opomnik o organiziranju in mts pri ČiŠČenju ... zir/nacrt ukrepanja ob...tem načrtom so...
Post on 23-Oct-2020
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
-
IZPOSTAVA URSZR KOPER
OPOMNIK O ORGANIZIRANJU IN MTS PRI ČIŠČENJU MORSKE OBALE OB VEČJIH NESREČAH
OSNUTEK
AVGUST 2011
-
KAZALO 1 UVOD ................................................................................................................. 3
1.1 Namen ......................................................................................................... 3 1.2 Geografske in druge značilnosti slovenske obale ................................... 3 1.3 Ugotovitve ................................................................................................... 3
2 SPLOŠNO O ONESNAŽENJU, UKREPANJU NA VODI IN ČIŠČENJU OBALNE LINIJE ....................................................................................................................... 4
2.1 Obnašanje olja na vodni gladini ................................................................ 4 2.2 Procesi razgradnje olj ................................................................................ 4 2.3 Ukrepanje na vodah ................................................................................... 4 2.4 Čiščenje obalne linije ................................................................................. 5
3 RAZDELITEV IN ZNAČILNOSTI OBMOČIJ POSAMEZNE LOKALNE SKUPNOSTI (OBČINA PIRAN, IZOLA IN MO KOPER) ............................................ 9
3.1 Občina Piran ............................................................................................... 9 3.2 Občina Izola .............................................................................................. 14 3.3 Mestna občina Koper ............................................................................... 19
4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA ........................................ 24 4.1 Pregled društev in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog ............. 24 4.2 Materialno - tehnična sredstva za izvajanje načrta ................................ 24 4.3 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta ................................. 25
5 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV .................................................................... 26 5.1 Mednarodna pomoč ................................................................................. 27
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 3 / 27
Ažurirano: 2011
1 UVOD
1.1 Namen Načrt ukrepanja ob onesnaženju morske obale je priloga Načrtu ZiR ob nesrečah na morju. S tem načrtom so predvideni ukrepi in sile, ki so potrebni pri odpravljanju velikih posledic ob in na obali.
1.2 Geografske in druge značilnosti slovenske obale Slovenska obala obsega del severovzhodnega Jadrana od državne meje z Italijansko republiko pri Lazaretu do državne meje z Republiko Hrvaško pri izlivu reke Dragonje v morje. Obala je dolga 46 km in pripada občinam Koper, Izola in Piran. Geomorfološka zgradba obalnega pasu je zelo raznolika. Ožji obalni pas je dokaj kamnit oziroma prodnat in samo izjemoma poraščen. Večji del obale je težko dostopen s kopnega, ker se kopno strmo spušča v morje, z morja pa je težko dostopen zaradi plitvin. Deli obalnega pasu, kjer je dostop še posebej težaven, so od Lazareta do Valdoltre, od Simonovega zaliva do Strunjana, od Pacuga do Fiese in od Lucije do izliva reke Dragonje. Tržaški zaliv je del Jadranskega morja in s tem tudi Sredozemskega morja, ki se najbolj približa Srednji Evropi. Meri približno 551 km2, od tega je slovenskega morja približno 180 km2. Zaliv je plitev (24 do 26 m) s peščenim dnom. Globina slovenskega morja znaša v povprečju 18,7 m.
Največja nevarnost za plovbo v Tržaški zaliv so plitvine ob zahodni obali Istre, posebno plitvine pri rtu Savudrija. Zaradi skalnatega dna bi se poškodovalo dno nasedle ladje in ob morebitnem izlitju nevarnih snovi bi bilo okolje zelo ogroženo. Ostale značilnosti so razvidne iz samega načrta (tokovi, vetrovi,nevihte, megla, promet, pristanišča, nesreče v slovenskem morju in drugo).
1.3 Ugotovitve Pregled možnih virov ogrožanja in nevarnosti nastanka nesreče na morju kaže, da se v slovenskem morju lahko zgodijo naslednje nesreče, ob katerih je treba za njihovo obvladovanje uporabiti posebne ukrepe, sile in sredstva:
nesreča z nevarnimi snovmi, nafto in naftnimi derivati (v nadaljevanju: ekološka nesreča),
požar na ladji in
brodolom. Najhujše posledice lahko povzročijo ekološka nesreča in požar na ladji. Ob tovrstnih nesrečah bi bilo prizadeto življenje in zdravje ljudi, obala, naravna dediščina obalnih občin in gospodarstvo obalnih občin. S tem načrtom, se urejajo le ukrepi in dejavnosti zaščite in reševanja ob večjih nesrečah, ki so potrebni za čiščenje obale.
