekskurziji dobro počutil in se v naravi čim več naučil.
111
GEOGRAFSKA EKSKURZIJA – ALPSKE POKRAJINE SLOVENIJE
UČNI LIST
NALOGA 1
V karto Slovenije vriši z rdečim pisalom pot, po kateri poteka ekskurzijo na
Gorenjsko.
Na zemljevidu spremljaj pot, s krogi označi kraje postanka.
NALOGA 2
Za alpska visokogorja je značilno gorsko podnebje, ki pa ni povsod enako. Pred
seboj imaš klimogram Stare Fuţine. Poišči kraj na zemljevidu Slovenije in si oglej
njegovo lego. Analiziraj potek temperatur in padavin preko leta ter letno višino
padavin. Svoje ugotovitve zapiši.
Graf 1: Klimogram Stare Fužine
Vir: Delovni zvezek Živim v Sloveniji, str. 29
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
112
NALOGA 3
Nahajamo se v Škofji Loki, na lepi razgledni točki.
Zelo pomembno je, da se v pokrajini znamo orientirati. Mi se bomo orientirali s
kompasom in karto.
Na opazovališču določite strani neba.
Vetrovnico na kompasu obračaj toliko časa, da se oznaka za sever na
vetrovnici pokrije z oznako severa na kompasu.
S pomočjo kompasa orientirajte zemljevid.
Kompas poloţi na desni ali levi rob zemljevida, tako da oznaka za sever gleda
proti zgornjemu robu zemljevida. Zemljevid skupaj s kompasom obračaj
toliko časa, da se del magnetne igle, ki kaţe proti severu, pokrije z oznako na
sever na vetrovnici.
S pomočjo zemljevida ugotovi, kaj vidiš na:
S________________________________________
J________________________________________
V_______________________________________
Z_______________________________________
Izberi stojišče, ki ga določiš na zemljevidu. Poišči na terenu točke ali objekte.
Zemljevid obračaj toliko časa, da se izbrana smer na terenu ujame z ustrezno
smerjo na zemljevidu.
113
NALOGA 4:
Slika 25: Panonska hiša b Slika 26: Alpska hiša
Primerjaj značilnosti alpske in panonske hiše.
ALPSKA HIŠA PANONSKA HIŠA
Gradbeni material: stene.
Gradbeni material:
streha.
Oblika in velikost oken.
Skiciraj tloris hiše.
Vir: http://www.trnovska-
vas.si/f/pics/Zanimivosti_in_turizem/hisa_
simonic_b.jpg
Vir:
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/GornjesavskiMuzej
Jesenice/LiznjekovaDomacija/SlikaHisa.JPG
114
Druge posebnosti, ki si
jih opazil.
Razmisli o razlogih za
takšen način gradnje.
NALOGA 5
Ogledali si bomo Blejsko in nato še Bohinjsko jezero. Naloge boste reševali po
skupinah, ki smo jih oblikovali pri pripravi na ekskurzijo v šoli.
1. skupina: merjenje temperature zraka in temperature vode,
2. skupina: določanje vonja vode,
3. skupina: določanje barve,
4. skupina: določanje bazičnosti, kislosti vode,
5. skupina: določanje bistrosti vode,
6. skupina: določa lebdeči material
7. skupina: določa prisotnost detergentov v Blejskem, nato pa še v Bohinjskem
jezeru.
Podatke vaših meritev za obe jezeri boste vpisali v tabelo in jih primerjali med
seboj.
Naša hipoteza: Bohinjsko jezero je čistejše kot Blejsko jezero.
Navodila za izvedbo nalog posameznih skupin boste dobili pri učitelju. Rezultate
posameznih skupin vpišite v tabelo in jih analizirajte.
