organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-tehniških smereh

Organizacija praktičnega usposabljanja na naravoslovno-

tehniških smereh

izr. prof. dr. Brigita Skela Savič

Visoka šola za zdravstveno nego Jesenice»Študijska praksa: pot do večjega ujemanja med visokošolskim znanjem in

potrebami trga dela«, Kongresni center Hotela Mons, 6. 11. 2013

Praktično usposabljanje na programu prve stopnje (VS)

Zdravstvena nega

• VS, 3 leta, 180 ECTS, ISCED-72 zdravstvo, Frascati-medicinske vede, KLASIUS-SRV- 7231

• Reguliran poklic: dipl. m. s. (VS), dipl. zn. (VS)• Direktiva Evropskega parlamenta in sveta:

2005/36/ESC• 4600 ur: 2300 (predavanja, seminarji, vaje v simuliranih

pogojih) + 2300 ur kliničnega usposabljanja v kliničnih okoljih: učenje v skupini in v neposrednem stiku z zdravim ali bolnim posameznikom in/ali skupnostjo.

• Usposabljanje poteka v bolnišnicah in drugih zdravstvenih ustanovah in v skupnosti pod nadzorom učiteljev zdravstvene nege ter v sodelovanju in s pomočjo drugih usposobljenih medicinskih sester.

• Začetek izobraževanja po EU direktivi se v Sloveniji prične z vstopom v EU, 2004.

Kratka predstavitev VŠZNJ:

• Vzrok za ustanovitev šole: Nacionalna študija IVZ „Analiza preskrbljenosti z medicinskimi sestrami ter ovrednotenje stopenjskih ukrepov in projekcij do leta 2033“ (Albreht, 2004).

• Podporniki ustanovitve: zdravstveni zavodi v Gorenjski in Osrednjeslovenski regiji.

• 84 diplomantov, 93 % zaposljivost

• Prvi akreditirani študijski programom, ki je bil usklajen z EU direktivo 2005/36/ESC in Bolonjskim procesom, oktober 2006, vpis 2007/2008.

• Vpis: 70 rednih (koncesija), 60 izredni na VS program Zdravstvena nega, 30 izrednih na mag./2I. program Zdravstvena nega.

• Raziskovalni projekti: mednarodni (12), domači – ARRS (4), MZ (2), drugi razvojni (7).

• 15 mednarodnih sporazumov

• KU v mednarodnem merilu: • 18 študentov VŠZNJ na KU v tujini (3 mesece, Norveška, Finska, Malta,

Anglija, Škotska)• 11 študentov na KU na VŠZNJ (Finska, Norveška, Turčija, Škotska,

Malta).

Pristop pri kliničnem usposabljanju (KU)

1. Pogoji za pristop na KU• Kabinetne vaje v simuliranih pogojih, 70 h, kolokvij (teoretični,

praktični).

2. Stopenjsko mentorstvo iz vidika vključenosti VSU šole – modeli mentorstva;

• 100% mentorstvo izvaja klinični mentor VŠZNJ;

• 80% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 20% klinični mentor v učni bazi;

• 30% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 70% klinični mentor v učni bazi;

• 20% mentorstvo izvaja mentor VŠZNJ, 80% klinični mentor v učni bazi;

• 100% mentorstvo izvaja klinični mentor v učni bazi.

3. Področja KU (10) in izdelane kompetence (dostopno na spletni strani)

• Kompetence, značilne intervencije na KU

• Učne baze, kjer KU za določeno področje poteka

Primer, KU 3. letnik, 170 ur:

4. Mreža učnih baz in kliničnih mentorjev za predmetna področja• Praktično usposabljanje se izvaja (19):

• Gorenjska regija (13): SBJ, Klinika Golnik, Psihiatrična bolnišnica Begunje, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, Zdravstveni domovi Gorenjske (7), DSO Jesenice, CUDV Radovljica;

• Osrednjeslovenska regija (6): UKCLJ, Onkološki inštitut, Psihiatrična klinika LJ, Zavod RS za transfuzijsko medicino, ZD Ljubljana, DSO LJ.

• Zajeti trije nivoji zdravstvene obravnave• Status učne baze pri MZ!• Izbirno klinično usposabljanje v obsegu 19 % (26

učnih baz)

• Mreža kliničnih mentorjev:

• Skupaj: 522 kliničnih mentorjev (dipl. m. s./dipl. zn., 3 leta delovnih izkušenj + usposabljanja za delo s študenti).

