naravoslovje v vrtcu montessori -...
Post on 08-Feb-2020
13 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Študijski program: PREDŠOLSKA VZGOJA
NARAVOSLOVJE V VRTCU MONTESSORI
DIPLOMSKA NALOGA
Mentor: Kandidat:
dr. Barbara Bajd Urška Petač
Ljubljana, junij 2016
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
I
»Človekovo delo je pomembno, ker izdeluje sredstva napredka, otrokovo delo pa je še
pomembnejše, ker gradi človeka prihodnosti.«
(Maria Montessori)
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
II
ZAHVALA
Za pomoč pri pripravi diplomske naloge se zahvaljujem mentorici dr. Barbari Bajd.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
III
POVZETEK
V prvem delu diplomskega dela Naravoslovje v vrtcu montessori je opisan Kurikulum za
vrtce, nacionalni dokument, na podlagi katerega vzgojitelji načrtujejo vzgojno in
izobraţevalno delu v vrtcu. Izpostavljeni so globalni cilji ter predlagani opisi dejavnosti s
področja naravoslovja v vrtcu. Predstavljen je tudi konstruktivistični način poučevanja, preko
katerega poskušamo otrokom pribliţati naravo kot prostor, v katerem lahko samoiniciativno
in svobodno raziskujejo ter obenem samostojno, z lastno miselno aktivnostjo, iščejo odgovore
na številna vprašanja, ki se jim pri tem porajajo.
Drugi del diplomskega dela vsebuje pregled ţivljenja in dela italijanske zdravnice Marije
Montessori, ki je na podlagi opazovanj otrok in njihovega razvoja osnovala svojo metodo
vzgoje in poučevanja otrok od rojstva do mladostništva. Opisana so temeljna načela
pedagogike montessori ter njena razširjenost po Sloveniji in svetu. Predstavljeni so tudi
nekateri materiali s področja naravoslovja, s katerimi je Montessorijeva ţelela otroke
spodbuditi k samostojnemu odkrivanju sveta ter preučevanju stvari in pojavov, ki nas
obdajajo.
V empiričnem delu diplomske naloge smo ţeleli preveriti, v kolikšni meri vzgojitelji v vrtcih
te materiale poznajo in jih tudi uporabljajo oz. na kakšen način predstavljajo otrokom
naravoslovne tematike. Zanimal nas je tudi vpliv uporabe materialov montessori na znanje in
informiranost otrok o določeni tematiki. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji v vrtcih montessori
nekatere od teh pripomočkov s pridom uporabljajo, medtem ko mnogi vzgojitelji v vrtcih, ki
sledijo Kurikulumu, le-teh ne poznajo, jih nimajo na voljo ali jih ne uporabljajo, kar pa na
znanje in informiranost otrok o izbrani tematiki nima velikega vpliva. Vzgojitelji namreč
pripravijo ogromno drugih didaktičnih pripomočkov, s pomočjo katerih otroci ravno tako
lahko pridobijo veliko informacij in znanj s področja naravoslovja, obenem pa z njimi
preţivljajo veliko časa v zunanjem okolju, kjer jim enkrat tedensko pripravljajo učne ure
naravoslovja, kar je bistveno za razvoj otrokove navezanosti na naravo ter njegovega odnosa
do sveta, ki ga obdaja.
KLJUČNE BESEDE
Začetno naravoslovje, vrtec montessori, materiali montessori, didaktični pripomočki, Marija
Montessori, predšolski otroci.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
IV
ABSTRACT
The first part of the thesis Science in Montessori kindergarten describes the Curriculum for
kindergarten, national document, based on which teachers plan their educational work in
kindergarten. It contains presentation of some global aims of primary science, and also
descriptions of proposed activities for this area. It includes presentation of a constructivist
way of teaching, which helps children to see nature as a place, where they can freely explore
on their own initiative. Simultaneously, they independently use their own mental activity and
look for answers to many questions that emerge in their minds.
The second part of the thesis includes an overview of life and work of the Italian doctor Maria
Montessori, who has developed her own method of upbringing and educating children from
birth to adolescence. Here are described some of the basic principles of Montessori pedagogy
and its prevalence in Slovenia and the world. There are also presented some of the materials
for primary science, by which Maria Montessori wanted to encourage children to explore the
world independently.
In the empirical part of the thesis we wanted to find out to what extent teachers know and use
these materials and what other methods are used to represent science topics to children. We
were interested in the impact of the use of Montessori materials on children's knowledge and
information about a particular topic. The research showed that teachers in Montessori
kindergarten use some of them very often, while educators in kindergartens, which follow the
Curriculum, do not know them, do not have them or do not know how to use them. The
choice of methods and materials had no significant impact on children's knowledge on
particular science topic. Teachers working in non-montessori environment prepare many other
didactic materials that help children gain a lot of information and knowledge about particular
science area. They also spend a lot of time in the outside environment, where they prepare
science lessons for their groups at least once a week, which is essential for the development of
the child attachment to nature and his relationship to the world that surrounds him.
KEY WORDS
Primary science, Montessori kindergarten, Montessori materials, didactic materials, Maria
Montessori, preschool children.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
V
KAZALO
ZAHVALA ................................................................................................................................ II
POVZETEK ............................................................................................................................. III
KLJUČNE BESEDE ................................................................................................................ III
ABSTRACT ............................................................................................................................. IV
KEY WORDS .......................................................................................................................... IV
UVOD ........................................................................................................................................ 1
1 TEORETIČNI DEL ............................................................................................................ 2
1.1 Kurikulum .................................................................................................................... 2
1.1.1 Naravoslovje v kurikulumu .................................................................................. 2
1.1.2 Konstruktivizem ................................................................................................... 4
1.1.3 Konstruktivistični način poučevanja .................................................................... 5
1.1.4 Primeri dejavnosti s področja naravoslovja (Bahovec, 1999): ............................. 6
1.2 Marija Montessori ........................................................................................................ 7
1.2.1 Delo Marije Montessori ....................................................................................... 9
1.2.2 Filozofija ............................................................................................................ 11
1.2.3 Razširjenost metode Montessori ........................................................................ 17
1.3 Naravoslovje v pedagogiki Montessori ..................................................................... 19
1.3.1 Metode poučevanja področja znanosti: .............................................................. 20
1.3.2 Didaktični materiali s področja naravoslovja ..................................................... 21
2 EMPIRIČNI DEL ............................................................................................................. 31
2.1 Opredelitev problema ................................................................................................ 31
2.2 Raziskovalna vprašanja ............................................................................................. 31
2.3 Hipoteze ..................................................................................................................... 32
2.4 Raziskovalna metoda ................................................................................................. 32
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
VI
2.5 Vzorec ........................................................................................................................ 33
2.6 Postopek zbiranja in obdelave podatkov ................................................................... 34
2.7 Opis inštrumenta ........................................................................................................ 34
2.8 Opis postopka obdelave podatkov ............................................................................. 35
2.9 Rezultati in interpretacija ........................................................................................... 35
2.9.1 Rezultati in interpretacija anketnega vprašalnika ............................................... 35
2.9.2 Rezultati in interpretacija intervjuja z otroki ...................................................... 44
3 ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 51
4 LITERATURA ................................................................................................................. 54
5 VIRI SLIK ........................................................................................................................ 55
KAZALO TABEL .................................................................................................................... 57
KAZALO GRAFOV ................................................................................................................ 57
KAZALO SLIK ........................................................................................................................ 58
PRILOGE ................................................................................................................................. 59
Priloga 1: Vprašalnik ............................................................................................................ 59
Priloga 2: Risbe otrok – človeško telo ................................................................................. 65
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
1
UVOD
V današnjem tempu ţivljenja veliko ljudi, tako otrok kot odraslih, izgublja stik z naravo.
Dolgi in naporni delavniki staršev ter šolske obveznosti in številne obšolske dejavnosti otrok
številnim druţinam onemogočajo, da bi lahko vsaj del dneva preţiveli skupaj nekje v naravi.
Čeprav je stik z njo bistvenega pomena za razvoj otrok in dobro počutje odraslih, nam časa
zanjo enostavno zmanjka. Tako so otroci prikrajšani za nujno potrebno svobodo gibanja, ki jo
ponuja narava, za opazovanje, tipanje, poslušanje, raziskovanje, preučevanje, čudenje ...
Prikrajšani so za povezovanje s svetom, zaradi česar se ne morejo razviti v celovito osebnost,
zlito s časom in okoljem.
Glede na to, da otroci velik del dneva preţivijo v vrtcih in šolah, lahko rečemo, da je vloga
vzgojiteljev in učiteljev na tem področju zelo pomembna, morda celo odločilna. Če otrokom
omogočajo bivanje na sveţem zraku v vsakem vremenu in vsakem letnem času, bodo malčki
zmogli z naravo vzpostaviti močno vez, ki jih bo skozi vse otroštvo vodila v samoiniciativno
odkrivanje sveta, ki jih obdaja, ter v njih vzbujala spoštovanje do planeta, na katerem ţivijo.
In ravno to je temelj oz. eden izmed globalnih ciljev naravoslovne vzgoje, ki smo se ji
posvetili v tem diplomskem delu.
