smernice za model za evropski kodeks zavezancev za davek · plačilu dolgovanih davkov pošteni....
Post on 18-Jul-2020
8 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Evropska komisija, B-1049 Bruselj, BELGIJA – telefon +32 22991111.
EVROPSKA KOMISIJA GENERALNI DIREKTORAT ZA OBDAVČENJE IN CARINSKO UNIJO Neposredno obdavčenje, davčno usklajevanje, gospodarska analiza in ocenjevanje Politika in sodelovanje na področju neposrednega obdavčenja
Smernice za model za
Evropski kodeks zavezancev za
davek
Evropski kodeks za davkoplačevalce zagotavlja osnovna načela, ki združujejo glavne
obstoječe pravice in obveznosti, ki urejajo odnose med davkoplačevalci in davčnimi
upravami v Evropi. Posvetovanje z državami članicami EU je bilo opravljeno na podlagi
osnutka Evropskega kodeksa za davkoplačevalce, ki ga je pripravila skupina držav članic.
Informacije in stališča, predstavljena v teh smernicah, ne odražajo nujno uradnega mnenja
Evropske unije, Evropske komisije ali držav članic EU. Ta dokument ni zavezujoč in naj
bi služil kot model, ki ga lahko države članice dopolnjujejo ali prilagajajo njegove
elemente glede na nacionalne potrebe ali razmere.
© Evropska unija, 2016
Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.
Ref. Ares(2016)6598744 - 24/11/2016
2
1 PREDGOVOR ............................................................................................................. 4
2 UVOD ......................................................................................................................... 5
2.1 Narava in področje uporabe Evropskega kodeksa zavezancev za davek .......... 5
2.2 Podlaga in ozadje pobude na ravni EU .............................................................. 5
2.2.1 Trenutno stanje v državah članicah ..................................................... 6
2.2.2 Postopek posvetovanja in priprava Evropskega kodeksa
zavezancev za davek ............................................................................ 6
2.2.3 Prednosti Evropskega kodeksa zavezancev za davek ......................... 7
3 SPLOŠNA NAČELA IN DOBRE PRAKSE .............................................................. 7
3.1 Splošna načela ................................................................................................... 8
3.1.1 Zakonitost in pravna varnost ............................................................... 8
3.1.2 Nediskriminacija in enakost zavezancev za davek .............................. 8
3.1.3 Domneva o poštenosti ......................................................................... 8
3.1.4 Spoštljivost in obzirnost ...................................................................... 9
3.1.5 Spoštovanje zakonov ........................................................................... 9
3.1.6 Nepristranskost in neodvisnost ............................................................ 9
3.1.7 Davčna tajnost in varstvo podatkov .................................................... 9
3.1.8 Zasebnost ........................................................................................... 10
3.1.9 Zastopanje .......................................................................................... 10
3.2 Skupno delovanje ............................................................................................ 10
3.2.1 Zagotavljanje informacij in smernic zavezancem za davek .............. 11
3.2.2 Storitve za zavezance za davek ......................................................... 12
3.2.3 Ključni standardi storitev .................................................................. 12
3.2.4 Splošne razlage .................................................................................. 12
3.2.5 Vnaprejšnja davčna stališča ............................................................... 12
3.3 Postopki ........................................................................................................... 13
3.3.1 Davčne napovedi ............................................................................... 13
3.3.2 Odmera davka .................................................................................... 13
3.3.3 Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora ...................................... 14
3.3.4 Plačila in izterjava dolgov ................................................................. 15
3.3.5 Prostovoljno razkritje ........................................................................ 15
3.3.6 Sankcije ............................................................................................. 15
3.4 Reševanje sporov ............................................................................................. 15
3.4.1 Notranji pritožbeni postopek ............................................................. 16
3
3.4.2 Pregled na sodišču ali pri sodnem organu ......................................... 16
3.4.3 Pravica do pritožbe ............................................................................ 17
4 SPODBUJANJE ŠIRJENJA NEKATERIH DOBRIH PRAKS IN NOVIH
ZAMISLI ................................................................................................................... 17
4.1 Elektronsko upravljanje in spletne storitve ..................................................... 17
4.1.1 Elektronsko upravljanje ..................................................................... 17
4.1.2 Spletne storitve .................................................................................. 18
4.2 Uporaba inovativnih pristopov za boljše spoštovanje davčnih predpisov ....... 20
4.2.1 Inovativno izobraževanje ................................................................... 20
4.2.2 Vedenjski pristop ............................................................................... 21
4.2.3 Okrepljeni odnosi kot podlaga za skupno spoštovanje davčnih
predpisov ........................................................................................... 21
4.3 Razpoložljivost informacij v več jezikih in spodbujanje pogosto
uporabljenega jezika ........................................................................................ 22
4.3.1 Spodbujanje pogosto uporabljenega tujega jezika ............................ 22
4.3.2 Razpoložljivost informacij v več drugih jezikih ............................... 23
4.4 Večja preglednost ............................................................................................ 23
4.4.1 Na strani zavezancev za davek .......................................................... 23
4.4.2 Na strani davčnih uprav ..................................................................... 23
4
1 PREDGOVOR
Davki so uvedeni za pokrivanje glavnih odhodkov držav članic in zagotavljanje njihove
vzdržnosti. Pobrani prihodki se porabijo za vzdrževanje in razvoj javnih storitev. Pobiranje
pravilnih zakonsko določenih zneskov davkov je vedno izredno pomembno. Da bi zaščitili
pravice državljanov in omogočili ohranitev prejemkov in storitev, ki jih lahko državljani
pričakujejo od družbe, je treba zagotoviti, da se davki pobirajo v celoti in pravočasno ter da
se preprečijo in odpravijo davčne goljufije, davčne utaje ter izogibanje davkom. Pravično bi
bilo tudi, da pošteni zavezanci za davek ne bi bili obremenjeni z dodatnimi davki, ker drugi
zavezanci za davek ne spoštujejo davčnih predpisov in ne plačujejo svojih davkov.
Osnovni pogoj za dobro delovanje držav članic je, da vsi državljani izpolnjujejo svoje
davčne obveznosti in prispevajo k davčnim prihodkom. Zavezanci za davek lahko
pričakujejo, da bodo davčne uprave držav članic zbrale samo toliko davkov, kolikor je
primerno, in da bodo države članice pobrane davke porabile za financiranje javnih dajatev in
storitev. Po drugi strani pa morajo države članice zagotoviti boljše in širše razumevanje
pomena davkov za družbo. Za zagotovitev, da lahko zavezanci za davek čim enostavneje
izpolnjujejo svoje davčne obveznosti, morajo davčne uprave tesno sodelovati z njimi.
Dolžnost zavezancev za davek pa je, da so pri prijavi vseh svojih obdavčljivih dohodkov in
plačilu dolgovanih davkov pošteni. Zavezanci za davek morajo polno sodelovati in
pravočasno predložiti vse davčne napovedi oz. obračune davkov in potrebne informacije ter
pravočasno plačati davke.
Ta Evropski kodeks zavezancev za davek vsebuje smernice, katerih namen je zagotoviti
ravnovesje med pravicami in obveznostmi zavezancev za davek ter davčnih uprav. Temelji
na glavnih splošnih načelih in dobrih praksah v državah članicah, ki naj bi bile koristne za
izboljšanje sodelovanja in zaupanja med davčnimi upravami in zavezanci za davek ,
zagotavljanje večje preglednosti njihovih pravic in obveznosti ter spodbujanje bolj
storitveno usmerjenega pristopa davčnih uprav. Davčne uprave in evropske zavezance za
davek spodbuja k sprejetju in uporabi vseh teh načel in praks, vključno z novimi razvojnimi
usmeritvami in zamislimi. Ta kodeks zato ni obvezen, temveč naj bi služil kot model, ki ga
lahko države članice dopolnjujejo ali prilagajajo njegove elemente glede na nacionalne
potrebe ali razmere.
Zato bi moral Evropski kodeks zavezancev za davek prispevati k učinkovitejšemu
pobiranju davkov z izboljšanjem odnosov med zavezanci za davek in davčnimi upravami,
pri čemer bo vzajemno razumevanje davčnih pravil zmanjšalo tveganje za napake z
morebitnimi hujšimi posledicami za zavezance in posledičnimi stroški za davčne uprave.