BLEJSKO JEZERO BOHINJSKO JEZERO
Temperatura zraka
Temperatura vode
Vonj vode
Barva vode
115
Bazičnost, kislost vode
Bistrost vode
Lebdeči material
Prisotnost detergentov
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
NALOGA 6
V alpskih pokrajinah najdemo različne reliefne oblike in pojave. Skiciraj in opiši
ledeniško dolino.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
NALOGA 7
skica
116
Nahajamo se v območju Triglavskega narodnega parka, kjer veljajo
naravovarstvene omejitve in prepovedi.
Naštej 4 prepovedi.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
_________________________________________________________________.
Slika 27: Triglavski narodni park
Vir: http://www.tnp.si/images/uploads/zemljevid_big2.jpg
117
NAVODILA ZA TERENSKO DELO
1. SKUPINA: MERJENJE TEMPERATURE VODE IN ZRAKA
Pripomočki: alkoholni termometer za merjenje temperature vode, termometer za
merjenje temperature zraka, primerna oblačila in obutev, vrvica.
Temperatura (T) vode je odvisna od temperaturne podlage, od toplih in hladnih
pritokov ter dnevnega in letnega časa. Temperatura vode je lahko tudi znak
onesnaţenosti vode. Čim višja je temperatura vode, tem manj je v njej
raztopljenih plinov in s tem kisika.
Temperaturo vode merimo s posebnimi vodnimi termometri. Njihova natančnost
mora biti vsaj 0,5 ºC . Termometri so stekleni in se izredno hitro lomijo. Z njimi
ravnaj previdno.
Danes boste izmerili temperaturo zraka in vode .
Za merjenje temperature zraka v senci poiščite ustrezno vejo. Nanjo obesite
termometer, da bo visel vsaj meter od tal. Počakajte 3 do 5 minut in odčitajte
temperaturo zraka.
Datum in kraj merjenja: __________________________________________
T (zraka) _____________________________________________________
Izberite ustrezen kraj ob vodi in izmerite temperaturo vode. V vodo potopite
termometer do 10 cm globine za 3 do 5 minut, da boste lahko odčitali
temperaturo. Termometer drţite nekoliko postrani. Odčitajte jo, ko je termometer
še v vodi, brez dotika. Po merjenjih termometer obrišite in spravite. Ugotovitve
zapišite.
T (vode) ________________________________________________________
Ime jezera: ______________________________________________________
Pripomočki: termometer, vrvica dolţine 1 m.
118
Blejsko jezero Bohinjsko jezero
T zraka
T vode
Ali sta T vode in T zraka različni? Zakaj?
__________________________________________________________________
Razmisli. V katerem letnem času in delu dneva bi bila razlika največja?
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
2. SKUPINA: DOLOČANJE VONJA VODE
Pripomočki: steklena ali plastična steklenica z zamaškom z vzorčno vodo,
Ballova lestvica vonjev.
Barva in vonj vode veliko povesta. Za ugotavljanje onesnaţenosti vode
potrebujete stekleno ali plastično steklenico. Do polovice jo napolnite z vodo in jo
dobro zamašite. Plastenko stresajte 30 sekund, nato jo odprite in takoj povohajte.
Glede na priloţeno Ballovo lestvico izberite ustrezen vonj in ga označite.
Ball Intenzivnost vonja Opis vonja
0 ni vonja vonja ne zaznaš
1 zelo slab vonj zazna samo strokovnjak
2 slab vonj zaznaš, ko te nanj opozorijo
3 zaznaven rahlo zaznaven
4 značilen privlači pozornost
5 močan močan vonj, voda ni pitna
Označitev vonja po Ballu:__________________________________________
119
3. SKUPINA: BARVA VODE
Pripomočki: 2 čaši, bel papir.
Čista voda je brezbarvna. Kadar so v njej raztopljene snovi, se različno obarva.
Lahko je rumena, rumenkasta, rumenorjava, rjava, zelenkasta ali pa sivkasta.
400 ml čašo napolnite z destilirano vodo, drugo pa z vodo iz jezera. Čaši postavite
na bel papir in primerjajte barvo vode v obeh čašah od zgoraj navzdol.
