primerjalna analiza definicije logistiČnih centrov v ... · obvladovanju blagovnih tokov, se je...
Post on 19-Sep-2019
3 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Matic Jurjevec
PRIMERJALNA ANALIZA
DEFINICIJE LOGISTIČNIH
CENTROV V TEORIJI IN PRAKSI
magistrsko delo
Celje, oktober 2013
UNIVERZA V MARIBORU
FAKULTETA ZA LOGISTIKO
Matic Jurjevec
PRIMERJALNA ANALIZA
DEFINICIJE LOGISTIČNIH
CENTROV V TEORIJI IN PRAKSI
magistrsko delo
Mentorica:
Doc. dr. Darja Topolšek
Celje, oktober 2013
ZAHVALA
Posebno zahvalo izražam mentorici doc. dr. Darji Topolšek za odobritev mentorstva in
pomoč pri izdelavi magistrskega dela. Prav tako se zahvaljujem vsem logističnim
podjetjem iz Španije ker so zagotovili potrebne podatke, ki sem jih potreboval pri
izdelavi magistrskega dela.
Primerjalna analiza definicije logističnih centrov v teoriji in praksi
V teoretičnih izhodiščih magistrskega dela bomo navedli številne definicije logističnega
centra, ki jih navajajo razni tuji in domači avtorji. Raziskali bomo koncepte, ki se
navezujejo na pojem logistični center, raziskali vrste logističnih centrov in opredelili
logistične centre glede na razvoj. Tako bomo lahko podali mnenje o zastavljenemu
problemu, ki pravi, da v praksi ni primerne definicije, ki opredeljuje pojem logistični
center. Glede na teoretična izhodišča bomo na koncu tudi podali lastno definicijo
logističnega centra. Drugi problem se bo navezoval na nepravilno poimenovanje
logističnih operaterjev v praksi. Tako bomo z metodo anketiranja opravili raziskavo na
18ih Španskih logističnih operaterjih in ugotovili kako se logistični operaterji imenujejo
in kako bi se glede na teoretične karakteristike morali.
Ključne besede: definicije logističnih centrov, vrste logističnih centrov, karakteristike
logističnih centrov
Comperative analysis of logistics centers in theory and practice
In contex of theoretical foundations of master thesis we will provide many definitions of
logistics centers which are cited by various foreign and domestic authors. We will also
explore concepts related to concept logistics center, explore types of logistics centers and
defined them relation on development. On the end of theoretical foundations we will
be able to create an opinion on set problem which says that in practice it is not appropriate
definition, which defined the concept of logistics center. According to the theoretical
foundations we will finally give our own definition of logistics center. The second
problem will relate to the wrong description of the logistics operators in practice. Such
we will make survey on the 18th Spanish logistics operator and find how logistics
operators are appoint themselves and how they will have to according on theoretical
characteristics.
Keywords: definition of logistics centers, types of logistics centers, characteristics of
logistics centers
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi v
KAZALO
UVOD ............................................................................................................................... 1
1 PREGLED LITERATURE S PODROČJA LOGISTIČNIH CENTROV ......... 3
1.1 OPREDELITEV LOGISTIČNEGA CENTRA ................................................. 3
1.1.1 Opredelitev pojmov .................................................................................... 8
1.1.2 Opredelitve glede na razvoj ...................................................................... 18
1.1.3 Opredeljevanje logističnih centrov v različnih državah ........................... 22
1.2 VRSTE LOGISTIČNIH CENTROV ............................................................... 24
1.2.1 Delitev logističnih centrov glede na način delovanja ............................... 25
1.2.2 Delitev logističnih centrov glede na karakteristike ................................... 26
1.2.3 Delitev logističnih centrov glede na hierarhijo ......................................... 28
1.3 KARAKTERISTIKE LOGISTIČNIH CENTROV ......................................... 32
2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA ............................................................... 37
3 REZULTATI RAZISKAVE ................................................................................. 50
DISKUSIJA ................................................................................................................... 94
LITERATURA IN VIRI………………………………………………...…………….97
PRILOGE
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi vi
KAZALO SLIK
Slika 1: Izvleček iz opredelitev koncepta logistični center ............................................... 8
Slika 2: Delovanje urbanega distribucijskega centra ..................................................... 10
Slika 3: Evolucijski proces mednarodnega logističnega centra ..................................... 22
Slika 4: Hierarhija logističnih centrov ........................................................................... 29
Slika 5: Hierarhija logističnih centrov ........................................................................... 29
Slika 6: Opredelitev ocenjevalnih meril glede na karakteristike logističnih centrov ..... 36
Slika 7: Izgradnja logističnega centra ............................................................................ 50
Slika 8: Lastništvo logističnega centra ........................................................................... 51
Slika 9: Vrste blaga, s katerimi imajo opravka logistični centri .................................... 53
Slika 10: Opravljanje storitev logističnega centra glede na internacionalizacijo ......... 54
Slika 11: Dostopnost logističnih centrov glede na transportno modaliteto ................... 56
Slika 12: Nivo opravljanja storitev (2PL, 3PL, 4PL) ..................................................... 57
Slika 13: Opravljanje logističnih storitev ....................................................................... 58
Slika 14: Nudenje komercialnih storitev ......................................................................... 59
Slika 15: Opravljanje carinskih storitev ......................................................................... 60
Slika 16: Promoviranje podjetja ..................................................................................... 61
Slika 17: Horizontalno sodelovanje ................................................................................ 61
Slika 18: Radarski graf CTM Malaga ............................................................................ 66
Slika 19: Radarski graf »Centro de Transportes de Benavent« ..................................... 68
Slika 20: Radarski graf Intermodalni logistiki Castilla y Leon ...................................... 69
Slika 21: Radarski graf »Centro de Transportes de Gijón« ........................................... 71
Slika 22: Radarski graf CTPSA ...................................................................................... 72
Slika 23: Radarski graf »Vitoria Transport Centre« ...................................................... 74
Slika 24: Radarski graf »Consorci Zona Franca Barcelona« ........................................ 76
Slika 25: Radarski graf »Plaza de Euskadi Irun« .......................................................... 77
Slika 26: Radarski graf CITRASA .................................................................................. 78
Slika 27: Radarski graf ZAL Sevilla ............................................................................... 79
Slika 28: Radarski graf »ICP es un operador de logística Avanzada« .......................... 81
Slika 29: Radarski graf »Dry port Madrid« ................................................................... 83
Slika 30: Mercamadrid ................................................................................................... 84
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi vii
Slika 31: CTC –» Centro de transporte de Coslada« ..................................................... 86
Slika 32: »FCC Logistica Madrid« ................................................................................ 87
Slika 33: AZKAR Madrid ................................................................................................ 89
Slika 34: »Agencia Navarra del Transporte y la Logística Navarra« ........................... 90
Slika 35: »Ciudad del transporte de Zaragoza« ............................................................. 92
KAZALO TABEL
Tabela 1: Logistični center kot del prometne infrastrukture ............................................ 3
Tabela 2: Logistični center kot spodbujevalec oziroma generator gospodarskega razvoja
.......................................................................................................................................... 5
Tabela 3: Opredelitev konceptov ...................................................................................... 9
Tabela 4: Prikaz karakteristik logističnih operaterjev ................................................... 16
Tabela 5: Razvoj logističnega centra ............................................................................. 20
Tabela 6: Imenovanje in značilnosti logističnih centrov v različnih državah ................ 24
Tabela 7: Delitev logističnih centrov .............................................................................. 30
Tabela 8: Nivo opravljanja storitev ................................................................................ 33
Tabela 9: Predstavitev španskih logističnih operaterjev ................................................ 40
Tabela 10: Točkovanje kriterijev glede na različne vrste konceptov ............................. 63
Tabela 11: Primerjava karakteristik CTM Málaga in transportnega centra ................. 65
Tabela 12: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Benavente« in
transportnega centra ....................................................................................................... 67
Tabela 13: Primerjava karakteristik Castilla y Leon in tovorne vasi ............................ 68
Tabela 14: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Gijon« in transportnega
centra .............................................................................................................................. 70
Tabela 15: Primerjava karakteristik CTPSA in transportnega centra ........................... 72
Tabela 16: Primerjava karakteristik Vitoria Transport Centre in tovorne vasi ............. 73
Tabela 17: Primerjava karakteristik »Consorci Zona Franca Barcelona« ................... 75
Tabela 18: Primerjava karakteristik »Plaza de Euskadi« in tovorne vasi ..................... 76
Tabela 19: Primerjava karakteristik CITRASA in transportnega centra ....................... 77
Tabela 20: Primerjava karakteristik ZAL Sevilla in transportnega centra .................... 79
Tabela 21: Primerjava karakteristik »ICP es un operador de logística avanzada«,
transportnega centra in tovorne vasi .............................................................................. 80
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi viii
Tabela 22: Primerjava karakteristik »Dry port Madrid« in »Dry port« ........................ 82
Tabela 23: Primerjava karakteristik Mercamadrid in transportnega centra ................. 83
Tabela 24: Primerjava karakteristik »Centro de transporte de Colsada« in tovorne vasi
........................................................................................................................................ 85
Tabela 25: Primerjava karakteristik »FCC Logistica Madrid«, tovorne vasi in
transportnega centra ....................................................................................................... 86
Tabela 26: Primerjava karakteristik AZKAR Madrid in tovorne vasi ............................ 88
Tabela 27: Primerjava karakteristik »Agencia Navarra del Transporte y la Logística« in
tovorne vasi ..................................................................................................................... 89
Tabela 28: Primerjava karakteristik »Ciudad del transporte de Zaragoza«, tovorne vasi
in transportnega centra .................................................................................................. 91
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 1
UVOD
Združitev in odprtje svetovne trgovine ter izboljševanje globalne dobavne verige so
povzročili spremembe geografskih lokacij dobaviteljev in proizvajalcev. Razdalje
pretoka blaga med dobavitelji, proizvajalci in kupci so se povečale. Poleg tega se je
povečala tudi intenzivnost pretoka blaga. Intenzivnost tokov je pomenila več transporta.
Transport se je zaradi združevanja in masovnosti pošiljk glede na enoto pocenil.
Obvladovanje intenzivnosti tokov in stroškovno učinkovitost pa je mogoče doseči z dobro
organiziranim logističnim sistemom.
Tako lahko zapišemo, da je pojav logističnih centrov stimulirala globalizacija poslovnih
procesov s ciljem iskanja novih poslovnih rešitev in doseganja medsebojnega
sodelovanja. Globalizacija in mednarodna trgovina sta tako prinesli nov razvoj in trende,
vezane na logistične centre. Logistični centri so se preusmerili v večje ali manjše
regionalne centre z opravljanjem storitev za širše mednarodno okolje (Bergqvist, 2010,
str. 4).
Cilj logističnega centra z vidika javnosti je razbremenitev mestnih jeder. Z vidika
uporabnikov logističnih storitev je cilj logističnega centra zmanjšanje stroškov
poslovanja s ponudbo celovitih logističnih storitev in sodelovanja. Z vidika logističnih
operaterjev pa je cilj logističnega centra sodelovanje, kar posledično pomeni zmanjšanje
stroškov poslovanja. Cilje logističnega centra je mogoče doseči s primerno lokacijo in
njegovo centralizacijo, ponudbo kakovostnih storitev in učinkovito izbiro transportnih
sredstev.
S pojavom koncepta logistični center, ki predstavlja pomemben člen pri upravljanju in
obvladovanju blagovnih tokov, se je pojavilo mnogo opredelitev, ki opredeljujejo
logistične centre in jih enačijo z drugimi pojmi in koncepti, kot so transportni centri,
pristanišča, intermodalni terminali, distribucijski centri, tovorne vasi oziroma »Freight
Village«, prometna vozlišča itd. Ti koncepti so od različnih avtorjev konceptualno
ovrednoteni glede na obseg aktivnosti, lokacijo delovanja in velikost logističnega centra.
Takšnih izrazov, kot smo jih našteli, je veliko. Razlikujejo se tudi glede na države, kjer
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 2
se nahajajo. Z razvojem logističnih centrov oziroma logističnih ponudnikov so se v
literaturi pojavile tudi nove opredelitve logističnih centrov, ki so jih navajali različni tuji
avtorji. V teoriji tako obstaja veliko podobnih konceptov in opredelitev logističnega
centra. Številni koncepti, ki smo jih že našteli in jih bomo opisali v nadaljevanju, ter
različne opredelitve logističnih centrov pokrivajo temeljne vidike pojma. Vendar pa
internacionalni logistični center v zadnji fazi razvoja vsebuje veliko več kot osnovne
vidike.
Seveda moramo razumeti, da se je ta koncept razvijal skozi čas in da so se opredelitve
spreminjale oziroma nadgrajevale. S pojavom globalizacije in vse večjih potreb kupcev
so se logistični centri skozi čas morali prilagoditi in z ustreznim pristopom s pomočjo
napredne informacijske tehnologije podjetjem ponuditi celovitejše logistične rešitve.
Na trgu se je pojavilo vse več podjetij, ki sebe opredeljujejo kot logistični centri, ampak
sami sploh ne vedo, kaj točno to je in kakšna je njegova definicija, saj niti teoretiki ne
podajajo natančne opredelitve tega pojma. Velikokrat logistični operaterji sebe in svojo
infrastrukturo imenujejo logistični center. Vendar velikokrat njihov spekter ponudbe
logističnih storitev, obsega delovanja in sodelovanja ter še veliko karakteristik ne
zadostuje logističnemu centru. Prav takšne dileme opredeljevanja posameznih logističnih
podjetij se dogajajo tudi v Španiji.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 3
1 PREGLED LITERATURE S PODROČJA
LOGISTIČNIH CENTROV
1.1 Opredelitev logističnega centra
Opredelitve logističnih centrov spadajo v dve kategoriji. Prva ocenjuje, da je logistični
center del prometne infrastrukture. Torej je logistični center osrednja točka za pretok
blaga v logistični verigi. Logistični center prav tako omogoča dostop do različnih pošiljk,
izvaja širok spekter logističnih funkcij, nudi širok spekter uporabnikov, predstavlja IT-
rešitve in ponuja storitve, ki dodajajo vrednost. V drugo kategorijo spadajo opredelitve
logističnih centrov, ki opredeljujejo logistični center kot spodbujevalca k ustvarjanju
poslovnega okolja in podjetij. Logistični center deluje kot impulz za podjetja in
gospodarski razvoj. Ker niso vsa podjetja zmožna zgraditi svojih logističnih centrov ali
pridobiti najnovejše podporne tehnologije in nimajo vodstvenih sposobnosti, jim
logistični centri ponujajo te storitve brez povečevanja tveganj. (Hamzeh, Tommelein,
Ballard & Kaminsky, 2007, str. 183)
Tabela 1: Logistični center kot del prometne infrastrukture
Avtor Opredelitve
Tsamboulas &
Kapros, 2003 v
Meidute, 2005,
str. 107
Avtor v svojem delu opredeljuje logistični center kot člen, ki
združuje različne vrste transporta z nalogo spodbujanja
intermodalnosti.
Avtor enači pojem logistični center z intermodalnim
terminalom, ki predstavlja ključni člen intermodalne
transportne verige
Fechner, 2010 Avtor enači logistični center z intermodalnim terminalom in
opredeljuje logistični center kot glavno logistično-
infrastrukturno vozlišče.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 4
Apatjev & Levin,
2003 v Meidute,
2005, str. 107
Avtor opredeljuje logistični center kot multimodalni terminal,
katerega glavna naloga je zagotavljanje shranjevanja in
transporta blaga.
Šakalys, 2003 v
Meidute, 2005
Avtor v svojem delu navaja, da koncept logistični center ustreza
konceptu javni intermodalni center.
Rimienė &
Grundey, 2007
Vir navaja, da je najsplošnejša obrazložitev koncepta logistični
center povezana z razumevanjem distribucijskih centrov,
centralnih skladišč, tovorno/transportnih terminalov, prometnih
vozlišč, logističnih platform, tovornih vasi itd.
Jaržemskis, 2007,
str. 50 v Bentzen,
2007
Avtor navaja, da je logistični center opredeljen prostor, v
katerem se vse aktivnosti, povezane s transportom, logistiko in
distribucijo blaga na nacionalni in internacionalni ravni,
izvajajo z različnimi operacijami na komercialni bazi.
Olsson &
Woxenius, 2012
Avtorja navajata logistični center kot dobro lokacijsko
načrtovano konsolidacijsko vozlišče.
Zelenika v
Kocbek, 2009,
str. 4
Avtor opredeljuje logistični center kot makro kompleks,
sestavljen iz specializiranih in univerzalnih skladišč, terminalov
vseh vrst, carinskih con, blagovno-
transportnih/distribucijskih/trgovinskih centrov.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 5
Song &
Panayides, 2012,
str. 195
Avtorja enačita pojem logistični center z logističnim vozliščem
in navajata, da jasne opredelitve ni, temveč navajata tri vidike
kategorizacije logističnega centra. Ti so: klasični logistični
vidik, tovorno-transportni vidik, internacionalni vidik.
Allison, Hyeon,
Strauss-Wieder &
Theofanis, 2008
Avtorji enačijo pojem logistični center s transportnimi vasmi
oziroma »Freight Villages«in navajajo, da je logistični center
opredeljen kot vozlišče, kjer se aktivnosti, povezane s
transportom, logistiko in distribucijo, izvajajo na nacionalnem
in internacionalnem nivoju na komercialni bazi s pomočjo
različnih operaterjev. Logistični centri morajo tako biti
opremljeni tudi z javnimi objekti, potrebnimi za izvedbo
omenjenih aktivnosti. Ponujali naj bi tudi javne storitve za
zaposlene in uporabnike. Z nalogo zagotavljanja
intermodalnosti naj bi logistični centri bili povezani z različnimi
vrstami prometnih vej. Pomembna razlika, ki deli logistične
centre in transportne vasi od drugih tovornih objektov, so javne
storitve, ki jih ponujajo.
Tabela 2: Logistični center kot spodbujevalec oziroma generator gospodarskega
razvoja
Avtor Opredelitve
Meidute, 2005 Vir navaja, da logistični center pomeni sredstvo za
uspešen razvoj integriranih logističnih storitev.