Naravoslovje v vrtcu je obširno področje, ki vzgojiteljem daje veliko svobode in jim omogoča
ogromno raznolikih moţnosti za pripravo učnih ur s tega področja. Vendar inovativnost in
ustvarjalnost pri načrtovanju podajanja naravoslovnih vsebin vseeno ne zadoščata. Potrebnega
je tudi veliko znanja, saj vedoţeljnost »sveta odkrivajočih« otrok enostavno ne pozna meja. V
upanju, da je vzgojiteljem ta neskončna otroška radovednost izziv, zaradi katerega nenehno
poglabljajo znanje, smo se lotili raziskovanja tega področja. Ţeleli smo pregledati vsebine, ki
jih ponuja Kurikulum za vrtce, nacionalni dokument, na podlagi katerega vzgojitelji običajno
načrtujejo svoje delo, ter pregledu dodati še vsebine in načine podajanja snovi, ki jih vključuje
pedagogika montessori. Le-ta se namreč v slovenskem okolju trenutno vedno bolj razširja in
si tako utira pot tudi do tistih vzgojiteljev, ki so ţeljni novih idej in novih spoznanj.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
2
1 TEORETIČNI DEL
1.1 KURIKULUM
Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument, ki je osnova za načrtovanje vzgojnega dela v
vrtcu. V veljavi in uporabi je od leta 1999, ko ga je Strokovni svet RS za šolstvo in
izobraţevanje sprejel, da bi z njim spremenil in nadgradil dotedanje delo v vrtcu (Bahovec,
1999).
Kurikulum za vrtce je namenjen vzgojiteljem, pomočnikom vzgojiteljev, ravnateljem in
svetovalnim delavcem. V njem so predstavljeni cilji kurikula za vrtce ter načela uresničevanja
le-teh, nekatera temeljna vedenja o otroku, njegovem razvoju in učenju ter predvideni
globalni cilji za posamezna področja dejavnosti v vrtcu. Iz slednjih so izpeljani tudi cilji ter
primeri vsebin in dejavnosti, s katerimi vzgojno osebje oblikuje vsakdan v vrtcu. Dokument
strokovnim delavcem ob rabi strokovne literature in priročnikov za vzgojitelje omogoča
strokovno načrtovanje in kakovostno predšolsko vzgojo v vrtcu, ki se na ravni izvedbenega
kurikula razvija in spreminja, pri tem pa upošteva neposredno odzivanje otrok v oddelku,
organizacijo življenja v vrtcu ter vpetost vrtca v širše okolje (Bahovec, 1999, str. 4).
Kurikulum pa ni odprt le za vključevanje različnih posebnosti okolja, otrok in staršev, temveč
tudi za uveljavljanje avtonomnosti vrtca in nenazadnje tudi vzgojitelja. Poleg nudenja pestre
izbire dejavnosti, vsebin in metod, mu tako omogoča tudi dopolnjevanje vsebin s svojimi
lastnimi idejami, spretnostmi in znanjem, ki pa morajo biti usklajeni s Kurikulom (Bahovec,
1999).
Kurikulum za vrtce vključuje dejavnosti s šestih različnih področij: gibanje, jezik, umetnost,
druţba, narava in matematika. Predlagane vsebine in dejavnosti vzgojitelj na ravni
izvedbenega kurikula med seboj povezuje, dograjuje in dopolnjuje.
1.1.1 Naravoslovje v kurikulumu
Narava je posebno področje, v okviru katerega otrok začne odkrivati, doţivljati in spoznavati
obdajajoče okolje, ob tem pa razvija svoje lastne miselne sposobnosti in krepi osebnostni
razvoj. Otrok namreč ob odkrivanju naravnih zakonitosti, pridobivanju izkušenj z ţivimi bitji
in raziskovanju naravnih pojavov razvija naravoslovne pojme, naravoslovno mišljenje,
sklepanje, zmoţnosti za reševanje problemov, predvidevanje in postavljanje hipotez, hkrati pa
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
3
oblikuje tudi temeljne pojme, kot so prostor, čas, gibanje, sile, pojem ţivega in neţivega ipd.
Tako je spoznavanje okolja hkrati cilj in proces, postopoma se oblikujejo pojmi in razvija se
mišljenje (Marjanovič Umek, 2001, str. 159; Bahovec, 1999, str. 37). Rečemo lahko, da je
naravoslovje pravzaprav pot od reči in dejanj do znamenj in operacij z njimi. Je pa tudi pot
nazaj od znamenj do resničnosti (Krapše in Kavkler, 1993, str. 3).
Nekateri angleški strokovnjaki, ki se ukvarjajo z zgodnjim uvajanjem naravoslovja, o njem
pravijo:
»Naravoslovje je opazovanje, raziskovanje in ustvarjanje občutka za svet okoli sebe.«
»Naravoslovje pri otroku razvija radovednost in ga usmeri v znanstveno razmišljanje.«
»Naravoslovje pomeni razumeti stvari v interpretaciji, pridobljeni z radovednostjo.«
»Naravoslovje je spoznavanje nečesa zanimivega s spraševanjem o tem.«
»Naravoslovje je razvijanje spretnosti in navad, potrebnih za raziskovanje in
eksperimentiranje.« (Krapše in Kavkler, 1993.)
Globalni cilji naravoslovja v vrtcu so: doživljanje in spoznavanje žive in nežive narave v njeni
raznolikosti, povezanosti, stalnem spreminjanju in estetskih razsežnostih; razvijanje
naklonjenega, spoštljivega in odgovornega odnosa do žive in nežive narave; spoznavanje
svojega telesa, življenjskega cikla ter zdravega in varnega načina življenja; spoznavanje
snovi, prostora, časa, zvoka in svetlobe; spoznavanje tehničnih predmetov in razvijanje
spretnosti na področju tehnike in tehnologije; spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju
narave (Bahovec, 1999, str. 38).
V okviru naravoslovnih dejavnosti otrok srečuje in spoznava ţivali in rastline, skrbi zanje,
spoznava njihov ţivljenjski prostor ter način razmnoţevanja, ob tem pa vedno bolj povečuje
svoje zanimanje zanje in za njihove ţivljenjske pogoje ter se navaja na spoštljivo ravnanje z
njimi. Z nenehnim stikom z naravo ter spoznavanjem različnih pojavov v njej se krepi tudi
njegov odgovoren in spoštljiv odnos do okolja, ki nas obdaja (Bahovec, 1999). Ravno ta
povezanost z naravo pa otroka vsak dan znova ţene v raziskovanje, premikanje kamnov,
preiskovanje gozdnih tal, nabiranje in preizkušanje različnih materialov (njihovega gibanja,
delovanja, njihovih fizikalnih in kemijskih lastnosti ipd.), tipanje, mešanje in oblikovanje
različnih snovi, iskanje drobnih ţivali in predmetov v okolici, opazovanje razlik med
različnimi letnimi časi ter v opazovanje sebe in drugih ljudi. Z delovanjem na predmete in
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
4
snovi otrok izoblikuje predstave o svetu, v katerem ţivi, spoznava pa tudi, da ne more najti
odgovorov na vsa vprašanja, ki se mu porajajo in da vsega enostavno ne more razumeti.
Kljub temu pa marsikateri dvom in vprašanje, ki se mu poraja, vseeno lahko preveri. Le
razviti mora nekaj spretnosti in sposobnosti oz. usvojiti nekaj naravoslovnih postopkov. To pa
so: opazovanje, razvrščanje, prirejanje, štetje, merjenje, postavljanje hipotez, načrtovanje in
izvajanje poštenih poskusov, poročanje in povzemanje rezultatov, posploševanje itd.
Naravoslovje v vrtcu se začne z nekaterimi od preprostejših postopkov. Z njimi otroci
povezujejo svoje mišljenje z dejavnostmi ter s svojimi zamislimi in razumevanjem oblikujejo
stališča in pojme. Pomembno pa je, da te zamisli soočijo z dejstvi, jih kritično preverijo in jih,
če tako narekujejo ugotovitve, tudi spremenijo (Marjanovič Umek, 2001). O tem govori tudi
osnovna predpostavka konstruktivizma.
1.1.2 Konstruktivizem
Osnovna predpostavka konstruktivizma pravi: »Znanja ne moremo preprosto podati drugim
oziroma ga od drugih sprejemati, ampak si ga mora vsakdo izgraditi z lastno miselno
aktivnostjo ob izpopolnjevanju ali spreminjanju obstoječih idej o svetu, v procesu produktivne
interakcije dialoga s soljudmi.« (Marentič Poţarnik, 2004, str. 7.)
Znanje v očeh konstruktivistov ni zapomnitev številnih podatkov in informacij, temveč je
interpretacija le-teh. Pri tem naj bi učenci oblikovali novo znanje v skladu s svojim
predhodnim znanjem, izkušnjami, stališči, osebnostnimi lastnostmi in okoljem, v katerem
ţivijo. Seveda to ne pomeni, da vsak svoje znanje gradi le na podlagi svoje lastne izkušnje,
temveč da upošteva tudi izkušnje drugih in zbrane podatke nato priredi in poveţe s tistim, kar
ţe ve in zna (Marentič Poţarnik, 2004).
Ţe Piaget je trdil, da je pri pouku poleg predznanja potrebno upoštevati tudi otrokove zmote
in napačne predstave. Vzgojitelj mora namreč pri načrtovanju neke dejavnosti poznati tako
otrokovo znanje kot tudi neznanje. Prav to je namreč tisto, kar v otroških moţganih
najodločilneje vpliva na konstrukcijo novega znanja iz informacij, ki jih otrok sprejema iz
okolja (Ferbar, 1992).
Napačne predstave pa so lahko tudi ovira pri konstrukciji novega znanja, zlasti, kadar v
otroških moţganih le-te prevladujejo nad znanjem. V tem primeru ima vzgojitelj oz. učitelj
teţjo nalogo kot takrat, kadar otrok o določeni temi še ničesar ne ve. Veliko laţje je namreč
poučevati nekoga, ki je na določenem področju še »nepopisan list« ter je novo znanje in
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
5
informacije pripravljen prostodušno sprejeti, kot pa nekoga, ki mu je tematika ţe dobro znana
in je poleg tega prepričan, da vse, kar ve, tudi drţi, v resnici pa temu ni tako (Ferbar, 1992).