5
2 UVOD
2.1 Narava in področje uporabe Evropskega kodeksa zavezancev za davek
Evropski kodeks zavezancev za davek je model ravnanja, ki naj bi mu sledili evropski
zavezanci za davek 1 in davčne uprave držav članic, ne pa kodeks v obliki obveznih predlog
ali listine. Je nezavezujoč instrument.
Smernice v tem kodeksu vse strani spodbujajo, naj na nacionalni ravni sprejmejo in
uporabijo splošna načela in dobre prakse, opisane v poglavju 3. Če bi se v državah članicah
sčasoma razvili splošna načela in dobre prakse, bi se lahko te smernice revidirale ob
upoštevanju vseh pomembnih sprememb. Redno se bo preučevala potreba po takem
pregledu. Smernice prav tako spodbujajo davčne uprave, naj upoštevajo nove razvojne
usmeritve in zamisli, opisane v poglavju 4.
Evropski kodeks zavezancev za davek naj bi se uporabljal za vse vrste davčnih razmerij
med zavezanci za davek in pristojnimi davčnimi organi držav članic (kot taki so opredeljeni
v notranjem pravu), ki so v tem dokumentu opisani kot davčne uprave.
Davčna zakonodaja in davčna politika zagotavljata pomembne temelje za dobre odnose med
zavezanci za davek in davčnimi upravami, vendar oblikovanje davčne politike presega
področje uporabe Evropskega kodeksa zavezancev za davek .
2.2 Podlaga in ozadje pobude na ravni EU
V vse bolj globaliziranem svetu, kjer velja prosto gibanje oseb, podjetij in kapitala, se lahko
zdijo pravila o obdavčenju vse bolj zapletena, njihovo izpolnjevanje pa vse težje. Zato je
treba poiskati načine, kako zavezancem za davek in davčnim upravam pomagati pri
uresničevanju pravic in spoštovanju obveznosti v zvezi z davki. Sodelovanje na tem
področju bi koristilo EU in posameznim državam članicam, saj bi se pokazala dodana
vrednost skupnega delovanja za izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov kot sredstva za
preprečevanje davčnih goljufij2, davčnih utaj
3 in izogibanja davkom
4, ki omejujejo
sposobnost držav članic za pobiranje davkov in izvajanje gospodarske politike.
Kot je opredeljeno v sporočilu z dne 27. junija 20125, Evropska komisija meni, da je treba
nujno izboljšati učinkovitost in uspešnost pobiranja davkov. Komisija je kot dopolnitev tega
sporočila 6. decembra 2012 sprejela akcijski načrt6. Evropski kodeks zavezancev za davek
je ena od 34 pobud, navedenih v akcijskem načrtu za okrepljeni boj proti davčnim
goljufijam in davčnim utajam. Ta ukrep je vključen v eno od njegovih posebnih strategij:
izboljšanje spoštovanja davčnih predpisov v državah članicah.
1 Za namene tega kodeksa zavezanci za davek vključujejo tudi predstavnike in tretje osebe, kot so
delodajalci, banke, skupno odgovorne osebe, notarji in druge osebe, dejavne na področju davkov. V praksi
lahko davke v imenu davčnega zavezanca plača plačilni zastopnik ali avtomatiziran sistem. 2 Davčna goljufija je oblika namerne utaje davkov, ki se ponavadi kazenskopravno kaznuje. Izraz vključuje
primere namerne predložitve lažnih izjav ali ponarejenih dokumentov. 3 Davčna utaja ponavadi obsega nezakonito ravnanje, pri katerem se davčna obveznost skrije ali prezre, tj.
zavezanec za davek plača manj davka kot ga je zakonsko obvezan plačati, tako da davčnim upravam ne
razkrije vseh prihodkov ali informacij. 4 Izogibanje davkom običajno pomeni, da zavezanci za davek poskušajo najti luknje v davčni zakonodaji,
da bi plačali manj davkov. Čeprav so njihova dejanja tehnično zakonita, so lahko v nasprotju z legitimnim
finančnim ali ekonomskim pomenom davčne zakonodaje in se v tem smislu štejejo za neskladna z zakoni. 5 COM(2012) 351 final z dne 27. junija 2012. 6 COM(2012) 722 final z dne 6. decembra 2012.
6
2.2.1 Trenutno stanje v državah članicah
Vsaka jurisdikcija ima svojo kulturo, politiko, davčno zakonodajo in upravne prakse.
Vendar je za vse zavezance za davek pomembno, da so jim na voljo informacije o njihovih
davčnih zadevah ter da so preprosto razumljive. Nacionalne davčne uprave običajno
zagotavljajo splošne informacije o davčnih zadevah na svojih spletiščih in v tiskanih
brošurah. Obseg zagotovljenih informacij in razpoložljivost v drugih jezikih se med
državami članicami razlikujeta.
Nekatere države članice so uvedle dokumente, ki se pogosto imenujejo kodeksi ali listine za
zavezance za davek in v katerih so opredeljena temeljna načela, ki veljajo za davčne
zadeve, ter zlasti pravice in obveznosti zavezancev in davčnih uprav. Taki dokumenti ne
vključujejo nujno le zakonsko določenih načel, temveč lahko zajemajo tudi smernice, ki
pojasnjujejo odnos med zavezanci za davek in davčnimi upravami ter lahko celo opisujejo
konkretno ravnanje, ki se od njih pričakuje. V ostalih državah članicah neobstoj posebnega
dokumenta, v katerem so pojasnjena načela in davčne zadeve, ne pomeni, da imajo
zavezanci za davek v teh državah manj pravic in obveznosti ali da davčne uprave tem
načelom pripisujejo manjši pomen. V teh državah članicah so načela opredeljena z zakonom
ali upravnimi praksami.
Veljavni nacionalni kodeksi in listine za zavezance za davek se razlikujejo po obsegu in
vsebini. Večina jih vsebuje seznam pravic zavezancev za davek , na primer pravica do
obveščenosti, pomoči in izjave, pravica do pritožbe, pravica do plačila pravilnega zneska
davka, pravica do enake obravnave, pravica do zasebnosti ter pravica do zaupnosti in
tajnosti.
Vsebujejo tudi obveznosti zavezancev za davek, ki se običajno pričakujejo ali zahtevajo v
davčnih zadevah in davčnih postopkih, kot so poštenost, pravočasno plačevanje davkov,
kooperativnost, pravočasna predložitev točnih informacij in dokumentov ter vodenje
evidenc.
2.2.2 Postopek posvetovanja in priprava Evropskega kodeksa zavezancev za davek
Komisija je 25. februarja 2013 začela spletno posvetovanje z državljani in drugimi
zainteresiranimi stranmi o izkušnjah z nacionalnimi kodeksi zavezancev za davek ali
podobnimi instrumenti in morebitni vsebini Evropskega kodeksa zavezancev za davek .
Posvetovanje se je končalo 15. maja 2013, zbirno poročilo pa je bilo objavljeno
31. oktobra 20137.
Izraženi so bili nekateri pomisleki glede dodane vrednosti kodeksa na evropski ravni. Glede
na te pomisleke:
bi kakršen koli poskus, da kodeks postane zavezujoč, vzbudil pomisleke glede
subsidiarnosti;
bi bilo več ciljev mogoče doseči bolje na nacionalni ravni;
bi tak kodeks združil različna načela različnih jurisdikcij;
tak kodeks ne bi bil učinkovit instrument za obravnavo davčnih goljufij in davčnih
utaj.
7 http://ec.europa.eu/taxation_customs/common/consultations/tax/2013_tpcode_en.htm
7
Vendar je bila večina sodelujočih naklonjena razvoju Evropskega kodeksa zavezancev za
davek. Razlogi, ki so jih navedli v prid takemu razvoju, so bili, da bi se lahko s kodeksom:
zagotovilo enako obravnavanje vseh zavezancev za davek ;
zagotovila višja raven pravne varnosti;
povečala preglednost;
zmanjšalo število sporov;
standardizirali postopki spoštovanja davčnih predpisov;
vzpostavilo merilo uspešnosti za tretje države;
izboljšale prakse in predvidljivost odmere davčne obveznosti;
opredelila načela (npr. nadzora in preiskave, ugotovitve o nekaterih dejstvih);
zagotovilo boljše razumevanje pri komunikaciji z davčno upravo druge države
članice.
Kadar je bilo to mogoče, so bila pri zbiranju dobrih praks iz vse EU za oblikovanje
Evropskega kodeksa zavezancev za davek upoštevana stališča udeležencev javnega
posvetovanja.