Logistični center opredeljuje kot center, ki daje
priložnost in stimulacijo integriranim logističnim
storitvam. Z nastankom globalizacije in
nepričakovanih potreb potrošnikov logistični centri s
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 6
celostnimi logističnimi rešitvami na trgu omogočajo
zagotavljanje neprekinjenega poslovanja, priložnost
za optimizacijo sistema in oskrbo v skladu s potrebami
strank ter stimulirajo konkurenčno prednost.
Meidute, 2005 Vir navaja pomen logističnega centra kot stimulatorja
internacionalne trgovine in ekonomske rasti.
Palašaitis, 2004 v Meidute,
2005
Avtor opredeljuje logistični center kot prostor za
koncentracijo logističnih aktivnosti, prek katerega
veliko podjetij realizira svoje storitve svojim
strankam.
Zapisal je tudi, da se logistični centri s poslovnega
vidika predstavljajo dobro raziskane rešitve, ki
omogočajo zmanjšanje števila skladišč v mestih in
državah ter zagotavljajo tesnejšo povezavo
transportnih storitev z industrijskimi conami in
trgovskimi centri.
Taiwan national
Development Plan
»Challenging 2008«, 2003
v Meidute, 2005
Članek je namenil pozornost dejstvu, da so logistični
centri zgrajeni na teritorijih, kjer ne samo domača,
temveč tudi internacionalna podjetja razvijajo svoje
aktivnosti.
Europlatforms EEIG, 2004 Vir navaja, da je logistični center središče določenega
območja, kjer se vse dejavnosti, povezane s
prometom, logistiko in distribucijo blaga, tako na
nacionalni kot internacionalni ravni izvajajo s
pomočjo različnih izvajalcev. Izvajalci oziroma
operatorji so lahko bodisi lastniki bodisi najemniki
stavb ali objektov (skladišč, distribucijskih centrov,
pisarn, prostorov za tovorna vozila itd.). V skladu s
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 7
pravili prostega trga bi morali logistični centri biti
dostopni vsem podjetjem. Torej logistični centri
zajemajo javne prostore za izvajanje zgoraj omenjenih
logističnih storitev. Če je mogoče, bi morali
vključevati tudi javne storitve za osebje in uporabnike.
Da bi spodbudili intermodalni transport blaga, bi po
možnosti logistični centri morali skrbeti za izvajanje
različnih vej transporta (cestni, železniški, pomorski,
rečni in zračni). Bistvo je, da se logistični center vodi
kot samostojna in nevtralna oseba, po možnosti z
javno-zasebnim partnerstvom, s ciljem zagotovljene
sinergije na trgu. Logistični center mora biti v skladu
z evropskimi standardi in sistemom kakovosti, da
zagotovi okvirje za komercialne in trajne prometne
rešitve.
V nadaljevanju podajamo sliko, ki na kratko opisuje nekaj bistvenih izvlečkov iz opisanih
teorij o pojmu logistični center.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 8
Slika 1: Izvleček iz opredelitev koncepta logistični center
1.1.1 Opredelitev pojmov
V teoriji smo naleteli na mnoge pojme, ki jih uvrščajo pod logistične centre. Lahko
potrdimo, da so to vrste logističnih centrov. Vsak izmed njih ima svojevrstne lastnosti.
Nekateri so si zelo podobni. V teoriji smo tako zasledili v nadaljevanju predstavljene vrste
logističnih centrov in jih opredelili.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 9
Tabela 3: Opredelitev konceptov
Koncept
Centro
integrado de
mercancias
(Spain)
Avtor
ICG Marge,
2014
Opredelitev
Je infrastruktura, iz katere izhajajo ukrepi za
optimizacijo prevozov blaga in preprečevanje
vdora velikih tovornih vozil v mestni promet v
okviru mestnih jeder. Na splošno se nahajajo na
obrobjih urbanih središč in imajo enostaven dostop
do cestnega omrežja.
»Centro integrado de mercancias« je pojem, ki
izhaja iz španskega jezika. Angleški izraz je
»logistics platform«, kar lahko v slovenščino
prevedemo kot »logistična platforma«.
Distribucijski
center
Reynaud &
Gouvernal,
1987, str. 5-50
Distribucijski center je prostor, kjer pošiljke
različnih izvorov združujejo ali razdelijo. Gre za
organizirane transportne centre, ki se nahajajo v
vozliščnih točkah regionalnih, medregionalnih ali
mednarodnih trgovinskih tokov.
Distribucijski
center
Allison et al.
2008
Vir omenja tudi urbani distribucijski center. Ta
vrsta centra ponuja sredstva za zmanjševanje
prometa večjih tovornih vozil v gosto naseljenih
urbanih območjih. To je mogoče doseči z
učinkovitim sistemom komunikacije, sodelovanja
in usklajevanja različnih interesnih skupin. Slika 1
prikazuje, kako takšen center deluje. Pošiljke od
številnih pošiljateljev (kvadrati) se tako v urbanem
distribucijskem centru (večja kroga), ki se nahaja
na obrobju mesta, združujejo ali razdružujejo.
Dobave je potem treba optimizirati glede na
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 10
vnaprej opredeljene algoritme, ki temeljijo na
številnih destinacijah in lokacijah (manjši krogi). Z
učinkovito konsolidacijo pošiljk in povečanjem
izkoriščenosti tovornega prostora je tako mogoče
zmanjšati število tovornih vozil, ki vstopijo v
urbano mestno jedro. Poleg javnih koristi urbanega
logističnega centra, kot je zmanjšanje zastojev in
onesnaževanja okolja, je distribucijski center
zaslužen tudi za zagotavljanje visoke ravni storitev
za stranke, ki povečuje zanesljivost dostav blaga.
Slika 2: Delovanje urbanega distribucijskega
centra
Vir: European comission, 2003
Distripark Lee & Kim,
2006
Distripark je opredeljen kot prostor, kjer potekajo
industrijske in ekonomske aktivnosti. Je prostorsko
ločen in povezan s pomembnimi pristanišči ter na
splošno namenjen logistiki tovora po morju.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 11
Distripark United Nations;
Economic and
Social
Commission for
Asia and the
Pacific, 2002 v
Bergqvist, 2010
Distripark je obsežna, napredna, dodana vrednost
logističnih kompleksov s celovito opremo za
distribucijo operacij na enem mestu, ki je
priključen neposredno na kontejnerskih terminalih
in v multimodalnem prevozu objektov za tranzitne
pošiljke, ki zaposlujejo v najnovejše
telekomunikacijske in informacijske tehnologije.
Suho
pristanišče
Roso, Woxenius
& Lumsden,
2009 v
Bergqvist, 2010
Suho pristanišče je celinski intermodalni terminal,
neposredno povezan s pristaniščem z visoko
transportno povprečno zmogljivostjo, kjer lahko
uporabniki pustijo ali poberejo svoje standardne
tovorne enote, kot če bi bili v pristanišču. Poleg
osnovnih storitev pretovarjanja konvencionalni
notranji terminali zagotavljajo tudi storitve, kot so
skladiščenje, konsolidacija, shranjevanje
kontejnerjev, vzdrževanje in popravila
kontejnerjev ter carinjenje.
Prosta
trgovinska
cona
Bergqvist, 2010 Prosta trgovinska cona opisuje dogovor, kjer
različni trgovinski subjekti, po navadi članice
držav, ki sklenejo dogovor o zmanjšanju davkov z
namenom znižanja stroškov poslovanja in odprave
birokracije. Znani so tudi kot »posebne ekonomske
cone« in jih po navadi najdemo v razvitem
gospodarstvu. Cilj teh con je spodbujanje trgovanja
v oskrbni verigi.
Tovorna vas
ali »Freight
Village«
European
comission, 2003
Vir navaja, da je tovorna vas ali tovorno transportni
center industrijska cona z najboljšo povezanostjo
do prometnega omrežja in kjer je tovorni promet
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 12
izvajan s strani distribucijskih podjetij ter
ponudnikov logističnih storitev.
Tovorna vas
ali »Freight
village«
Galloni, 1999 Tovorna vas ali »Freight Village« je opredeljeno
območje, na katerem so vse dejavnosti, ki se
nanašajo na prevoz, logistiko in distribucijo blaga,
tako na nacionalni in mednarodni ravni izvajane s
pomočjo različnih izvajalcev. Ti so lahko bodisi
lastniki bodisi najemniki stavb in objektov
(skladišča, centri za razsuti tovor, pisarne, parkirni
prostori itd.), ki so zgrajeni na območju tovornih
vasi. S pravilom proste konkurenčnosti morajo
tovorne vasi ponuditi storitve vsem družbam.
Tovorne vasi morajo biti opremljene z vsemi
javnimi objekti. Če je mogoče, bi morali
vključevati tudi javne službe za osebje in
uporabnike. Prav tako je nujno, da so transportne
vasi vodene s strani javnih ali javno-zasebnih
organov.
Obstajata dva modela tovornih vasi:
integrirana tovorna vas, kjer je dosežena
menjava transportne modalnosti. Integrirana
tovorna vas tako zagotavlja vrsto kombiniranih
storitev, kjer transport predstavlja le en del
globalne logistične zmogljivosti. Primer takšne
transportne vasi predstavlja italijanski
»Interporto« model, ki je povezan z italijanskim
železniškim omrežjem;
neintegrirana tovorna vas, kjer sprememba
transportne modalnosti ni dosežena s
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 13
spremembo. Znotraj terminala poteka zgolj
pretovarjanje iz enega na drugo tovorno vozilo
iste transportne modalitete. Primer
neintegrirane transportne vasi predstavljajo
urbani modeli, ki združujejo ali razdružujejo
transportne aktivnosti na obrobjih večjih mest
iz večjih tovornih vozil na manjša dostavna
vozila ali obratno.
GVZ
(Guterverkehr
zentrum)
Wienberg, 2002
v Allison et al.
2008
Opredelitev je sestavljena iz naslednjih točk:
logistične storitve neodvisnih medsebojno
povezanih transportnih in logističnih podjetij;
zagotavljanje prihodnosti logistike blaga in
storitev za posamezna mesta;
izboljšanje ekonomske učinkovitosti logističnih
verig s sinergijskimi učinki;
zmanjšanje onesnaženosti z ustreznimi
logističnimi strategijami;
optimizacija faktorja izkoriščenosti prevoznih
sredstev.
Zaledni
terminal
Wiegmans,
Masurel &
Nijkamp, 1998 v
Bergqvist, 2010
Majhne kontinentalne pošiljke prispejo do
zalednega terminala in se strnejo v večje tovorne
enote. Te večje tovorne enote se nadalje prevažajo
z večjimi prevoznimi sredstvi, kot so vlaki in barže.
Industrijski
park
Ordinance of the
Goverment of
Romania, 2001
Industrijski park predstavlja razmejeno območje, v
katerem razvijajo gospodarske, znanstvene,
industrijsko-proizvodne aktivnosti v posebnih
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 14
delavnih pogojih, ki omogočajo in nudijo
dragocene človeške in materialne potenciale.
Celinsko
carinsko
skladišče/dep
o
Economic
Commission for
Europe, 1998 v
Bergqvist, 2010
Celinsko carinsko skladišče/depo je objekt skupne
oziroma javne uporabe, ki ima status javnega
organa, je opremljen z ustrezno opremo in ponuja
storitve za ravnanje in začasno skladiščenje
katerihkoli vrst blaga pod carinskim tranzitom in
carinskim nadzorom.
Celinski
kontejnerski
terminal
Roso, 2005 v
Bergqvist, 2010
Celinski kontejnerski terminal je objekt skupne
oziroma javne uporabe, ki ima status javnega
organa, je opremljen z ustrezno opremo in ponuja
storitve ravnanja in začasnega skladiščenja
izvoznih/uvoznih polnih in praznih kontejnerjev.
Celinsko
pristanišče
Economic
Commission for
Europe, 2001 v
Bergqvist, 2010
Celinsko pristanišče je na splošno locirano daleč od
pomorskih pristanišč. Oskrbuje regijske
intermodalne terminale ali trgovinska središča z
različnimi vrstami transporta (železniškim,
cestnim, zračnim). Celinsko pristanišče tako
pomaga pri distribuciji blaga, ki pride iz pomorskih
pristanišč. Celinsko pristanišče običajno ponuja
mednarodne logistične in distribucijske storitve,
vključno s špedicijo, carinskimi storitvami, ter
integrirane logistične in informacijske sisteme.
Celinski
terminal
Notteboom &
Rodrigue, 2009
v Economic
Celinski terminali so postali intermodalni in
tovorno-distribucijski v treh funkcijskih
kategorijah. Lahko so pomorski baržni terminali,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 15
social
commission for
Asia and Pacific,
2009
servisirani od odprtomorskih pristanišč,
intermodalni železniški terminali in distribucijski
centri.
Intermodalni
tovorni centri
Bardi, Coyle &
Novack, 2006 v
Du & Monge,
2009
Inermodalni prevoz se nanaša na uporabo dveh ali
več načinov prevoza pri premiku pošiljk od izvora
do namembnega kraja. Običajno poteka v posebej
namenjenih terminalih.
Intermodalno
vozlišče
Rimienė &
Grundey, 2007
Intermodalno vozlišče je vozliščna točka v
prometnem sistemu, vključno z različnimi
logističnimi objekti, kjer različni operaterji izvajajo
številne storitve, povezane s transportom, logistiko
in distribucijo.
Logistični
park
Rimienė &
Grundey, 2007
Logistični park ponuja ponudnikom logističnih
storitev priložnost za vzpostavitev skladišč,
zabojne tovorne postaje in distribucijske centre, da
se izvedejo večfunkcionalne aktivnosti. Te
aktivnosti vključujejo prevoz, skladiščenje,
konsolidacijo, carinjenje, montažo, pregledovanje,
označevanje, pakiranje, trženje in distribucijo.
Prenosni
terminal
Rimienė &
Grundey, 2007
Ta tip terminala je namenjen skoraj izključno
pretovarjanju kontinentalnega tovora. Tu ne gre za
zbiranje in razdeljevanja tovora po regijah, kjer se
nahaja terminal. Ti terminali imajo opravka z
velikimi tovornimi tokovi. Tu se tovor neposredno
pretovarja med transportnimi sredstvi.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 16
Natovori
center
Notteboom &
Rodrigue, 2009
v Economic
Commission for
Europe, 2001
Na spletni strani Univerze Hofstra iz New Yorka
avtorja natovorni center razlagata kot standardni
intermodalni železniški terminal za servisiranje
regionalnega trga. Dodajata, da če se pojavlja v
kombinaciji z različnimi logističnimi dejavnostmi,
kot so tovorno-distribucijski centri, je lahko
natovorni center v obliki tovornega grozda
distribucije.
Natovori
center
Notteboom,
1997 v
Economic
Commission for
Europe, 2001
Vir navaja, da je natovorni center po svoji
dominantni vlogi povezan z morskimi pristanišči,
in sicer s kontejnersko-luškim sistemom.
Logistična
platforma
Europlatforms
EEIG, 2004
Vir opredeljuje logistično platformo kot območje,
v katerem se prenašajo vse aktivnosti v zvezi s
transportom, logistiko in distribucijo blaga v
nacionalnem in mednarodnem tranzitu.
Kot je razvidno iz tabele 4, je opredeljenih oziroma karakteriziranih nekaj vrst logističnih
centrov.
Tabela 4: Prikaz karakteristik logističnih operaterjev
Multimodalni
dostop
Omogoče
no
pretovarja
nje
Industrijs
ki razvoj
Podporn
e
storitve
za
Komercialne
aktivnosti
(restavracije,
Aktivno
vodenje
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 17
uslužbe
nce
(tuši,
banke,
itd.)
trgovine,
čakalnice, itd.)
Družben
o
integrira
na
tovorna
vas
oziroma
»Freight
Village«
X
X
X
(X)
X
X
Logistič
ni center
kot
tovorna
vas
X
X
X
X
X
Tovorni
terminal
X
X
(X)
Intermo
dalni
industrij
ski park
X
X
X
(X)
Multimo
dalni
industrij
ski park
X
X
(X)
(X)
Industrij
ski park
X
(X)
(X)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 18
Urbani
distribuc
ijski
center
X (X)
Vir: Allison et al. 2008
Legenda: X-aktivnosti, ki se izvajajo
(X)-aktivnosti, ki se ali se ne izvajajo
1.1.2 Opredelitve glede na razvoj
Logistični center ni nov koncept, pojavil se je že pred tridesetimi leti. Logistika se je
spremenila v zadnjih petih desetletjih. Skozi to obdobje je nastalo mnogo bistvenih
sprememb v zvezi s proizvodnjo, skladiščenjem in transportom, okrog katerih je vpletena
logistika. Zaradi tega so se tako praktična kot teoretična razumevanja logističnih centrov
funkcionalno in konceptualno bistveno spremenila. Prav zato splošnega dogovora o
opredelitvi koncepta ni bilo. V uporabi je veliko karakteristik oziroma imen, ki se
uporabljajo za opis centrov za opravljanje logističnih storitev, kot so: logistični centri,
distribucijski centri, centralno skladišče, tovorni/prometni terminal, transportno vozlišče,
logistična platforma, tovorna vas, »districtpark« itd. Razlike v opredelitvah pojmov so
deloma rezultat procesa evolucije in pojav novih vrst centrov, ki so se pojavili v zadnjih
letih. (Kondratowicz, 2003 v ) Najboljši način za razumevanje tega, kaj je, je pogled nazaj
skozi leta evolucije, ko sta bila oblikovana pomen in razumevanje logističnih centrov.
Skozi pozna petdeseta leta se je upravljanje fizične distribucije začelo udejanjati kot
pomembno poslovno dejstvo. (Lynagh, 1971) Pojavili so se tudi koncepti trženje,
segmentacija trgov, optimizacija trgov in elektronsko procesiranje podatkov, ki so bili
pobudniki za razvoj sistemskega pristopa k fizični distribuciji. Petindvajset let je ta
koncept združeval vse aktivnosti distribucije v zrel sistem in obširno poslovno študijo. V
letu 1960 je bila tako logistika sinonim za fizično distribucijo. Leta 1985 sta Jones in
Riley uvedla izraz »Supply Chain Management« ali upravljanje dobavnih verig kot orodje
za upravljanje zalog z razlogom pridobivanja konkurenčne prednosti. Ne nazadnje je
storitev upravljanja zalog postala predmet prodaje. Koncept logistični center se je pojavil
skupaj s konceptom logistični outsourcing (3PL). Konsolidacija distribucijskega centra je
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 19
nov trend v globalnem upravljanju logistike z zmanjšanjem stroškov zalog, ki je bila po
navadi navedena kot ena izmed prednosti (Teo et al., 2001). (Bergqvist, 2010)
Navedeni so naslednji razlogi za sprejem konsolidacijskega sistema (Teo et al., 2001 v
Bergqvist, 2010):
znižanje stroškov investicij v objekte;
povečanje kakovosti storitev;
zmanjšanje stroškov zalog.