Barva vode ______________________________________________
4. SKUPINA: DOLOČANJE KISLOSTI OZ. BAZIČNOSTI VODE
Pripomočki: papirni indikator, čaša.
Kislost oz. bazičnost vode igra pomembno vlogo pri raziskovanju in preučevanju
voda. Vpliva tudi na spremembe bioloških procesov in na razvoj ţivljenja v vodi.
Lahko je tudi pokazatelj onesnaţene vode.
Reakcijo vode izraţamo s pH vrednostjo, in sicer z indikatorjem.
Določanje reakcije vode z indikatorji je utemeljeno na dejstvu, da veliko barv in
indikatorjev spremeni barvo pod vplivom različne koncentracije vodikovih ionov.
Čašo, ki smo jo predhodno oplaknili v jezerski vodi, napolnite do polovice z
vzorčno vodo. Indikatorski papir namočite v vodo. Počakajte, da se barva ne
spreminja več. Trak vzemite iz vode. Primerjajte ga s standardno barvno lestvico,
ki je poleg indikatorja in na kateri so ob posameznih barvah navedene ustrezne pH
vrednosti. Zapišite vrednost, s katero se ujema.
pH vrednost Reakcija vode
pod 4 izredno kisla
4,0 – 4,9 močno kisla
120
5,0 – 5,9 kisla
6,0 – 6,9 slabo kisla
7,0 nevtralna
7,1 – 7,9 slabo bazična
8,0 – 8,9 bazična
nad 9,0 močno bazična
pH vrednost: ________________________________
5. SKUPINA: BISTROST VODE
Pripomočki: čaša ali stekleni valj, bela podlaga s kvadratki.
Na belo podlago s kvadratki postavite stekleno čašo ali valj napolnjen z vzorčno
vodo in skozi odčitajte razločnost kvadratkov. Opišite bistrost vode: (velika,
srednja, majhna).
Bistrost vode je _____________________________________________
6. SKUPINA: LEBDEČI MATERIAL V VODI
Pripomočki: lijak, precejevalnik, filter papir.
Skozi lijak prekrit s filtrirnim papirjem precedite pribliţno liter vode iz jezera.
Filter papir razgrnite in opazujte material na filter papirju. Opišite in narišite
ostanek na papirju.
__________________________________________________________________
_________________________________________________________________
121
ostanek na filtru
7. SKUPINA: NAVZOČNOST DETERGENTOV
Pripomočki: plastenka, ravnilo.
Pralna sredstva se v stiku z vodo penijo. Plastenko do polovice napolni z vodo iz
jezera, jo zapri in pribliţno eno minuto stresaj. Zapiši ugotovitve. Ali je nastala
pena, ki dokazuje prisotnost detergentov? Če je, izmerite višino nastale pene.
Višina nastale pene: _________________________________________________
122
UČNI LIST ZA PREVERJANJE ZNANJA - 9. RAZRED
1. Na nemi karti Slovenije označi kraje postanka na naši ekskurziji.
Slika 28: Nema karta Slovenije
Vir:
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_map.svg/240px-
Slovenia_location_map.svg.png
2. Dopolni.
______________ _______________ je največja kotlina v Sloveniji. Preko
kotline teče reka _________________.
Na robu Ljubljanske kotline leţi kraj, ki ima eno najlepše ohranjenih starih
mestnih jeder pri nas. To je ________________ ___________________.
_____________________________
Ustavili smo se ob dveh jezerih: ______________ _______________________
in ___________________________ ______________________________.