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 4 / 27
Ažurirano: 2011
2 SPLOŠNO O ONESNAŽENJU, UKREPANJU NA VODI IN ČIŠČENJU OBALNE LINIJE
2.1 Obnašanje olja na vodni gladini Obnašanje olja na vodni gladini je odvisno od tipa razlitega olja in klimatskih razmer v prostoru. Večina olj, razen nekaterih težkih (prestrezna olja z gostoto večjo os 1 g/cm3 ) in olj, ki se strjujejo pri temperaturah okolja, ima ob razlitju tendenco širjenja v oljni madež. Olje se širi po vodni gladini tudi v primerih, ko ni vpliva vetra in valovanja, vzrok temu je gravitacija in površinska napetost vode in olja. Večje količine se širijo hitreje. Širjenje madeža je zaradi močnega delovanja valov lahko popolnoma drugačno in lahko pride do zelo viskoznih emulzij vode v olju, kar zmanjšuje hitrost širjenja.
2.2 Procesi razgradnje olj Takoj po izlitju oljni madež na vodni gladini doživi vrsto sprememb, fizikalnih in kemijskih, ki jih skupno imenujemo staranje ali razgradnja. Glavni procesi, ki povzročajo razgradnjo razlitega olja na vodni površini so: izhlapevanje, raztapljanje, oksidacija, emulgiranje in mikrobiološka degradacija.
2.3 Ukrepanje na vodah Vsako ukrepanje se sestoji iz dveh faz
a) Preprečevanje širjenja oljnega madeža
z raznimi tipi zaščitnih plavajočih zaves b) Odstranjevanje olja z vodne površine
mehanske metode
fizikalno – kemijske metode
kemijske metode in mikrobiološke metode Pravilom operacije čiščenja tečejo v tem zaporedju, z osnovnim namenom, da se s samim čiščenjem povzroči čim manj dodatne škode na okolju, v katerem je prišlo do razlitja.
Uspešna omejitev širjenja Zelo pomembno je čim več madeža očistiti na morju
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 5 / 27
Ažurirano: 2011
2.4 Čiščenje obalne linije Čiščenje obalnih področjih je dosti težje in počasnejše od čiščenja na morju. Glede na občutljivost, lahko obalna področja razdelimo na:
močvirja in lagune
zaprta področja s plažami
odprte peščene plaže
skalnata obala in
visoke kamnite stene Izbor ustreznih metod in sanacija teh predelov je odvisna od tipa in karakteristik obale ter pristnega življa. V slučaju neuspešnega čiščenja na morju, zaradi slabih vremenskih razmer ali preskromne opremljenosti, madež doseže obalo. Čiščenje je dolgotrajno, zahtevnejše in veliko težje.
Primer onesnažene peščene obale Onesnaženje kamnite obale s težko nafto
Metode čiščenja, ki so najpogosteje v uporabi:
izpiranje z močnim vodnim curkom
izpiranje s paro ali toplo vodo
razprševanje disperzantov
čiščenje s peskanjem
mešanje površinskih sedimentov
različne fizikalne metode
mešanje površinskih sedimentov z dodatkom kalcijevega oksida
mešanje površinskih sedimentov z dodajanjem selekcionarnih mikroorganizmov. V spodnjih slikah je prikaz načinov čiščenja.
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 6 / 27
Ažurirano: 2011
Pranje z močnim curkom Možna uporaba namenske opreme
Čiščenje dostopnih in grajenih delov obale V primeru viskoznih olj ali katranskih ostankov je možna uporaba mehanizacije
Kombinacija čiščenja Pranje dostopne skalnate obale (topla voda, disperzant)
Pri debelih slojih viskoznega olja je potrebna Zelo zahtevno in naporno je odstranjevanje razpoložljiva oprema v kombinaciji z ročnim debelih slojev nafte na težko dostopnih čiščenjem kamnitih odsekih obale
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 7 / 27
Ažurirano: 2011
Kombinacija z vpojnimi sredstvi Odstranjevanje viskoznih ostankov onesnaženja na kamniti obali
Ročno odstranjevanje slojev prepojenih Na nedostopnih območjih je možen dostop le katranom na prodnatih odsekih naravne z morja Obale.