Proces globalizacije je vplival na koncentracijo večnacionalnih proizvodnih podjetij na
različnih koncih sveta. Trg je zato zahteval novo globalno logistično strategijo. Ob koncu
osemdesetih let prejšnjega stoletja so globalna podjetja začela stalno zmanjševati
kapacitete skladišč na nacionalnem nivoju in krepiti distribucijske centre, ki služijo
oskrbovanju na širšem geografskem področju. (United Nations, 2002) Izkušnje v Evropi
so pokazale, da lahko takšna krepitev povzroči večjo konkurenčnost, čeprav lahko
centraliziran sistem logističnih storitev vpliva na rast transportnih stroškov, saj izdelki
potujejo na daljših razdaljah do kupcev. Enega izmed zadnjih ponujenih paketov
logističnih storitev predstavljata končna montaža in prilagajanje izdelkov. To se izvaja v
distribucijskih centrih v neposredni bližini končnih uporabnikov. V večini so regionalni
distribucijski centri locirani v bližini letališč in pristanišč, tako da se lahko povečanje
povpraševanja obvlada z agilnostjo, zanesljivostjo in prilagodljivostjo. Glede na United
Nations Economic and Social Commission je za namen azijskega in pacifiškega poročila
(2002) logistične centre klasificiral v tri različne kategorije ali generacije. Te temeljijo na
obsegu in ponudbi logističnih dejavnosti, kot je prikazano v tabeli 6. Logistični centri ne
zagotavljajo samo tradicionalne dejavnosti, kot je skladiščenje, temveč tudi logistične
dejavnosti, ki dodajajo vrednost, kot so označevanje, sestavljanje, polproizvodnja in
prilagajanje. Logistična podjetja kot prevozniki se strinjajo, da so logistične storitve, ki
dodajajo vrednost v obvladovanju oskrbnih verig, pomembne in da je pričakovano, da se
bo ta tendenca nadaljevala v prihodnosti. V mnogih primerih se te storitve prekrivajo s
3PL-logističnimi storitvami, kot so upravljanje zalog, kontrola, označevanje, pakiranje,
opremljanje s črtnimi kodami, razbremenilna logistika itd. (Bergqvist, 2010)
Pomembnejše storitve z dodajanjem vrednosti so (United Nations, 2002):
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 20
sprejem blaga, komisioniranje, priprava za pošiljko, vračanje prazne embalaže;
enostavno skladiščenje, distribucija, nabiranje;
prilagajanje in dodajanje delov in priročnikov;
sestavljanje, popravila, povratna logistika;
nadzor kakovosti, preizkušanje izdelkov;
namestitve in navodila;
usposabljanje izdelkov.
Izziv logističnih centrov je ponujanje na trgu konkurenčnih visokokakovostnih kategorij
funkcij, povečanje dobičkonosnosti in omejitev vpliva na okolje. (Rimienė & Grundey,
2007)
Tabela 5: Razvoj logističnega centra
1960–1970 1980–1990 Sredina 1990
Upravljanje materialov in
distribucijskih storitev
(nacionalno/globalno)
Združevanje Uvozno carinjenje,
združevanje, vhodni
prevozi
Sprejemanje Sprejemanje Sprejemanje
Cross-docking Cross-docking
Shranjevanje Shranjevanje Shranjevanje,
nadzor in upravljanje
zalog, razporejanje
pošiljk
Obdelava naročil, poročanje,
pobiranje
Obdelava naročil, EDI-
poročanje, pobiranje
Obdelava naročil, EDI-
poročanje, pobiranje
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 21
(Pre)pakiranje (Pre)pakiranje
Ovijanje s folijo
Avtomatsko pobiranje
Unitiziranje, avtomatsko
pobiranje, (pre)pakiranje,
ovijanje s folijo
Paletizacija/unitiziranje/označevanje Paletizacija/unitiziranje/
označevanje
Paletizacija/
unitiziranje/označevanje
Transport, dokumentacija Transport,
dokumentacija, izhodni
transport
Transport,
dokumentacija, izhodni
transport, izvozna
dokumentacija, operacije
v tujih trgovinskih conah,
»just in time«/hiter in
učinkovit odziv do
kupcev, pogojevalske
stopnje za transport,
izbira poti, obvladovanje
škodnih primerov v
transportu, merjenje
uspešnosti, regulativni
pregledi skladnosti
Vir: Bolten, 1997 v UNESCAP, b.d
Na sliki 2 je grafično prikazan evolucijski razvoj logističnih centrov glede na čas in
razvoj. Podane in opredeljene so tudi tri stopnje razvoja, ki so se skozi čas spreminjale.
Iz grafa je razvidno, da so na začetku (prva stopnja) razvoja logistični centri bili
osredotočeni na osnovne logistične dejavnosti, kot sta transport in skladiščenje. V drugi
stopnji razvoja so se poleg osnovnih logističnih storitev opravljale storitve, ki proizvodom
neposredno dodajajo vrednost. V zadnji fazi razvoja pa logistični centri ponujajo
celovitejše logistične rešitve s povečanjem sodelovanja povezovanja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 22
Slika 3: Evolucijski proces mednarodnega logističnega centra
Vir: Bergqvist, 2010
1.1.3 Opredeljevanje logističnih centrov v različnih državah
Fenomen logistični center še ni prejel skupnega imena. Tako se za ta fenomen v
posameznih državah uporabljajo različni pojmi. Glavna poimenovanja za logistični
center, ki se uporabljajo po državah Evrope, so (Meidute, 2005):
v Veliki Britaniji ga imenujejo »Freight Villages« ali tovorna vas;
v Franciji ga imenujejo »Plate Forme Logistique« ali »Plate Forme Multimodales«;
v Nemčiji ga imenujejo »Guterverkehrszentrum« ali tovorno-prometno središče;
v Italiji ga imenujejo »Interporto«;
na Danskem ga imenujejo »Transport Centre«;
v Beneluksu ga imenujejo »Rail Service Centre«.
Razlike niso samo v imenih. Nemški koncepti temeljijo na prostorski in funkcijski
ureditvi urbanega naselja. Francoske in britanske rešitve so ustvarjene z željo po prenosu
tehnoloških inovacij in telematskih veščin v nastajajoče centre. Italijanske rešitve so
povezana s strategijo liberalizacije pristaniških storitev in ustvarjanja konkurence med
pristanišči, katerih cilj je spodbujanje italijanskega izvoza in tranzita prek italijanskih
pristanišč. (Meidute, 2005)
Najsplošnejši in obširnejši pojem za uporabo na Japonskem, v Singapurju, na Kitajskem
in v ZDA je »logistics centre«.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 23
Termini, ki se navezujejo na različne vrste tovornih objektov, se še vedno izmenično
uporabljajo v evropski literaturi. Najbolj uporabljeni pojmi logističnih centrov, ki se
uporabljajo v Evropi, so »Freight Village«, »transport center«, »logistics center«,
»logistics park«, »logistics platforme«, »Guterverkehrszentrum« in »Interporto« ter so se
sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja začeli širiti po Evropi. Z ustanovitvijo SOGARIS
in izgradnjo prvega logističnega centra v Franciji v mestu Rungis je kmalu sledil razvoj
številnih podobnih objektov v več evropskih državah, vključno z Dansko, Francijo,
Nemčijo, Grčijo, Italijo in Nizozemsko. Z namenom povezovanja, izmenjave izkušenj in
idej na področju razvoja, upravljanja in storitev logističnih centrov se je ustanovilo
združenje EUROPLATFORMS več kot šestdesetih podjetij iz devetih držav (Danska,
Francija, Grčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Portugalska, Španija in Ukrajina).
(Allison et al., 2008)
V Evropi je poudarek na obstoju nevtralne pravne osebe z dovoljenjem za opravljanje
logističnih centrov. Vsekakor glede na združenje EUROPLATFORMS vzpostavitev
»aneutallegalbody« ali nevtralne pravne osebe predstavlja prvi korak k razvoju
logističnega centra. Poleg tega je predlagano javno-zasebno partnerstvo. V tem primeru
javi sektor lahko zagotovi potrebno prometno infrastrukturo in javne službe ter zagotovi
različne spodbude, kot so davčne olajšave in dolgoročni najemi, da bi pritegnili podjetja,
medtem ko zasebni sektor lahko zagotovi kapital za izgradnjo terminalov, skladišč,
distribucijskih centrov in drugih s tem povezanih objektov. Vsi večji logistični centri, kot
so Sogaris France, Nordic Transportation Centre Denmark, GVZ Bremen in Berlin ter
Interporto Italija, so bili razviti in jih opravljajo organi, ki delujejo na podlagi javno-
zasebnega partnerstva. (Allison et al., 2008)
Na Japonskem ni zaslediti logističnih vasi. Logistične centre najdemo v obliki
večnadstropnih distribucijskih objektov, ki so značilni tudi za newyorško regijo, kjer je
tudi vrednost zemljišč visoka. Dejansko je bila visoka vrednost zemljišč na Japonskem
razlog za razvoj večnadstropnih skladišč. (Allison et al., 2008)
V ZDA se pojavlja nekoliko drugačen model. Na več lokacijah v ZDA obstajajo logistični
centri ali so v fazi razvoja, ki imajo vse značilnosti evropskega modela logističnega
centra, vendar so namesto tega, da bi bili usmerjeni v ponujanje javnih storitev širši
skupnosti, bolj osredotočeni na ponujanje javnih storitev delavcem in uporabnikom. ZDA
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 24
prikazuje spekter, kako se logistični centri razvijejo. Praksa dokazuje, da razvoj evropskih
logističnih centrov poteka načrtovano od začetka, medtem kot je v ZDA izkušnja
drugačna. Tam se je večina logističnih centrov razvila iz industrijskih parkov, ki so se jim
dodale dodatne komponente logističnega centra. Poleg tega je pomembno omeniti, da se
obseg evropskih in azijskih tovornih zmogljivosti giblje od 50 in 900 hektarjev, medtem
ko so v ZDA tovorne zmogljivosti logističnih centrov večje. Na primer največji evropski
logistični center GVZ Bremen se razprostira na 895 hektarjih, medtem ko Alliance Texas
na 17.000 hektarjih. (Allison et al., 2008)
Tabela 6: Imenovanje in značilnosti logističnih centrov v različnih državah
Država Logistični center Značilnosti
ZDA »Logistics centre« Razvili so se iz industrijskih
parkov;
ponujanje javnih storitev
delavcem in uporabnikom.
Japonska »Logistics centre« Logistični centri v več etažah
Nemčija GVZ-
»Guterverkehrszentrum«
Prostorski in funkcijski ureditvi
urbanega naselja
Italija »Interporto«, Liberalizacije pristaniških storitev
Francija »Plate Forme
Logistique«
Velika Britanija »Freight Villages«
Zgornja tabela prikazuje očitno primerjavo in razlike v pojmovanju logističnih centov v
različnih državah.
1.2 Vrste logističnih centrov
Z evolucijo razvoja logističnih centov je nastalo veliko vrst takšnih in drugačnih
logističnih centrov, ki se razlikujejo po načinu ali lokaciji delovanja, velikosti,
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 25
namembnosti itd. Zato bomo logistične centre v nadaljevanju razvrstili glede na način
delovanja ter glede na regijsko območje in hierarhijo.
1.2.1 Delitev logističnih centrov glede na način delovanja
Glede na način delovanja delimo logistične centre na tri skupine, ki jih bomo opisali v
nadaljevanju.
Fizični ali betonski logistični centri (angl. Concrete ali physical logistics centres)
Fizični logistični center se lahko upravlja in je lahko v lasti enega ali več ponudnikov
logističnih storitev. Nekatera podjetja s področja logistike, na primer podjetja kopenskega
prometa in špedicije, imajo pogosto svoje lastne distribucijske centre, ki jih imenujejo
logistični centri. Ti centri služijo potrebam enega samega podjetja in so prav tako v lasti
enega podjetja. Nekatere tovrstne centre upravlja več podjetij, ki ponujajo svojim
strankam široko paleto logističnih storitev in storitev z dodano vrednostjo. Operaterji
logističnega centra so lahko lastniki ali najemniki zgradb in objektov. Fizični logistični
center je po navadi podjetje, ki jasno udejanja svoje poslovne aktivnosti, ki podpirajo
potrebe večjih logističnih operaterjev v logističnih centrih. (Topolšek & Lipičnik, 2013)
Bentzen in Hoffmann (2004) opredeljujeta najpogostejše značilnosti logističnih centrov
tako:
logistični centri so po navadi zgrajeni iz javno-zasebnega partnerstva pod lastništvom
državne ali lokalne oblasti;
logistični centri so pogosto zgrajeni pod iniciativo ministrstva za transport, drugih
organizacij, kot je Europlatforms E.E.I.G, in domačih ali tujih investitorjev;
logistični centri nudijo vse aktivnosti, ki se navezujejo na transport in logistiko;
glede na konkurenčnost so logistični centri odprti tako za zasebni in javni transport
kot tudi za organizacije in podjetja;
s konsolidacijo različnih podjetij s ponujanjem logističnih storitev logistični centri
skozi učinke sinergije povečujejo ekonomičnost in produktivnost podjetij;
logistični centri zagotavljajo uporabnikom zmogljivo IT-infrastrukturo in rešitve, ki
za posamezna podjetja predstavlja finančno oviro. V logističnih centrih so tako
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 26
vzpostavljeni inteligentni transportni sistemi (EDI, komunikacijski in informacijski
sistemi itd.);
logistični centri se po navadi razprostirajo na 100–150 hektarjih. Odvisno od namena
se lahko razpon velikosti logističnih centrov giblje od 4 do 500 hektarjev.
Virtualni logistični center
Virtualni logistični center običajno predstavlja določeno vrsto »mavrične« organizacije,
ki lahko, na primer, podpira organizacije članice pri segmentu trženja, ampak aktivno ne
sodeluje pri dejanskih logističnih operacijah. Virtualni logistični center upravlja
svobodno organizacijsko telo, na primer združenja, ali pa lahko celo deluje na projektni
osnovi. Ločevanje med fizičnim in virtualnim logističnim centrom je večinoma
karakterizirano z vidika načina komunikacije in kooperacije med podjetji in centri (kako
podjetja oziroma centri med sabo komunicirajo in kooperirajo). (Topolšek & Lipičnik,
2013)
Mrežni ali omrežni logistični center
Omrežje ali mreža je mreža več logističnih centrov in storitvenih podjetij. Omrežni
logistični center predpostavlja razmeroma globoko sodelovanje med več zasebnimi
podjetji in morda med več posameznimi logističnimi in distribucijskimi centri, ki se lahko
nahajajo znotraj večjega geografskega območja (mesto, skupina mest, regija itd.). Ta
podjetja stremijo predvsem k sinergijskim koristim, ki jih dosežejo s sodelovanjem.
Mreža spodbuja in promovira storitve vseh svojih članov, ne le enega samega fizičnega
centra. Mreža je v smislu pravil običajno manj formalno organizirana kot fizični center.
Včasih mrežni logistični center nima podjetja ali družbe za upravljanje svojih dejavnosti,
temveč za upravljanje skrbi le ohlapno kooperativno telo oziroma organ. (Topolšek &
Lipičnik, 2013)
1.2.2 Delitev logističnih centrov glede na karakteristike
Glede na strokovni članek Bergqvista (2010) bomo v nadaljevanju logistične centre
razdelili v tri kategorije ali klastre. V vsako skupino spadajo različni koncepti logističnih
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 27
centrov, kot so industrijski park, transportni center, zaledni terminal itd. Ti so v skupine
razdeljeni glede na osem opisnih atributov, ji jih bomo podrobneje predstavili v
nadaljevanju, natančneje v poglavju o karakteristikah logističnih centrov.
1. kategorija
Ti logistični centri so razmeroma dobro razviti, kar se tiče geografske pokritosti in vrst
transporta. Nekateri izmed njih imajo večji vpliv in izvajajo storitve z dodatno vrednostjo.
Ena izmed skupnih lastnosti je pomanjkanje carinskih in upravnih storitev. Ta kategorija
logističnih centrov je bolj usmerjena v opravljanje transportnih in logističnih storitev.
