statistično raziskovanje o karieri doktorjev in doktoric znanosti

Statistično raziskovanje o karieri doktorjev in

doktoric znanosti

Pripravila: Urška Arsenjuk

Sosvet za statistiko raziskovalno-razvojne dejavnosti in tehnologije

Ljubljana, marec 2012

Vsebina

1. Uvod

2. Metodologija

3. Zbiranje podatkov

4. Pregled osnovnih rezultatov

5. Zaključek

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 2

Statistično raziskovanje o karieri doktorjev in doktoric znanosti

• Usposobljena in visoko kvalificirana delovna sila je ključ za doseganje razvoja, raziskav in inovacij → doktorji in doktorice znanosti so ključni akterji, saj so po značilnostih svoje izobrazbe najbolj nagnjeni k raziskovanju, prizadevanju za napredek, k ustvarjanju in izvajanju ter širjenju novih znanj in tehnologij.

• skupni projekt →

• mednarodno usklajeno raziskovanje

• SURS je pri raziskovanju sodeloval prvič

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 3

Statistično raziskovanje o karieri doktorjev in doktoric znanosti

• Namen raziskovanja

pridobiti mednarodno primerljive statistične podatke oz. informacije o doktorjih in doktoricah znanosti na trgu dela, njihovi karierni poti in mednarodni mobilnosti.

• Cilji raziskovanja

- pridobiti kakovostne podatke - identificirati in analizirati trende - vzpostaviti bazo doktorjev in doktoric znanosti v Sloveniji

4 UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK

Osnovne definicije

• Ciljno populacijo raziskovanja

predstavljajo posamezniki/posameznice, ki so na referenčni dan imeli doktorat znanosti (ne glede na to ali so ga pridobili v Sloveniji ali kjerkoli v tujini), so bili stari do vključno 69 let in so imeli stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji.

• Referenčni dan: 31. december 2009

• Referenčna obdobja

- zadnjih 10 let: mobilnost

- zadnji 2 leti: doktorji/doktorice, ki so nedavno doktorirali

- zadnje leto: bruto letni dohodek

- naslednje leto: načrtovana izselitev iz Slovenije

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 5

Izdelava referenčne baze doktorjev in doktoric znanosti

• Ker imamo v Sloveniji ustrezne obstoječe podatkovne vire smo se na SURS odločili za izvedbo raziskovanja v kombinaciji uporabe obstoječih podatkovnih virov in anketnega vprašalnika (poštni in telefonski vprašalnik).

- iz obstoječih podatkovnih virov smo pridobili kar velik del zahtevanih podatkov

- ker pa določenega nabora podatkov iz teh virov nismo mogli pridobiti, smo poročevalskim enotam poslali še anketni vprašalnik

• Obstoječe podatkovne vire smo uporabili za izdelavo referenčne baze doktorjev/doktoric znanosti, ki nam je služila kot osnova za izdelavo vzorca pilotnega raziskovanja in glavne ankete.

• Za začetek smo morali ugotoviti in opredeliti koliko doktorjev/doktoric znanosti smo imeli v Sloveniji na referenčni dan 31. 12. 2009.

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 6

• Referenčna baza je bila izdelana na podlagi naslednjih obstoječih virov:

• združene datoteke statističnih raziskovanj o doktorjih znanosti (ŠOL-DR) od leta 1989 do leta 2009,

• Statističnega registra delovno aktivnega prebivalstva - SRDAP,

• Popisa prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002,

• Registra brezposelnih oseb,

• Centralnega registra prebivalstva – CRP.

• Podatke v zgoraj omenjenih podatkovnih virih smo medsebojno povezali preko SID-a oz. statistične indentifikacijske številke.

• Referenčna baza je bila izdelana na dan 31. 12. 2009 → podatki o 7421 doktorjih/doktoricah znanosti

• Pridobili smo tudi podatke za osebje, za katere smo iz podatkovnih virov pridobili podatek, da so doktorji/doktorice znanosti, kasneje pa se je izkazalo, da to niso.