Napačne miselne konstrukcije pa so ovira za učenje tudi zato, ker porajajo vedno nova
navzkriţja s pravilnimi informacijami (Ferbar, 1992).
Z opisi pogojev, ki jih je potrebno izpolniti, da bi sploh lahko prišlo do nadomestitve starih
miselnih predstav z novimi, se ukvarja »teorija sprememb v pojmovanjih«, ki jo je v svojem
članku, objavljenem v zborniku z naslovom Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev,
opisala Leopoldina Plut-Pregelj. Pravi namreč, da morajo biti obstoječa pojmovanja
nezadovoljiva za učenca, česar se mora le-ta tudi zavedati. Nova pojmovanja, ki so običajno
kontraintuitivna, pa morajo biti učencu vsaj malo razumljiva oz. morajo imeti nek minimalni
smisel, saj se bo le tako otrok podal v nadaljnje raziskovanje in ukvarjanje z njimi, poleg tega
pa morajo ponujati tudi moţnosti za rešitev drugih problemov, ne samo trenutnega (Marentič
Poţarnik, 2004).
Plut-Pregljeva pravi še, da so vse te miselne povezave v otrokovih moţganih močno
prepletene tudi z nekognitivnimi sestavinami (s čustvi, motivi, cilji, institucijami, ki jim
človek pripada), poleg tega pa imajo lahko dolgo zgodovino. Na to morajo biti vzgojitelji in
učitelji zelo pozorni, saj je spreminjanje pojmovanj ob poznavanju vzrokov, ki so jih
povzročili, in razmer, ki ga ohranjajo, bistveno laţje (Marentič Poţarnik, 2004).
1.1.3 Konstruktivistični način poučevanja
Pri odkrivanju otrokovih napačnih miselnih predstav in izgradnji pravilnih ima vzgojitelj oz.
učitelj pomembno vlogo. Njegova naloga je, da najprej opravi temeljit vpogled v otroške
miselne vzorce, šele potem pa se loti učnega procesa.
V prvi fazi tako vzgojitelj oz. učitelj s pomočjo individualnih razgovorov, moţganskih neviht
(»brainstorming«), skupinskih pogovorov, odprtih vprašanj ali ob pisanju kratkih stavkov,
razlaganju slik, shem, grafov, risanju miselnih vzorcev ali risb, pridobi osnovno informacijo o
stopnji predznanja otrok in njihovem poznavanju določene tematike. To fazo konstruktivisti
imenujejo »elicitacija učenčevih idej«, z njo pa potrdijo različnosti učencev v naravoslovnem
predznanju, idejah in usvojenih teorijah. Ugotovijo tudi, ali te otroške ideje vodijo v
oblikovanje dobre strokovne podlage ali pa jih je morda potrebno preusmeriti. Na podlagi
tega potem vzgojitelj načrtuje drugo fazo poučevanja – učni poseg (Krapše in Kavkler, 1993).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
6
Druga faza (»rekonstrukcija in aplikacija otrokovih idej«) temelji na preoblikovanju ali
potrjevanju začetnih idej. Poteka preko različnih praktičnih aktivnosti, preko kreativnega
pisanja, diskusij v skupini itd., z njimi pa učitelj učencu ţe ponuja moţnost za odpravljanje
napak v dotedanjih miselnih konstrukcijah. Ker je od te faze odvisen nadaljnji razvoj idej, ji je
potrebno posvetiti veliko časa in pozornosti (Krapše in Kavkler, 1993). Skrbno je potrebno
izbrati učno izkušnjo, ki mora biti ne le učencem razumljiva in smiselna, ampak tudi v
nasprotju z njihovimi trenutnimi prepričanji. Učitelj mora zato pred tem temeljito raziskati
najpogostejše zamisli in napačne pojme učencev, iz katerih lahko potem izbere takšno
izkušnjo, ki sicer izhaja iz le-teh, vendar mora biti njen izid za učence nepričakovan in
provokativen, kar otroke spodbudi k ponovnemu premisleku (Marentič Poţarnik, 2004).
V zadnji fazi pa se učitelj z učenci zaustavi še ob analizi njihovega dela. Pogosto je za to
potrebno individualno delo z učenci, saj je najpomembnejše pri analizi to, da otrok spozna in
uvidi bistvo spremenjenih osnovnih idej (Krapše in Kavkler, 1993).
S takšnim načinom poučevanja otrokom omogočimo, da se urijo v opazovanju in zaznavanju
z vsemi čutili, razvrščajo, primerjajo, raziskujejo, iščejo nepravilnosti v svojih teorijah,
postavljajo vprašanja, predpostavljajo pričakovane rezultate, zapisujejo opaţanja in
interpretirajo rezultate raziskovanja (Krapše in Kavkler, 1993). Otroci ob uporabi vseh teh
veščin v naravoslovju pravzaprav delujejo kot nekakšni znanstveniki (na sebi primerni
stopnji), ki se z različnimi poskusi in preverjanjem domnev ter postavljanjem novih teorij
sčasoma pribliţujejo pravi znanosti.
1.1.4 Primeri dejavnosti s področja naravoslovja (Bahovec, 1999):
Otrok biva v naravi in jo doţivlja v različnih okoljih, letnih časih in vremenskih razmerah.
Otrok zaznava ţiva bitja z vsemi moţnimi čutili in sodeluje v pogovorih o tem, kakšna so,
kako in kje ţivijo, kako se gibljejo, oglašajo, kako se hranijo ipd.
Otrok se igra z različnimi predmeti ţivalskega, rastlinskega in neţivega izvora ter z različnimi
snovmi in pojavi (npr. veter, svetloba, senca).
Otrok opazuje spremembe na nebu in vremenske pojave.
Otrok se igra z zrcali ter s senco svojega telesa.
Otrok obišče ţivalski vrt, park, kmetijo, polje, vrt, gozd ...
Otrok opazuje ţiva bitja s pomočjo povečevalnega stekla.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
7
Otrok ugotavlja, kaj povzroči gibanje in kaj ga vzdrţuje.
Otrok se igra z magneti.
Otrok preliva in meša različne tekočine.
Otrok suši različne snovi in predmete ter ugotavlja, kam gre voda.
1.2 MARIJA MONTESSORI
Marija Montessori se je rodila 31. avgusta 1870 v Chiaravalleu v Italiji. Bila je edina hči
Alessandra in Renilde Montessori. Ko je bila stara 5 let, se je njena druţina preselila v Rim,
kjer je deklica leto kasneje začela obiskovati osnovno šolo. V tistem času v učnih uspehih ni
ravno blestela, razvila pa je ţe nekatere značajske lastnosti, ki so kasneje močno oblikovale
njeno ţivljenje. Bila je deklica z močnim značajem, izrazitim občutkom za dolţnost, veliko
ambicioznostjo, jasnimi cilji ter gospodovalno naravo (Pollard, 1997).
Pri dvanajstih letih se je odločila, da šolanja, v nasprotju z večino ostalih deklet njene starosti,
še ne bo zaključila, niti se ne bo vpisala na učiteljišče, k čemur so jo spodbujali njeni domači.
Zanimala jo je matematika, kar je bilo za deklico precej neobičajno. Šolanje je tako
nadaljevala na srednji šoli za dečke, ki jo je leta 1886 zaključila z odliko, zatem pa se je
vpisala na tehniško fakulteto. Očetovemu nasprotovanju navkljub se je odločila, da bo postala
zdravnica, česar do tedaj v Italiji ni storila še nobena ţenska (Pollard, 1997).
Študijska leta so bila za mlado nadebudno študentko precej naporna. Ker je bila edina ţenska
na fakulteti, je bila ves čas deleţna številnih zaničevalnih pogledov, poniţevalnih besed in
posmehovanj. V secirnico, kjer študentje medicine ob delu s trupli pridobijo temeljna znanja
za svoj poklic, je smela hoditi le zvečer, ko so ostali študentje ţe odšli domov. Niti v
diskusijah o predavanjih in študiju ji ni bilo dovoljeno sodelovati. Diskriminiranost je čutila
na vsakem koraku. A kljub temu je Montessorijeva vztrajala in leta 1896 postala prva
zdravnica v Italiji (Pollard, 1997).
Začela je z delom asistentke kirurgije na univerzitetni psihiatrični kliniki v Rimu, kjer se je
dnevno srečevala z duševnimi bolniki in duševno prizadetimi otroki. Le-ti so namreč v tistem
času bivali v zavodih, izločeni iz druţbe, saj naj bi bili nekoristni, nevzgojeni in nevredni
vsakršnega truda in skrbi. Montessorijeva je ob opazovanju otrok, ki so pobirali drobtinice
kruha s tal in iz njih gradili skulpture, ugotovila, da temu ni tako in da je umska zaostalost
otrok predvsem pedagoški in ne medicinski problem. Doumela je, da je okolje, v katerem so
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
8
bivali ti otroci, preveč monotono, nezanimivo in nespodbudno, saj otrokom ne ponuja nobenih
materialov ali igrač, s katerimi bi si lahko krajšali čas. Sklenila je preučiti medicinske in
pedagoško-terapevtske spise francoskih zdravnikov Jeana Itarda, proučevalca t. i. »divjega
dečka iz Aveyrona«, in Edouarda Seguina, Itardovega učenca. Po njunem zgledu se je tudi
sama lotila poučevanja teh otrok. Zanje je razvila in oblikovala številne didaktične
pripomočke, ob katerih so otroci hitro napredovali in kmalu po uspehih celo prekašali zdrave
otroke (Isaacs, 2010; O'Donnell, 2007).