Druge storitve se v večini primerov ne izvajajo. Torej sta obseg in učinek storitev pri teh
logističnih centrih majhna, razen pri industrijskem parku, ki ga lahko kategoriziramo tudi
v drugo skupino. (Bergqvist, 2010)
2. kategorija
Logistični centri iz te kategorije imajo dobro razvito geografsko pokritost, carinske
storitve in storitve z dodajanjem vrednosti. Ampak ponujajo relativno malo komercialnih
in javnih storitev, imajo pa tudi omejene trženjske atribute. Ti centri imajo funkcijo
olajšati trgovanje z vključevanjem carinskih storitev ali razvijati prostotrgovinske cone
za spodbujanje gospodarskega razvoja in rasti. Zaradi liberalizacije trga zaradi
mednarodnih večstranskih in dvostranskih sporazumov se je povpraševanje po carinskih
storitvah zmanjšalo, zato so se morali logistični centri usmeriti v drugo področje nudenja
celovitejših logističnih in transportnih storitev, ki dodajajo vrednost kupcem. Ta
kategorija nakazuje začetek evolucije procesov, od specializacije k transportu in logistike
do koncepta prosta trgovina. Intermodalno notranjo vozlišče je podobno intermodalnemu
terminalu ali notranjemu pristanišču, ampak koncept vozlišče pomeni del širšega omrežja
(United Nations, 2002), ki po obsegu ponazarja opredelitev suhega pristanišča. Koncept
»distictpark«, ki spada v drugo kategorijo, bi po obsegu delovanja lahko spadal tudi v
tretjo kategorijo in predstavlja prehod iz druge v tretjo kategorijo. »Distictpark«
zagotavlja storitve na mednarodni ravni, pa tudi storitve po meri in administracijo,
oblikovano na višji ravni. V primerjavi z »districtparkom« suho pristanišče omogoča še
mednarodno trgovino, vendar s poudarkom na intermodalnosti in storitvah 3PL. Obstaja
več različnih terminov suhih pristanišč. Eni so opredeljeni z višjo stopnjo, drugi z nižjo.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 28
Prosta trgovinska cona ima prednost v izvajanju storitev z dodano vrednostjo in
upravljanju storitev z mednarodnega vidika. Drugi vidiki, kot so transportne in logistične
storitve, pa so relativno manj razviti. (Bergqvist, 2010)
3. kategorija
Centri, ki spadajo v to skupino, so centri, ki nudijo širok spekter storitev za ravnanje z
mednarodnim prometom in spremljajočih storitev. Po navadi imajo javno-zasebno
lastništvo. V določenem obsegu je to kombinacija drugih dveh kategorij. Ti centri
podpirajo gospodarski/regionalni razvoj in tako lajšajo pretok v oskrbni verigi s pomočjo
operaterjev, ki ponujajo podporne storitve, kot so finančne ureditve, IT-storitve,
carinjenje, uvozna/izvozna dokumentacija, integrirane logistične rešitve itd. (Bergqvist,
2010)
1.2.3 Delitev logističnih centrov glede na hierarhijo
Nekateri avtorji so uporabili terminologijo za razvoj hierarhične klasifikacije v skladu z
različnimi merili. Na primer Wiegmans in drugi so razvrstili pet vrst tovornih terminalov
na podlagi geografske pokritosti, obsega, zmogljivosti terminalov, razvrstitve od
intenzivno dejavnih terminalov »XXL ali main port terminal«, kot so pomembna
pristanišča, do terminalov manjšega obsega dejavnosti »S ali lokalnih terminalov«.
(Higgins, Ferguson & Kanaroglou, 2012)
Po splošnih pregledih literature o različnih opredelitvah logističnih centrov sta Rimiene
in Grundey pripravila tristopenjsko hierarhijo klasifikacije logističnih objektov v skladu
z njihovo vlogo v oskrbni verigi podobnosti, kot je prikazano na sliki 3. Prva stopnja
označuje najmanjši obseg dejavnosti, tretja pa največjega. Puščice, ki na sliki povezujejo
različne ravni, pomenijo povezanost in podobnost opredelitve aktivnosti ter teoretičnih
zasnov za posamezni logistični center. Najbližjo povezanost predstavljajo enosmerne
puščice. (Higgins et al., 2012)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 29
Slika 4: Hierarhija logističnih centrov
Vir: Higgins et al., 2012
Notteboom in Rodrigue sta razširila njihovo kategorizacijo in kategorizirala logistične
centre gleda na hierarhijo funkcionalnosti in glede na dodajanje vrednosti, kot je
prikazano na sliki 4. V tem primeru so kategorije razvrščene glede na tri stopnje,
razvrščene od terminalov za domači transport z izvajanjem storitev, ki prinašajo dodano
vrednost prek prehodnih terminalov (stopnja 1), do satelitskih terminalov (stopnja 4).
Podrobnejši pregled je prikazan v tabeli 8. Glede na navedbe Nottebooma in Rodriguea
se po funkcijah logistični objekti in cone preprosto delijo vse od enostavnih
konsolidacijskih centrov do naprednih logističnih aktivnosti, kot je prikazano na sliki 4.
(Higgins et al., 2012)
Slika 5: Hierarhija logističnih centrov
Vir: Higgins et al., 2012
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 30
Kot je razvidno iz slik 3 in 4 bomo v tabeli 8 vsaki vrsti logističnega centra dodali opis.
Tabela 7: Delitev logističnih centrov
Tip Avtorji Opis
Vhodni centri Notteboom &
Rodrigue, 2009
Terminali na svetovni prehodni ravni, ki
delujejo kot vmesnik med regionalnim
in mednarodnim prenosnim sistemom.
Ti terminali vsebujejo celo vrsto
dejavnosti z dodano vrednostjo,
povezanih s tovornim prometom in
logistiko, čeprav se osnovne vrste
Gatway terminalov osredotočajo le na
pretovor med pomorskimi in celinskimi
transportnimi omrežji.
Distribucijsko tovorno
zbirališče
Notteboom &
Rodrigue, 2009
Karakterizira kompleks velikih
kopenskih terminalov in centrov za
distribucijo tovora, ki pokrivajo veliko
tržno območje. Nekateri opravljajo
storitve s tako veliko dodano vrednostjo
kot Gatway.
Celinsko pristanišče Notteboom &
Rodrigue, 2009
Pogosto intermodalni terminal skupaj z
vrsto distribucijskih aktivnosti.
Običajno deluje kot tovorni center v
blagovnih verigah.
Satelitski terminal Notteboom &
Rodrigue, 2009
Pogosto se nahajajo ob pomembnih
središčih. Nekateri satelitski terminali
so pomembni pri zagotavljanju
posebnih distribucijskih storitev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 31
XXL ali mainport
terminal
Wiegmans,
Masurel &
Nijkamp, 1999
Pomorske, železniške in cestne
povezave po vsem svetu. Značilni so
nizki stroški, velike količine, visoke
koristne zmogljivosti, intenzivna
informacijska tehnologija in
vključevanje velikih globalnih
logističnih operaterjev. Po navadi so ti
terminali velika pomorska pristanišča
ali pomembna letališča, povezana s
celim svetom.
XL ali internacionalni
terminal
Wiegmans,
Masurel &
Nijkamp, 1999
Povezanost bolj na celinski ravni.
Uporabljajo se kot mednarodni
distribucijski center.
L ali nacioanalni
terminal
Wiegmans,
Masurel &
Nijkamp, 1999
Delujejo na državni ravni prek
železniških in cestnih povezav.
Uporabljajo se tudi kot nacionalni
distribucijski center.
M ali regionalni
terminal
Wiegmans,
Masurel &
Nijkamp, 1999
Značilne so nizke cene s pomočjo
nizkocenovnih rešitev, relativno majhen
obseg tovora in informacijskih
komponent ter manjši regionalni in
nacionalni logistični operaterji.
Uporabljeni so kot regionalni
distribucijski centri s cestnimi ali
železniškimi povezavami.
S ali lokalni terminal Wiegmans,
Masurel &
Nijkamp, 1999
Povezani so samo s cestnimi
prevoznimi sredstvi do končnih kupcev
oziroma destinacij.
Vir: Higgins et al., 2012
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 32
1.3 Karakteristike logističnih centrov
Bergqvist (2010) navaja, da logistične centre razdelimo na osnovi storitev, in sicer na
opravljanje osnovnih logističnih storitev, opravljanje pomožnih storitev in opravljanje
storitev z dodajanjem vrednosti. Koncept logistični center se opisuje s širokimi in
različnimi pojmi, ki se navezujejo na področje ter obseg dejavnosti in storitev. Ker je
malo oziroma ni soglasij o opredelitvi logističnega centra, je treba to razumeti smiselno
z obsegom in področjem. Navedenih je osem vidikov, ki so še posebej pomembni za
razvoj logističnih centrov. Poleg teh obstajajo še drugi dejavniki, kot so poslovno okolje,
infrastruktura in lastništvo. Teh osem vidikov se uporablja kot odločilne dejavnike, ki
določajo internacionalizacijo logističnih centrov.
Geografska pokritost
Eden izmed odločujočih dejavnikov je geografska pokritost na področju, ki ga oskrbuje
logistični center. Nekateri centri so osredotočeni bolj na regionalno in nacionalno
distribucijo, medtem ko drugi opravljajo oziroma služijo širšemu geografskemu področju
in tako zagotovijo internacionalno pokritost. Obstajajo logistični centri, ki izvajajo vse
načine prevoza, in obstajajo tudi drugi specializirani logistični centri, kot so: »dry ports«,
»interporto« in »inland hubs«, ki so po navadi povezani s cestnim in železniškim
omrežjem (Bergqvist, 2010).
Načini prevoza in koridorji
Intermodalni razvoj je ena izmed značilnosti logističnega centra; vendar pa obstajajo
nekatere vrste centrov, kjer je intermodalni vidik omejen do posameznih vej transporta.
Obstajajo tudi logistični centri, do katerih je možno dostopati z vsemi načini prevoza,
vendar niso opremljeni za pretovarjanje intermodalnih transportnih enot, kar pomeni, da
so multimodalni in ne intermodalni. Način prevoza je po navadi povezan s transportnimi
koridorji, njihovo velikostjo in geografskimi karakteristikami. (Bergqvist, 2010)
Izvajanje storitve 3PL
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 33
Meidute (2005) navaja, da je 3PL kratica za Third Party Logistics in pomeni zunanje
izvajanje logističnih storitev. Pri tem gre za to, da neko podjetje najame drugo (zunanje)
podjetje, ki zanj opravlja logistične storitve, kot so skladiščenje, priprava blaga, transport,
distribucija in druge. Razlog, da podjetja prepuščajo logistične storitve oziroma njihove
posamezne elemente zunanjim strokovnjakom in specialistom, je ugotovitev, da je to za
njih cenovno sprejemljivejše in stroškovno učinkovitejše.
Bergqvist (2010) navaja, da logistični centri ponujajo različne ravni storitev, med drugim
tudi logistične storitve 3PL, ki zagotavljajo integrirane prometne in logistične rešitve ter
integracijo prek tesnih odnosov do poslovnega sektorja s prometnimi in logističnimi
rešitvami.
Tabela 8: Nivo opravljanja storitev
Standardne Napredne Popolne Integrirane
Transportne
storitve
Izbiranje
prevoznikov
Stopnja pogajanja
Upravljanje
voznega parka
Skladiščenje
Cross docking
Pobiranje in
pakiranje
Distribucija
Dostava
Dokumentiranje
Upravljanje
zalog
Carinjenje in
dokumentiranje
Montaža
Pakiranje
Označevanje
Upravljanje
vrnitve
izdelkov
Financiranje
Maloprodaja,
dobava in
usposabljanje
Sledenje zalog
Načrtovanje in
obdelovanje
naročil
Upravljanje
informacijskih in
komunikacijskih
tehnologij
Just in time
upravljanje
zalog
Posodobitve
zalog v realnem
času
Načrtovanje
proizvodnih
virov
Načrtovanje
tranzitnih
časov
Svetovanje za
dobavno
verigo
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 34
Konsolidacija
pošiljk
Vir: Bergqvist, 2010
Logistične storitve z dodajanjem vrednosti
Razvojni trend logističnih centrov ponuja dodano vrednost logističnih storitev, ki so
drugačne od storitev 3PL, ker te aktivnosti dodajajo vrednost neposredno izdelku. Te
storitve vključujejo: upravljanje zalog, predelavo blaga, nadzor, označevanje, pakiranje,
bar kodiranje, dodajanje delov, montaže, polproizvodnje, vzdrževanja in popravila,
razbremenilno logistiko, nadzor kakovosti, preskušanja, vgradnje, dodajanje navodila za
uporabo in tudi prilagajanje izdelkov. Ta dejavnik je kombinacija obsega in razpona.
(Bergqvist, 2010)
Komercialne in javne storitve
Nekateri logistični centri razvijajo različne posle, povezane v skupnosti, in tako postanejo
komercializirani. Komercialne dejavnosti, kot so restavracije, hoteli, trgovina na drobno,
nakupovalno središče, finančne institucije in druge podobne dejavnosti ter jih lahko
uporablja skupnost, se štejejo za komercialne storitve. Javne službe so običajno tuši,
pošte, banke, parkirni prostori, počivališča za tovorna vozila, prostori za počitek,
veterinarske storitve itd. Te storitve niso kazalnik za uspeh logističnega centra, vendar
nakazujejo integrirano raven skupnosti logističnih centrov, ki lahko spodbujajo regionalni
razvoj. Logistični centri so na splošno osredotočeni na služenje industriji. (Bergqvist,
2010)
Carina in administracije
Da bi olajšali trgovanje in poslovni razvoj, nekateri izmed logističnih centrov izvajajo
carinske in druge formalnosti v zvezi s carinjenjem za izvoz in uvoz blaga. Na ta način
blago izstopa iz logističnih centrov enako kot iz pomorskih pristanišč, suhih pristanišč in
kopnih carinskih skladišč. Atribut carinskih storitev in drugih formalnosti, povezanih s
tem, lahko zmanjša negotovosti glede carinjenja in zamud na mejnih prehodih. Te
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 35
aktivnosti so ločene od aktivnosti dodajanja vrednosti, ker je veliko logističnih centrov
fokusiranih v večini na carinske aktivnosti in ne na aktivnosti, ki dodajajo vrednost.
(Bergqvist, 2010)
Trženje
Samo razvoj logističnih zmogljivosti ni recept za uspešnost in učinkovitost podjetja.
Treba je vzpostaviti učinkovito trženje, s katerim bomo privabili nove stranke in posel.
Rezultat uspešnega trženja je povečanje konkurenčne prednosti in privlačnosti.
Največkrat logistični centri promovirajo sebe skozi kraj in čas s svojo zmogljivostjo in
trajnostjo. Po navadi se trženje ne izvaja samo na lokalni in regionalni ravni, temveč tudi
na nacionalni ali celi internacionalni ravni. S trženjem na internacionalni ravni tako
logistični centri okrepijo horizontalno sodelovanje za okrepitev tržnega položaja in
akterjev, ki ga predstavljajo. (Bergqvist, 2010)
Horizontalno sodelovanje in omrežja
Vsi logistični centri so del večjega omrežja tovornih prometnih tokov, vendar obstajajo
razlike v obsegu medsebojnega sodelovanja. Obstajata dve vrsti sodelovanja, eno je
horizontalno sodelovanje z drugimi logističnimi centri, drugo pa je vertikalno
sodelovanje z akterji v dobavni verigi. Iz horizontalne perspektive gre za sodelovanje z
namenom rešitev z dodatno vrednostjo, razvijanje novih izdelkov in strategij, boljše
izkoriščenje IKT in nove tehnologije za ustvarjanje sinergij in krepitev sposobnosti vseh
članov mreže. Poleg tega so logistični centri po navadi vzpostavljeni s strani različnih
organizacij, ki so aktivni na različnih stopnjah hierarhije in kreirajo raznovrstne platforme
ter olajšujejo prednosti na nacionalni in mednarodni ravni. Omrežja so eksplicirana kot
širok nabor podjetij, ki pomagajo drug drugemu na osnovi medsebojne vzajemnosti in
obveznosti ter se s pogodbami in komuniciranjem nenehno razvijajo. (Bergqvist, 2010)
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 36
Slika 6: Opredelitev ocenjevalnih meril glede na karakteristike logističnih centrov
Vir: Topolšek & Lipičnik, 2013
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 37
2 METODOLOGIJA RAZISKOVANJA
To poglavje opisuje načine raziskovanja in vso uporabljeno metodologijo, ki jo bomo
uporabili pri izdelavi magistrskega dela. V nadaljevanju bomo opisali natančen postopek
postavitve magistrskega dela in njegove izdelave.
Opredelitev hipotez
V okviru te raziskave bomo poskušali potrditi ali ovreči naslednje hipoteze:
Hipoteza 1: Ni primerne opredelitve, ki bi opredelila logistični center;
Hipoteza 3: Obravnavani logistični centri v Španiji ne zadostujejo kriterijem
logističnega centra.
Cilji raziskave
Prvi cilj raziskave je proučiti teoretična izhodišča logističnih centrov, zbrati opredelitve
različnih avtorjev, jih predstaviti in opredeliti. Predstavili bomo tudi svoja stališča o
logističnih centrih in morebiti podali svojo opredelitev.
Ker je koncept logistični center zelo širok pojem in so mnogi centri zaradi tega v dilemi,
je drugi cilj raziskave kategorizirati in opredeliti logistične centre v Španiji po teoretičnih
predpostavkah in načelih.
Tretji cilj raziskave je ugotoviti stanje logističnih centrov v Španiji. To pomeni, da bomo
ugotovili nivo delovanja španskih logističnih centrov na internacionalnem nivoju oziroma
povezovanje logističnih centrov v Španiji z logističnimi centri iz drugih držav. Ugotovili
bomo, kakšen je obseg delovanja logističnih centrov glede na izvajanje storitev 3PL in
storitev, ki dodajajo vrednost, ter ugotovili stanje logističnih centrov na področju
poslovnega okolja, infrastrukture in lastništva.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 38
Omejitve
Omejitve izdelave magistrskega dela so:
nekatera podjetja ne bodo hotela sodelovati v raziskavi;
omejitev dostopa do podatkov.
Pogoj in osnova izdelave magistrskega dela sta opredelitev raziskovanega področja.
Področje se navezuje na logistične centre v Španiji. Temeljni cilj magistrskega dela je
dokazovanje ali zavračanje hipotez, zastavljenih na začetku magistrskega dela. To bomo
dosegli z metodama kompilacije in raziskovanja.
Z metodo kompilacije bomo predstavili prvi del magistrskega dela. Ta del bo zajemal
opis teoretičnih izhodišč o logističnih centrih. Z metodo kompilacije bomo opisali
teoretična izhodišča, tako da bomo povzemali citate različnih domačih in tujih avtorjev,
povzeli tuje izsledke tujih znanstvenoraziskovalnih del oziroma opazovanj, stališč,
sklepov in spoznaj. Ta del bo nesamostojen, sestavljen z več tujih del.
Drugi del magistrskega dela oziroma praktični del bo temeljil na podlagi metode
raziskovanja. Z metodo raziskovanja na praktičnih primerih bomo ugotavljali vzorce
raziskave, iz katerih bomo povzeli njene ugotovitve. Tako bomo lahko podane hipoteze
potrdili ali ovrgli. Pri raziskovalnem delu bomo uporabili metodo anketiranja, s katero
bomo s pomočjo anketnih vprašalnikov pridobili podatke od podjetij. Področje in ciljne
skupine anketiranja bomo opisali v nadaljevanju tega poglavja.