3. Obkroţi črko pred pravilnim odgovorom.
123
Blejsko jezero je:
a) kraškega nastanka
b) tektonsko-ledeniškega nastanka
c) akumulacijskega nastanka
Katera vrsta energije je bila najpomembnejša za pogon fuţin?
a) vodna energija
b) vetrna energija
c) električna energija
Ledeniška dolina ima:
a) obliko črke U
b) obliko črke V
4. Opiši značilnosti gorskega podnebja.
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
5. Poveţi pojme na levi z razlago na desni.
__vintgar 1 - širša dolina, ki je obdana s hribi
__melišče 2 - padanje vode preko strme skalne stopnje
__slap 3 - zelo ozka, globoka vrezana soteska
__ ledeniška dolina 4 - U dolina, koritasta dolina
__ kotlina 5 – skalni okruški v obliki grušča, ki se
nabirajo pod gorskimi grebeni
6. Ovrednoti pomen Blejskega jezera za gospodarstvo.
124
__________________________________________________________________
__________________________________________________________________
_________________________________________________________________
7. Reši rebus. Dobil boš ime gorenjskega kraja, povezanega s prometom.
Slika 29: Rebus 3
Vir: Delovni zvezek, Ţivim v Sloveniji, str. 19.
125
OPISNA MERILA ZA OCENJEVANJE TERENSKEGA DELA NA
EKSKURZIJI
Priprava na ekskurzijo s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 2.
0 točk: Učenec ni sodeloval pri pripravi na ekskurzijo ali ni prevzel nobene
naloge.
1 točka: Učenec je sodeloval pri pripravi, vendar njegova udeleţba ni bila
dejavna, pasivno je sledil navodilom ali pa je potreboval dodatno spodbudo in
vnovično razlago, prevzel je eno nalogo.
2 točki: Učenec je dejavno sodeloval pri pripravi, sledil navodilom in razlagi,
postavljal vprašanja ter kazal interes, prevzel je vse naloge, ki so mu bile
dodeljene.
Izvedba ekskurzije s terenskim delom – število predvidenih točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni izvedel nalog ekskurzije in se je tudi ni udeleţil.
1 točka: Učenec se je sicer udeleţil ekskurzije, vendar je opravil le manjši del
nalog, te pa so bile narejene površno in nesamostojno, s prepisovanjem. Pozna
samo eno metodo terenskega dela (metodo neposrednega opazovanja ali metodo
grafičnega ponazarjanja oziroma metodo demonstracije), vendar je pri delu
nesamostojen in nezanesljiv.
2 točki: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je le samo del nalog npr.
polovico oz. manj kot polovico odgovorov; skica ni bila izdelana samostojno ali je
bila izdelana površno, ne zna uporabiti kompasa). Zna pravilno uporabiti eno
metodo terenskega dela.
3 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, opravil je vse naloge, občasno je
potreboval pomoč ali je bil le delno samostojen (npr. pri orientaciji s kompasom
in zemljevidom, branju zemljevida ipd.). Rešil je vse naloge, v njih so posamezne
manjše nepravilnosti, naloge so opravljene v predvidenem času. Zna pravilno
uporabiti dve metodi terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
126
4 točke: Učenec se je udeleţil ekskurzije, vse naloge je opravil samostojno in v
predvidenem času, pa tudi rešil jih je pravilno. Zna pravilno uporabiti vse metode
terenskega dela. V skupini je dejavno sodeloval.
Pisno poročilo (delovni list) o ekskurziji – predvideno število točk od 0 do 4.
0 točk: Učenec ni oddal delovnega lista.
1 točka: Učenec je delovni list sicer oddal, vendar je večina nalog izdelana
površno in nepopolno. Poleg tega manjkajo tudi nekatere rešitve.
2 točki: Učenec je delovni list oddal, nekatere naloge so nepopolne ali so
nepravilno rešene (npr. površno je izdelana panoramska risba, nima legende).
Učenec je na vprašanja odgovoril pravilno, vendar raven njegovega znanja ne
presega temeljnega nivoja zahtevnosti.
3točke: Učenec je oddal delovni list z vsemi rešenimi nalogami. Manjši del
odgovor ni v celoti rešen pravilno ali pa mu manjka največ en odgovor. Ima
dodane priloge.