Mariji Montessori so leta 1899 ponudili mesto ravnatelja nove šole za duševno prizadete
otroke v Rimu, kjer je ostala 2 leti. Obenem je začela tudi s predavanji o izobraţevanju otrok s
posebnimi potrebami, s katerimi je navduševala tako rimske kot tudi pariške in londonske
učitelje. Leta 1901 se je ponovno lotila študija. Vrnila se je na Univerzo v Rimu, kjer je tokrat
študirala filozofijo, psihologijo in antropologijo. V tem času je imela moţnost opazovati način
poučevanja v šolah za zdrave otroke. Razočaranje nad strogostjo, brezbriţnostjo in
dominantnostjo učiteljev ter nad prepolnimi, enoličnimi in temačnimi učilnicami jo je
privedlo do odločitve, da učne metode, ki jih je uporabljala pri delu z duševno bolnimi otroki,
priredi tudi za zdrave otroke (Pollard, 1997; O'Donnell, 2007).
Ob koncu leta 1906 se je Montessorijevi ponudila priloţnost za delo s predšolskimi otroki
italijanskega mesta San Lorenzo. Odprla je vrtec, t. i. Casa dei Bambini, ki ga je v začetku
obiskovalo 40 otrok med 2. in 7. letom starosti. Tu so sprva zelo ţivahni otroci, vajeni le
tekanja po ulicah, razbijanja stopnišč in uničevanja tuje lastnine, ob delu z materiali hitro
napredovali, se naučili lepega vedenja, pridobili higienske navade, postali samostojni in
učljivi, ob vsem tem pa celo uţivali, kar je vrtcu in Mariji Montessori prineslo svetovni sloves
(Isaacs, 2010; Pollard, 1997). V naslednjih letih so zato zgledu prve »Case« sledile še druge –
v San Lorenzu, Milanu in v Rimu, večala pa se je tudi potreba po poučevanju in dodatnem
izobraţevanju mladih učiteljev in vzgojiteljev. Leta 1909 je Marijino delo iz vrste poskusov v
vzgoji in izobraţevanju preraslo v gibanje. Odločila se je, da bo svoja predavanja zapisala in
zbrala ter jih izdala v knjigi Metode Montessorijeve, ki je v Italiji izšla leta 1910, kasneje pa je
bila prevedena v več kot 20 jezikov. V njej so bili zapisani vsi avtoričini osnovni pogledi na
poučevanje otrok (Pollard, 1997).
K širjenju Marijinih metod in idej so veliko pripomogli tudi tečaji in predavanja, s katerimi je
40-letna zdravnica navduševala učitelje in vzgojitelje v številnih drţavah po Evropi in drugod
po svetu. Ob tem pa se je pojavljalo tudi vedno več ljudi, ki so le trdili, da učijo po metodi
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
9
Montessorijeve, v resnici pa je imelo njihovo poučevanje z Marijinim zelo malo skupnega.
Montessorijevo je to tako jezilo, da se je odločila opustiti vse drugo delo in se popolnoma
posvetiti raziskovalnemu in pedagoškemu delu (O'Donnell, 2007).
V času prve svetovne vojne je odpotovala v Ameriko, kjer je ustanovila Učiteljski kolegij, v
Barceloni je vodila Pedagoški seminar, po vojni pa je močno gibanje osnovala še v Angliji.
Njeni vzgojni pristopi so se razširjali tudi s pomočjo Nacionalnega društva Montessori, ki je v
Rimu v ta namen izdajalo Pedagoško revijo (Opera Nazionale Montessori di Roma, 1996).
Najteţji časi v ţivljenju italijanske zdravnice pa so se pojavili med obema vojnama, ko so
Marijine šole zaradi njenega upora fašistični vladi začeli zapirati. Montessorijeva se je
preselila v Španijo, od koder se je bila po izbruhu drţavljanske vojne prisiljena umakniti na
Nizozemsko. V tem času je napisala svoji najbolj znani knjigi Skrivnost otroštva ter Nenasitni
duh in ustanovila Mednarodno Montessorijevo zvezo, ki je bila od leta 1935 dalje
mednarodno središče in uprava gibanja. Leta 1939 so Marijo povabili v Indijo, kjer je po
dolgem času zopet počela tisto, kar je imela najraje – predavala je zavzetim in vedoţeljnim
poslušalcem. Tam je preţivela 6 let, po koncu vojne pa se je vrnila na Nizozemsko, potem
opravila turnejo po Evropi (predavala je na številnih kongresih montessori), še enkrat
odpotovala v Indijo, svoja spoznanja o razvoju otroka zapisala v knjigi Srkajoči um in
načrtovala širjenje svojih idej tudi po afriški celini (Pollard, 1997).
Montessorijeva pa ni navduševala le s svojimi pedagoškimi metodami, temveč tudi s svojo
vizijo za razvoj človeštva, zaradi česar je bila v letih 1949, 1950 in 1951 trikrat nominirana za
Nobelovo nagrado za mir. Njena uspešna ţivljenjska pot se je zaključila 6. maja 1952, v
starosti 81 let, v Nizozemskem mestu Noordwijk aan Zee (Wikimedia, 2016).
1.2.1 Delo Marije Montessori
Marija Montessori je ţivela v času, ko so svet pretresali veliki tehnološki in znanstveni izumi
ter ga uničevali slepi nacionalizmi. Konflikti in napetosti med narodi so se nezadrţno širili,
kar je mlado zdravnico spodbudilo k iskanju odgovorov na zahteve otrok in nove generacije,
ki bo gradila prihodnost človeštva. Pri tem jo je vodilo prepričanje, da lahko ljudje z vzgojo
izboljšajo tako kakovost ţivljenja in medsebojnih odnosov kot tudi odnose in oblike
sodelovanja med narodi. Ob opazovanju otrok in premišljevanju o morebitnih, na otrocih
vidnih, posledicah takratnih kulturno-druţbenih razmer je Montessorijeva osnovala idejo o
novi šoli, ki bo temeljila na naslednjih osnovnih principih:
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
10
Znanstvena pedagogika, ki bo temeljila na zakonih psihološkega razvoja otroka, bo
vsem otrokom svetá, ne glede na raso, religijo, druţbeni razred ali spol, nudila
najboljše pogoje za rast in razvoj njihovih zmoţnosti. Otroke bo osvobodila pritiskov
odraslih, ki jih pri rasti z vsiljevanjem vsebin, časa in ritma učenja ter modelov
obnašanja, po katerih naj bi se ravnali, zavirajo, namesto, da bi jih spodbujali.
Odrasli bo otroku pripravljal okolje, ki bo ustrezalo otrokovemu fizičnemu,
miselnemu in čustvenemu nivoju in bo tako le malčkov »pomočnik« pri njegovem
veličastnem »samooblikovanju« v človeka.
Otrok se bo iz okolja učil, ne da bi se tega zavedal in bo pri tem doţivljal veselje,
radost učenja in veliko pustolovščino (Opera Nazionale Montessori di Roma, 1996).
Marijine pedagoške ideje so se začele uresničevati v »Scuoli Ortofenici«, šoli za otroke s
posebnimi potrebami pri izobraţevanju. Zanje je pripravila različne materiale, t. i. »čutne
pripomočke«, ob katerih so otroci z vsemi čuti pridobivali raznolike izkušnje in se ob tem
učili matematičnih in geometrijskih osnov ter osnov branja in pisanja. Po 2 letih dela z njimi
jih je Marija vpisala v navadno šolo, kjer so sprejemne izpite opravili brez kakršnihkoli teţav
(Gettman, 1987).
Materiale oz. čutne pripomočke je Montessorijeva uporabila tudi pri delu z zdravimi otroki.
Ker je bila prepričana, da otroci sami najbolje vedo, kako naj se učijo, jim je pri izbiri
materialov pustila svobodo in se v njihovo delo ni vmešavala. Opazovala je njihovo delo in
jim, ko so bili na to pripravljeni, ponudila nove materiale in dejavnosti. Nekatere od teh so
otroci sprejeli z navdušenjem, nekaterih pa se niso niti dotaknili. Slednje je Marija preprosto
umaknila in jih ni ponudila nikoli več (Gettman, 1987). Metoda Montessorijeve se je na
podlagi spoznanj, ki jih je pridobila z rednim opazovanjem otrok ter njihovih spontanih
odzivov na pripravljeno okolje in materiale, začela razvijati in pridobivati današnjo podobo
(Isaacs, 2010).
Temelj in bistvo njene metode je bilo prepričanje, da si otroci ţelijo delati, raziskovati in
pridobivati znanje in bodo to tudi zavestno počeli, če jim bomo le ponudili aktivnosti, ki so
primerne njihovi starosti in stopnji razvoja. Delo z Marijinimi čutnimi pripomočki je bilo
zagotovo ena izmed najpomembnejših osnov procesa učenja. Z njimi so se otroci naučili
vizualno razlikovati različne dimenzije, naučili so se šteti, brati in pisati, izpopolnjevali so
svoje čute za vonj, tip, sluh in vid ter se naučili pomembnih matematičnih in geometrijskih
osnov ţe pri štirih letih. Ker je bilo ţe pri najmlajših moč opaziti močno potrebo po redu in
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
11
čistoči, je Marija malim nadobudneţem ponudila še več aktivnosti, in sicer iz vsakdanjega
ţivljenja. Dala jim je moţnost, da so sodelovali pri pripravi in streţbi hrane, zalivanju in
sajenju roţ, puljenju plevela, oskrbi domačih ţivali ipd. (Pollard, 1997). S temi dejavnostmi
ter z ostalimi učnimi pripomočki je ţelela otrokom pomagati na poti do socialne in
intelektualne neodvisnosti, zato je materiale pripravila tako, da so pritegnili otrokovo
pozornost in ga spodbudili k samostojnemu delu z njimi (Feez, 2010).