S statistično metodo bomo podatke, pridobljene iz anket, zbrali skupaj, jih obdelali in
predstavili v neki novi obliki. Nato bomo podatke s tabelarično in grafično metodo
pretvorili v grafe tipa radar. Tako bomo omogočili boljšo preglednost, lažje primerjanje
in analiziranje podatkov, pridobljenih iz ankete. Grafe bomo kreirali glede na ocenjevalne
kriterije po vzoru iz članka Bergqvista (2010). Rezultate raziskave bomo na koncu z
metodo komparacije primerjali s teoretičnimi izhodišči. Osredotočili se bomo predvsem
na primerjavo karakteristik logističnih centrov v Španiji glede na ocenjevalne kriterije in
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 39
tako ugotavljali, ali se podani centri glede na teoretične kriterije lahko imenujejo
logistični centri.
Če povzamemo, bo magistrsko delo izdelano s pomočjo naslednjih metod:
metoda kompilacije: s to metodo bomo opisali teoretična izhodišča, tako da bomo
povzemali citate različnih domačih in tujih avtorjev;
metoda komparacije: s to metodo bomo primerjali teoretična izhodišča s pridobljenimi
rezultati in rezultate med seboj;
metoda dokazovanja: s to metodo bomo dokazali točnost nekaterih spoznanj;
metoda anketiranja: s to metodo bomo s pomočjo anketnih vprašalnikov od podjetij
pridobili podatke;
metoda tabelaričnega in grafičnega prikazovanja podatkov: s to metodo bomo iz
pridobljenih podatkov od podjetij za lažjo predstavo kreirali graf tipa radar;
statistična metoda: s to metodo bomo podatke zbrali skupaj, jih obdelali in predstavili
v neki novi obliki.
Anketiranje za potrebe raziskave
Raziskava bo temeljila na postavljenih hipotezah, ki pravijo, da v teoriji ni prave
opredelitve pojma logistični center, čeprav obstaja veliko opredelitev, ki ga pojasnjujejo.
Tako bomo morali v teoriji raziskati terminologijo in pojmovanje logističnih centrov,
njihov razvoj in vrste. Zajeli bomo različne tuje strokovne članke, ki zajemajo to
področje, in skušali najti primerno opredelitev pojma logistični center.
Za dokazovanje druge hipoteze, ki trdi, da se logistična podjetja velikokrat poimenujejo
kot logistični centri, čeprav to sploh niso, bomo za merilne kriterije vzeli klastrsko analizo
iz članka Bergqvista (2010). Tako bomo za primer vzeli osemnajst logističnih podjetij iz
Španije, jih anketirali in glede na rezultate primerjali s postavljenimi merilnimi kriteriji.
Tako bomo ugotovili, ali se logistična podjetja smiselno opredeljujejo kot logistični
center oziroma kako naj bi se opredeljevala.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 40
Struktura anketnega vprašalnika
Rezultate raziskovanja bomo pridobili z anketiranjem podjetij. Anketni vprašalnik bo
sestavljen iz trinajstih vprašanj. Vprašanja bodo pripravljena tako, da bomo od
anketiranih podjetij izvedeli bistvene informacije za naše raziskovanje. Vprašanja bodo
oblikovana glede na klastrsko analizo iz članka Bergqvista (2010). Vprašanja bodo
zajemala naslednja področja:
čas izgradnje logističnega centra;
strukturo lastništva;
vrste blaga, s katerim ima opravka logistični center;
podjetja, s katerimi sodeluje logistični center;
izvajanje storitev 2PL ali 3PL;
opravljanje storitev;
opravljanje dejavnosti glede na vrsto transportne modalitete;
ponudba komercialnih ali javnih storitev;
izvajanje carinskih storitev;
promoviranje podjetja;
vertikalno in horizontalno sodelovanje.
Ciljna skupina anketiranja
Za raziskovanje smo iz internetnega vira izbrali osemnajst podjetij, ki jim je skupno, da
opravljajo oziroma ponujajo logistične storitve. Podjetja so locirana v Španiji in imajo za
opravljanje storitev tudi fizično infrastrukturo. Njihova infrastruktura je prilagojena
opravljanju logističnih aktivnosti, v veliki večini pa so v njih fizično locirana podjetja, za
katere opravljajo storitve ali jim samo nudijo prostor. Osredotočili smo se na izbor javnih
logističnih ponudnikov.
Tabela 9: Predstavitev španskih logističnih operaterjev
CTM Málaga Ustanovitev: 1995
Lastništvo: Javno – ministrstva za javna dela in
promet
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 41
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lokacija: Malaga, Španija
Dejavnost: skladiščenje, transport, komisioniranje,
parkiranje, označevanje, raztovarjanje/natovarjanje
Infrastruktura:
v centru je lociranih veliko podjetij;
center je razdeljen na logistično območje;
servisno območje in komercialno območje;
center je povezan s cestnim omrežjem.
»Centro de Transportes de
Benavente«
Ustanovitev: 1999
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lastništvo: javno
Lokacija: Benavente (zahod Španije)
Dejavnost: skladiščenje, transport,
raztovarjanje/natovarjanje/pretovarjanje
Infrastruktura:
4 objekti (10.200 m²);
bencinski servis, hotel, bančna institucija,
avtopralnica;
center je povezan s cestnim omrežjem.
Castilla y Leon Ustanovitev: 2006
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lastništvo: javno
Lokacija: Leon (sever Španije)
Dejavnost: pretovarjanje vagon–vagon, vagon–
tovornjak in obratno, skladiščenje, čiščenje
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 42
kontejnerjev, popravilo kontejnerjev, transport,
carinjenje, distribucija paketov
Infrastruktura:
območje centra obsega 265.000 m² (55.000 m²
prostora za logistične aktivnosti, 15.000 m²
zasebni prostori);
bencinski servis, hotel, bančna institucija,
pralnica;
center je povezan s cestnim in železniškim
omrežjem.
»Centro de Transportes de
Gijón«
Ustanovitev: 2008
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lastništvo: javno
Lokacija: Gijon (sever Španije), lociran blizu
pristanišča Puerto de Gijon
Dejavnost: tehtanje, skladiščenje, transport,
razkladanje/nakladanje
Infrastruktura:
internacionalni terminal + 4 skladišča;
parkirni prostori, kavarne in restavracija;
center je povezan s cestnim in železniškim
omrežjem.
CTPSA Ustanovitev: 2010
Tip logističnega operaterja: logistični center
Lastništvo: javno
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 43
Dejavnost: transport, distribucija, skladiščenje
Infrastruktura:
lociranih 140 podjetij;
center je povezan s cestnim in železniškem
omrežjem.
»Agencia Navarra del
Transporte y la Logística
Navarra«
Ustanovitev: 2013
Tip logističnega operaterja: agencija za logistiko in
transport
Lastništvo: javno
Lokacija: Pamplona (severovzhod Španije, blizu
Francije)
Dejavnost: transport, skladiščenje, distribucija
Infrastruktura:
center se nahaja na 300.000 m²;
lociranih prek 150 podjetij;
hotel, kavarne, restavracije in javni prevozi;
center je povezan s cestnim omrežjem.
»Ciudad del transporte de
Zaragoza«
Ustanovitev: 1989
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lastništvo: javno
Lokacija: Zaragoza
Dejavnost: transport, skladiščenje, distribucija
Infrastruktura:
center se nahaja na 605.000 m² (komercialni
center, prostori za vozila, prostori za logistične
dejavnosti);
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 44
lociranih 200 podjetij;
hotel, tuši, pralnica, restavracije, servisne
delavnice, parkirni prostori in finančne
institucije;
center je povezan s cestnim omrežjem.
»Consorci Zona Franca
Barcelona«
Ustanovitev: 2000
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lastništvo: javno
Lokacija: Barcelona
Dejavnost: transport, skladiščenje, distribucija,
nadzor, pakiranje, označevanje, vzdrževanje
Infrastruktura:
center se nahaja na 605.000 m² (komercialni
center, prostori za vozila, prostori za logistične
dejavnosti);
lociranih veliko podjetij (Rhenus, Ceva itd.);
restavracije, prostori za parkiranje in banka;
center je povezan s cestnim in železniškim
omrežjem.
»Plaza de Euskadi« Ustanovitev: 1996
Tip logističnega operaterja: logistični center
Lastništvo: 92 % iz javnih institucij
Lokacija: Irun (severovzhod Španije, na meji s
Francijo)
Dejavnost: transport, skladiščenje, vzdrževanje,
nadzor, carinjenje, fitosanitarni pregledi.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 45
CITRASA Ustanovitev: 2009
Tip logističnega operaterja: logistični center
Lastništvo: javno
Dejavnost: transport, skladiščenje, distribucija
»ICP es un operador de
logística avanzada«
Ustanovitev: 1997
Tip logističnega operaterja: logistični operater
Lastništvo: zasebno partnerstvo (ICP Betolaza Toro
SA)
Lokacija: Madrid
Dejavnost: transport, carinske storitve, ravnanje s
kontejnerji, popravila in čiščenje kontejnerjev
Infrastruktura:
v centru se nahajajo podjetja, kot so Bosch, Hella,
Valeo, Tudor, Orange, Samsung, bd, Tecnocom
itd.;
center je povezan s cestnim omrežjem.
ZAL Sevilla. Ustanovitev: 1992
Tip logističnega operaterja: logistični park
Lastništvo: zasebna last (spada v skupino ICP
Betolaza Toro SA)
Lokacija: Sevilla, blizu pristanišča
Dejavnost: transport, carinske storitve, ravnanje s
kontejnerji, popravila in čiščenje kontejnerjev
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 46
Infrastruktura:
center se nahaja na 140.000 m²;
dostopnost po cesti in železnici.
»Dry port Madrid« Ustanovitev: 1995
Tip logističnega operaterja: »Dry port«
Lastništvo: javno-zasebno (večino lastništva imajo
pristanišča)
Lokacija: Madrid
Dejavnost: transport, carinske storitve, ravnanje s
kontejnerji, popravila in čiščenje kontejnerjev
Infrastruktura:
cestna in železniška povezava s pristanišči
Valencia, Barcelona, Bilbao in Alerciras;
center se nahaja na 140.000 m² (prostori za
shranjevanje polnih in praznih kontejnerjev).
MERCAMADRID Ustanovitev: 1996
Tip logističnega operaterja: logistično-poslovni
center
Lastništvo: javno – občina Madrid
Lokacija: Madrid
Dejavnost: vzdrževanje, transport, ravnanje,
distribucija, sanitarna inšpekcija
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 47
Infrastruktura:
center se nahaja na 453.492 m² (hladilna
skladišča);
izvajajo storitve za več kot 800 podjetij;
cestna povezava;
parkirišče, hotel, restavracije in kavarne.
FCCLOGISTICA, Madrid Ustanovitev: 1992
Tip logističnega operaterja: logistični center
Lastništvo: zasebno partnerstvo
Lokacija: Madrid
Dejavnost: skladiščenje, kontrola temperature,
označevanje, transport, komisioniranje
Infrastruktura:
sanitarni prostori in parkirišče;
cestna povezava.
CTC-»Centro de transporte de
Coslada«
Ustanovitev: 2007
Tip logističnega operaterja: transportni center
Lastništvo: javno
Lokacija: Madrid
Dejavnost: skladiščenje, distribucija, transport.
Infrastruktura:
center se nahaja na 1.079.000 m²;
restavracije, kavarne in parkirni prostori;
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 48
v centru se nahaja veliko podjetij, kot so Azkar
Logstica, Acciona, Autodasa Concesionario
Iveco-Pegaso, Chronoexpres, Baxte itd. ;
cestna povezava.
AZKAR Madrid Ustanovitev: 2011
Tip logističnega operaterja: logistični center
Lastništvo: javno
Lokacija: Madrid
Dejavnost: skladiščenje, transport, komisioniranje,
distribucija
Podjetje sodeluje z več kot 70.000 partnerji.
Infrastruktura:
cestna povezava
CTV-»Centro Intermodal de
Transporte y Logística de
Vitoria-Gasteiz«
Ustanovitev: 2008
Tip logističnega operaterja: intermodalni
transportni in logistični center
Lastništvo: javno-zasebno
Lokacija: Vitoria-Gasteiz (severovzhod Španije,
blizu mesta Bilbao)
Dejavnost: skladiščenje, tehtanje, prodaja,
vzdrževanje, čiščenje itd.
Podjetje sodeluje z več kot 70.000 partnerji.
Infrastruktura:
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 49
center se nahaja na več kot 700.000 m² (carinsko
območje, parkirno območje in območje tehnične
pomoči in gostinstvo);
skladiščenje, tehtanje, prodaja, vzdrževanje in
čiščenje;
povezava s cesto in železnico.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 50
3 REZULTATI RAZISKAVE
Glede na zastavljena vprašanja smo dobili v nadaljevanju predstavljene rezultate
raziskave. Rezultati so prikazani tabelarično. Glede na rezultate raziskave smo pod
posamezno vprašanje dodali komentar in ugotovitve.
Prvo vprašanje se nanaša na izgradnjo logističnega centra in logistične centre, saj
sprašuje, kdaj je bil izgrajen njihov logistični center in kdaj je začel delovati.
Slika 7: Izgradnja logističnega centra
Rezultat o času izgraditve centra kaže, da so bili trije centri izgrajeni pred manj kot petimi
leti, pet jih je bilo izgrajenih pred manj kot desetimi in pred več kot petimi leti. Dva centra
sta starejša od deset in mlajša od petnajst let. Osem logističnih centrov je starejših od
petnajst in mlajših od petindvajset let.
Doba delovanja centrov je relativno majhna, kar dokazuje, da se je logistična dejavnost v
Španiji začela razvijati v zadnjih dvajsetih letih. Ob tem moramo omeniti, da smo ob
raziskavi centrov naleteli na veliko centrov, ki so še v postopku izgradnje.
Pred petimi ali manj leti
17 %
Pred več kot petimi in manj kot desetimi
leti28 %
Pred več kot desetimi in manj kot
petnajstimi leti11 %
Pred več kot petnajstimi in manj
kot 25 leti44 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 51
Naslednje vprašanje se nanaša na lastništvo logističnega centra in sprašuje anketirance o
tem, kakšno je lastništvo logističnega centra (gre za zasebno, javno ali javno-zasebno
lastništvo).
Slika 8: Lastništvo logističnega centra
Kar trinajst od osemnajstih logističnih podjetij je v javni lasti. Dve podjetji sta v zasebni
lasti. Tri logistična podjetja pa so v javno-zasebni lasti.
Glede na lastništvo logističnih podjetij smo ugotovili velik delež logističnih podjetij, ki
so v javni lasti. Kar trinajst od osemnajstih logističnih centrov je v javni lasti. Dva sta v
zasebni lasti. Trije so v javno-zasebni lasti. Z rezultatom velikega števila logističnih
centrov, ki so bili zgrajeni z javnim partnerstvom, lahko podkrepimo izkušnjo iz članka
Bentzen in Hoffmann (2004). Članek navaja, da izkušnje nakazujejo, da je večina
logističnih centrov zgrajenih na bazi javno-zasebnega partnerstva. Razlog za to je
precejšnji prispevek k prostorskim in ekonomskim razvojem, kjer so locirani.
Javna last logističnega centra daje centru funkcijo odprtosti za javna in zasebna podjetja.
Za zagotavljanje sinergije in sodelovanja na trgu opravljanja logističnih storitev je
pomembno, da je logistični center voden s strani neodvisnega javnega organa ali po
možnosti javno-zasebnega partnerstva. Nekatere teorije o konceptu logistični center
Javno72 %
Zasebno11 %
Javno-zasebno17 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 52
govorijo, da delovanje logističnih centrov temelji na komercialni ravni. Poleg tega pa naj
bi poslovala neprofitabilno. (Europlatforms EEIG, 2004)
Da bi ugotovili, s katerimi vrstami blaga imajo opravka logistični centri, smo jih vprašali,
s katerimi vrstami blagovnih skupin imajo opravka (naftni derivati, vozila, elektronska
oprema, farmacevtski izdelki, železo in jeklo, izdelki iz plastike, oblačila, hrana, živali
itd.).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 53
Slika 9: Vrste blaga, s katerimi imajo opravka logistični centri
Največ, kar štirinajst logističnih podjetij, je odgovorilo, da se ukvarjajo z izvajanjem
logističnih storitev za mešane vrste blaga oziroma blago, ki se prevaža skupaj v zbirnih
pošiljkah. V zbirnih pošiljkah se nahajajo raznovrstne blagovne skupine različnih
pošiljateljev in prejemnikov. Za zbirno pošiljko je nujen zbirni logistični center, v
katerem s storitvijo komisioniranja združujejo, razdružujejo, sortirajo in kontrolirajo
različne vrste pošiljk.
Logistična podjetja opravljajo storitve tudi za specifične kategorije blagovnih skupin. Kar
osem od osemnajstih logističnih podjetij opravlja logistične storitve za blagovno skupino
0
2
4
6
8
10
12
14
16
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 54
živil, pijač in tobačnih izdelkov. Na primer podjetje Mercamadrid je specializirano za
opravljanje logističnih storitev za hrano in pijačo ter hitro pokvarljivo blago, kot so ribe,
zelenjava in sadje. Šest od osemnajstih podjetij opravlja storitve za polproizvode
avtomobilske industrije. Druge blagovne kategorije, za katere logistična podjetja
opravljajo storitve, so premog in lignit ter surova nafta, tekstil in tekstilni izdelki,
pohištvo, elektronika te oprema in material, ki se uporablja pri prevozu blaga.
Na splošno nismo ugotovili kakršnekoli specializacije za katerokoli blagovno skupino,
razen za podjetje Mercamadrid, ki je specializirano za opravljanje logističnih storitev za
živila, pijače in tobačne izdelke.
Da bi izvedeli, kako širok je njihov spekter delovanja, smo povprašali logistične centre,
če razen za španska podjetja opravljajo storitve tudi za podjetja iz drugih držav. Pri tem
vprašanju nas je tudi zanimalo, za katera večja internacionalna podjetja opravljajo storitve
in iz katerih držav so. Da bi to izvedeli, smo morali raziskati in ugotoviti imena vseh
podjetij, za katere logistični centri opravljajo storitve.