Poleg javnega posvetovanja je bilo opravljeno posvetovanje z vsemi državami članicami na
podlagi osnutka Evropskega kodeksa zavezancev za davek, ki ga je skupina držav članic
pripravila skupaj z Evropsko komisijo.
2.2.3 Prednosti Evropskega kodeksa zavezancev za davek
Evropski kodeks zavezancev za davek zagotavlja osnovna načela, ki združujejo glavne
obstoječe pravice in obveznosti, ki urejajo odnose med zavezanci za davek in davčnimi
upravami. Poleg tega naj bi evropskim državljanom zagotovil priročen vir znanja o glavnih
pravicah in obveznostih, ki jih lahko pričakujejo, kadar se srečajo z davčno upravo v državi
članici, ki ni država njihovega stalnega prebivališča.
Kodeks bi lahko prinesel dolgoročne koristi, ker bi se:
izboljšala preglednost in omogočilo lažje razumevanje pravic in obveznosti;
spodbujali pravičnost, učinkovitost, zanesljivost, spoštovanje in odgovornost v
odnosih med davčnimi upravami in zavezanci za davek;
izboljšalo spoštovanje davčnih predpisov ter preprečila in zmanjšala davčna tveganja
in spori;
uporabljal kot možno merilo uspešnosti v davčnih sistemih.
3 SPLOŠNA NAČELA IN DOBRE PRAKSE
V tem poglavju so opisana splošna načela in dobre prakse v državah članicah, ki krepijo
sodelovanje in zaupanje med zavezanci za davek in davčnimi upravami ter s tem prispevajo
k večjemu spoštovanju davčnih predpisov. Zajeta so splošna načela, na katerih temeljijo vsi
vidiki odnosov med zavezanci za davek in davčnimi upravami, ter posebna načela in
prakse, ki zavezancem za davek in davčnim upravam pomagajo, da učinkovito sodelujejo,
med drugim med davčnimi postopki in v primeru razhajanj med mnenji, ki jih je treba rešiti.
Cilj davčnih uprav je zagotoviti, da so njihova dejanja učinkovita in uspešna, njihovi sistemi
pa zanesljivi. Morale bi si stalno prizadevati za izboljšanje produktivnosti. Ob pomoči
sistemov upravljanja, usposobljenega osebja in digitalnih rešitev bi morale učinkovito
8
razporejati vire, zmanjšati davčni primanjkljaj in zagotoviti minimalne stroške spoštovanja
zakonodaje za zavezance za davek.
3.1 Splošna načela
Naslednja splošna načela, ki so temeljna za učinkovito obdavčenje, urejajo vse vrste
odnosov med zavezanci za davek in davčnimi upravami.
3.1.1 Zakonitost in pravna varnost
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo plačevali davke samo, kolikor to zahteva zakon;
da bodo davčne uprave razumno in dosledno uporabljale zakonodajo;
odkritost glede namenov davčnih zakonov, pravil in postopkov;
da bodo odločbe davčnih uprav skladne z zakonskimi besedili;
da bodo davčne uprave uporabljale samo zakonsko predvidene sankcije.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek izpolnili svoje zakonske obveznosti;
da bodo zavezanci za davek spoštovali pravico davčnih uprav, da upravljajo davčni
sistem, vključno s sankcijami, v skladu z zakonodajo.
3.1.2 Nediskriminacija in enakost zavezancev za davek
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave spoštovale načelo nediskriminacije in spodbujale enako
obravnavo pred zakonom;
da bodo davčne uprave zagotovile, da so informacije in storitve po potrebi dostopne
vsem zavezancem za davek.
3.1.3 Domneva o poštenosti
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo obravnavani kot pošteni,
o če ni jasnega razloga za drugačno mnenje;
o čeprav lahko davčne uprave preverijo davčne zadeve zavezancev za davek
ter opravijo preiskave ali revizije.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek pri izpolnjevanju svojih davčnih obveznosti ravnali
pošteno;
da bodo zavezanci za davek v odnosu z njimi pošteni in odkriti;
da bodo zavezanci za davek navedli resnične, popolne in zanesljive informacije, ki
se od njih zakonito zahtevajo;
da bodo zavezanci za davek na lastno pobudo in nemudoma obvestili davčne uprave
o spremembi pomembnih okoliščin, ki lahko vplivajo na njihove davčne obveznosti;
9
da bodo zavezanci za davek plačali tisto, kar morajo plačati, in zahtevali samo to, do
česar so upravičeni.
3.1.4 Spoštljivost in obzirnost
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo obravnavani spoštljivo, obzirno in brez diskriminacije.
Davčne uprave pričakujejo:
da jih bodo zavezanci za davek obravnavali spoštljivo in z njimi polno sodelovali,
kolikor je to razumno mogoče.
3.1.5 Spoštovanje zakonov
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave sprejele ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij, davčnih
utaj in izogibanja davkom, vključno z mednarodnim sodelovanjem, da se čim bolj
zmanjšajo možnosti za zavezance za davek, da bi izkoristili neusklajenosti
nacionalnih zakonov in tako ne bi bili nikjer obdavčeni.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek izvedli samo posle in dejanja, ki so utemeljeni z
zakonitimi finančnimi ali ekonomskimi potrebami;
da se zavezanci za davek ne bodo izogibali obdavčenju z izkoriščanjem
neusklajenosti nacionalnih zakonov;
da bodo zavezanci za davek prevzeli odgovornost za dejanja, ki jih izvedejo, in da
bodo razumeli posledice nespoštovanja zakonov.
3.1.6 Nepristranskost in neodvisnost
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave svoje naloge opravljale nepristransko in brez kakršnih koli
neustreznih vplivov.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek spoštovali njihovo nepristranskost in neodvisnost ter ne
bodo poskušali neustrezno vplivati na njihovo obravnavo ali vodenje zadev
zavezancev za davek.
3.1.7 Davčna tajnost in varstvo podatkov
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave varovale njihove osebne podatke in strogo spoštovale zakone
v zvezi s tem;
da podatki ne bodo posredovani tretji osebi, razen če je to zakonsko dovoljeno;
10
pravico, da v skladu z nacionalnimi določbami zahtevajo podatke, ki jih davčne
uprave hranijo o njih.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek spoštovali njihovo pravico do hranjenja, razkritja in
zadržanja podatkov o zavezancih za davek, kadar je to zakonsko dovoljeno.
3.1.8 Zasebnost
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave zahtevale samo informacije, ki so pomembne za njihove
naloge;
da bodo davčne uprave dostop do teh informacij dovolile samo pooblaščenim
osebam uprave.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek izpolnili zahteve glede predložitve ustreznih informacij;
odprtost in sodelovanje zavezancev za davek v zadevah, ki so pomembne za njihove
naloge.
3.1.9 Zastopanje
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
pravico do pomoči ali zastopanja pri obravnavanju davčnih zadev.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da jih bodo zavezanci za davek obvestili o svojih ureditvah glede zastopanja;
da bodo zavezanci za davek razumeli, da lahko davčna uprava z njimi po potrebi
neposredno stopi v stik;
da bodo zavezanci za davek še naprej odgovorni za svoje zakonske zadeve v skladu
z zakonom.
3.2 Skupno delovanje
Učinkovitost in uspešnost davčnih sistemov sta odvisni od ravnanja davčnih uprav in
zavezancev za davek. Davčne uprave bi si morale prizadevati vnaprej pojasniti značilnosti
davčnih sistemov in zavezancem za davek omogočiti čim enostavneje spoštovanje davčnih
predpisov. Zavezanci za davek bi morali davčnim upravam posredovati točne informacije in
pravočasno plačati davke. Davčne uprave in zavezanci za davek bi se morali med seboj v
vseh okoliščinah obravnavati spoštljivo in vedno delovati konstruktivno za dosego
najboljših rezultatov.
Pri zagotavljanju informacij in smernic bi si morale davčne uprave prizadevati proaktivno
opredeliti potrebo po splošnih informacijah in preprečiti morebitne težave, ki lahko ovirajo
ljudi pri spoštovanju davčnih predpisov. Prav tako bi si morale zavzeto in v duhu
11
sodelovanja z zavezanci za davek prizadevati za reševanje davčnih vprašanj in v zakonskih
mejah upoštevati posebne okoliščine, ki vplivajo na zavezance za davek.