Ob velikih onesnaženjih je najpogostejša Pobiranje katranastih ostankov onesnaženja rešitev ročno čiščenje ostankov madežev naplavljenih na peščeno plažo. za kar je potrebna širša logistika
Kombinacija z vpojnimi plavajočimi pasovi Možna je uporaba raznih naravnih ali sintetičnih adsorbensov
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 8 / 27
Ažurirano: 2011
Na težko dostopnih predelih obale je potrebno Manjše posode so lahko rešitev zagotoviti začasno deponiranje odstranjenih količin olj
Kjer je možno se izvaja ročno čiščenje Na dostopnih območjih je možna uporaba v kombinaciji z mehanizacijo in opremo mehanizacije za deponiranje in odvoz. za čiščenje
POSLEDICE NA PROSTOŽIVEČIH ORGANIZMIH IN REŠEVANJE
POSLEDICE NA OBALI OB POŠKODBI LADJE LEDENICE OB NEURJU LETA 1982
Takratni službi in Ladjedelnici Izola je uspelo s pomočjo zaščitnih plavajočih zaves omejiti debeli Madež težke nafte in jo odstraniti v enem tednu.
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 9 / 27
Ažurirano: 2011
3 RAZDELITEV IN ZNAČILNOSTI OBMOČIJ POSAMEZNE LOKALNE SKUPNOSTI (OBČINA PIRAN, IZOLA IN MO KOPER)
3.1 Občina Piran
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 10 / 27
Ažurirano: 2011
OPIS OBMOČJA POSEBNOSTI OBALE DOSTOPNOST S TOVORNIMI
VOZILI
POSTAVITEV BIVALNEGA KONT.
40ft – 12m
POSTAVITEV ŠOTORA 25X15m
DELOVANJE ZARE
STRUNJAN Leži ob strunjanskem zalivu, v dolinci Strunjanskega potoka in na prisojnih pobočjih griča Ronka, ki se na severu strmo spušča proti morju in konča z visokim flišnim klifom.
Na območju kompleksa Salinera je urejeno kopališče s pretežno travnato podlago , neposredno ob morju pa je pesek. Dostop je možen neposredno iz ceste Strunjan Beli križ preko kovinskih vrat takoj na obali. Na območju zdravilišča Krka je ravno tako urejeno kopališče s pretežno betonsko podlago in v manjši meri s travnato podlago. Dostop na plažo je urejen preko zapornice. V neposredni bližini je tudi veliko gramozno parkirišče. Preostal del obale (Mesečev zaliv in obala do zaliva Pacug) pa sta dostopni samo peš.
Da samo na območju Salinere in zdravilišča Krka po urejeni asfaltirani cesti.
Da samo na območju Salinere in zdravilišča Krka.
Da samo na območju Salinere in zdravilišča Krka.
Da.
PACUG Pacug je manjši zaliv in zaselek med Strunjanom in Fieso. Zaliv je obrnjen na sever, proti Trstu.
Obala je težko dostopna neposredno pod flišnatim klifom, razen na območju otroškega letovišča v zalivu Pacuga. Pri otroškem letovišču v zalivu je kopališče z betonsko podlago.
Da pri otroškem letovišču po asfaltirani cesti.
Da pri otroškem letovišču.
Da pri otroškem letovišču.
Da.
FIESA Fiesa je manjši zaliv, ki se nahaja med Piranom in Strunjanom. Je ravnica med dvema odsekoma flišnega klifa. Ima dve sladkovodni jezeri, od katerih je manjše naravno in večje umetno. Jezeri sta razglašeni za naravni spomenik od leta 1990.
Urejeno kopališč s pretežno travnato podlago, manjši del pa ima tudi betonsko podlago.
Dostop je možen iz asfaltirane ceste preko dveh zapornic.
Da na območju plaže.
Da na območju plaže.
Da.
PIRAN Piran je pristaniško mesto in središče Občine Piran. Leži na samem rtu Piranskega polotoka.
Obala je pozidana. Podlaga je betonska ali asfaltirana. Od hotela Piran do Punte in del obale pri glavni avtobusni postaji imata kamnit valobran.