Katera podjetja delujejo v okviru logističnega centra oziroma katerim podjetjem nudite
logistične storitve? (imena podjetij)
Slika 10: Opravljanje storitev logističnega centra glede na internacionalizacijo
Samo za domača podjetja
11 %
V večini za domača podjetja
39 %
Za podjetja na internacionalnem
nivoju50 %
0 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 55
Nivo geografske pokritosti centra smo ugotavljali glede na podjetja, za katera opravljajo
storitve ali jim nudijo prostore. Ugotovili smo, da samo dva logistična centra ponujata
storitve zgolj za domača podjetja. Sedem logističnih centrov opravlja storitve v večini za
domača, vendar tudi za podjetja iz tujih držav. Devet centrov pa opravlja storitve tudi za
druga internacionalna podjetja.
Rezultat, ki nam pove, da skoraj 90 % obravnavanih centrov opravlja storitve tudi za tuja
podjetja, ni presenetljiv, saj je globalizacija z odprtjem trgov močno povečala povezanost
in zmanjšala omejitve poslovanja ter trgovanja. Tako so podjetja začela širiti poslovanje
še na tuje trge.
O obravnavanih logističnih centrih smo izvedeli, da izvajajo logistične storitve za veliko
domačih in tujih podjetij. Največkrat je bil dan odgovor, da logistični operaterji opravljajo
storitve za več kot sto petdeset podjetij. AZKAR Madrid opravlja storitve za kar 70.000
partnerjev. Veliko logističnih centrov poleg storitev nudi tudi poslovne prostore. Med
podjetji, za katere logistični centri opravljajo storitve ali jim nudijo prostore, so tudi
svetovno znani logistični operaterji DHL, Schenker, DSV, Rhenus, itd.
V teoretičnem raziskovanju smo ugotovili, da je za logistični center zelo pomemben
kriterij intermodalnost, ki centru daje možnost uporabe različnih modalitet transporta.
Prav zato smo podjetja morali vprašati, katere prometne veje transporta imajo speljane do
logističnega centra. Ker je raziskava omejena samo na kopenske logistične centre,
transportna modaliteta po vodi ne pride v poštev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 56
Slika 11: Dostopnost logističnih centrov glede na transportno modaliteto
Ker smo se osredotočili samo na logistične centre brez letališč in pristanišč, smo pri
karakteristiki načina transporta oziroma dostopnosti do logističnih centrov prišli do
ugotovitve, da je glavno omrežje, prek katerega je možno dostopati do centrov, cestno.
Kar 67 % logističnih podjetij ima dostop do omrežja samo prek cestne povezave. To
potrjuje tudi vir Gobierno de Einisterio de fomento (2010), ki navaja, da je tovorni promet
po železnici nazadoval v primerjavi s cestnim tovornim prometom iz 10,3 % (1997) na
4,1 % prepeljanih ton kilometrov. Ob tem Galloni, (1999) navaja, da v Španiji ni dovolj
intermodalnih terminalov, tisti, ki obstajajo, pa nimajo zadostnih sredstev in opreme.
Tako ni pogojev za konkuriranje cestnemu sistemu. Analiza kaže, da v zadnjih tridesetih
letih ni vidnega razvoja na področju železniškega omrežja.
To pomeni, da logistični centri v večini niso intermodalni, ker ne omogočajo opreme za
pretovarjanje in združevanje pošiljk več prometnih vej. Več intermodalnosti smo opazili
pri logističnih centrih blizu razvitejšega železniškega omrežja.
Eden izmed pomembnih kriterijev logističnih centrov je tudi izvajanje storitev 2PL, 3PL
in 4PL, zato smo podjetja spraševali tudi po nivoju izvajanja storitev.
Cesta67 %
Cesta in železnica33 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 57
Slika 12: Nivo opravljanja storitev (2PL, 3PL, 4PL)
Pri ugotavljanju nivoja opravljanja storitev je 83 % podjetij odgovorilo, da opravljajo
storitve 2PL. 17 % podjetij opravlja storitve 3PL. Nobeno izmed podjetij pa ne izvaja
storitev 4PL.
Torej smo pri karakteristiki izvajanja storitev 2PL, 3PL in 4PL od večine logističnih
centrov dobili odgovor, da opravljajo več storitev 2PL in da imajo dobre in trdne odnose
s svojimi poslovnimi partnerji, za katere opravljajo logistične storitve.
Nadalje nas je zanimal tudi obseg opravljanja logističnih storitev oziroma katere
logistične storitve nudijo v njihovem logističnem centru (skladiščenje, transport,
pakiranje, označevanje, komisioniranje, upravljanje zalog, testiranje, nadzor kakovosti,
končno sestavljanje, vzdrževanje in popravila, celovite logistične storitve itd.).
storitve 2PL 83 %
storitve 3PL 17 %
storitve 4PL0 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 58
Slika 13: Opravljanje logističnih storitev
Pri vrsti opravljanja storitev smo v vsakem primeru dobili odgovor, da opravljajo osnovne
logistične storitve, kot sta transport in skladiščenje. Poleg teh dveh aktivnosti štiri od
osemnajst podjetij izvaja še komisioniranje ter popravilo in vzdrževanje opreme in
embalaže (kontejnerjev, palet). Tri podjetja opravljajo tudi označevanje in nadzor
kakovosti (sanitarni in fitosanitarni pregledi). Dve podjetji poleg osnovnih dejavnosti
opravljata še pakiranje. Bolj sofisticiranih logističnih storitev, kot so upravljanje zalog,
obdelava blaga, dodajanje delov, razbremenilna logistika itd., pri logističnih podjetjih ni
bilo zaznati.
18 18
23
4 43
00
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 59
Poleg logističnih storitev naj bi logistični centri nudili tudi komercialne storitve za širšo
javnost. Prav zato smo podjetja vprašali, katera infrastruktura za nudenje komercialnih
storitev obstaja v okviru njihovega logističnega centra (restavracije, hoteli, pisarniški
prostori, nakupovalni centri, finančne institucije, tuši, parkirni prostori, postajališča za
tovornjake, prostori za počitek itd.).
Slika 14: Nudenje komercialnih storitev
Pri komercialnih storitvah, ki jih ponujajo logistični centri, smo naleteli na presenetljivo
ugotovitev, da večina logističnih centrov, ki so v javni lasti, ponujajo večji obseg različnih
objektov in storitev, ki jih lahko uporablja skupnost. Logistični centri imajo v lasti poleg
parkirnih prostorov, črpalk in sanitarnih prostorov tudi avtopralnice, restavracije,
kavarne, hotele in finančne institucije. Nekateri javnosti ponujajo tudi zdravstvene
storitve in javne prevoze.
V nadaljevanju nas je zanimalo nudenje carinskih storitev oziroma oziroma ali za svoje
stranke opravljajo carinske storitve.
18
2
17
13
3
7
5
0
2
4
6
8
10
12
14
16
18
20
Parkirišča Sanitarni
prostori
Parkirni
prostori
Kavarne in
restavracije
Bencinski
servis
Hoteli Bančne in
poštne storitve
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 60
Slika 15: Opravljanje carinskih storitev
Za osem anketiranih logističnih centrov smo ugotovili, da nudijo logistične storitve. Deset
centrov carinskih storitev ne nudi. Carinske storitve nudijo predvsem tista podjetja, ki
sodelujejo s podjetji na tujih trgih, na katerih je trgovanje omejeno s strani carine. Velik
delež logističnih centrov je zaradi globalizacije povezan z drugimi podjetji izven
Evropske unije, zato nudijo tudi carinske storitve.
Anketirance smo spraševali tudi glede promoviranja podjetja oziroma ali podjetja
promovirajo svoje podjetje na internacionalni, nacionalni ali regionalni ravni.
Da44 %
Ne56 %
0 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 61
Slika 16: Promoviranje podjetja
Trinajst od osemnajst logističnih podjetij se promovira na nacionalnem nivoju. Pet tudi
na internacionalnem nivoju.
Zelo pomembno vprašanje predstavlja tudi vprašanje glede horizontalne povezanosti.
Zato smo anketirance vprašali, ali sodelujejo z drugimi logističnimi centri.
Slika 17: Horizontalno sodelovanje
Na internacionalnem nivoju28 %
Na nacionalnem nivoju72 %
Na regionalnem nivoju
0 %
Da100 %
NE0%0 %
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 62
Rezultat nakazuje, da vsi logistični centri sodelujejo z drugimi logističnimi centri. To
nakazuje, da je medsebojno sodelovanje prisotno v vseh logističnih centrih.
Glede medsebojnega sodelovanja smo dobili zelo pozitiven odgovor, zato smo jih še
povprašali, s katerimi logističnimi centri sodelujejo in iz katerih držav izhajajo.
Iz ankete smo ugotovili, da se večina logističnih centrov, ki so v javni lasti, osredotoča
bolj na nacionalno in regionalno opravljanje logističnih storitev ter ne izvajajo storitev v
širšem mednarodnem okolju. To velja za logistične centre, ki niso blizu pristanišč ali
letališč. Ti logistični centri so osredotočeni predvsem na urbano ureditev logistike v
posameznih mestih z združevanjem pošiljk in distribucijo, čeprav je večina logističnih
centrov namensko locirana v bližini mednarodnih stičišč, kot so pristanišča in letališča.
Tem logističnim centrom je omogočen lažji dostop do mednarodnega okolja. Največ
logističnih centrov se tako nahaja v bližini glavnih nacionaliziranih območij Španije, kot
so Barcelona, Madrid, Valencia, Bilbao in Sevilla. Vsa ta večja mesta imajo svoja
letališča in pristanišča, razen Madrida, ki ima tako imenovano suho pristanišče Puerto
seco de Madrid, ki je z železniškim omrežjem povezano z vsemi glavnimi pristanišči.
Boljše sodelovanje logističnih centrov z mednarodnim okoljem smo zaznali tudi pri tistih,
ki se nahajajo blizu španske meje s Francijo.
Klasterska analiza logističnih centrov
Iz raziskave Bergqvista (2010) smo povzeli način opredeljevanja oziroma razvrščanja
logističnih centrov glede na osemnajst različnih konceptov, ki jih nekateri enačijo z
logističnimi centri. Nabor osemnajstih različnih konceptov predstavlja logistične centre,
in sicer od preprostega zbirnega centra do naprednega logističnega centra.
Primerjalne razlike in skupne točke logističnih centrov bomo opisali s statistično tehniko
klastrske analize, ki je zasnovana na osmih različnih kriterijih: geografska pokritost (A),
način transporta in koridorji (B), zunanje izvajanje storitev 3PL (C), dodana vrednost
logističnih storitev (D), komercialne in javne storitve (E), carinska uprava in
administracija (F), trženje (G), horizontalno sodelovanje in omrežje (H). Vsak kriterij je
točkovan od 1 do 3. Točke pomenijo ocenitev posameznega atributa. Točka 0 pomeni, da
atribut ne obstaja. Točka 1 pomeni običajni atribut. Dve točki pomenita razvit atribut. Tri
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 63
točke pa pomenijo dobro razvit atribut. Točkovanje se bo nato vneslo v radarski grafikon,
iz katerega bodo evidentno razbrane razlike in podobnosti različnih logističnih centrov,
ki smo jih vključili v raziskavo. Tako bomo lahko vsak logistični center posebej uvrstili
v različne koncepte.
Torej so za vsak posamezni koncept določene ocene glede na opisne karakteristike.
Tabela 10: Točkovanje kriterijev glede na različne vrste konceptov
Koncepti A B C D E F G H
Industrijski
park
1 1 1 3 1 0 1 1
Natovorni
center
2 2 0 0 0 0 0 2
Pretovorni
terminal
2 2 0 0 0 0 0 2
Zaledni
terminal
2 2 1 0 0 0 0 1
Intermodalni
terminal
2 2 1 0 0 0 1 1
Intermodalni
tovorni
center
2 2 2 2 0 0 2 1
»Centro
integrado de
mercancias«
2 2 1 1 1 2 0 1
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 64
Celinsko
carinsko
skladišče
3 1 1 1 1 3 0 1
Prosta
trgovinska
cona
3 1 1 3 0 3 1 1
Celinsko
intermodalno
središče
3 2 2 1 0 2 1 2
Celinsko
pristanišče
3 3 2 3 0 2 1 1
»Distripark« 3 2 2 3 1 3 1 2
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Logistični
park
2 2 2 3 1 3 3 2
»Dry port« 3 3 2 2 2 3 1 2
Tovorna vas
ali »Freight
Village«
3 3 2 2 2 2 2 2
GVZ 3 2 3 3 2 1 2 3
Intermodalni
distribucijski
center
3 3 2 3 1 3 1 2
Vir: Bergqvist, 2010
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 65
Vsak obravnavani logistični center bomo ocenili in ga primerjali z ocenami iz raziskave
Bergqvista (2010). Tistemu logističnemu ponudniku, ki bo z ocenami atributov kar
najbolje sovpadal s konceptom iz tabele, bomo določili koncept. Primerjavo bomo
opravili tako, da bomo ocene vsakega koncepta primerjali z vsakim posameznim
logističnim centrom. Primerjava bo potekala tako, da bomo atribute vsakega logističnega
centra odšteli od atributov vsakega koncepta iz tabele 16. Z odštevanjem bomo tako dobili
odstopanje ocen koncepta od ocen posameznega logističnega centra. Da bomo dobili
skupno odstopanje logističnega centra od koncepta, bomo morali posamezna odstopanja
ustvariti absolutna in jih sešteti. Tisti koncept, kjer bo seštevek odstopanj logističnega
centra najmanjši, bomo dodelili logističnemu centru. Primerjavo konceptov bomo
opravili za vsak logistični center posebej.
CTM Málaga
Tabela 11: Primerjava karakteristik CTM Málaga in transportnega centra
A B C D E F G H
CTM
Málaga
2 1 2 2 3 0 1 2
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje 0 1 0 0 1 -1 0 0
Zgornja tabela prikazuje medsebojno primerjavo osmih kriterijev (A–H) logističnega
operaterja CTM Málaga in koncepta transportni center. Številke v zgornjih dveh vrsticah
tabele predstavljajo točkovanje v razponu od 0 do 3. Spodnja vrstica pa predstavlja
odstopanje točk posameznih karakteristik logističnega operaterja CTM Malaga od
koncepta transportni center. Odstopanje je izračunano z odštevanjem točk zgornje vrstice
od srednje vrstice. Če je odstopanje negativno, to pomeni, da logistični operater izvaja
nižji nivo storitev kot koncept, če je odstopanje pozitivno, pa je ravno obratno. Če je
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 66
odstopanje 0, je nivo nudenja oziroma opravljanja storitev pri obeh enak. Vsaka nadaljnja
tabela pod tem poglavjem je zastavljena enako kot ta.
Slika 18: Radarski graf CTM Malaga
Logistični center CTM Malaga glede na karakteristike najbolje sovpada s
karakteristikami transportnega centra. Karakteristike, ki so med logističnim centrom
CTM Malaga in transportnim centrom enako ovrednotene, so:
geografska pokritost: CTM Malaga opravlja storitve na regionalnem ali nacionalnem
nivoju kot transportni center;
zunanje izvajanje logističnih storitev: CTM Malaga prav tako kot transportni center
izvaja več storitev 3PL;
dodana vrednost logističnih storitev: logistični center CTM Malaga isto kot
transportni center izvaja storitve, ki neposredno povečujejo vrednost izdelkov, kot so
popravila in pakiranje;
horizontalno sodelovanje in omrežje: CTM Malaga se isto kot transportni center
povezuje in sodeluje z drugimi logističnimi centri v okolici iz iste regije;
trženje (marketing): prav tako podjetje CTM Malaga kot koncept transportni center
pri karakteristiki trženja izvaja pasivno trženje z distribucijo informacij.
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Transportni center
CTM Málaga
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 67
Pri naslednjih štirih kriterijih se logistični center CTM Malaga in transportni center
razlikujeta za eno oceno:
pri karakteristiki načina transporta in koridorjev v transportnem centru potekata vsaj
dve vrsti transporta, medtem ko v logističnem centru CTM Malaga obstaja samo ena
vrsta transporta, to je cestni transport;
pri ponudbi komercialnih in javnih storitev CTM Malaga s hoteli, restavracijami in
drugimi javnimi objekti ponuja večji obseg javnih storitev, ki jih lahko uporablja
skupnost;
pri opravljanju carinskih storitev CTM Malaga za razliko od transportnega centra ne
opravlja carinskih storitev;
tudi pri kriteriju trženja se logistični center CTM Malaga razlikuje od transportnega
centra.
Centro de Transportes de Benavente
Tabela 12: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Benavente« in
transportnega centra
A B C D E F G H
Centro de
Transportes
de
Benavente
2 1 2 2 3 0 2 2
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje 0 -1 0 0 1 -1 1 0
Iz te tabele je razvidno, da odstopanje med »Centro de Transportes de Benavente« in
transportnim centrom nastaja pri štirih kriterijih (B, E, F in G).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 68
Slika 19: Radarski graf »Centro de Transportes de Benavent«
Tako kot CTM Malaga tudi logistični operater »Centro de Transportes de Benavent« po
karakteristikah najbolje ustreza konceptu transportni center. Karakteristike podjetja
»Centro de Transportes de Benavent« so na las podobne podjetju CTM Malaga, le pri
karakteristiki trženja ima »Centro de Transportes de Benavent« za eno oceno višjo raven
izvajanja trženja. »Centro de Transportes de Benavent« tako s pomočjo posebnega
oddelka proaktivno izvaja storitve trženja.
Castilla y Leon
Tabela 13: Primerjava karakteristik Castilla y Leon in tovorne vasi
A B C D E F G H
Castilla y
Leon
3 2 2 1 3 3 2 2
Tovorna
vas
3 3 2 2 2 2 2 2
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Centro de Transportes de
Benavent
Transportni center
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 69
Odstopanj
e
0 -1 0 -1 1 1 0 0
Pri kriterijih B in D sta odstopanji negativni, pri E in F pa pozitivni.
Slika 20: Radarski graf Intermodalni logistiki Castilla y Leon
Logistični operater Castilla y Leon po karakteristikah najmanj odstopa od karakteristik
koncepta tovorna vas.