Za eno izmed temeljnih Marijinih odkritij pa je veljala tudi njena »igra tišine«.
Montessorijeva je namreč opazila, da imajo otroci tišino zelo radi, saj jih spominja na tišino,
ki so je bili deleţni v materinem trebuhu. Poleg tega malčku omogoča mir, tišino in urejenost
znotraj samega sebe, kar mu daje posebno zadovoljstvo s samim seboj. S to izkušnjo naj bi
otroci postali bolj mirna in ljubeča generacija prihodnosti (Pollard, 1997).
Vsa ta spoznanja oz. metode so bile ljudem popolnoma nove in pogosto tudi nedoumljive.
Marsikdo vanje ni verjel. Zato je Montessorijeva »Caso dei Bambini« z velikim veseljem
pokazala radovednim obiskovalcem, k opazovanju in občudovanju svojih otrok pa so bili
povabljeni tudi njihovi starši (Isaacs, 2012).
1.2.2 Filozofija
1.2.2.1 Okolje
Izkušnje v vedno bolj številnih otroških hišah so Marijo spodbudile k pisanju Priročnika, ki je
izšel leta 1914. V njem je opisala, kakšna naj bi bila soba, v kateri bivajo otroci (Pollard,
1997).
Marija v svojem Priročniku piše, da naj bi bila »Otroška hiša« hiša z več sobami in otrokom
čim laţje dostopnim vrtom. Najbolje bi bilo, da bi bil vrt pokrit, da bi otroci lahko zunaj
delali, se igrali, obedovali ali celo spali, pri čemer pa bi bili seveda zaščiteni pred močnim
soncem ali deţjem (Pollard, 1997). Prostori naj bi bili svetli, prostorni in zračni, pohištvo pa
leseno, prilagojeno otrokovi višini in dovolj lahko, da ga otroci lahko premikajo. Dobro je, da
je površina pohištva vodoodporna in gladka (da je čiščenje otrokom laţje). Mize naj bi bile
tako velike, da bi na njih lahko delal otrok sam, v paru ali v manjši skupini, obenem pa naj bi
bilo tudi na tleh dovolj prostora, kjer bi si otroci lahko pogrnili manjšo preprogo, na kateri bi
lahko delali z izbranimi materiali. Police v prostoru naj bi bile nizke in odprte, na njih pa
skrbno urejeni učni pripomočki (Feez, 2010). Na stenah učilnice montessori naj bi visele slike
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
12
s prizori iz vsakdanjega ţivljenja (npr. prizori druţinskega ţivljenja, ţivali, rastline ...) ter
table, ki naj bi bile nameščene dovolj nizko, da jih otroci lahko uporabljajo (Montessori,
1972). Prostor mora imeti tudi nekaj sobnih rastlin, za katere skrbijo otroci sami, mize lahko
krasijo vaze z vedno sveţim cvetjem, v sobi pa je dobrodošel tudi hišni ljubljenček (npr. riba,
ţelva, morski prašiček, zajec ...). V najbolj umirjen kotiček sobe je dobro umestiti še udoben
naslanjač, kjer si otroci lahko odpočijejo in se umirijo.
Za Montessorijevo je bilo primerno okolje ključnega pomena za otrokovo spontano učenje.
Trdila je, da mora okolje otroku in njegovemu razvoju sluţiti, vzgojitelj pa mora biti v tem
procesu soudeleţen le kot moderator, opazovalec in vzdrţevalec (oz. skrbnik) okolja.
Poskrbeti mora, da bo okolje čim bolj naravno in realno ter da bo otroku nudilo svobodo
gibanja in izbire ter ga spodbujalo k odgovornemu odnosu do sebe, soljudi in okolja (Isaacs
2010).
1.2.2.2 Materiali
Otrokove svobodno izbrane aktivnosti oz. interakcije z materiali pedagogi montessori
imenujejo »delo«. Ta termin opisuje neko naporno aktivnost, preko katere otrok pridobi
določeno znanje, veščino oz. naredi nek končni izdelek. To se sicer lahko zdi zelo zastarelo
oz. za današnje čase, ko se propagira predvsem spontano učenje preko igre, neprimerno, a
vendar z besedo »delo« opisujemo aktivnosti, ki jih otroci izbirajo popolnoma svobodno in z
njimi gradijo svojo prihodnost (Feez, 2010).
Didaktični pripomočki oz. t. i. materiali v učilnici montessori so po policah razdeljeni na več
področij: področje vsakdanjega ţivljenja, področje zaznavanja, področje jezika, področje
gibanja, področje umetnosti, področje matematike in področje znanosti. Običajno so preprosti,
realni in funkcionalni, prijetni na otip in privlačni za oko, čisti, enostavnih oblik, narejeni iz
zdravju neškodljivih materialov (pogosto so leseni, nekateri pa tudi keramični, stekleni,
kovinski, volneni ipd.) (Gettman, 1987). Pripravljeni so v kompletih, ki se ujemajo v barvi,
obliki ali velikosti. Shranjeni so v košarah, škatlah ali na pladnjih, saj je tako otrokom
prenašanje od omare do mize laţje (Feez, 2010). Na polici ima vsak od njih točno določeno
mesto. Vsi didaktični pripomočki v učilnici montessori so namreč zloţeni ne samo po
področjih, temveč tudi po zahtevnosti, kar otroku omogoča, da napreduje v sebi lastnem
tempu od laţjih, bolj preprostih aktivnosti, do bolj zahtevnih, kompleksnih. Skozi ta proces je
otrokova naravna radovednost zadovoljena, zaradi česar otrok začne doţivljati veselje ob
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
13
samostojnem odkrivanju sveta. Poleg tega s svobodno izbiro materialov otrok pridobiva na
samodisciplini in odgovornosti do sebe, drugih in okolja, ki ga obdaja.
V prostoru na policah nikoli ne najdemo dveh enakih materialov, kar pomeni, da mora otrok,
če ţeli delati z materialom, ki ga trenutno uporablja nekdo drug, počakati, da ga vrstnik vrne
na polico, šele potem si ga lahko izbere še sam. S tem, ko otroci čakajo, da pridejo na vrsto, se
učijo potrpeţljivosti, poleg tega pa z materialom, ki so ga dolgo čakali, kasneje delajo z
večjim spoštovanjem in zanimanjem (Feez, 2010).
Predmeti, kot so skodelice, kozarci, kroţniki, vrči in vaze, so narejeni iz porcelana in stekla,
zaradi česar so ne le bolj privlačni, temveč tudi lomljivi. Mnogi materiali vsebujejo tudi
majhne delce (kroglice, zrna, majhne kocke ...), ki se zlahka zgubijo. Otroci se vsega tega
zavedajo, zato z materiali delajo še bolj skrbno in previdno. Če pa se vseeno zgodi, da je
kakšen od materialov vrnjen na polico poškodovan ali nepopoln, ga vzgojitelj nemudoma
odstrani in ga otrokom naslednjič ponudi šele takrat, ko je zopet popoln (Feez, 2010). Ta
popolnost otroku namreč omogoča zbranost od začetka njegovega dela pa vse do trenutka, ko
material vrne nazaj na ustrezno mesto.
1.2.2.3 Vloga vzgojitelja
Vzgojitelja, pedagog montessori in njegov asistent, sta v okolju montessori umaknjena v
ozadje, a vseeno prisotna na način, ki otrokom daje občutek varnosti. Njune naloge so:
sluţiti otroku kot skrbnik okolja, pohištva in materialov,
pomagati otroku pri interakciji z materiali,
opazovati otrokovo delo in njegov razvoj.
Poleg tega morata z vsem, kar delata, s svojim vedenjem in s svojo zunanjo podobo izţarevati
svoje spoštovanje do otrok. Susan Feez (2010) pravi celo, da si morata šteti v čast, da sta
lahko v druţbi otrok, zato se morata potruditi, da je tudi njun zunanji izgled otrokom všeč.
Obleči morata za otrokovo oko prijetna oblačila in si nadeti lične modne dodatke (npr. svetleč
nakit, atraktivna zapestna ura, svilen šal pisanih barv ipd.), ki bodo zagotovo pritegnili
pozornost radovednih malčkov.
V vrtcu montessori morajo vse interakcije med odraslim in otrokom potekati v duhu
spoštovanja. Z otroki vzgojitelj ne sme nikoli ravnati kot z lutkami, ne sme kričati nanje, biti
grob z njimi, jim ukazovati ali jih motiti pri delu. Pedagog montessori niti s starši niti z
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
14
drugimi odraslimi ne govori o nekem otroku, kadar je le-ta prisoten, temveč to stori, kadar
otroka ni zraven ali pa tudi njega vključi v pogovor. V vsakem primeru pa o otroku govori
spoštljivo in strokovno (Feez, 2010).
a) Vzgojitelj – skrbnik okolja:
Vzgojitelj mora okolje pripraviti tako, da ustreza potrebam otrok in njihovim interesom,
vsekakor pa mora odgovarjati tudi njihovim razvojnim značilnostim. Poskrbeti mora, da so
materiali vedno popolni, urejeni in pospravljeni na označenih mestih. Izrednega pomena za
otrokovo nemoteno delo je tudi njihova čistoča, prav tako pa tudi čistoča miz in polic.