4 točke: Učenec je oddal delovni list. Vse naloge so rešene pravilno in čitljivo.
Ima vse priloge in grafične ponazoritve. Zna smiselno uporabiti podatke
pridobljene na ekskurziji in učinkovito oblikovati zaključke.
127
Zemljevid Slovenije
128
5. ZAKLJUČEK
Geografija je s prenovo šolstva, katere cilj je povečati kakovost in trajnost
pridobljenega znanja, doţivela korenite spremembe.
Sodoben pouk geografije naj bi bil problemsko zasnovan z večjim deleţem
aktivnih metod. Poudarek je na procesih, veščinah in spretnostih, ki jih moramo
razvijati pri učencih. Veliko pozornost posvečamo pouku geografije na prostem in
s tem učencem omogočamo doţivljajsko bolj učinkovit pouk. Geografska
ekskurzija s terenskim delom je metoda in oblika dela, pri kateri učenci
pridobljena teoretična znanja praktično aplicirajo, se učijo opazovati in
raziskovati, iskati informacije v različnih virih in jih pisno ter ustno predstaviti.
Učenci razvijajo prostorsko predstavljivost, spoznavajo vrednote in probleme
okolja. Usposabljajo se za samostojno mišljenje in usvajanje znanja (Marentič
Poţarnik, 2005).
Priprava in izvedba geografske ekskurzije zahteva od učiteljev in učencev veliko
dela, truda in napora. Učitelj mora biti strokovno usposobljen za takšno delo,
pokrajino mora dobro poznati. Učenci morajo poznati oblike in metode dela na
terenu, ki so drugačne kot v učilnici. Ekskurzija bo kakovostno izvedena, če bodo
učenci motivirani in na ekskurzijo dobro pripravljeni. Po ekskurziji naredimo še
sintezo in vrednotenje opravljenega dela in preverimo doseţene cilje oziroma
ugotovimo vzroke za neizpolnjevanje ciljev. Izkušnja, ki jo učenci pridobijo z
delom v pokrajini, je neprecenljiva.
Predstavljene geografske šolske ekskurzije so usmerjene v različne
naravnogeografske enote Slovenije.
Učenci šestega, sedmega, osmega in devetega razreda na ekskurziji razvijajo
sposobnost uporabe preprostih metod geografskega raziskovanja kot so
opazovanje, merjenje, urijo se v orientaciji s kompasom in delom s karto. Učenci
6. razreda si na primeru Logarske doline ustvarijo podobo ledeniške doline in jo
primerjajo z rečno dolino Drave. Izvedejo meritve temperature vode v Savinji.
Učenci 7. razreda na primeru Postojnske jame in Cerkniškega polja s Cerkniškim
129
jezerom pridobivajo predstave o podzemeljskih in površinskih kraških pojavih in
utrjujejo pojme povezane s krasom. Merijo temperaturo vode v Cerkniškem jezeru
in ob maketi jezera spoznavajo proces ojezeritve jezera. Učenci 8. razreda ob
ogledu Štanjela spoznavajo značilno kraško arhitekturo in prepoznajo različne
kraške pojave. Opazujejo relief v Soški dolini do Tolmina in si ogledajo Kobariški
muzej. Učenci 9. razreda si pridobivajo prostorske predstave o alpskih pokrajinah,
na primeru Škofje Loke spoznajo značilnosti srednjeveške arhitekture. Ob
Blejskem in ob Bohinjskem jezeru pri delu v skupinah določajo fizikalne in
kemične lastnosti vode ter primerjajo dobljene rezultate. Ovrţejo ali sprejmejo
hipotezo o onesnaţenosti jezer.
Ekskurzija s terenskim delom, pri kateri pouk geografije poteka v naravi, je del
pouka za ţivljenje in velik izziv za vse učitelje, ki bi radi pouk geografije
spremenili, učence bolj motivirali za samostojno delo, pri katerem dosegajo boljše
rezultate.