• Definiran je pogodbeni odnos med VŠZNJ in učno bazo: • področje KU, ure na skupino, kompetence, število

skupin v študijskem letu, pogoji za mentorje, naloge obeh partnerjev, koordinatorji KU, cena ure KU.

• Standard: 1 študent : 1 mentor, 2 študenta : 1 mentor (izjemoma)

• Koordinator KU iz VŠZNJ – delovno mesto + področni koordinatorji.

5. Izobraževanje in usposabljanje kliničnih mentorjev:

• Šole za klinične mentorje, izvedenih 7 šol z več dogodki od 2007 naprej (26 izobraževalnih dni, 10 pedagoških ur/dan);

• Šole visokošolske didaktike od 2009 naprej;

• Šole tutorstva od 2008 naprej;

• Šole raziskovanja in na dokazih podprtega dela od 2009 naprej

Izobraževanja so brezplačna, pri pripravi programov šol sodelujejo učne baze, vsebine so oblikovane s ciljem povezati teoretične in praktične vsebine študijskega programa in usposobiti mentorje za delo s študenti (pedagoški vidik, komunikacija, odnos, ocenjevanje, vrednotenje idr).

Sredstva so pridobljena na razpisih:

6. Definirani so procesi KU: • ISO 9001: 2008

• Model »Kakovost za prihodnost vzgoje in izobraževanja«

7. Vrednotenje KU• Ocenjevanje znanja:

• Etapno, končno (numerično, opisno)• Samocenjevanje študenta za spremljanje napredka

(etapno, končno)• Kriteriji ocene, kazalniki (8):

• Profesionalno vedenje (etika, varnost, samoiniciativnost)

• Izvajanje intervencij zdravstvene nege• Komunikacija (pacient, tim)• Dokumentiranje zdravstvene nege• Procesna metoda dela• Vključevanje v timsko delo• Zdravstveno vzgojno vključevanje• Individualno delo

• Ocena poteka KU

• Sprotno vrednotenje• Koordinacijski sestanki (koordinator VŠZNJ in

koordinator učne baze)• Končno vrednotenje na ravni študijskega leta

• Anketiranje študentov: zadovoljstvo študentov s KU in ocena učne baze

• Anketiranje kliničnih mentorjev: zadovoljstvo kliničnih mentorjev z organiziranjem KU s strani VŠZNJ

• Naj mentor

8. Pritegnitev učnih baz v raziskovalne in razvojne projekte šole:

• mreženje na področju razvojnega in raziskovalnega dela,• Znanstvene konference VŠZNJ

• skupna prijava na raziskovalne projekte v RS in EU,• Sodelovanje z učnimi bazami, ki imajo razvito raziskovalno jedro

(Klinika Golnik, Onkološki inštitut)

• dopolnilne zaposlitve - pomen vključevanja VSU, ki dejansko delajo v kliničnih okoljih, v raziskovalnih projekti in prenos le tega v učni proces• IVZ, UKC LJ, SBJ, OI, Psihiatrična klinika LJ, Psihiatrična

bolnišnica Begunje, ZD LJ, ZZV Kranj, MZ.

• izbira tem za ŠKM glede na aktualno problematiko v šolstvu in zdravstvu.

Nadaljnje aktivnosti:• Izdelati nacionalne standarde za izvajanje študijskega

programa na področju KU.

• Realizacija dopolnitev direktive v 2013, 6 let za uvedbo v študijske programe (2019/2020).

• Regulacija vpisa na ravni države: eden od kriterijev je zmožnost izvajanja KU na vseh nivojih zdravstvenega varstva.

• Približati se priznanim standardom za KU, ki so nadgradnja EU direktive:• Nursing and Midwifery Council, UK: Standards for pre-registration

nursing education (2010), Standards to support learning and assessment in practice (2008).

• ICN Nursing Care Continuum and Competencies. Geneva: International Council of Nurses; 2008.

• Strategic directions for strengthening nursing and midwifery services 2011–2015. Geneva: World Health Organization; 2010.

• Literatura:• Direktiva Evropskega parlamenta in sveta: 2005/36/ESC

• ICN Nursing Care Continuum and Competencies. Geneva: International Council of Nurses; 2008.

• Nursing and Midwifery Council, UK: Standards for pre-registration nursing education (2010), Standards to support learning and assessment in practice (2008).

• Poslovnik kakovosti VŠZNJ, 2013.

• Strategic directions for strengthening nursing and midwifery services 2011–2015. Geneva: World Health Organization; 2010.

Hvala za pozornost.