Da preko vhodne zapornice po asfaltirani cesti.
Da kjerkoli. Da kjerkoli. Da.
FORNAČE Gre za veliko parkirišče med hotelom Bernardin in Dantejevo ulico.
Območje je eno veliko parkirišče z betonsko obalo. Manjši del obale pred Bernardinom je posut s peskom in ima betonski valobran, ki pa je v večjem delu uničen.
Da preko vhoda na parkirišče mimo vhodne zapornice.
Da kjerkoli. Da kjerkoli. Da.
BERNARDIN Bernardin je hotelsko naselje, ki je dobilo ime po nekdanji samostanski cerkvi iz 15.stoletja.
Obala je v celoti betonirana z manjšim pristaniščem v centru. Na obeh straneh kompleksa Bernardin je možen dostop preko zapornic.
Da iz parkirišča Fornače ali iz smeri Portoroža, mimo zapornic.
Da kjerkoli Da kjerkoli Da.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Klifhttp://sl.wikipedia.org/wiki/Fiesa
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 11 / 27
Ažurirano: 2011
OPIS OBMOČJA POSEBNOSTI OBALE DOSTOPNOST S TOVORNIMI
VOZILI
POSTAVITEV BIVALNEGA KONT.
40ft – 12m
POSTAVITEV ŠOTORA 25X15m
DELOVANJE ZARE
PORTOROŽ Portorož je urbano naselje na severni obali Piranskega zaliva. Razvil se je v zavetrni legi pod strmim flišnim grebenom. Pristanišče je zavarovano pred burjo. Portorož je izrazito turistični kraj, v bližini pa so Sečoveljske soline in manjše mednarodno letališče.
Na celotni obali so urejena kopališča z mivkasto ali travnato podlago. Sam rob obale pa je v celoti betoniran. Dostop do obale je možen praktično kjer koli saj ni nikjer ograjen z ograjo.
Da po cesti Obala.
Da kjerkoli Da kjerkoli Da.
LUCIJA Lucija je predvsem spalno naselje. Na tem območju stoji tudi Marina Portorož s 650 privezi v morju.
To območje nima urejenih kopališč razen v Marini Portorož. Dostop do obale je možen preko Marine ali mimo avtokampa pod Forma Vivo. Pri obeh je na vhodu zapornica.
Da mimo zapornic vhoda v avtokamp ali Marino.
Da kjerkoli Da kjerkoli Da.
SEČA Je naselje v bližini solin, katerega jedro se nahaja ob začetku istoimenskega polotoka, pod lokalno cesto, ki povezuje Lucijo s Sečovljami.
Seča ima eno neurejeno kopališče med avtokampom in restavracijo Ribič. Podlaga je travnata z urejeno sprehajalno potjo. Obala pa ima tudi kamnit valobran. Dostop je možen tako iz avtokampa kot tudi mimo restavracije Ribič.
Da mimo avtokampa ali mimo restavracije Ribič preko asfaltirane ceste.
Da na neurejenem kopališču ter na območju nekdanje tovarne Droga.
Da na neurejenem kopališču ter na območju nekdanje tovarne Droga.
Da.
SEČOVLJE Sečovlje je nekdanje solinarsko naselje, zadnji slovenski kraj ob Zahodno istrski obali. Leži ob vzhodnem robu solin. Tukaj se nahaja tudi mednarodno letališče Aerodrom Portorož.
Na tem delu obale se nahaja Krajinski park Sečoveljske soline. Zaradi številnih kanalov in bazenov je dostopnost predvsem peš.
Dostop je možen do podjetja SOLINE Pridelava soli d. o. o. po asfaltirani cesti mimo nekdanje tovarne Droga ali takoj po slovenskem mejnem prehodu do solinarskega muzeja.
Da na območju podjetja Soline d.o.o. ali na območju muzeja.
Ne. Da.