Odstopanje ravni storitev je razvidno pri naslednjih kriterijih:
način transporta in koridorji: pri konceptu tovorna vas se izvajata več kot dve vrsti
transporta, medtem ko se pri logističnem centru Castilla y Leon izvajata dve vrsti
transporta – po cesti in po železnici;
dodana vrednost logističnih storitev: tudi pri tem kriteriju koncept tovorna vas
zagotavlja za eno točko višjo raven storitev kot logistični operater Castilla y Leon. To
pomeni, da tovorna vas ponuja več storitev, ki izdelkom dodajajo vrednost;
komercialne in javne storitve: pri ponudbi komercialnih in javnih storitev logistični
operater Castilla y Leon ponuja višji obseg različnih objektov in storitev, ki jih lahko
uporablja skupnost. Tako ima Castilla y Leon v lasti različne objekte, kot so hoteli,
restavracije, kavarne in banke;
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas
Intermodalni logistiki
Castilla y Leon
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 70
carinska uprava in administracije: za razliko od koncepta tovorna vas, ki le v
določenih primerih ponuja carinske storitve, logistični operater Castilla y Leon ponuja
dobro uveljavljene carinske storitve in tudi carinsko skladišče.
»Centro de Transportes de Gijon«
Tabela 14: Primerjava karakteristik »Centro de Transportes de Gijon« in
transportnega centra
A B C D E F G H
Centro de
Transportes
de Gijon
2 2 2 1 2 0 2 2
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje 0 0 0 -1 0 -1 1 0
V zgornji tabeli smo prikazali primerjavo posameznih kriterijev in medsebojno
odstopanje. Za eno točko nastajajo odstopanja pri karakteristikah D, E in G.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 71
Slika 21: Radarski graf »Centro de Transportes de Gijón«
»Centro de transporte Gijon« glede na karakteristike najbolje opisuje koncept transportni
center. Vendar tudi pri teh dveh centrih pri naslednjih kriterijih prihaja do razlik:
dodana vrednost logističnih storitev: kar se tiče storitev, ki izdelkom dodajajo
vrednost, transportni center ponuja za eno točko višjo raven storitev od logističnega
operaterja »Centro de transportes de Gijon«;
carinska uprava in administracija: tudi pri kriteriju ponujanja carinskih storitev med
tema dvema obstaja razlika. To pomeni, da so pri transportnem centru carinske
storitve v fazi nastajanja, logistični operater »Centro de transporte Gijon« pa carinskih
storitev sploh ne ponuja;
trženje (marketing): pri kriteriju trženja »Centro de transporte Gijon« za eno točko
presega koncept transportni center.
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Transportni center
Centro de Transportes de
Gijón
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 72
CTPSA
Tabela 15: Primerjava karakteristik CTPSA in transportnega centra
A B C D E F G H
CTPSA
2 2 2 1 3 0 2 2
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje 0 0 0 -1 1 -1 1 0
Tabela prikazuje primerjavo logističnega operaterja CTPSA in koncepta transportni
center po posameznih kriterijih. V spodnji vrstici so navedena odstopanja.
Slika 22: Radarski graf CTPSA
Logistični operater CTPSA se prav tako kot Centro de transporte Gijon glede na
karakteristike najbolj ujema s konceptom transportni center. Tudi pri točkovanju
posameznih kriterijev se CTPSA razlikuje od Centro de transporte Gijon samo v enem
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Transportni center
CTPSA
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 73
kriteriju. To je kriterij nivo opravljanja komercialnih storitev. Za razliko od prejšnjega
logističnega operaterja in transportnega centra CTPSA ponuja najvišjo raven ponudbe
komercialnih storitev s hoteli, kavarnami in restavracijami ter ponudbo javnih prevozov.
Vitoria Transport Centre
Tabela 16: Primerjava karakteristik Vitoria Transport Centre in tovorne vasi
A B C D E F G H
Vitoria
Transport
Centre
3 2 2 2 3 2 2 2
Tovorna vas
ali »Freight
Village«
3 3 2 2 2 2 2 2
Odstopanje 0 -1 0 0 1 0 0 0
Tabela prikazuje medsebojno primerjavo točkovanja karakteristik. V spodnji vrstici so
navedena odstopanja.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 74
Slika 23: Radarski graf »Vitoria Transport Centre«
Vitoria Transport Centre glede na odstopanja najbolje opisuje koncept tovorna vas ali
»Freight Village«. Ta se za eno točko razlikujeta samo v dveh kriterijih, in sicer sta to
kriterija:
način transporta in koridorji: pri tem kriteriju koncept tovorna vas za opravljanje
transporta uporablja več kot dve vrsti transportne modalitete. »Vitoria Transport
Centre« pa za opravljanje transportne dejavnosti uporablja dve vrsti transportne
modalitete, to sta transport po cesti in železnici;
komercialne in javne storitve: »Vitoria Transport Centre« v primerjavi s konceptom
tovorna vas ponuja za eno točko višji nivo ravni storitev in širši javnosti z različnimi
objekti ponuja visok nivo komercialnih storitev.
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
Vitoria Transport Centre
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 75
»Consorci Zona Franca Barcelona«
Tabela 17: Primerjava karakteristik »Consorci Zona Franca Barcelona«
in tovorne vasi
A B C D E F G H
Consorci
Zona Franca
Barcelona
3 3 2 2 2 3 2 2
Tovorna vas
ali »Freight
Village«
3 3 2 2 2 2 2 2
Odstopanje 0 0 0 0 0 1 0 0
Zgornja tabela prikazuje primerjavo logističnega operaterja »Consorci Zona Franca
Barcelona« in koncepta tovorna vas glede na osem kriterijev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 76
Slika 24: Radarski graf »Consorci Zona Franca Barcelona«
Tudi »Consorci Zona Franca Barcelona« najbolje sovpada s konceptom tovorna vas.
Razlika nastopi samo pri kriteriju ponudbe carinskih storitev. »Consorci Zona Franca
Barcelona« v primerjavi s konceptom tovorna vas, ki občasno ponuja carinske storitve,
strankam vedno ponuja dobro uveljavljene carinske storitve. Pri drugih kriterijih je pri
teh dveh logističnih operaterjih točkovanje enako.
»Plaza de Euskadi«
Tabela 18: Primerjava karakteristik »Plaza de Euskadi« in tovorne vasi
A B C D E F G H
Plaza de
Euskadi
3 1 2 2 3 2 2 2
Tovorna vas
3 3 2 2 2 2 2 2
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
Consorci Zona Franca
Barcelona
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 77
Odstopanje 0 -2 0 0 1 0 0 0
Zgornja tabela prikazuje karakteristično primerjavo »Plaza de Euskadi« in tovorne vasi.
V spodnji vrstici so prikazana odstopanja.
Slika 25: Radarski graf »Plaza de Euskadi Irun«
Tudi logistični operater »Plaza de Euskadi« se glede na kriterije najbolj približa konceptu
tovorna vas. Vendar se pri kriteriju način transporta in koridorji za dve točki razlikuje od
koncepta tovorna vas. Medtem ko logistični operater »Plaza de Euskadi« izvaja transport
samo po cesti, tovorna vas za transport uporablja vsaj tri transportne modalitete. Tudi pri
kriteriju ponudbe komercialnih storitev med tema dvema logističnima operaterjema
obstaja razlika.
CITRASA
Tabela 19: Primerjava karakteristik CITRASA in transportnega centra
A B C D E F G H
CITRASA 3 1 2 2 3 2 2 2
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
Plaza de Euskadi Irún
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 78
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje 0 -1 0 0 1 -1 1 0
Iz tabele je razvidna primerjava med logističnim operaterjem CITRASA in konceptom
transportni center.
Slika 26: Radarski graf CITRASA
Glede na točkovane kriterije se logistična operaterja CITRASA in »Centro de Transportes
de Benavent« ujemata pri vsakem posameznem kriteriju. Zato sta tako CITRASA kot
»Centro de Transportes de Benavent« glede na točkovanje najbolj podobna konceptu
transportni center.
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Transportni center
Tovorna vas ali »Freight
village«
CITRASA
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 79
ZAL Sevilla
Tabela 20: Primerjava karakteristik ZAL Sevilla in transportnega centra
A B C D E F G H
ZAL Sevilla 3 2 2 2 1 0 2 2
Intermodalni
tovorni center
2 2 2 2 0 0 2 1
Odstopanje od
transportnega
centra
1 0 0 0 1 0 0 1
V tabeli smo glede na osem kriterijev navedli primerjavo logističnega operaterja ZAL
Sevilla in koncepta intermodalni tovorni center. V spodnji vrstici so navedena odstopanja.
Slika 27: Radarski graf ZAL Sevilla
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Intermodalni tovorni
center
ZAL Sevilla
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 80
ZAL Sevilla je naš prvi logistični operater, ki ga uvrščamo med intermodalne tovorne
centre. Od karakteristik intermodalnega tovornega centra se za eno točko razlikuje pri
treh kriterijih. Pri vseh treh kriterijih ZAL Sevilla presega raven storitev intermodalnega
tovornega centra. Ti trije kriteriji so:
geografska pokritost: ZAL Sevilla izvaja storitve na mednarodni ravni, medtem ko
koncept intermodalni tovorni center izvaja storitve na regionalni ali nacionalni ravni;
komercialne in javne storitve: ponudba javnih storitev je na obeh straneh skromna. Pri
tem ZAL Sevilla ponuja preproste javne storitve, intermodalni tovorni center pa sploh
ne ponuja storitev za javnost;
horizontalno sodelovanje in omrežje: ZAL Sevilla se za razliko od intermodalnega
tovornega centra povezuje in sodeluje z drugimi podobnimi logističnimi centri v
okolici. ZAL Sevilla se tako povezuje s pristaniščem Sevilla.
»ICP es un operador de logística avanzada«
Tabela 21: Primerjava karakteristik »ICP es un operador de logística avanzada«,
transportnega centra in tovorne vasi
A B C D E F G H
ICP es un
operador de
logística
avanzada
3 1 2 2 1 0 2 2
Tovorna vas
ali »Freight
Village«
3 3 2 2 2 2 2 2
Transportni
center 2 2 2 2 2 1 1 2
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 81
Odstopanje
od tovorne
vasi
0 -2 0 0 -1 -2 0 0
Odstopanje
od
transportnega
centra
1 -1 0 0 -1 -1 1 0
Iz zgornje tabele je glede na osem kriterijev razvidna primerjava logističnega operaterja
»ICP es un operador de logística avanzada« s konceptoma transportni center in tovorna
vas. V spodnjih dveh vrsticah smo navedli odstopanja.
Slika 28: Radarski graf »ICP es un operador de logística Avanzada«
ICP glede na skupne karakteristike najmanj odstopa od koncepta intermodalni tovorni
center, vendar nastane težava pri tem, ker že ime »intermodalni tovorni center« pove, da
mor takšen center opravljati intermodalne transportne in logistične storitve. To pomeni,
da naj bi za opravljanje storitev uporabljali več vrst transportnih modalitet. Center ICP pa
za izvajanje transporta uporablja samo eno transportno modaliteto, to je cesto.
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Intermodalni tovorni
centerTovorna vas ali »Freight
village«Transportni center
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 82
Če ne upoštevamo primerjave z intermodalnim tovornim centrom glede na skupne
karakteristike najmanj od operaterja ICP odstopata koncepta tovorna vas in transportni
center. Ker koncept tovorna vas pri kriterijih način transporta in carinske storitve od ICP
odstopa za dve točki, smo se odločili, da ICP enačimo s konceptom transportni center.
Koncept transportni center se od logističnega operaterja ICP za eno točko razlikuje pri
petih kriterijih:
geografska pokritost: transportni center je usmerjen bolj na regionalni nivo
opravljanja storitev, medtem ko ICP opravlja storitve na mednarodnem nivoju;
način transporta: logistični operater ICP za opravljanje transportnih aktivnosti
uporablja samo eno transportno modaliteto, to je cesto, medtem ko transportni center
uporablja dve vrsti transporta;
komercialne storitve: ICP ponuja za en nivo nižjo raven komercialnih storitev od
transportnega centra;
carinske storitve: medtem ko ICP ne ponuja carinskih storitev, so v transportnem
centru carinske storitve v fazi nastajanja;
trženje (marketing): logistični operater ICP opravlja za en nivo višjo raven tržnih
storitev.
»Dry port Madrid«
Tabela 22: Primerjava karakteristik »Dry port Madrid« in »Dry port«
A B C D E F G H
Dry port
Madrid
3 3 2 1 2 2 2 2
»Dry port«
3 3 2 2 2 3 1 2
Odstopanje 0 0 0 -1 0 -1 1 0
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 83
Glede na kriterije najmanjše odstopanje od logističnega operaterja »Dry port Madrid«
predstavlja koncept »Dry port«. Primerjava je tabelarično prikazana v zgornji tabeli.
Slika 29: Radarski graf »Dry port Madrid«
Logistični operater »Dry port Madrid« glede na karakteristike najbolje ustreza konceptu
»dry port« ali suho pristanišče. A vendar se tudi ta logistični operater pri naslednjih treh
kriterijih razlikuje od koncepta »dry port« za en nivo ali točko:
dodana vrednost in carinska uprava: koncept »dry port« ponuja višji nivo storitev;
trženje: koncept »dry port« ponuja višjo stopnjo storitev trženja kot logistični operater
»Dry port Madrid«.
Mercamadrid
Tabela 23: Primerjava karakteristik Mercamadrid in transportnega centra
A B C D E F G H
Mercamadrid 2 1 2 2 3 0 2 1
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
»Dry port«
Dry port Madrid
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 84
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje 0 -1 0 0 1 -1 1 -1
Tabela prikazuje točkovanje od 1 do 3 za Mercamadrid in transportni center po
posameznih kriterijih. V spodnji vrstici so navedena odstopanja.
Slika 30: Mercamadrid
Tudi logistični operater Mercamadrid glede na karakteristike najbolje sovpada s
konceptom intermodalni tovorni center, vendar Mercamadrid ne ponuja storitev
intermodalnosti, saj transport izvaja zgolj po cesti. Druga najbližja primerjava za
Mercamadrid predstavlja koncept transportni center. Ta se od Mercamadrid razlikuje pri
naslednjih petih kriterijih:
način transporta;
komercialne in javne storitve;
carinske storitve;
trženje;
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Intermodalni tovorni
center
Transportni center
MERCAMADRID
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 85
horizontalno sodelovanje in omrežje.
CTC-»Centro de transporte de Colsada«
Tabela 24: Primerjava karakteristik »Centro de transporte de Colsada« in tovorne vasi
A B C D E F G H
CTC –
Centro de
transporte de
Coslada
3 1 2 2 2 2 2 2
Tovorna vas
ali »Freight
Village«
3 3 2 2 2 2 2 2
Odstopanje 0 -2 0 0 0 0 0 0
V tabeli je navedena primerjava logističnega operaterja CTC (»Centro de transporte de
Coslada«) s konceptom tovorna vas.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 86
Slika 31: CTC –» Centro de transporte de Coslada«
CTC je glede na kriterije najbolj podoben konceptu tovorna vas ali »Freight Village«.
Kot je prikazano na zgornjem grafu, se pri kriteriju način transporta logistični operater
CTC za dve točki oziroma nivoja razlikuje od koncepta tovorna vas. To pomeni, da
tovorna vas opravlja storitve transporta z več kot dvema vrstama storitev, CTC pa samo
z eno vrsto transporta.
»FCC Logistica Madrid«
Tabela 25: Primerjava karakteristik »FCC Logistica Madrid«, tovorne vasi in
transportnega centra
A B C D E F G H
»FCC
Logistica
Madrid«
3 1 2 2 1 0 2 2
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
CTC-Centro de transporte
de Coslada
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 87
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Tovorna vas
3 3 2 2 2 2 2 2
Odstopanje od
transportnega
centra
1 -1 0 0 -1 -1 1 0
Odstopanje od
tovorne vasi
0 -2 0 0 -1 -2 0 0
V zgornji tabeli smo glede na osem kriterijev primerjali logističnega operaterja »FCC
Logistica Madrid« z dvema konceptoma: transportni center in tovorna vas. Odstopanja so
različna.
Slika 32: »FCC Logistica Madrid«
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Intermodalni tovorni
centerTovorna vas ali »Freight
village«Transportni center
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 88
Poleg intermodalnega tovornega terminala sta logističnemu operaterju glede na
karakteristike najbolj podobna koncepta tovorna vas in transportni center. Ker logistični
operater ne ponuja storitev intermodalnosti, ga tudi ne bomo primerjali z intermodalnim
tovornim centrom. Torej smo za primerjavo z logističnim operaterjem »FCC Logistica
Madrid« vzeli koncepta tovorna vas in transportni center, ki imata seštevek odstopanja
od »FCC Logistica Madrid« enak.
AZKAR Madrid
Tabela 26: Primerjava karakteristik AZKAR Madrid in tovorne vasi
A B C D E F G H
AZKAR
Madrid
3 1 2 2 2 2 2 2
Tovorna vas
3 3 2 2 2 2 2 2
Odstopanje 0 -2 0 0 0 0 0 0
Ugotovili smo, da najmanjše odstopanje od logističnega operaterja predstavlja koncept
tovorna vas. Ta dva smo tako glede na karakteristike tabelarično primerjali in v spodnji
vrstici navedli odstopanje posameznih kriterijev.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 89
Slika 33: AZKAR Madrid
AZKAR Madrid najbolje sovpada s konceptom tovorna vas. Ocene karakteristik so razen
pri kriteriju način transporta enake. Pri kriteriju način transporta se logistični operater od
koncepta razlikuje za dve točki. Logistični operater AZKAR Madrid izvaja namreč samo
en način oziroma modaliteto transporta, medtem ko koncept tovorna vas izvaja več kot
dva načina transporta. AZKAR Madrid tako izvaja samo storitve transporta po cesti.
»Agencia Navarra del Transporte y la Logística«
Tabela 27: Primerjava karakteristik »Agencia Navarra del Transporte y la
Logística« in tovorne vasi
A B C D E F G H
»Agencia
Navarra del
Transporte y
la Logística
Navarra«
3 1 2 1 3 2 2 2
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
AZKAR Madrid
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 90
Tovorna vas
3 3 2 2 2 2 2 2
Odstopanje 0 -2 0 -1 1 0 0 0
V zgornji tabeli smo za primerjavo z logističnim operaterjem »Agencia Navarra del
Transporte y la Logística« vzeli koncept tovorna vas, saj se glede na seštevek skupnih
odstopanj točkovanj karakteristik najmanj razlikujeta. Iz spodnje vrstice so razvidna
odstopanja.