130
6. LITERATURA
Alpska hiša. Pridobljeni 4.4.2010 iz
http://www.burger.si/MuzejiInGalerije/GornjesavskiMuzejJesenice/LiznjekovaDo
macija/SlikaHisa.JPG
Atlas Slovenije. (1985). Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Bahar, I., Račič, J. in Večerič, D. (2001). Raziskujem domači kraj. Delovni zvezek.
Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Badovinac, S. in ostali. (1999). Savinjsko Celje Velenje A - Ţ. Priročnik za
popotnika in poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
Barbič, M.: Izkušnje iz organizacije terenskega dela in ekskurzij v osnovni šoli,
Geografija v šoli, VI/1997, št. 2-3, str. 35-43.
Bevc, V. (1997). Pristopi k poučevanju geografije. Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
Bevc, V. (1997). Pouk geografije v naravi. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije
za šolstvo in šport.
Bezjak, J. (1999). Didaktični model strokovne ekskurzije za naravoslovje in
tehniko. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Blejski grad. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.slovenian-
alps.com/si/imagelib/magnify/default/_vodnik_po_regiji/_Bled/Blejski_grad_1.jp
g.png
Blejsko jezero. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www.slovenia.info/pictures/category/7/2010/Blejsko_jezero_149911_24493
0.jpg
Bohinjsko jezero. Pridobljeno 4.4. 2010 iz
http://www.wikiwak.com/image/Lake+Bohinj.jpg
131
Brazda, M. (1985). Terenski rad i ekskurzije u nastavi geografije. Zagreb: Školska
knjiga.
Brinovec, S. (2004). Kako poučevati geografijo – Didaktika pouka. Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Cerkniško jezero. Pridobljeno 4.4.201 iz
http://www2.arnes.si/~odobravljeng/aktivnosti/dogodki_2008_09/ekskurzija_9r/je
zero.jpg
Cigler, N. (1995a). Ekskurzije v slovenske pokrajine v osnovni šoli. Geografija v
šoli, 4 (1), 72-79.
Cigler, N. (1995b). Ekskurzije v osnovni šoli. Geografija v šoli, 4 (1), 69-71.
Cigler, N. (2003). Primeri pouka izbranih učnih tem iz geografije v osnovni in
srednji šoli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Cunder, K. (2002). Geografske učne poti. Terensko delo in ekskurzije pri pouku
geografije v srednjih šolah. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Človeška ribica. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www.virginmedia.com/images/olm.jpg
Darstellung des Faches Erdkunde im Schulprogramm. (b. d.) Pridobljeno
31.5.2010 iz
http://www.ping.de/schule/mallinckrodt/fachbereiche/erdkunde/erdkunde_schulpr
o.htm
Enciklopedija Slovenije. (1994). Ljubljana: Mladinska knjiga.
Geografski atlas Slovenije za osnovno in srednje šole. (2004). Ljubljana: Tehniška
zaloţba Slovenije.
Geografski atlas za osnovno in srednje šole. (2003). Ljubljana: Tehniška zaloţba
Slovenije.
Gosar, A. in Jeršič, M. (1996). Slovenija - Turistični vodnik. Ljubljana: Mladinska
knjiga.
132
Goschkowski, S. (2006). Lernen und Arbeiten vor Ort – Exkursiondidaktik.
Pridobljeno 31.5.2010 iz www.kultusportal-
bw.de/servlet/PB/show/1211749Exkursionsdidaktik.pdf
Haubrich, H. (1988). Didaktik der Geographie konkret. München: Oldenbourg
Verlag.
Idrijska kamšt. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www.destinacije.com/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Idrijska_Kamst-
Vodno_Kolo.JPG
Idrijski rudarski muzej. Pridobljeno iz 4.4. 2010 iz http://www.ntz-
nta.si/default.asp?id=143&lid=12&iid=1
Ivanšek, D. (1999). Spoznavanje domače pokrajine. Vaje za delo na terenu.