Posebno pozornost mora nameniti odzivom otrok na okolje in materiale. Če npr. opazi, da se
malčki določenega didaktičnega sredstva ne posluţujejo, mora ugotoviti, ali razlog tiči v
njegovi nedostopnosti, njegovi neurejenosti oz. poškodovanosti ali v njegovi prezahtevnosti.
Če ţeli teţavo odpraviti v prisotnosti otrok, mora to storiti z enako mero previdnosti,
skrbnosti in natančnosti, kot jo pričakuje od otrok pri njihovem delu z materiali. Pomembno
je, da dela počasi, predmete prijema neţno in z obema rokama in jih po prostoru prenaša
vsakega posebej. Otroci ga namreč opazujejo na vsakem koraku in njegove slabe navade
posnemajo (Gettman, 1987).
b) Vzgojitelj – pomočnik:
Biti otrokov pomočnik pomeni vzpostavljati povezavo med malčkom in pripravljenim
okoljem. V okviru te vloge vzgojitelj vsakemu posamezniku posebej predstavi delo in
rokovanje z izbranim materialom, obenem pa mu pokaţe tudi, kako material vzamemo s
police, kako ga nesemo do svojega delovnega prostora, kako ga pospravimo in kako ga
odnesemo nazaj na ustrezno mesto. Pri tem mora paziti, da vsako delo predstavi v premišljeno
izbranem trenutku otrokovega razvoja, saj mora dejavnost predstavljati izziv ne le otrokovim
fizičnim, temveč tudi njegovim intelektualnim sposobnostim. Aktivnost mora biti
predstavljena na vabljiv način, kar pomeni, da jo mora vzgojitelj obvladati do potankosti in jo
prikazati s čim večjo mero samozavesti, saj bo le tako otrok lahko predstavitev opazoval
zbrano od začetka do konca in se kasneje istega dela lotil tudi sam. Pa vendar ni namen, da
otroka z izbrano aktivnostjo popolnoma očaramo, temveč da jo predstavimo z zelo
premišljenimi in izpopolnjenimi gibi, ki jih bo otrok vsrkal in jih kasneje pri samostojnem
rokovanju z materialom tudi ponovil (Gettman, 1987).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
15
Ko je predstavitev zaključena, lahko z delom nadaljuje otrok, vzgojitelj pa se umakne. Otroku
mora namreč dati moţnost, da dela popolnoma samostojno in dejavnost po ţelji tudi večkrat
ponovi, ne da bi ga pri tem kdorkoli motil, mu pomagal ali komentiral njegovo delo. Z
drugimi besedami, vzgojitelj se mora upreti svojemu notranjemu nagonu, ki ga ţene, da
otroku priskoči na pomoč vsakič, ko opazi, da se bo nekaj polilo, streslo ali razbilo, saj mu le
tako lahko omogoči samostojno raziskovanje novega materiala in iskanje poti k čim bolj
natančni ponovitvi vzgojiteljeve predstavitve. Ob tem se mora namreč zavedati, da z vsakim
svojim vmešavanjem v otrokovo delo, zmoti njegovo koncentracijo, v primeru »nesreče« pa
ga prikrajša za priloţnost učenja uporabe metle ali krpe za brisanje tal (Gettman, 1987).
V kolikor otrok iz določenih razlogov dela z izbranim materialom ni popolnoma usvojil, mu
vzgojitelj material čez nekaj dni predstavi še enkrat. Pri tem ne omenja napak, ki jih je opazil
pri otrokovi prejšnji interakciji z materialom, ampak poskuša tisti korak oz. gib, ki ga je
malček prejšnjič spregledal, tokrat bolj poudariti. Upoštevati pa mora, da je med
pomanjkljivostmi, ki jih otrok lahko s ponavljanjem vaje premaga, in pomanjkljivostmi, ki
nastanejo zaradi nepozornega spremljanja predstavitve, zelo majhna razlika. Če vzgojitelj tega
ne zazna in predstavitve ne ponovi, bo otrok kmalu ugotovil, da cilja, ki mu je bil
predstavljen, ni sposoben doseči, s svojim delom bo postal nezadovoljen, to pa ga bo
spodbudilo k iskanju novih, pogosto nesprejemljivih načinov uporabe izbranega materiala
(Gettman, 1987).
Ko je otrok material oz. neko aktivnost popolnoma usvojil, je naloga vzgojitelja, da mu
ponudi novo delo, s katerim bo usvojeno znanje oz. veščino nadgradil, ali delo, pri katerem bo
to znanje uporabil (npr. ko se otrok pri delu z roza stolpom nauči razvrstiti kocke od največje
do najmanjše, ga vzgojitelj lahko prosi, da uredi knjige na knjiţni polici od največje do
najmanjše) (Gettman, 1987).
Vloga vzgojitelja kot pomočnika zajema torej tri naloge: ustvarjati izzive, nuditi moţnost za
samostojno delo in umeščati novo znanje v širši kontekst.
c) Vzgojitelj – opazovalec:
Gettman (1987) pravi, da mora vzgojitelj točno predvideti, kdaj bo določeno delo otroka
pritegnilo oz. kdaj mu bo predstavljalo izziv, s katerim se bo ţelel spopasti. Ta čut oz. to
vedenje je plod dolgoročnih opazovanj otrokovega razvoja, ki vzgojitelju povedo, kdaj je
otrok vstopil v »občutljivo obdobje« za neko dejavnost in kdaj, oz. v katerem trenutku, bo
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
16
otrok na podlagi prehodnih izkušenj lahko začel z usvajanjem nove dejavnosti. Ko po
predstavitvi otrok začne samostojno delati z izbranim materialom, ga vzgojitelj opazuje od
daleč in si zapiše svoja opaţanja. Zabeleţi si:
ali je otrok delo z materialom popolnoma usvojil ali morda potrebuje ponovno
predstavitev (v slednjem primeru si zabeleţi tudi dele predstavitve, ki jih mora
naslednjič še posebej poudariti);
število ponovitev, če otrok postopek dela s posameznim materialom večkrat ponovi;
če izbrano delo otrok usvoji, in sicer z dopolnilom, katero dejavnost bo ponudil
naslednjič, da bo otrok novo pridobljeno znanje lahko uporabil oz. nadgradil;
otrokove interese, ki jih zazna (če otroka zanimajo le gibalne dejavnosti, mu vzgojitelj
v dobro njegovega celostnega razvoja naslednjič predstavi dejavnost npr. s področja
jezika, v katero pa poskuša vključiti tudi gibalno aktivnost, kar otroka še bolj pritegne
k novemu delu), predvsem pa njegova »občutljiva obdobja«;
opaţanja glede otrokove koncentracije, komunikacije, občuteka za red, koordinacije
gibov, samostojnosti;
pomembnejše otrokove besede, izjave, morda anekdote;
opaţanja pripravljenega okolja (funkcionalnost in dostopnost materialov, moteči
elementi v okolju ...);
opaţanja sebe in svojega dela (vmešavanje v delo otrok, način komuniciranja z njimi,
zbranost pri delu, primernost lastnega zgleda ipd.).
Vzgojitelj svoje zapise podkrepi še s fotografijami ali otrokovimi izdelki (oz. rezultati
njegovega dela).
Marija Montessori je poleg pripravljenega okolja, materialov in skrbnega vzgojitelja,
opredelila še nekaj ključnih elementov svoje pedagogike:
1.2.2.4 Občutljiva obdobja
Marija Montessori pravi, da so občutljiva obdobja strnjen čas v ţivljenju otroka, ko je ta
posebej občutljiv za določene draţljaje. Podobna so posebnim občutljivostim, ki jih opazimo
pri ţivih bitjih v toku njihovega razvoja. So prehodne narave in namenjena pridobitvi
določene značilnosti. Ko se ta značilnost enkrat razvije v polnosti, občutljivost zanjo izgine.
Vsaka značilnost se pojavi na pobudo nagona oz. prehodne občutljivosti, ki je prisotna samo
določeno obdobje razvoja, to je v svojem občutljivem obdobju. V kolikor otroka pri
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
17
spontanem sledenju naravnim interesom določenega občutljivega obdobja oviramo, priloţnost
za naravno osvajanje določene spretnosti za vedno izgine (Montessori, 2009).
Med občutljivimi obdobji se otrok nauči velikih stvari, ki ga poveţejo z okoljem na izjemno
intenziven način. Otrok je pri delu, ki odgovarja njegovemu zanimanju neverjetno miren in
zbran. Uči se z veseljem, z lahkoto, skozi igro in s konkretnimi izkušnjami prejema trajno ter
kvalitetno znanje. V tem obdobju je vse lahko, vse je vedoţeljnost in ţivljenje, vsak napor mu
da novo moč. Ko ti duševni izbruhi počasi zamrejo, se priţgejo drugi plameni (Montessori,
2009).
1.2.2.5 Srkajoči um
Montessorijeva je opazila, da otroci znanje usvajajo neverjetno hitro. To značilnost njihovega
uma je opisala s terminom »srkajoči um«, s čimer je ţelela poudariti, da je otrok sposoben iz
okolice vsrkavati informacije, ki jih potrebuje, sposoben je vpijati znanje in tako učiti samega
sebe. To mu omogoča laţje prilagajanje okolju, času in kraju, v katerem je bil rojen (Feez,
2010).
1.2.2.6 Polarizacija pozornosti
Polarizacija pozornosti pomeni, da otrok ves svoj interes in energijo usmeri v neko dejavnost,
pri kateri je popolnoma miren in zbran. To delo, čeprav je morda zanj naporno, ga osrečuje.