Grafični prikaz o dostopnosti do posameznih delov obal. Legenda:
Dostop s tovornjaki, možna postavitev bivalnega kontejnerja in šotora
Dostop samo peš Dostop s tovornjaki in možnost postavitve bivalnega kontejnerja pri nekdanji Drogi ali solinarskem muzeju, ni pa možna postavitev šotora.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Istrahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Istra
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 12 / 27
Ažurirano: 2011
Strunjan – Pacug – Fiesa
Fiesa – Piran – Bernardin
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 13 / 27
Ažurirano: 2011
Portorož – Lucija - Seča
Sečoveljske soline
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 14 / 27
Ažurirano: 2011
3.2 Občina Izola Občina IZOLA ima skupaj 8,5 km morskega brega. Pretežni del obale ob samem mestu je kamnit in betoniran, le delno je prodnat (okrog Petelinjega rta ter do carinskega pomola in manjša plaža od Marine proti Simonovem zalivu), v Simonovem zalivu pa je še majhen del plaže peščen. Od plaže pod Belvederjem do rta Ronek je območje Naravnega rezervata Strunjan. Teren je« flišni klif » in težko dostopen z zemeljske strani, saj ni nobene cestne povezave, do morskega brega vodi le nekaj stez. Morski breg je tu mešane sestave in sicer klif, kamnat ter prodnat.
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 15 / 27
Ažurirano: 2011
OPIS OBMOČJA POSEBNOSTI OBALE DOSTOPNOST S TOVORNIMI
VOZILI
POSTAVITEV BIVALNEGA KONT.
POSTAVITEV ŠOTORA
DELOVANJE ZARE
NARAVNI REZERVAT
Razteza se od plaže pod Belvederjem do rta Ronek
Ta del obale je predel flišnega klifa in je z zemeljske strani zelo težko dostopen, saj nima nobene cestne povezave. Dostop je možen z vrha le peš po strmih stezah. Če je plima nizka, se do tega predela lahko dostopi peš tudi po samem obmorskem bregu.
Dostop je možen do plaže pod Belvederjem (parkirni prostor)
Postavitev na parkirnem prostoru pod Belvederjem
Ob oseki možno postavitev manjših šotorov ob obali
DA
PLAŽA SIMONOV ZALIV
Do plaže pod Belvederjem je obala betonirana, manjši del pa je peščen-
Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili
Možna postavitev bivalnega kontejnerja
Možna postavitev večjega šotora
DA
PLAŽA OB RTIČU KORBAT
Plaža je manjši del prodnata,večino pa kamnita ter obdana z nižjim betonskim zidom.
Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili
Možna postavitev bivalnega kontejnerja
Možna postavitev večjega šotora
DA
PLAŽA UPOKOJENCEV DELFIN
Ta del plaže je betoniran Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili
Možna postavitev bivalnega kontejnerja
Možna postavitev večjega šotora
DA
PLAŽA PRI SVETILNIKU
Od rtiča Balador, okrog Petelinjega rta do carinskega pomola
Tu je mestna plaža, plaža slepih in slabovidnih, plaža invalidnih oseb. Ta predel je delno kamnit breg, delno betoniran in delno prodnat.
Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili
Možna postavitev bivalnega kontejnerja
Možna postavitev večjega šotora
DA
AVTOKAMP JADRANKA V ZALIVU VILIŽAN
Breg je obdelan s kamnitim zidom Dostop je možen z dvoosnimi in triosnimi tovornimi vozili
Možna postavitev bivalnega kontejnerja
Možna postavitev večjega šotora
DA
Grafični prikaz o dostopnosti do posameznih delov obal. Legenda:
Dostop s tovornjaki, možna postavitev bivalnega kontejnerja in šotora
Dostop samo peš Dostop s tovornjaki in možnost postavitve bivalnega kontejnerja pri nekdanji Drogi ali solinarskem muzeju, ni pa možna postavitev šotora.
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 16 / 27
Ažurirano: 2011
Zemljevid obalnega dela v občini Izola. Z rdečo barvo označena območja, kjer se lahko postavijo kontejnerji oziroma šotori.
Obalni del v občini Izola
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 17 / 27
Ažurirano: 2011
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 18 / 27
Ažurirano: 2011
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 19 / 27
Ažurirano: 2011
3.3 Mestna občina Koper
Obalni del MO Koper
Opis dostopnosti do morja na območju MO Koper.
1. točka) Parkirišče na Istrski cesti pri hišni št. 83/a. - možnost postavitve kontejnerja, - ZARE 39 kanal, - dostop do morja preko ceste, betonski zid, kamenje (slabo dostopno).