Včasih zavezanci za davek morda potrebujejo storitve, ki presegajo informacije in
smernice. Da bi davčne uprave zagotovile pomoč in da bi zavezanci za davek prejeli
visokokakovostne storitve, morajo zavezanci takoj zagotoviti točne informacije v zvezi s
posameznim primerom. Zavezanci za davek od davčnih uprav ne bi smeli pričakovati, da
jim bodo svetovale glede finančnega ali davčnega načrtovanja.
Ključni standardi storitev8 bi morali vključevati elemente glede kakovosti in količine, se pa
lahko zaradi različnih davčnih sistemov razlikujejo med državami članicami. Ti ključni
standardi storitev so splošni in povprečni. Pričakovanja glede ključnih standardov storitev bi
morala ostati realistična. Zavezanci za davek jih v posameznem primeru ne morejo
zahtevati. Ne glede na to bi morale davčne uprave na podlagi teh standardov preveriti svojo
uspešnost in poročati o njej ter uporabiti informacije in rezultate za izboljšanje svojih
dejavnosti.
Poleg smernic in storitev lahko davčne uprave objavijo splošne razlage kot uradna stališča.
Kadar je to na voljo, lahko davčne uprave zagotovijo storitve vnaprejšnjega davčnega
stališča9.
3.2.1 Zagotavljanje informacij in smernic zavezancem za davek
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da jim bodo davčne uprave zagotovile točne in pravočasne informacije, da bodo
lahko izpolnili svoje davčne obveznosti;
da bodo davčne uprave stalno posodabljale informacije;
da si bodo davčne uprave prizadevale za uvedbo izboljšanih in proaktivnih načinov
komuniciranja10
, kadar se to zdi primerno;
da bodo davčne uprave izboljšale svoje znanje in razumevanje o zavezancih za
davek , da bi lahko proaktivno usmerjanje osredotočile na različne vrste zavezancev
za davek ali ciljnih skupin (npr. zagonska podjetja) in svoje komuniciranje
prilagodile glede na potrebe teh ciljnih skupin;
da si bodo davčne uprave prizadevale zagotoviti ciljno usmerjeno proaktivno
usmerjanje, ki bo zavezancem za davek pomagalo predvideti davčne obveznosti in
zmanjšati napake;
da bodo davčne uprave upoštevale, da nove digitalne komunikacijske poti morda
zavezancem za davek niso enostavne za uporabo in da se lahko predvidi zakonsko
odstopanje glede njihove uporabe.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek prebrali informacije, ki so jim poslane;
8 Ključni standardi storitev za zavezance za davek lahko med drugim vključujejo povprečen čas za obravnavo prošnje za informacije
in prilagoditve ter odstotke in časovne razpone za obdelavo korespondence, telefonskih klicev, odločb in razlag. 9 V okviru takih storitev lahko oseba zaprosi za pisno stališče davčne uprave o tem, kako se določbe davčnih predpisov in pravil
uporabljajo za določeno osebno okoliščino ali ureditev, navedeno v prošnji. Pred izdajo vnaprejšnjega davčnega stališča je treba
zagotoviti vse podrobne podatke in ta je lahko predmet plačila pristojbine ali določenih drugih zahtev. 10 Izboljšani in proaktivni načini komuniciranja so na primer glasila, spletne informacije in kampanje ozaveščanja javnosti.
12
da bodo zavezanci za davek uporabili splošne informacije, zagotovljene prek
različnih komunikacijskih poti, na primer odzivanje na javne kampanje in uporaba
spletišč (če imajo možnost uporabe informacijske tehnologije);
da bodo zavezanci za davek vprašali za nasvet, kje lahko poiščejo ustrezne
informacije, kadar jih ne morejo najti.
3.2.2 Storitve za zavezance za davek
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da se bodo lahko v zvezi z davčnimi zadevami obrnili na davčne uprave;
dialog z davčnimi upravami, kadar bo ta potreben;
da bodo imeli pravico zaprositi za pomoč in pridobiti razumne storitve (npr. dežurne
telefonske številke ali javni uradi);
da bodo davčne uprave celovito in pravočasno obravnavale prošnje za pomoč;
da bodo davčne uprave obveščale javnost o vrstah storitev, ki jih zagotavljajo.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek uporabljali storitve, ki so jim namenjene, da bi dobili
najboljšo mogočo pomoč;
da bodo zavezanci za davek postavljali vprašanja, kadar bodo potrebovali pojasnila;
da bodo zavezanci za davek nemudoma predložili točne informacije;
da se bodo zavezanci za davek takoj odzvali na vsako prošnjo davčnih uprav po
dodatnih informacijah.
3.2.3 Ključni standardi storitev
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave opredelile in vzpostavile ključne standarde storitev ter
zagotovile njihovo dostopnost;
da si bodo davčne uprave prizadevale izpolniti svoje ključne standarde storitev.
3.2.4 Splošne razlage
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave objavile splošne razlage in jih dosledno uporabljale;
da si bodo davčne uprave prizadevale zagotoviti smernice v zvezi s prošnjami
zavezancev za davek za tehnične razlage in da bodo nanje pravočasno odgovorile.
3.2.5 Vnaprejšnja davčna stališča
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo davčne uprave zagotovile zanesljivost glede uporabe zakona v posameznem
primeru, kadar je vzpostavljen sistem vnaprejšnjih davčnih stališč.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek pri prepoznavanju in delitvi tveganj zaprosili za
vnaprejšnja davčna stališča, kadar so ta mogoča;
13
da bodo zavezanci za davek v prošnji, naslovljeni na davčno upravo, navedli vse
ustrezne informacije in jih predložili v dobri veri;
da jih davčna odločba ne bo več zavezovala, kadar se okoliščine spremenijo, in da
bodo zavezanci za davek razumeli, da vnaprejšnje davčno stališče v teh primerih ne
velja več.
3.3 Postopki
Davčne uprave pričakujejo, da bodo zavezanci za davek izvajali in spoštovali postopke, ki
veljajo za davčne napovedi, obračune davka, odmero davka, , postopek davčnega nadzora11
,
plačevanje in izterjavo dolgov, prostovoljno razkritje ter sankcije. Ti postopki se lahko med
državami članicami razlikujejo. Davčne uprave bi morale med vsemi postopki spoštovati
pravice zavezancev za davek, zavezanci za davek pa bi morali pri izpolnjevanju svojih
obveznosti ravnati pošteno in ne bi smeli ovirati postopkov.
Da bi lahko zavezanci za davek ravnali v skladu s temi postopki, bi morali za točno in
pošteno predstavitev svojega stanja ali dejavnosti izpolnjevati računovodske standarde ter
voditi kakovostne in berljive evidence in izvorno dokumentacijo za utemeljitev prihodkov in
odhodkov v predpisanem obdobju hrambe in v skladu z zakoni. Te zahteve veljajo tudi,
kadar se katere koli od teh evidenc ali vse te evidence vodijo elektronsko.
Davčne uprave bi si morale prizadevati za odpravljanje administrativnih ovir za zavezance
za davek in zaščititi tiste, ki spoštujejo davčne predpise, pred nelojalno konkurenco, ki
temelji na davčni goljufiji, davčni utaji in izogibanju davkom. Uspešen davčni nadzor ima
preventivni učinek. Davčne uprave bi morale z upravljanjem tveganj davčni nadzor usmeriti
v prave skupine zavezancev za davek. Postopek davčnega nadzora bi morale prilagoditi
obsegu tveganja in značilnostim zavezancev za davek. Izvajati bi morale nadzor, da bi lahko
preverile pravilnost davčnega položaja. Sodelovanje zavezancev za davek davčnim
upravam pomaga, da na podlagi konstruktivnega dialoga učinkovito in sorazmerno dolgo
izvajajo postopek davčnega nadzora.
3.3.1 Davčne napovedi
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo imeli na voljo informacije o postopkih in časovnem okviru za vložitev
davčnih napovedi.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da jim bodo zavezanci za davek v rokih in v skladu z davčno zakonodajo predložili
točne davčne napovedi.
3.3.2 Odmera davka
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bo davčna uprava odmerila davek v skladu z zakonom;
11
Davčni nadzor pomeni pregled poslovnih knjig in evidenc v prostorih zavezanca za davek ali davčnega organ za določitev točnega
zneska dolgovanega davka.