Marija Montessori to imenuje normalizacija otroka (O'Donnell, 2007).
1.2.3 Razširjenost metode Montessori
Čeprav Slovenija meji na Italijo, kjer je Marija Montessori začela svoje ţivljenje in delo, je bil
prvi slovenski vrtec, ki je temeljil na pedagogiki montessori ustanovljen šele 95 let po tem, ko
je s svojim prvim vrtcem začela Marija Montessori. Pred letom 1940 vrtcev s to metodo še
niso odprli, čas po tem pa vrtcem montessori ni bil naklonjen. Tako se je prvi tak vrtec v
Sloveniji odprl januarja 2002. V njem so začeli svoje delo pedagogi, ki so se izobraţevali v
tujini in si tam pridobili certifikate za učitelja montessori (Montessori inštitut).
Delo po načelih pedagogike montessori je bilo znotraj slovenske drţavne šole in vrtcev v
prvih 20 letih samostojne Slovenije teţko uveljaviti. V Sloveniji so vsi vrtci, ki izvajajo
program montessori, zasebni. Tudi sicer je večina vrtcev in šol montessori v svetu zasebnih
(Montessori inštitut).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
18
1.2.3.1 Ustanove montessori v Sloveniji danes
V razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraţevanja so vpisani naslednji
vrtci, ki izvajajo program montessori (in so tudi sofinancirani s strani občin):
Tabela 1: Slovenski vrtci (vpisani v razvid), ki izvajajo program montessori, njihova lokacija ter število vpisanih
otrok v šolskem letu 2015/2016.
LETO
OTVORITVE
VRTEC LOKACIJA –
KRAJ
ŠTEVILO OTROK V
VRTCU – šolsko leto
2015/2016 (Republika
Slovenija – Ministrstvo za
izobraţevanje, znanost in
šport)
2002 Angelin vrtec – Uršulinski
zavod
Ljubljana, center 87
2005 Hiša otrok, vrtec Montessori,
Zavod Antona Martina Slomška
Maribor, Vrbanska 99
2008 Hiša otrok Dravlje, Montessori
inštitut
Ljubljana, Dravlje 67
2008 Rahelin vrtec Medvode, Preska 66
2011 Hiša otrok ABC, Akademija
montessori
Ljubljana, Beţigrad ni podatka
2011 Mali princ Domţale 92
2011 Hiša otrok srečnih rok Ljubljana, Vič 38
2013 Zasebni vrtec Hiša otrok
montessori, Zavod za ţivljenje
Maribor, Tomšičeva 28
2013 Hiša otrok Frančiška Sedeja Nova Gorica 33
2014 Gorenjska hiša otrok Radovljica 36
2014 Vrtec Cinca binca Ljubljana, Kajuhova ni podatka
2014 Zasebni montessori vrtec Hiša
otrok
Slovenj Gradec 27
2014 Vrtec Nazaret Ljubljana, Štepanjsko
naselje
37
2015 Vrhniška hiša otrok Vrhnika 38
2015 Vrtec otrok Antonina Bilje pri Novi Gorici 29
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
19
Po podatkih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport vrtce montessori v tem šolskem letu
obiskuje nekaj več kot 677 slovenskih otrok.
Poleg zasebnih vrtcev montessori pa elemente pedagogike montessori uvajajo tudi v nekaterih
skupinah javnih vrtcev (vrtec v Horjulu, v Ravnah na Koroškem, v Kamniku ...).
Jeseni leta 2010 je na Montessori inštitutu začela delovati tudi prva Zasebna osnovna šola
montessori v Sloveniji, ki je prav tako vpisana v razvid, drugo OŠ montessori (ustanovila jo je
mariborska škofija) pa so učenci začeli obiskovati septembra 2015. Vanju je v šolskem letu
2015/2016 vpisanih 100 otrok (81 v Ljubljani in 19 v Mariboru).
Pedagogi, ki delujejo po šolah ter vrtcih montessori, so se 25. aprila 2008 povezali v
Zdruţenje montessori Slovenije, v okviru katerega pripravljajo letna srečanja ter kongrese, s
katerimi ţelijo ohranjati in širiti pedagogiko montessori ter strokovno izpopolnjevati
pedagoge montessori (Montessori inštitut).
1.2.3.2 Pedagogika montessori v svetu
Pedagogika montessori je začela svojo pot med predšolskimi otroki pred 100 leti v Rimu. Od
takrat naprej se je razširila tako v vrtce kot tudi v osnovne in srednje šole po vsem svetu.
Zaenkrat je evidentiranih ţe pribliţno 22.000 ustanov, ki delujejo po tej metodi. Največ jih
najdemo v Evropi, ZDA, Indiji, Avstraliji in na Japonskem.
V svetu se ustanove montessori povezujejo v različna drţavna in mednarodna zdruţenja.
Najbolj razširjeno je AMI (Association Montessori Internationale), v ZDA pa AMS
(American Montessori Society). V Evropi deluje zdruţenje Montessori Europe (Montessori
inštitut).
1.3 NARAVOSLOVJE V PEDAGOGIKI MONTESSORI
Marija Montessori je otrokom ţelela nuditi takšno vzgojo, ki bo malim radovedneţem
omogočala njihov celostni razvoj. Ţelela je, da bi otroci znali raziskati svet okrog sebe, da bi
razumeli ţivljenje, ki se odvija okrog njih in da bi zmogli občutiti, da temu svetu pripadajo
tudi sami. Zato je v svojo pedagoško metodo vključila tudi elemente znanosti, ki vzbujajo
spontano zanimanje otrok, jih povezujejo s svetom ter jim pomagajo, da se soočijo s svojo
realnostjo, z realnostjo drugih in realnostjo stvari (Herrmann, 2015).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
20
S tem namenom je oblikovala obširno zbirko učnih materialov, ki otroka spodbudijo, da se
začne spontano spraševati o stvareh in pojavih okoli sebe ter iskati informacije. Za otroke med
3. in 6. letom starosti so najprimernejši zaznavni in z realnostjo povezani učni materiali, saj
vsrkavanje informacij s čutili spodbuja otrokov razvoj zaznavnega spomina in pripomore h
gradnji njegove inteligence (Herrmann, 2015).
1.3.1 Metode poučevanja področja znanosti:
Igra tišine in harmonija, ki se ob tem razvija v človeku, predstavljata popolno skladnost med
človekom in okoljem ter mu omogočata nenehno čudenje in globoko komunikacijo s
stvarnostjo. Igra tišine, ki jo nujno spremlja tudi negibnost telesa, otroku pomaga, da se še
bolj zave samega sebe ter prisluhne svoji notranjosti in glasovom okolja. Ko se v razredu
umiri vsak posameznik, končno nastane zunanja tišina, ki otrokom omogoča tudi notranjo
umiritev (Kosmatin in Bertoncelj, 2010).
Opazovanje je osnovna metoda Montessorijeve, s katero otrok lahko spoznava okolje. Šele
ob neposrednem stiku s konkretnim materialom, se oblikuje otrokova predstava o le-tem,
obenem pa se oblikujeta tudi njegovo razumevanje in mišljenje (Kosmatin in Bertoncelj,
2010).
Učna ura v treh stopnjah je prav tako osnovna tehnika pedagogike montessori, s katero
otroku predstavimo realnost. Poteka v sledečem vrstnem redu:
- Odrasli predmet pokaţe in ga poimenuje. Namen je pritegniti otrokovo pozornost in s tem
povezanost besede s predmetom.
- Odrasli pove ime predmeta, otrok ga pokaţe. Namen je prepoznati pomen besede v povezavi
s predmetom.
- Otrok pokaţe predmet in pove njegovo ime. Namen je izzvati izraz (ime) za besedo, tako da
pokaţeš s prstom na predmet.
Poučevanje z zgodbo je način, s katerim je Montessorijeva otrokom podajala resnično
stvarnost o določenih predmetih, pojavih. Da bi bila resnica bliţje malčkovemu načinu
razmišljanja, jo je polepšala z domišljijo. Učne ure so tako potekale v obliki pripovedovanja
zgodb (Kosmatin in Bertoncelj, 2010).
Pripravljeno okolje in v njem pripravljeni materiali čakajo otroka, da jih samostojno razišče.
Odkriva jih spontano, v skladu z lastnimi interesi ter napreduje s sebi lastno hitrostjo
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
21
posameznih korakov. Pot odkrivanja je zasnovana tako, da otrok prehaja od konkretnega k
abstraktnemu, kar je izrednega pomena za razvoj njegovega mišljenja.
Skupinske učne ure: Na področju znanosti lahko veliko predstavitev naredimo v manjših
skupinah. Učna ura se začne z običajnim povabilom: »Bi rad slišal kaj o različnih vrstah
drevesnih listov?«, ki mu sledijo otroci, ki jih omenjena tematika zanima ali pa jih morda
pritegne ţe samo delo v skupini. Kdor si ne ţeli prisostvovati, lahko nadaljuje s svojim delom.
Dobro pripravljene učne ure lahko veliko pripomorejo v procesu normalizacije.
1.3.2 Didaktični materiali s področja naravoslovja
V nadaljevanju so predstavljeni nekateri naravoslovni materiali, ki jih uporabljajo v vrtcih
montessori. Med obiski in delom v vrtcih montessori smo jih imeli priloţnost spoznati.
Posamezna predstavitev materiala vsebuje naslednje opise:
Material: Tu so navedeni posamezni sestavni deli materiala.
Predstavitev: Predstavitev je predstavljanje neke dejavnosti otroku z namenom, da
mu pokaţemo, kako se material uporablja in kaj mu nudi.