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 7

Vprašalnik

• Vprašalnik je bil pripravljen v skladu s priporočeno metodologijo.

• 5 vsebinskih sklopov

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 8

Izvedba raziskovanja

IZVEDBA PILOTNEGA RAZISKOVANJA

• Ker se je raziskovanje izvajalo prvič, smo se odločili, da izvedemo poskusno pilotno raziskovanje.

• Namen pilotnega raziskovanja: testiranje stopnje (ne) odgovora, testiranje šifranta področij znanosti, testiranje vprašalnika, testiranje kakovosti podatkov, ki smo jih pridobili iz obstoječih virov

• Vzorec: izbranih 200 doktorjev/doktoric znanosti → 100 jih je bilo anketiranih po pošti in 100 po telefonu

• Stratifikacija: glede na način anketiranja, spol, leto doktoriranja in področje znanosti.

IZVEDBA GLAVNE ANKETE

• Način: poštno in telefonsko anketiranje

• Vzorec: izbranih 2114 doktorjev/doktoric znanosti (28,49 % od celotne ciljne populacije).

• Stratifikacija vzorca: glede na način anketiranja, spol, leto doktoriranja in področje znanosti.

• Po zaključku anketiranja → združitev podatkov

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 9

Združitev podatkov poštnega in telefonskega

anketiranja

• Združene datoteke statističnih raziskovanj o doktorjih znanosti od leta 1989 do 2009

• Statistični register delovno aktivnega prebivalstva (SRDAP)

• Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002

• Register brezposelnih oseb

• Centralni register prebivalstva (CRP)

• imputiranje

• uteževanje

• izračun ocen natančnosti

• zaščita podatkov

• Končni podatki → izhodne tabele

10 UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK

Pregled osnovnih rezultatov raziskovanja – Kariera doktorjev in doktoric znanosti, Slovenija, 2009

Doktorji znanosti so bili v 2009 v Sloveniji  večinoma moški, stari do 54 let, zaposleni v

visokošolskem sektorju, s svojo zaposlitvijo so bili večinoma zadovoljni in pri svojem delodajalcu so ostajali dalj časa.

11 UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK

A. Doktorji in doktorice znanosti v Sloveniji

12 UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 13

14 UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK

15 Uvod Metodologija Zbiranje podatkov Rezultati Zaključek

16UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK

B. Zaposlitvene značilnosti doktorjev in doktoric znanosti

Delež doktorjev/doktoric znanosti po vrsti zaposlitvene pogodbe, delovnem času in spolu

Polni delovni čas

Delovni čas, krajši od polnega

Skupaj 93,9 6,1

Moški 95,8 4,1

Ženske 90,7 9,3

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 17

Pogodba za nedoločen

čas

Pogodba za določen čas

Skupaj 77,8 22,2

Moški 80,3 19,7

Ženske 73,8 26,3

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 18

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 19

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 20

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 21

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 22

C. Raziskovalna kariera doktorjev in doktoric znanosti

Delež doktorjev/doktoric znanosti, ki so se pri svojem delu ukvarjali z raziskovanjem, po sektorju zaposlitve in spolu

Poslovni sektorDržavni sektor Visokošolski

sektor Skupaj

Skupaj 62 75 90 79

Moški 63 73 91 80

Ženske 61 78 87 78

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 23

D. Zadovoljstvo doktorjev in doktoric znanosti z osnovno zaposlitvijo

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 24

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 25

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 26

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 27

E. Mednarodna mobilnost doktorjev in doktoric znanosti

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 28

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 29

Zaključek

• Raziskovanje je bilo uspešno izvedeno.

• EK/Eurostat → raziskovanje postavljeno med negativne prioritete → zaradi pomembnosti podatkov bi želeli na SURS nadaljevati z zbiranjem podatkov

• Možnosti izboljšav pri prihodnjem zbiranju podatkov.

• Vzpostavljena baza doktorjev znanosti bo vsako leto ažurirana.

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 30

Hvala za pozornost!

UVOD METODOLOGIJA ZBIRANJE PODATKOV REZULTATI ZAKLJUČEK 31