14
obrazložitev, kadar davčne uprave popravijo davčne napovedi.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo davčne napovedi, ki se štejejo za nepravilne, popravljene v skladu z
zakonom;
da bodo imele pravico opraviti pregled dokumentacije pri davčnem organu12
ali
nadzor za preverjanje točnosti informacij, ki jih predložijo zavezanci za davek;
da bodo zavezanci za davek na zahtevo predložili dodatne informacije.
3.3.3 Postopek davčnega inšpekcijskega nadzora
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da jih bodo na začetku davčnega inšpekcijskega nadzora ali ob uradnem obvestilu o
postopku inšpekcijskega nadzora vprašali o njihovih pravicah in obveznostih ali jih
seznanili z njimi;
da jih bodo davčne uprave seznanile z značilnostmi davčnega inšpekcijskega
nadzora;
da bodo obveščeni, če bodo davčne uprave pregledale ali prilagodile celoten obseg
inšpekcijskega nadzora;
da bodo lahko v skladu z zakonom predložili informacije za obrazložitev in boljšo
pojasnitev svojega položaja;
da bodo imeli na splošno možnost razpravljati o rezultatih inšpekcijskega nadzora
pred pripravo končnega poročila;
da jih bodo davčne uprave jasno seznanile s sklepi in posledicami davčnega
inšpekcijskega nadzora;
da jih bodo davčne uprave obvestile o možnosti, da zaprosijo za ponovni pregled
posledic davčnega inšpekcijskega nadzora.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek razumeli, da imajo davčne uprave pravico začeti
inšpekcijski nadzor in da je zavezanci za davek nimajo pravice zavrniti;
da bodo zavezanci za davek sodelovali med davčnim inšpekcijskim nadzorom ter
predložili popolne in resnične informacije v skladu z zakonom;
da bodo zavezanci za davek nemudoma predložili poslovne knjige, evidence in
druge dokumente, uporabljene za izračun davka;
da bodo nemudoma in ustrezno predložili vse evidence, ki se vodijo elektronsko;
da bodo po potrebi zagotovljene kopije poslovnih knjig, evidenc in drugih
dokumentov zavezancev za davek (vključno z elektronskimi kopijami elektronskih
evidenc);
da bodo zavezanci za davek na zahtevo predložili dodatne informacije in odgovorili
na dodatna vprašanja v zvezi z obsegom davčnega inšpekcijskega nadzora.
12 Pregled dokumentacije se lahko nanaša na pregled, ki se izvede pri davčnem organu v zvezi s
posameznimi postavkami. Nanaša se lahko tudi na posege za skladnost z davčnimi predpisi v zvezi s
posameznimi postavkami.
15
3.3.4 Plačila in izterjava dolgov
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo v primeru preplačila upravičeni do obresti v skladu z zakonom;
da bodo lahko v primeru finančnih težav uporabili plačilno ureditev za odplačevanje
dolga.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek pravočasno in v celoti plačevali davke;
da bodo zaračunavale zakonite zamudne obresti;
da bodo lahko v primeru neplačila uvedle posebne zakonsko določene ukrepe za
izterjavo.
3.3.5 Prostovoljno razkritje
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
dostop do informacij o prostovoljnem razkritju in vseh povezanih motivacijskih
pobudah, kadar so te mogoče v skladu z zakonom.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek davčni upravi prostovoljno predložili točne in popolne
informacije, če ugotovijo, da niso prijavili ali plačali pravilnega zneska davka ali da
je treba popraviti druge elemente njihovih davčnih zadev.
3.3.6 Sankcije
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da se bodo sankcije uporabljale v skladu z zakoni, na primer za nespoštovanje
davčnih predpisov;
da bodo lahko davčne uprave v določenih primerih omilile ali opustile sankcijo le v
skladu z zakonom.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek izvršili sankcijo v skladu z zakonom (npr. s plačilom
denarnih kazni).
3.4 Reševanje sporov
Včasih imajo zavezanci za davek in davčne uprave različna stališča o davčnih položajih in
v teh primerih je potrebno reševanje sporov.
Davčne uprave bi morale preučiti vsako nesoglasje, spor, izpodbijanje, pritožbo ali ugovor
ter se strokovno in objektivno odzvati.
Kadar obstajajo notranji pritožbeni postopki za ponovni pregled davčne zadeve, bi jih
morale davčne uprave in zavezanci za davek razumeti kot možnost za odpravo morebitnih
16
nesporazumov ter razjasnitev, razumevanje in učenje, pri čemer je cilj reševanje morebitnih
sporov.
Zavezanci za davek ali davčne uprave lahko tudi zaprosijo, da zadevo pregleda drugi
neodvisni nosilec odločanja, kot je sodišče, sodnik ali sodni organ.
Zavezanci za davek bi morali imeti tudi pravico do pritožbe, zlasti kadar niso predvidene
notranje pritožbe. Pritožba se lahko na primer nanaša na ravnanje uradnika, obravnavo
davčnih zadev ali zagotavljanje storitev zavezancem za davek.
Zavezanci za davek bi morali biti obveščeni o tem, kdaj in kako lahko izpodbijajo odločbe
in ukrepe davčnih uprav, vključno s pravico, da jih pregleda sodišče ali sodni organ, če
obstajajo pravice do pravnega sredstva.
Zavezanci za davek ne bi smeli izpodbijati odločb ali ukrepov davčnih uprav zgolj zato, da
bi zavlačevali postopek ali ovirali davčne uprave pri izvajanju dolžnosti.
3.4.1 Notranji pritožbeni postopek
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da jih bodo spodbujali k uporabi notranjih ali pritožbenih postopkov pred vložitvijo
tožbe pri sodišču ali sodnem organu;
da se bodo pozorno preučila njihova stališča in dokazi;
da se bo zaradi upravne pritožbe samo v nekaterih predpisanih okoliščinah odložilo
pobiranje spornega zneska davka v skladu z zakonom;
da bodo zaprosili za obnovo postopka v skladu z zakonom, zlasti če so se pojavila
nova dejstva ali dokazi, ki jih ni bilo mogoče uveljavljati med postopkom, ki se je že
končal.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek konstruktivno sodelovali v notranjem ali upravnem
pritožbenem postopku;
da notranji pritožbeni postopek ne bo potreben, če je pritožba očitno neutemeljena.
3.4.2 Pregled na sodišču ali pri sodnem organu
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bi moralo biti mogoče v skladu nacionalnimi določbami v primeru nesoglasja
glede odločb ali ukrepov davčnih uprav vložiti pritožbo pri neodvisnem pristojnem
sodišču, ki lahko razsoja o zadevi na podlagi njene vsebine;
da jim bo pojasnjena pravica do pritožbe ali pregleda;
da si bodo davčne uprave čim bolj prizadevale za učinkovit in kratek sodni
postopek.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek ravnali v skladu s pritožbenim postopkom, vključno s
predpisanimi roki;
da si bodo zavezanci za davek čim bolj prizadevali za učinkovit in kratek sodni
postopek.
17
3.4.3 Pravica do pritožbe
Zavezanci za davek lahko pričakujejo:
da bodo lahko vložili pritožbo na davčni upravi ali pri drugem ustreznem pristojnem
preiskovalnem organu;
da bodo o svoji pritožbi začeli dialog z davčno upravo ali drugim ustreznim organom
in da jim bodi ti prisluhnili;
da ne bodo obravnavani drugače, ker so se pritožili;
da bo njihova pritožba rešena objektivno in pravočasno;
da bodo vse napake v davčnih zadevah zavezancev za davek čim prej popravljene.
Davčne uprave bodo pričakovale:
da bodo zavezanci za davek razumeli, da pritožba v večini primerov ne posega v
davčne postopke ali jih odloži, vključno s pobiranjem davkov;
da bodo zavezanci za davek v pritožbi navedli resnične in natančne podatke.
4 SPODBUJANJE ŠIRJENJA NEKATERIH DOBRIH PRAKS IN NOVIH
ZAMISLI
V nasprotju s prejšnjimi deli tega Evropskega kodeksa zavezancev za davek , v katerih so
zbrane dobre prakse, ki se izvajajo v večini držav članic, se ta četrti del osredotoča na
nekatere primere dobrih praks, ki se izvajajo v nekaterih državah članicah ter bi se lahko
upoštevale za nadaljnjo preučitev in razvoj.
Dejansko bi lahko dodatno preučili mogoče nadaljnje ukrepe, ki bi jih bilo koristno
spodbujati v prihodnosti, da se olajša spoštovanje davčnih predpisov.