2. točka) Kopališče Žusterna: - dostop z večjim tovornim vozilom do obale, - možnost postavitve šotora, - ZARE 39 kanal, - dostop do morja – betonski zid.
3. točka) Parkirišče pri kopališču Žusterna: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 39 kanal, - dostop do morja – skale, možen dovoz v morje za manjše čolne.
4. točka) parkirišče pri svetilniku: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 12 kanal, - dostop do morja – betonski zid.
5. točka) potniški terminal: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 12 kanal, - dostop do morja – betonski zid, možen spust večjih ladij v morje v MARINI
Koper. 6. točka) Sveta Katarina Ankaran:
- dostop z večjim tovornim vozilom,
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 20 / 27
Ažurirano: 2011
- možna postavitev šotorov in kontejnerjev, - ZARE 12 kanal, - dostop do morja – kamniti pomol, spust v vodo čolnov – Pomorsko društvo
Ankaran. 7. točka) Adria Ankaran:
- rampa za v avtokamp – ni možnosti dostopa (potrebno predhodni dogovor). 8. točka) Valdoltra ob bolnišnici:
- dostop z manjšim tovornim vozilom, - možna postavitev manjšega šotora ali kontejnerja, - ZARE 11 kanal, - Dostop do morja – kamniti pomol, kamniti zid in skale.
9. točka) Rajski pristan OLTRA: - dostop do obale samo peš.
10. točka) Avtokamp Valdoltra: - rampa za v avtokamp.
11. točka) Zdravilišče Debeli rtič: a) dostop do obale z osebnimi vozili in peš; b) - dostop z osebnim vozilom in manjšim tovornim vozilom, - možna postavitev manjšega šotora,
- ZARE 11 kanal, - dostop do morja – betonski zid, kamniti pomol.
12. točka) Debeli rtič: - skozi vinograde do punte - klif; Z vozili ni možnosti dostopa, samo peš.
13. točka) Počitniški dom MNZ: - rampa – potreben predhodni dogovor, - dostop z osebnim vozilom in manjšim tovornim vozilom, - možna postavitev šotora, - ZARE 11 kanal, - dostop do morja - obala betonska, betonski pomoli, možen spust čolna v morje.
14. točka) Med Počitniškim domom MNZ in blokom: - dostop z večjim tovornim vozilom, - možna postavitev večjega šotora in kontejnerjev, - ZARE 11 kanal - slabo, 12 kanal – srednje, - dostop do morja – kamnita obala poraščena z travo, možen spust čolna v morje.
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 21 / 27
Ažurirano: 2011
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 22 / 27
Ažurirano: 2011
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 23 / 27
Ažurirano: 2011
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 24 / 27
Ažurirano: 2011
4 SILE, SREDSTVA IN VIRI ZA IZVAJANJE NAČRTA
4.1 Pregled društev in organizacij, ki sodelujejo pri izvedbi nalog Za organizacijo in vodenje akcije čiščenja na posameznih delih obale po posameznih občinah so zadolžena naslednja društva oziroma organizacije.
OBČINA Društva /organizacije Število članov
Odgovorna oseba
Telefon
PIRAN
PGD PIRAN
PGD SEČOVLJE
S K U P A J
IZOLA
PGD IZOLA 14
PGD KORTE 16
TABORNIKI 5
SKUPAJ 35
MO KOPER
PGD HRVATINI
PGD POBEGI ČEŽARJI
JZ GB KOPER
S K U P A J
VSE S K U P A J
Za čiščenje obale, v kolikor bi do takega onesnaženja prišlo, se predvideva, da bi sodelovali mnogi prostovoljci iz obalnih občin, drugih krajev Slovenije in pa drugih držav. Za razporeditev prostovoljcev, koordinacijo, delitev čistilnih sredstev, prevoz, prehrano, spanje in drugo logistično podporo bi skrbeli člani društev oziroma organizacij.
4.2 Materialno - tehnična sredstva za izvajanje načrta
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 25 / 27
Ažurirano: 2011
4.3 Predvidena finančna sredstva za izvajanje načrta
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 26 / 27
Ažurirano: 2011
5 AKTIVIRANJE SIL IN SREDSTEV
-
NAČRT UKREPANJA OB ONESNAŽENJU MORJA 27 / 27
Ažurirano: 2011
5.1 Mednarodna pomoč
top related