Slika 34: »Agencia Navarra del Transporte y la Logística Navarra«
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
Agencia Navarra del
Transporte y la Logística
Navarra
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 91
Iz grafa je razvidno, da odstopanja nastanejo pri naslednjih treh karakteristikah:
način transporta in koridorji: tovorna vas nudi dva ali več načinov transportnih
modalitet, medtem ko logistični operater »Agencia Navarra del Transporte y la
Logística« nudi samo en način transporta, to je po cesti;
dodana vrednost: koncept tovorna vas ponuja za eno raven višji nivo opravljanja
storitev, ki dodajajo vrednost, v primerjavi z logističnim operaterjem »Agencia
Navarra del Transporte y la Logística«;
komercialne storitve: »Agencia Navarra del Transporte y la Logística« s ponudbo
hotelskih, bančnih, poštnih in gostinskih storitev ponuja najvišjo stopnjo storitev
glede na naše ugotovitve.
»Ciudad del transporte de Zaragoza«
Tabela 28: Primerjava karakteristik »Ciudad del transporte de Zaragoza«, tovorne
vasi in transportnega centra
A B C D E F G H
»Ciudad del
transporte de
Zaragoza«
2 1 2 1 3 2 2 2
Tovorna vas
3 3 2 2 2 2 2 2
Transportni
center
2 2 2 2 2 1 1 2
Odstopanje od
tovorne vasi
-1 -2 0 -1 1 0 0 0
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 92
Odstopanje od
transportnega
centra
0 -1 0 -1 1 1 1 0
Glede na karakteristike logističnega operaterja »Ciudad del transporte de Zaragoza«
najbližja primerjalna koncepta predstavljata transportni center in tovorna vas. Iz spodnjih
dveh vrstic so razvidna odstopanja od prvega in drugega koncepta.
Slika 35: »Ciudad del transporte de Zaragoza«
Zgornji radarski graf predstavlja grafično primerjavo logističnega operaterja »Ciudad del
transporte de Zaragoza« z dvema konceptoma: transportni center in tovorna vas. Ker se
tovorna vas pri kriteriju načini transporta od logističnega operaterja »Ciudad del
transporte de Zaragoza« razlikuje za dva nivoja, smo za primerjavo vzeli koncept
transportni center.
Logistični operater »Ciudad del transporte de Zaragoza« se od koncepta transportni center
za eno točko razlikuje pri petih kriterijih:
način transporta in koridorji;
0
1
2
3A
B
C
D
E
F
G
H
Tovorna vas ali »Freight
village«
Transportni center
CIUDAD DEL
TRANSPORTE DE
ZARAGOZA
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 93
dodana vrednost logističnih storitev;
komercialne in javne storitve;
carinska uprava in administracija;
trženje (marketing).
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 94
DISKUSIJA
Prvi cilj magistrskega dela je bil raziskati teoretična izhodišča o pojmovanju koncepta
logistični center. Ugotovili smo, da obstaja veliko različnih opredelitev koncepta
logistični center. Obstaja tudi veliko avtorjev, ki različno opredeljujejo ta pojem ter mu
pripisujejo različne funkcije in vloge. Opredelitve se med seboj razlikujejo po širini
obsega delovanja v poslovnem svetu. Nekatere opredelitve opredeljujejo pojem logistični
center samo kot del prometne infrastrukture. Če povzamemo vse opredelitve avtorjev, ki
opredeljujejo logistični center kot del prometne infrastrukture, ugotovimo, da je logistični
center člen, vozlišče, prostor ali lokacija, kjer se izvajajo vse aktivnosti v zvezi logistiko,
to je zagotavljanjem intermodalnosti, multimodalnosti in konsolidacije tovornih tokov.
Ob tem je treba dodati aktivnosti na komercialni bazi. Spet drugi avtorji opredeljujejo
logistične centre kot spodbujevalca oziroma generatorja gospodarskega razvoja. Tako
logistični center z različnimi podpornimi storitvami številnim podjetjem nudi razvijanje
svojih storitev in jim omogoči, da prek njega podjetja izvedejo svoje storitve, namenjene
strankam. Teoretično raziskovanje nas je pripeljalo do različnih pojmov, ki jih avtorji
enačijo z logističnimi centri oziroma jih opredeljujejo kot vrste logističnih centrov.
Pojmov je veliko in vsak je opredeljen drugače. Tudi pojmovanje logističnih centrov se
v različnih državah razlikuje. Prav tako smo ugotovili, da so se opredelitve skozi čas
spreminjale. Na začetku razvoja so logistične centre glede na namen opredeljevali zelo
ozko – centri naj bi bili namenjeni shranjevanju in transportu. V zadnji fazi razvoja pa so
se pojavile opredelitve, ki opredeljujejo logistični center kot ponudnika celovitih
logističnih storitev s povečanjem sodelovanja in povezovanja. V teoretičnih izhodiščih
smo raziskovali tudi različne delitve logističnih centrov glede na velikost, funkcionalnost
itd. Prvo hipotezo, ki smo jo postavili in predpostavlja, da ni primerne opredelitve, ki naj
bi opredeljevala logistični center, lahko torej delno potrdimo, saj vse opredelitve le
deloma opisujejo funkcionalnost in namen logističnih centrov. Bolje seveda opisujejo
logistični center novejše opredelitve, ki ga opisujejo kot celovitega ponudnika logističnih
storitev. Torej so opredelitve, ki karseda celovito opisujejo logistični center,
najprimernejše. Če povzamemo ugotovitve iz teoretičnega raziskovanja, lahko izpeljemo
opredelitev logističnega centra, ki navaja, da je logistični center del logističnega sistema
in generator gospodarskega razvoja, ki s svojimi celovitimi logističnimi in poslovnimi
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 95
rešitvami pripomore k makroekonomskemu in mikroekonomskemu razvoju. To pomeni,
da ima logistični center funkcijo združevanja in spodbujanja uporabe inteligentnih
logističnih tehnologij za korist poslovnega okolja in javnosti.
Ko smo raziskali teoretična izhodišča in podali opredelitve logističnih centrov različnih
avtorjev, je bil drugi cilj magistrskega dela ugotoviti, ali se v praksi logistični operaterji
pravilno imenujejo. Kriterije ocenjevanja logističnih centrov smo povzeli iz tujega
strokovnega članka. Kriterij ocenjevanja sestavlja osem kriterijev in vsakega smo ocenili
z ocenami od 0 do 3. Kriterije smo podrobno opisali že v teoretičnih izhodiščih. V
raziskavo smo vključili osemnajst španskih logističnih operaterjev. Vsako podjetje
posebej smo ocenili glede na kriterije in mu glede na ocene dodelili primerni koncept.
Ugotovitve o tem, kako se logistični operater imenuje in kako bi se moral imenovati glede
naše ugotovitve, smo podali v naslednji tabeli.
Tabela 1: Primerjava opredelitev logističnih operaterjev v teoriji in praksi
Logistični operater Opredelitev v praksi Opredelitev v teoriji
CTM Málaga transportni center transportni center
»Centro de Transportes de
Benavente«
transportni center transportni center
Castilla y Leon
transportni center tovorna vas
»Centro de Transportes de
Gijón«
transportni center transportni center
CTPSA logistični center transportni center
»Agencia Navarra del
Transporte y la Logística
Navarra«
agencija za logistiko in
transport
tovorna vas
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 96
»Ciudad del transporte de
Zaragoza«
transportni center tovorna vas
»Consorci Zona Franca
Barcelona«
transportni center tovorna vas
»Plaza de Euskadi«
logistični center tovorna vas
CITRASA logistični center transportni center
»ICP es un operador de
logística avanzada«
logistični operater transportni center
ZAL Sevilla. logistični park transportni center
»Dry port Madrid« »Dry port« »Dry port«
Mercamadrid logistično-poslovni center transportni center
FCCLOGISTICA, Madrid logistični center transportni center
CTC-»Centro de
transporte de Coslada«
transportni center tovorna vas
AZKAR Madrid logistični center tovorna vas
CTV-»Centro Intermodal
de Transporte y Logística
de Vitoria-Gasteiz«
intermodalni transportni in
logistični center
tovorna vas
Tabela prikazuje, kako se španski logistični operaterji imenujejo in kako smo jih s
pomočjo primerjalnih karakteristik opredelili mi. Štirje logistični operaterji se imenujejo
isto, kot smo jih opredelili mi. Trije izmed njih se imenujejo transportni center. To so
CTM Málaga, Centro de Transportes de Benavente in Centro de Transportes de Gijón.
Četrti logistični operater Dry port Madrid se imenuje »dry port«, kot smo ga opredelili
tudi mi. Drugih štirinajst logističnih operaterjev se glede na svoje opredelitve v praksi
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 97
razlikuje od naših opredelitev. Ugotovili smo, da se večina obravnavanih logističnih
operaterjev imenuje transportni center. Zasledili smo tudi izraze, kot so agencija za
transport in logistiko, logistični center, logistični park, logistični operater, intermodalni
transportni in logistični center ter logistično-poslovni center. Glede na raziskave, ki smo
jih opravili in s tem poimenovali posameznega logističnega operaterja, smo ugotovili, da
se večina operaterjev imenuje transportni center in tovorna vas. Kar devet od osemnajstih
operaterjev naj bi se imenovalo transportni center, osem logističnih operaterjev naj bi se
imenovalo tovorna vas in eden »dry port«.
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 98
LITERATURA IN VIRI
Allison, L. C., Hyeon, S. S., Strauss-Wieder, A. & Theofanis, S. (2008, 11. september).
Feasibility of Freight Villages in the NYMTC Region. Center for Advanced
Infrastructure and Transportation, 1. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem naslovu
http://www.nymtc.org/project/freight_planning/frtvillage/FrtVillage_files/Task%2
01%20Report%209-11-08FINAL.pdf
Bentzen, K. & Hoffmann, T. (2004, 7. januar). Service Concept Report for Logistics
Centres. Najdeno 12. maja 2013 na spletnem naslovu
http://www.spatial.baltic.net/_files/NeLoC_Report.pdf
Bentzen, K. (2007, 22. marec). Transport and Logistics Centres. Final Conference
Sutranet. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem naslovu
http://sutranet.plan.aau.dk/presentation%20seminar%20mar%2007/FDT_Organis
ational%20and%20Institutional%20Solutions.pdf
Bergqvist, R. (2010, 11. julij). Developing a conceptual framework of international
logistics centres. Logistics and transport research group 12. WCTR. Najdeno 30.
maja 2013 na spletnem naslovu
http://gup.ub.gu.se/records/fulltext/137967/137967.pdf
Du, J. & Monge, M. (2009, 1. junij). Master of Science in Logistics and Transport
Manegemen. Master Degree Project. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem naslovu
https://gupea.ub.gu.se/bitstream/2077/20847/1/gupea_2077_20847_1.pdf
Economic social commission for Asia and Pacific. (2009). Transport and Communication
bulletin for Asia and the Pacific. Development of Dry Ports, 78. Najdeno 20. junija
2013 na spletnem naslovu:
http://www.nttfc.org/reports/intl/Development%20of%20dry%20ports%20b78_fu
lltext.pdf#page=11
Europlatforms EEIG. (2004, januar). Logistics centers directions for use. What is a
Logistics Centre. Najdeno 17. aprila 2013 na spletnem naslovu:
http://www.unece.org/fileadmin/DAM/trans/main/eatl/docs/EN-REV-
What_is_a_Freight_VillageFinalcorretto.pdf
European comission (2003). Inner Urban Inner Urban Freight Transportation and City
Logistics. Connection within the transport chain. Najdeno 3. aprila 2014 na
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 99
spletnem naslovu: http://www.eu-
portal.net/material/downloadarea/kt8_wm_en.pdf.
Fechner, I. (2010, 12. maj). Role of logistics centres in national logistics system.
Electronic Scientific Journal of Logistics, 6 (2). Najdeno 5. aprila 2014 na
spletnem naslovu: http://www.logforum.net/pdf/6_2_2_10.pdf
Galloni, G. (1999). FV-2000, Final report for Publication. Bruxelles: European
Commission. Najdeno 12. maja 2013 na spletnem naslovu:
http://www.transportresearch.info/Upload/Documents/200310/fv2000.pdf
Gobierno de Einisterio de fomento (2010, 21. junij). Strategic plan for the development
of rail freight transport in Spain. Analysis of present situation. Najdeno 28. aprila
2013 na spletnem naslovu: http://www.odyssee-
indicators.org/publications/workshops/spain/transport_of_good.pdf
Higgins, C. D., Ferguson, M. & Kanaroglou, D. (2012). Varieties logistics centers:
developing a standrdized typology and hierarchy. Logistics centre typologies: TRB
2012: Annual Meeting. Najdeno 14. maja 2013 na spletnem naslovu:
http://docs.trb.org/prp/12-3874.pdf
Kocbek, M. (2009). Umeščanje logističnih središč – primer logističnega centra Phoenix
v Posavju: Pojem logističnih centrov: Magistrsko delo. Celje: Fakulteta za
logistiko.
Lee, S. W. & Kim, C. H. (2006). Performance Evolution of Asian Distriparks Using
Factor Analysis. Ocean Policity Research. Najdeno 12. maja 2013 na spletnem
naslovu: http://www.kmi.re.kr/data/linksoft/00000007/21-01-03.pdf
Meidute, I. (2005). Comparative analysis of the definitions of logistics centres. The
concept of logistics centres. Transport, 20 (3). Najdeno 10. maja 2013 na spletnem
naslovu:
http://www.tandfonline.com/doi/abs/10.1080/16484142.2005.9638005#.UZlFVqL
wmOE
ICG Marge (2014). »Centro integrado de mercancias«. Najdeno 12. maja 2013 na
spletnem naslovu: http://www.logisnet.com/es/busqueda-de-
terminos/_page:5,word:849,letter:P/
Olsson, J. & Woxenius, J. (2012). Location of freight consolidation centres serving the
city and its surroundings. Social and Behavioral Sciences, 39. Najdeno 18. maja
2013 na spletnem naslovu:
http://www.sciencedirect.com/science/article/pii/S1877042812005769
Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Magistrski študijski program
Matic Jurjevec: Primerjalna analiza logističnih centrov v teoriji in praksi 100
Ordinance of the Goverment of Romania (2001, 30. avgust). Regarding the Establishment
and Functioning of Industrial parks. The Government of Romania. Najdeno 15.
maja 2013 na spletnem naslovu:
http://vicli.progetti.informest.it/documenti/romania/law-en.pdf
Reynaud, C. & Gouvernal, E. (1987). Monitoring Systems for Goods Transport.
European Conference of Ministers of Transport: Round Table 74. (str. 5-50). Paris:
ECMT.
Rimienė, K. & Grundey, D. (2007). Logistics Centre Concept through Evolution and
Definition. Engineering Economics, 4. Najdeno 18. maja 2013 na spletnem
naslovu: http://www.ceeol.com/aspx/issuedetails.aspx?issueid=2e9efdd5-e75c-
4857-970c-6dea7086ebdb&articleId=20592ac3-e148-4a5e-8b43-7fa9c4e77dda
Song, D. W. & Panayides, P. (2012). Maritime logistics: A Complete Guide to Effective
Shipping and Port Management. London: Kogan Page.
Topolšek, D. & Lipičnik, M. (2013). Načrtovanje logističnih centrov (e-gradivo). Celje:
Fakulteta za logistiko.
UNESCAP (b.d). Value-added services of logistics centres in port areas. Najdeno 12.
maja 2013 na spletnem naslovu:
http://www.unescap.org/sites/default/files/pub_2194_ch3.pdf
PRILOGE
KAZALO PRILOG
Priloga 1: Anketni vprašalnik....................................................................................... 1
1
Priloga 1: Vprašalnik
Pozdravljeni!
Sem Matic Jurjevec, študent Fakultete za Logistiko v Mariboru. Za namen magistrskega
dela bi vas prosil, da izpolnite kratko anketo. Magistrsko delo se nanaša na temo
logističnih centrov, natančneje na primerjavo logističnih centrov v teoriji in praksi. Pri
vprašanjih, kjer so odgovori navedeni, obkrožite enega ali več odgovorov. Pri vprašanjih,
kjer je črta, pa napišite odgovor. Že vnaprej se vam zahvaljujem za sodelovanje.
Kdaj je bil izgrajen logistični center?
______________________________________________________________________
Kakšno je lastništvo logističnega centra?
Javno.
Zasebno.
Javno-zasebno (delež lastništva: _____________).
Vrste blaga, s katerimi imate opravka?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Katera podjetja delujejo v okviru logističnega centra oziroma katerim podjetjem nudite
logistične storitve? (imena podjetij)
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Ali opravljate storitve za podjetja iz drugih držav (katerih?) ali samo za podjetja iz
Španije?
2
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Katere prometne veje imate speljane do vašega logističnega centra (cesta, železnica itd.)?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Ali izvajate 2PL (Segunda parte de Logística), 3PL (Logística de terceros) ali 4PL
(logística de cuarto nivel) storitve za druga podjetja?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Katere storitve nudite v vašem logističnem centru (skladiščenje, transport, pakiranje,
označevanje, komisioniranje, upravljanje zalog, testiranje, nadzor kakovosti, končno
sestavljanje, vzdrževanje in popravila, celovite logistične storitve itd.)?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Ali nudite komercialne in javne storitve (restavracije, hoteli, pisarniški prostori,
nakupovalni centri, finančne institucije, tuši, parkirni prostori, postajališča za tovornjake,
prostori za počitek itd.)?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Ali nudite carinske storitve? Ali imate carinsko skladišče?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
3
Ali promovirate svoje podjetje?
Ne promoviramo.
Promoviramo na internacionalnem nivoju.
Promoviramo na nacionalnem nivoju.
Promoviramo na lokalnem nivoju.
Ali sodelujete z drugimi logističnimi centri (z logističnimi centri iz drugih držav ali
samo s španskimi)?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
S katerimi logističnimi centri sodelujete?
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
______________________________________________________________________
Hvala za vaš čas pri reševanju ankete!
top related