Zato je pomembno, da se države članice seznanijo z dobrimi praksami ali zamislimi, ki se
izvajajo drugod, da bi lahko ocenile, ali bi lahko tudi same izvajale ali razvijale takšne nove
prakse ali zamisli. Naslednje zamisli in primeri bi lahko bili izhodišče za preučitev v
državah članicah.
4.1 Elektronsko upravljanje in spletne storitve
Cilj davčnih uprav je z več ukrepi zmanjšati bremena zavezancev za davek pri spoštovanju
davčnih predpisov. Zlasti bi bilo treba zagotoviti več elektronskih storitev za zmanjšanje
ponavljajočih se podatkov, ki se zahtevajo od zavezancev za davek, in nepotrebnega
osebnega stika ter za pospešitev postopka izpolnitve davčnih obveznosti. Stalni razvoj
elektronskega upravljanja in spletnih storitev bo prispeval k skrajšanju časa in znižanju
stroškov za zavezance za davek pri izpolnjevanju davčnih obveznosti.
4.1.1 Elektronsko upravljanje
Davčne uprave bi morale okrepiti odnose z drugimi javnimi organi ali tretjimi osebami (npr.
finančnimi institucijami), da bi dobile točno in popolno sliko o položaju zavezancev za
davek. To bi moralo davčnim upravam omogočiti, da bolje ciljno usmerijo davčni nadzor in
zagotovijo pobiranje davkov ob upoštevanju veljavnih pravil o tajnosti in varstvu podatkov.
Na primer, redna izmenjava podatkov med davčnimi upravami in institucijami socialnega
varstva bi omogočila boljše navzkrižno preverjanje informacij ter zmanjšala potrebo
zavezancev za davek, da iste informacije predložijo dvakrat.
18
4.1.2 Spletne storitve
V zadnjih letih so nekatere države članice razvile spletne storitve za zavezance za davek, ki
jim omogočajo stik z davčnimi upravami v zvezi s posameznimi dejanji, povezanimi z
njihovim davčnim položajem.
4.1.2.1 Davčne napovedi
V številnih državah članicah je mogoče davčne napovedi v določenem obsegu izpolniti
elektronsko. To metodo bi lahko razvili v vseh državah članicah, saj je obdelava
elektronskih napovedi hitrejša in lažja kot uporaba napovedi na papirju.
Na primer, v Avstriji lahko od leta 2003 vsi zavezanci za davek (zaposleni,
podjetja in občine) prek interneta dostopajo do spletnih storitev „FinanzOnline“.
Pri tem ni potrebna posebna programska oprema za uporabnike . Na voljo je 24 ur
na dan in sedem dni v tednu. Na podlagi spletne registracije in prijave je mogoče
elektronsko izpolnjevati davčne napovedi (enkratni spletni dialog ali paket XML)
ter uporabljati številne druge aplikacije (npr. obvestilo o odmeri davka v
elektronski obliki, spletna poizvedba glede davčnih evidenc in obračunov davka,
spletno upravljanje osebnih podatkov, takojšen spletni izračun davka). Koristi za
davčno upravo so višja kakovost podatkov zaradi vnaprejšnjega spletnega
preverjanja veljavnosti, krajši čas obravnave zaradi odprave poštnega dostavljanja
in ročnega posredovanja ter obsežna analiza tveganja zaradi visoko avtomatizirane
rešitve z moduli za obvladovanje tveganj.
Spletne storitve so zlasti koristno orodje za potrjevanje ali spreminjanje davčnih napovedi,
ki so predizpolnjene z informacijami iz različnih virov, vključno z informacijami drugih
javnih organov ali od tretjih oseb, kot so informacije o finančnem in socialnem položaju ter
informacije o podjetju.
Nekatere države članice so vzpostavile „medsistemske postopke“, tj. elektronske sisteme, ki
omogočajo samodejen prenos podatkov iz računovodskih sistemov podjetij v sisteme
davčnih uprav. Tak samodejni prenos bi lahko znatno zmanjšal upravno breme podjetij, ki
morajo izpolnjevati obveznosti davčnega poročanja.
4.1.2.2 Plačevanje davkov
V zadnjem času je bilo veliko razvojnih dosežkov na področju načinov elektronskega
plačevanja, ki so na voljo zavezancem za davek. Na primer:
Združeno kraljestvo je uvedlo storitev BillPay, ki omogoča plačevanje različnih
davkov s kreditnimi ali debetnimi karticami. Poleg tega se lahko zavezanci za
davek odločijo za direktno obremenitev za pobiranje enkratnih plačil v
določenem obdobju. Če zavezanci za davek sproti plačujejo zneske, ki jih
odmerijo sami, se lahko odločijo tudi za mesečni ali tedenski finančni plačilni
načrt za plačevanje davkov.
Leta 2012 je Francija uvedla aplikacijo za pametne telefone («impots.gouv»)
Android in iPhone. Aplikacija je za zavezance za davek brezplačna. Zavezanci za
davek , ki jim ni treba vnesti nobenih sprememb v predhodni izpolnjeni davčni
napovedi, lahko pošljejo potrditev prek mobilnega telefona. Če davčna napoved
vsebuje kodo QR, aplikacija ponuja tudi možnost plačevanja davčne obveznosti
19
neposredno prek pametnega telefona. Če se izbere ta način plačila, se znesek
knjiži v breme bančnega računa davčnega zavezanca.
V Estoniji se lahko od leta 2013 davčna napoved za odmero dohodnine podobno
kot v Franciji predloži prek aplikacije za pametni telefon.
4.1.2.3 Izdaja potrdil
Za zavezance za davek je to, da lahko hitro pridobijo podrobne podatke o svojem davčnem
položaju, prednost.
Na primer, v Španiji je mogoče pridobiti davčno potrdilo prek spleta.
4.1.2.4 Davčni račun
V nekaterih državah članicah imajo zavezanci za davek namenska spletišča, na katerih
lahko z varno prijavo in geslom opravljajo več nalog s področja davkov ter kadar koli
pridobijo podrobne podatke o svojem sedanjem in preteklem davčnem položaju.
Na primer, na Danskem je mogoče davčno napoved poslati prek spleta; vse
davčne operacije se lahko izvedejo prek računa na spletišču, ki je dostopen samo
določenemu davčnemu zavezancu, ki se prijavi z uporabniškim imenom in
geslom. Na danskem spletišču so na voljo videoposnetki, ki na primer prikazujejo,
kako lahko zavezanec za davek na spletu uporabi in preveri svoje obvestilo o
davčni odmeri. Nekaj izbranih videodatotek je na voljo tudi v angleškem in
švedskem jeziku.
V Estoniji je bil leta 2000 za zavezance za davek odprt kanal za elektronske storitve e-
davki/e-carina. Vsak zavezanec za davek ima na portalu e-davki/e-carina varovani
osebni račun. Po prijavi lahko elektronsko predloži vse davčne napovedi, obračune
davka in carinske deklaracije, spremlja obračunavanje davkov, plača davke, varno
komunicira z davčno upravo ter vidi vse informacije, ki jih ima davčna uprava na
voljo v zvezi z zavezancem. Nenehno se razvijajo nove storitve za zavezance za
davek. Zadnja taka storitev je elektronsko ustvarjanje potrdil, na primer potrdilo, da ni
neplačanih davkov. Vsak zavezanec za davek lahko sam ustvari in pošlje potrdilo kot
uradni dokument na elektronski naslov institucije, ki potrebuje tak dokument, za
potrditev pa uporabi digitalni žig davčne uprave. Od januarja 2013 se uporablja sistem
obveščanja IRIS za upravljanje davčnih dolgov zavezancev za davek in predložitev
davčne napovedi oz. obračuna davka. Sistem pošilja elektronska obvestila (po
elektronski pošti ali s SMS-sporočili) o prihodnjih in/ali že zapadlih davčnih
obveznostih. Poleg tega sistem IRIS omogoča elektronsko ustvarjanje in pošiljanje
upravnih aktov. Akt se pošlje v poštni predal zavezanca za davek na portalu e-
davki/e-carina, hkrati pa zavezanec za davek prejme obvestilo o dostavljenem
dokumentu po elektronski pošti ali z SMS-sporočilom.