Ljubljana: Rokus.
Ivanšek, D. (1999). Spoznavanje domače pokrajine. Priročnik za učitelje.
Ljubljana: Rokus.
Logarska dolina. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.insiders-
slovenia.si/files/Image/home_page/Logarska%20dolina1.jpg
Karta Slovenije. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://imo2006.dmfa.si/images/map_slovenia.gif
Klasinc, R. (1996). Kaj pa ekskurzije?. Geografija v šoli, 3, 53-56 .
Kobariški muzej. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www.destinacije.com/Thumbs/Slike/Slovenija/MuzejiiGalerije/Kobariski_
Muzej.JPG
Kolenc Kolnik, K. (1997). Naloge didaktike geografije – nekatere današnje
prednosti in slabosti pouka geografije. Geografija v šoli, VI/2-3, 23-26.
Kolenc Kolnik, K. (2000). Terenske in laboratorijske vaje ter ekskurzija pri pouku
geografije, IX. 42-47.
133
Kolenc Kolnik, Karmen. (2002). Didaktika pouka geografije. Delovno gradivo za
študente geografije.
Kolenc Kolnik, Karmen. (2004). Geografija za 6. razred. Priročnik za učitelje.
Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Kolenc Kolnik, Karmen.(2005). Nove naloge za nove kompetence učiteljev
geografije. Geografija v šoli, XV/3, 2-11.
Kolenc Kolnik, Karmen. (2006a). Didaktična vrednost učenja geografije na
prostem. Pedagoška obzorja, Didactica slovenica 21 (1), 48-57.
Kolenc Kolnik, Karmen. (2006b). Učenje geografije v učilnici na prostem in
didaktična analiza sedanje učne prakse. Geografija v šoli, XV, 13-22.
Kolenc Kolnik, Karmen. (2008). Razvoj geografskih kurikulov in izobraţevalni
potencial geografije na začetku 21. stoletja. Dela 29.
Koltaj, M. in Fojkar, H. (1997). Ekskurzija za učence v Prekmurje. Geografija v
šoli, IX, 43–50.
Kraška hiša a. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www2.arnes.si/~jjakon/HGH/houses/hisa_kras.jpg
Kraška hiša b. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www.google.si/imgres?imgurl=http://www2.arnes.si/
Kunaver, J. in ostali. (1989). Geografija – Domača pokrajina. Priročnik za
geografsko spoznavanje domače pokrajine. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Kunaver, J. in ostali. (2005). Slovenska šolska geografija s pogledom v
prihodnost. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Maketa Cerkniškega jezera. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://jezerski-
hram.si/newsimages/1_1.jpg
Mihevc, A. in ostali.(1999). Notranjska A – Ţ. Priročnik za popotnika in
poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
134
Nastavni plan i program za osnovnu školu. Geografija. Pridobljeno 31.5.2010 iz
http://www.mzos.hr/
Nema karta Slovenije. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e5/Slovenia_location_
map.svg/240px-Slovenia_location_map.svg.png
Novak, F. in Ivanšek, D. (2004). Geografija Slovenije. Priročnik za učitelje za 9.
razred devetletne in 8. razred osemletne osnovne šole.
Oblak, T. (2008). Priprava geografsko-slovenistične ekskurzije v zadnjem triletju
osnovne šole. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska
fakulteta.
Oroţen Adamič, M., Perko, D. in Kladnik, D. (1996). Priročni krajevni leksikon
Slovenije. Ljubljana: Drţavna zaloţba Slovenije.
Osojnik, D. (2007). Geografske ekskurzije v osnovni šoli. Diplomsko
delo.Maribor. Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta.