Na Irskem si finančni organ prizadeva za zagotavljanje najrazličnejših spletnih
storitev za podjetja in fizične osebe, ki so zavezanci za davek. Spletne storitve
finančnega organa zagotavljajo strankam hitre in varne možnosti za izpolnjevanje
davčnih napovedi oz. obračunov davka, plačevanje davčnih obveznosti in dostop
do njihovih davčnih podatkov. PAYE Anytime je spletna storitev, prek katere si
lahko zaposleni ogledajo in posodobijo osebne informacije, prijavijo dodatne
dohodke in zahtevajo davčne olajšave.
20
V Italiji so registriranim uporabnikom na voljo različne spletne storitve za
zavezance za davek. Cassetto Fiscale (davčni predal) je spletna storitev, ki
zavezancem za davek omogoča, da popolnoma varno poiščejo svoje davčne
podatke. S pomočjo Cassetto Fiscale lahko državljani iščejo po davčnem registru,
ki jim omogoča dostop do informacij o njihovih osebnih podatkih in stalnem
prebivališču, predloženi davčni napovedi oz. obračunu davka, plačilih, vračilih
neposrednih in posrednih davkov ter listinah v registru, ki jih zadevajo.
V Franciji so na voljo najrazličnejše spletne storitve. Zavezanci za davek lahko
izpolnijo davčno napoved oz. obračune davka, plačajo davke (davek od dohodkov
pravnih oseb, DDV, dohodnina, lokalni davki itd.) in pošljejo zahtevek. Cilj je
zagotoviti enake storitve, kot če bi zavezanci za davek odšli v prostore svojega
davčnega organa.
4.2 Uporaba inovativnih pristopov za boljše spoštovanje davčnih predpisov
Zagotavljanje boljšega spoštovanja predpisov pri plačevanju davkov pomeni, da davčne
uprave za izboljšanje prostovoljnega spoštovanja davčnih predpisov uporabijo inovativne
načine dela z zavezanci za davek na področju izobraževanja in odnosov, ki lahko temeljijo
na primer na vedenjskem pristopu ali na skupnem spoštovanju davčnih predpisov.
4.2.1 Inovativno izobraževanje
Zavezanci za davek bi morali biti zmožni jasno razumeti pomen plačevanja davkov za
boljše delovanje celotne družbe, na podlagi takega razumevanja pa bi se bili bolj
pripravljeni naučiti, kako davčni sistemi delujejo v praksi.
Da bi zavezanci za davek pravočasno plačali točen znesek davka, bi morali dobro poznati
delovanje davčnih sistemov ter vedeti, kdaj zapadejo davki in zlasti kaj je predmet
obdavčenja.
Ker so lahko davčni predpisi zapleteni in ker včasih zavezanci za davek brez predhodnega
znanja o davčni zakonodaji težko poiščejo ter razumejo ustrezne informacije, bi morale
davčne uprave poiskati inovativne načine za izobraževanje in obveščanje zavezancev za
davek.
Prvič, že v zgodnji starosti je treba razmisliti o uvedbi izobraževanja, ki bi moralo biti stalen
proces.
Na primer, v Avstriji je davčna uprava začela pobudo v več šolah in razvila
izobraževalni program o spoštovanju davčnih predpisov za dijake in študente,
stare od 16 do 19 let.
Predstavniki davčne uprave bodo skupaj z dijaki in študenti v okviru učnega
procesa razpravljali o prostovoljnem pristopu k spoštovanju davčnih predpisov.
Po eni strani ima davčna uprava možnost izobraževati mlado generacijo o davčnih
zadevah na splošno (npr. „zakaj moramo plačevati davke in kaj se zgodi s
prihodki“ itd.), po drugi strani pa lahko dijaki, študenti in učitelji s predstavniki
davčne uprave razpravljajo o posebnih davčnih položajih.
Drugič, davčne uprave bi morale izvajati izobraževalne programe za zavezance za davek in
slediti možnostim uporabe sodobnih medijev (npr. družabnih omrežij), da bi zavezancem za
davek pomagale pri izpolnjevanju sedanjih in prihodnjih davčnih obveznosti. Koristna
orodja bi lahko bili seminarji za posredovanje prilagojenih informacij posebni ciljni skupini
21
in brezplačni spletni izobraževalni tečaji za zavezance za davek. Poleg tega bi lahko bile
kampanje ozaveščanja dobro sredstvo za opozarjanje na zakonodajne spremembe, druge
razvojne usmeritve ali vprašanja, ki so opredeljena kot pomembna.
Na primer, v Združenem kraljestvu organizirajo posebne spletne seminarje (ki se
imenujejo Webinars). Ti lahko potekajo v živo ali so posneti vnaprej, uporabljajo
pa se za zagotavljanje informacij zavezancem za davek o različnih vprašanjih, kot
so na primer začetki poslovanja za delodajalce, razumevanje odgovornosti
direktorja podjetja ter davki in upokojevanje.
V Italiji je davčna uprava uvedla kanal na YouTubu
(www.youtube.com/entrateinvideo), kjer so na voljo hitre in lahko dostopne
informacije o vprašanjih, ki so praktičnega pomena za zavezance za davek
(spoštovanje davčnih predpisov, storitve, ki se zagotavljajo, novosti na področju
obdavčenja). Videoposnetki so osredotočeni na najbolj iskane in gledane teme na
podlagi najbolj iskanih izrazov v iskalniku Google. En videoposnetek, namenjen
tujim državljanom (kako pridobiti davčno identifikacijsko številko v Italiji), je bil
objavljen v dveh pogosto uporabljenih tujih jezikih (angleščini in španščini).
Poleg tega je bil leta 2014 na Twitterju uveden kanal
(twitter.com/Agenzia_Entrate) za zagotavljanje pravočasnih in jasnih informacij o
davčnih zadevah in rokih ter obveščanje o novostih na tem področju. Kanala na
YouTubu in Twitterju se urejata interno brez dodatnih stroškov za davčno upravo.
V Franciji ima davčna uprava od decembra 2012 svojo stran na Facebooku in
račun na Twitterju. Namen tega vključevanja v družabna omrežja je širše
obveščati zavezance za davek, ki so fizične in pravne osebe, pa tudi spodbujati
spletne storitve.
4.2.2 Vedenjski pristop
Zavezanci za davek so odgovorni za svoja dejanja in sami nosijo odgovornost za
izpolnjevanje davčnih zahtev. Boljše razumevanje vedenjskih dejavnikov, ki vplivajo na
spoštovanje ali nespoštovanje davčnih predpisov, lahko davčnim upravam pomaga uvesti
pristope, ki povečajo prostovoljno spoštovanje davčnih predpisov ter izboljšajo učinkovitost
ukrepov za odpravo nespoštovanja davčnih predpisov.
Na primer, v Združenem kraljestvu se je nedavno začela izvajati kampanja za
električarje: električarjem, ki delajo kot samostojni podjetniki, so poslali dopis o
prostovoljnem razkritju, v tisku pa so bila objavljena obvestila; po izteku
možnosti za prostovoljno razkritje je davčna uprava Združenega kraljestva izvedla
ciljno usmerjene preiskave in dejavnosti v zvezi s spoštovanjem davčnih
predpisov v tej panogi.
4.2.3 Okrepljeni odnosi kot podlaga za skupno spoštovanje davčnih predpisov
V nekaterih državah članicah odnosi temeljijo na vrsti pogodbe med zavezanci za davek in
davčnimi upravami, ki pomeni, da se partnerja med seboj poznata. Pri tem pristopu imajo
davčne uprave in zavezanci za davek skupen cilj polnega spoštovanja davčnih zakonov.
Zavezanci za davek se zavežejo, da bodo svoje davčne zadeve urejali na lastno pobudo ter
pravočasno in v celoti plačevali davke. Davčne uprave pa so pripravljene razmisliti o
22
zagotavljanju prilagojenih in primernih postopkov izbranim zavezancem za davek na
podlagi programov okrepljenih odnosov.
Programi okrepljenih odnosov trenutno niso običajna praksa v državah članicah. Zanje se
lahko šteje, da na podlagi učinkovitega posvetovanja in dialoga omogočajo višje ravni
spoštovanja davčnih predpisov ter zagotavljajo smernice in večjo jasnost. Zavezanci za
davek bi morali za izpolnjevanje pogojev za status izpolniti vrsto meril, ki se lahko med
državami članicami razlikujejo. Davčne uprave bi morale imeti pravico opredeliti, kdo se
lahko vključi v programe okrepljenih odnosov.
Na primer, na Nizozemskem so razvili programe okrepljenih odnosov na podlagi
okvira za davčni nadzor. Ključni elementi nizozemskih programov okrepljenih
odnosov, znanih kot horizontalno spremljanje, so medsebojno zaupanje,
razumevanje in preglednost. Davčne uprave z zavezanci za davek v skladu z
davčno zakonodajo sklenejo sporazum o spoštovanju davčnih predpisov, ki
vključuje dogovore o načinu in intenzivnosti spremljanja ter skupnega delovanja
obeh strani. Nizozemski zavezanci za davek imajo koristi od boljšega spoštovanja
davčnih predpisov in izboljšav v nadzornih sistemih, saj lahko že v zgodnji fazi
obravnavajo svoje davčne zadeve, scenarije in vprašanja. Nizozemske davčne
uprave pa so v zameno pripravljene zagotoviti vnaprejšnje odgovore in prilagoditi
modele nadzora za izvajanje bolj odprtega in odzivnega pristopa ter zavezancem
za davek ponuditi visoko raven zanesljivosti v davčnih zadevah.
V Franciji se je v 11 podjetjih začela izvajati poskusna pobuda, imenovana
Relation de Confiance (okrepljen odnos), za okrepitev komunikacije in
zagotavljanje boljše pravne varnosti med podjetji in francosko davčno upravo. Ta
odnos je formalno urejen s protokoli, ki so jih podpisali davčna uprava in podjetja,
ter temelji na načelih, kot so preglednost, razpoložljivost, pragmatizem in
medsebojno zaupanje. Davčna uprava na podlagi protokola izda letno mnenje o
davčnih obveznostih in možnostih podjetja, če podjetje navede točne in zanesljive
informacije.
4.3 Razpoložljivost informacij v več jezikih in spodbujanje pogosto
uporabljenega jezika
Posvetovanje, ki ga je Komisija začela leta 2013 o izkušnjah z nacionalnimi kodeksi za
zavezance za davek ali podobnimi instrumenti in mogoči vsebini Evropskega kodeksa za
zavezance za davek, je pokazalo na pomen zmanjševanja jezikovnih ovir in zagotavljanja
boljšega razumevanja zavezancev za davek pri komuniciranju z davčnimi upravami druge
države članice.
4.3.1 Spodbujanje pogosto uporabljenega tujega jezika
Razpoložljivost osnovnih objavljenih informacij v pogosto uporabljenem tujem jeziku,
običajno v angleščini, bi bilo koristno tako za zavezance za davek kot tudi za davčne
uprave drugih držav članic.
V določenem obsegu bi lahko bile tudi posebne ali prilagojene objavljene informacije na
voljo v takem pogosto uporabljenem tujem jeziku.
23
Na primer, v Španiji nacionalno spletišče vsebuje posebne informacije o
priseljenih delavcih v angleščini.
V Franciji spletišče, namenjeno davkom, vsebuje predstavitev francoskega
obdavčenja v angleščini.
4.3.2 Razpoložljivost informacij v več drugih jezikih
Nekatere nacionalne davčne uprave na svojih spletiščih v določenem obsegu že ponujajo
informacije v drugih jezikih poleg uradnih jezikov in pogosto uporabljenega tujega jezika.
Na primer, na Irskem so pokrite tako češčina, nemščina, španščina, francoščina,
litovščina, poljščina, portugalščina, slovaščina, romunščina in bolgarščina kot tudi
ruščina in kitajščina.
Na Švedskem so poleg angleščine, nemščine, španščine, francoščine, poljščine in
finščine v določenem obsegu pokrite tudi arabščina, perzijščina, ruščina, srbščina,
somalijščina, tajščina in turščina.
4.4 Večja preglednost
Zavezanci za davek in davčne uprave bi si morali prizadevati za večjo preglednost.
4.4.1 Na strani zavezancev za davek
Vzpostavitev ukrepov za preglednost bi lahko ob upoštevanju pravil o tajnosti in varstvu
podatkov spodbudila spoštovanje davčnih predpisov in imela odvračilni učinek na
zavezance za davek, ki ne izpolnjujejo davčnih obveznosti.
Večjo preglednost na strani zavezancev za davek bi lahko zlasti dosegli s spodbujevalnimi
ukrepi, ki omogočajo javno objavljanje informacij, da podjetja plačujejo davke. Davčne
uprave bi lahko tudi razmislile, ali bi lahko večja ozaveščenost javnosti o odločbah in
ukrepih na področju davka od dobička pravnih oseb prispevala k zmanjšanju davčnih
goljufij, davčnih utaj ter izogibanja davkom. Večja preglednost davčnih odločb bi lahko
dejansko imela odvračilni učinek. Na primer, na drugih področjih, kot je okolje, se
uporabljajo potrdila, da se potrošnikom omogoči kupovanje blaga od podjetij, ki spoštujejo
njihove socialne in moralne vrednote.
Na davčnem področju so na primer na Švedskem na voljo vse informacije o
dolgovanih davkih (neposrednih in posrednih), socialnih prispevkih in druge vrste
informacij, tako da lahko vsakdo vpraša, koliko davka je plačal ali ga mora plačati
nekdo drug.
Na Finskem imajo odprto spletno zbirko podatkov o podjetjih, kjer je mogoče
videti obdavčen prihodek in znesek davkov, ki jih je treba plačati.
4.4.2 Na strani davčnih uprav
Javno posvetovanje o Evropskem kodeksu za zavezance za davek leta 2013 je pokazalo
pričakovanja glede učinkovitosti odnosa med zavezanci za davek in davčnimi upravami.
Odgovornost javne uprave je odločilnega pomena in davčne uprave pri tem niso izjema.
24
Davčne uprave bi morale biti pripravljene odgovarjati na vprašanja o svojih dejavnostih, na
primer z objavo statističnih podatkov in rednih poročil.
V vsaki državi članici mora biti vzpostavljen sistem, da se pravilno oceni, ali davčne uprave
učinkovito in uspešno dosegajo svoje cilje.
V ta namen bi lahko davčne uprave opredelile in posodobile ključne standarde, kot je
učinkovitost, ob upoštevanju mednarodnih standardov in meril uspešnosti13
.
Na primer, na Danskem se vidiki merjenja štejejo za dobro prakso. Vključujejo
nekatere kazalnike uspešnosti, povezane z zadovoljstvom zavezancev za davek z
davčno upravo ter obstojem neodvisne enote za ocenjevanje zakonitosti v davčni
upravi, poleg varuha človekovih pravic, ki ga imenuje Parlament, in neodvisnega
davčnega odbora, ki je pristojen za odločanje o določenih zadevah.
V Združenem kraljestvu so leta 2011 objavili študijo o mednarodni davčni
primerjalni analizi, ki zajema področja, kot so stroški in kakovost obravnavanja
klicev ter trajanje reševanja zapletenih poizvedb14
.
13 Glavni viri informacij, ki se uporabljajo za mednarodne standarde in merila uspešnosti, so primerjalne
študije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj ter Mednarodnega denarnega sklada (npr.
primerjalne informacije OECD za 44 držav), fiskalni načrti EU, pripravljeni za samooceno držav
pristopnic, orodja za upravljanje uspešnosti davčnih uprav, ki sta jih razvili Svetovna banka in MDS
(IAMTAX – Integrated Assessment Model for Tax Administration (celovit model ocenjevanja za davčne
uprave) in TADAT – Tax Administration Diagnostic Assessment Tool (diagnostično orodje za
ocenjevanje davčnih uprav)) ali regionalne organizacije (npr. modul primerjalne analize vseameriškega
centra davčnih uprav (CIAT – Inter-American Center of Tax Administrations)).
Študija za količinsko opredelitev in analizo primanjkljaja DDV v državah članicah EU-27, objavljena na
spletišču TAXUD EUROPA. Cilj študije je boljše razumevanje nedavnih gibanj na področju pobiranja
DDV s posodobitvijo ocen primanjkljaja DDV za obdobje 2000–2006 iz poročila Reckon iz leta 2009 in
zagotovitvijo ocen glede primanjkljaja DDV za obdobje 2007–2011.
http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/common/publications/studies/vat-gap.pdf 14 http://www.hrmc.gov.uk/research/benchmarking.htm. Ta povezava ne deluje. Končna različica poročila
je na voljo na naslednji povezavi: http://www.hmrc.gov.uk/research/benchmarking.pdf.
top related