Panonska hiša a. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.welcome-to-
slovenia.com/datoteke/slike/4a34fcea2a6949255495b8c1a2b3e2b6.2321682.jpg
Panonska hiša b. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://www.trnovska-
vas.si/f/pics/Zanimivosti_in_turizem/hisa_simonic_b.jpg
Postojnska jama. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://photos.igougo.com/images/p62643-Slovenia-Postojnska_Jama.jpg
Premogovnik Velenje. Pridobljeno10.4.2010 iz http://www.ntz-
nta.si/default.asp?id=143&lid=41&iid=2
Račič, J. in Večerič, D. (2003). Geografija za 8. razred osemletne in 9. razred
devetletne osnovne šole. Ljubljana: Zaloţba Mladinska knjiga.
Radovanovič, S. in ostali. (1999). Koroška A – Ţ. Priročnik za popotnika in
poslovnega človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
135
Rebus 1. Učni list.
Rebus 2. Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji –
Geografija za 9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Rebus 3. Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji –
Geografija za 9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Rimska nekropola. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www2.arnes.si/~ktavca2/enijevagrobnica.jpg
Rinschede, G. (2003). Geographiedidaktik. Schöningh. Paderborn. Pridobljeno
31.5.2010 iz http://books.google.si/books?id=-
6zX6qNoY1AC&pg=PA121&lpg=PA121&dq=Geographie,+Schule,+Exkursionen&source=b
l&ots=CAsWTklTW2&sig=C0ihNibkLqxs3n52aO2WKgTd7NQ&hl=sl&ei=5pMGTJWrCMf9
OfGulIsL&sa=X&oi=book_result&ct=result&resnum=5&ved=0CBkQ6AEwBDgy#v=onepag
e&q=Geographie%2C%20Schule%2C%20Exkursionen&f=false
Seibert, T. (2007). Geografska učna pot skozi Griţe in Migojnice. Diplomsko
delo, Maribor: Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji – Geografija za
9. razred osnovne šole.
Senegačnik, J., Drobnjak, B., in Otič, M. (2008). Ţivim v Sloveniji – Geografija za
9. razred osnovne šole. Delovni zvezek. Ljubljana: Modrijan.
Bajec, A. in ostali. (1994). Slovar slovenskega knjiţnega jezika. Ljubljana:
Drţavna zaloţba Slovenije.
Slovenija, pokrajine in ljudje. Mladinska knjiga, Ljubljana, 1998.
Šeruga, I. (2000). Kriteriji za ocenjevanje terenskega dela. Geografija v šoli, IX,
str. 32-35.
Škofja Loka. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://javor.pef.uni-
lj.si/~racki2004html/jernej_hafner/images/Skofja_Loka.jpg
136
Štanjel. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://znamenitosti.kras-
carso.com/images/stanjel1.jpg
Tehniški muzej Bistra. Pridobljeno 4.4.2010 iz http://beta.finance-
on.net/pics/cache_F8/F87ZS_razstava_kolesa_xx.1210182312.jpg
Titl, J. (1993). Primorje, Kras A – Ţ. Priročnik za popotnika in poslovnega
človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
Triglavski narodni park. Pridobljeno 4.4.2010 iz
http://www.tnp.si/images/uploads/zemljevid_big2.jpg
Učni načrt - Zemljepis – Priloga k sedaj veljavnemu učnemu načrtu. (1999).
Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Učni načrt – Geografija za 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole. (2003). Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport.
Učni načrt – Geografija. (2008). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za
šolstvo.
Vidic, M. in ostali.(1994). Gorenjska A – Ţ. Priročnik za popotnika in poslovnega
človeka. Murska Sobota: Pomurska zaloţba.
Vrhunec, I. (2000). Poročilo kot oblika analize ekskurzije v 6. razredu. Geografija
v šoli, 3.
Zgonik, M. (1995). Prispevki k didaktiki geografije . Ljubljana: Zavod Republike
Slovenije za šolstvo.
top related