Cilj: Neposredni cilj ali namen je glavni namen, zaradi katerega je bila neka dejavnost
pripravljena. Posamezne vaje razvijajo otrokove spretnosti in spodbujajo otrokovo
zanimanje. Posredni namen pa je drugotni namen dejavnosti, je daljnoročni cilj.
Otroka pripravi na nekaj, kar bo delal kasneje.
Materiali morajo vsebovati tudi:
Mikavno točko – mikavna točka je odločilna, je najbolj privlačen trenutek dejavnosti.
Pritegne pozornost otroka in mu zbudi ţeljo po dejavnosti.
Kontrolo napake – material ima sam v sebi kontrolo napake, ki opozori otroka, da se
zave, da se je nekje zmotil ali mu pokaţe stopnjo nenatančnosti.
1.3.2.1 Materiali s področja biologije (Kosmatin in Bertoncelj, 2010)
a) Ţivo/neţivo (resnični primeri):
Material:
akvarij oz. terarij v katerem je ţiva ţival ali rastlina,
kamen,
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
22
napisa »ţivo« in »neţivo«.
Cilj: Otrok spozna, kaj je ţivo (rastline, ţivali) in kaj je neţivo (kamen).
Predstavitev:
Vzgojitelj prinese terarij, akvarij ali lonček za opazovanje ţivali, v katerem je ţival
ter velik kamen (namesto ţivali lahko prinese rastlino).
Otrokom pove: »To je ţivo,« in pokaţe na ţival/rastlino.
Pred ţival oz. rastlino poloţi kartico z napisom »ţivo«.
Vzgojitelj reče: »To je neţivo,« in pokaţe kamen.
Pred kamen poloţi kartico z napisom »neţivo«.
Vzgojitelj reče: »Ţive stvari rastejo, potrebujejo hrano in se razmnoţujejo. Kamen ne
je, se ne giblje in se ne razmnoţuje, zato rečemo, da je neţiv.«
b) Rastlina/ţival/mineral:
Material:
košara s predmeti za vse tri kategorije: rastlina (npr. vejica, storţ, drevesni list, lišaj
...), ţival (ostanki ţivali – npr. polţja hišica, kačji lev, rakove klešče, ovčja dlaka,
školjka ...), mineral (različne kamnine),
napisi »rastlina«, »ţival«, »mineral«.
Cilj: Otrok spoznava, kaj je rastlina, kaj je ţival in kaj je mineral.
Predstavitev:
Vzgojitelj vzame prvi listek z napisom in reče: »Tu piše 'rastlina',« in listek poloţi na
vrh preproge.
Vzame drugi listek z napisom in reče: »Tu piše 'ţival',« in listek poloţi na vrh
preproge, desno od prvega napisa.
Vzame tretji listek z napisom in reče: »Tu piše 'mineral',« in listek poloţi na vrh
preproge, desno od drugega napisa.
Iz košare vzame prvi predmet in ga poimenuje, npr. kamen.
Reče: »Kamen je mineral, zato ga bova razvrstila pod napis 'mineral'.«
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
23
Predmet poloţi pod ustrezen napis.
Enako nadaljuje z naslednjimi predmeti.
c) Ţivalske sestavljanke:
Material:
lesene sestavljanke s čepki (na njih
so upodobljeni riba, dvoţivka,
plazilec, ptič, sesalec).
Slika 1: Ţivalske sestavljanke – riba.
Slika 2: Ţivalske sestavljanke – dvoţivka.
Slika 3: Ţivalske sestavljanke – plazilec.
Slika 4: Ţivalske sestavljanke – ptič.
Slika 5: Ţivalske sestavljanke – sesalec.
Cilj: Razvoj vizualnega in tipnega zaznavanja.
Predstavitev:
Vzgojitelj na mizo prinese eno izmed sestavljank, npr. sestavljanko ţabe.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
24
Vsak del sestavljanke posebej poloţi na mizo in ga ob tem obriše s prstom.
Nato sestavljanko ponovno sestavi. Prime prvi del sestavljanke in ga poloţi v
ustrezno vdolbino v sestavljanki.
Enako nadaljuje še z drugimi deli sestavljanke.
Nato lahko otrok sam postavlja dele sestavljanke ven in jih sam vstavlja nazaj.
Opombe:
Kadar vzgojitelj opazi otroka, da dela s sestavljanko, mu lahko reče: »Vidim, da imaš
ţabo. Ţaba je vretenčar.«
Delo s tem materialom da je priloţnost, da poimenujemo tudi dele telesa ţabe. Ko
vzgojitelj postavlja dele sestavljanke oz. ţabe v sestavljanko, vsak del posebej tudi
poimenuje.
d) Tridelne karte:
Material:
tridelne karte delov ţivali – kontrolne
karte, karte s sliko, karte z napisi.
Slika 6: Tridelne karte – deli telesa ţivali.
Slika 7: Tridelne karte – deli telesa ţivali (levo –
kontrolna karta, desno zgoraj – karta s sliko, desno
spodaj – karta z napisom).
Cilj: Otrok spoznava dele telesa določene ţivali.
Predstavitev:
Vzgojitelj poloţi sestavljanko (npr. ţabe) na vrh preproge, pod sestavljanko pa poloţi
tridelne karte z deli ţabe.
Če otrok ţe zna brati, začne s postavljanjem kart s sliko v kolono eno pod drugo.
Vsako karto sproti poimenuje – poimenuje del ţabe, ki je na sliki pobarvan.
žaba žaba
glava glava
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
25
Vsaki karti s sliko priredi ustrezno karto z napisom. Vsak napis sproti prebere.
Desno od prvega sklopa kart ustrezno priredi kontrolne karte in tako preveri, če je
naredil prav.
Če otrok še ne zna brati, vzgojitelj začne s polaganjem kontrolnih kart, ki jim desno
priredi karte s sliko in pod karte s sliko še karte z besedo.
Opombe:
Tridelne karte lahko uporabljamo za predstavljanje kateregakoli področja (zoologije,
botanike, geografije, zgodovine, kemije ...) oz. za predstavitev temi pripadajočega
besednega zaklada. Posamezen sklop kart naj bi vseboval od 10–15 kartic, s katerimi
ţelimo otroku predstaviti izbrano tematiko.
Tridelne karte sestavljajo kartice s slikami brez napisa, kartice s slikami z napisi in
kartončki za branje.
e) Definicijske knjiţice:
Material:
knjiţica s slikami in definicijami
(knjiţice izdela vzgojitelj sam, pri
izbiri tematike se prilagaja potrebam
skupine oz. interesom otrok).
Slika 8: Definicijska knjiţica.
Cilj: Otrok sliši oz. prebere še več informacij o določeni vrsti ţivali.
Predstavitev:
Definicijska knjiţica daje več informacij o neki vrsti, npr. plazilcih (o njihovih delih telesa,
ţivljenjskem prostoru, prehranjevanju, razmnoţevanju ...). To knjigo vzgojitelj ponudi in
prebere takrat, kadar se otroku ob opazovanju npr. ţelve v akvaterariju porajajo vprašanja o
plazilcih ali ko otrok postavlja tridelne karte. Lahko pa tudi kadarkoli, ko otrok prinese
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
26
knjigo in ţeli, da mu jo nekdo prebere. Če otrok ţe zna brati, lahko knjigo prebere sam.
f) Ţivljenjski krog s predmeti:
Material:
vrvica,
predmeti (plastične figure) za prikaz
ţivljenjskega kroga, npr. metulja,
ţabe, mravlje, kokoši.
Slika 9: Ţivljenjski krog metulja – predmeti.
Cilj: Otrok se seznani in spozna ţivljenjski krog določene ţivali.
Predstavitev:
Vzgojitelj z vrvico oblikuje krog.
Na krog poloţi figuro metulja in pove, da se razvije iz jajčec.
Na krog, levo od metulja, poloţi figuro jajčeca. Pove, da se iz jajčeca izvali gosenica.
Na krog, naprej od jajčeca, poloţi figuro gosenice. Pove, da gosenica poje veliko
listov in se nekega dne zabubi.
Na krog, naprej od gosenice, poloţi figuro bube. Pove, da se gosenica v bubi
preoblikuje v metulja.
Pove, da nato odrasli metulj spet izleţe jajčece …
g) Ţivljenjski krog s kartami:
Pripravljene imamo karte s posameznimi stopnjami
razvoja rastline/ţivali. Najprej jih vse po vrsti
razvrstimo na preprogo. Potem oblikujemo ţivljenjski
krog. Ob tem se pogovarjamo o posamezni fazi
razvoja, tako kot je opisano pri predmetih. Na vrh
preproge poloţimo kontrolno karto, na kateri je
narisan celoten ţivljenjski krog.
Slika 10: Ţivljenjski krog pikapolonice – karte.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
27
h) Botanične sestavljanke:
Material:
lesene sestavljanke s čepki (na njih so
upodobljeni deli lista, drevesa, cveta,
korenin).
Slika 11: Botanične sestavljanke – korenina.
Slika 12: Botanične sestavljanke – drevo.
Slika 13: Botanične sestavljanke – cvet.
Slika 14: Botanične sestavljanke – list.
Cilj: Razvoj vizualnega in tipnega zaznavanja.
Predstavitev:
Vzgojitelj prinese na mizo eno izmed sestavljank, npr. sestavljanko cveta.
Vsak posamezen del sestavljanke vzame ven, ga poloţi na mizo in ga ob tem obriše s
prstom.
Nato sestavljanko ponovno sestavi.
Prime prvi del sestavljanke in ga poloţi v ustrezno vdolbino v sestavljanki.
Enako nadaljuje še z drugimi deli sestavljanke.
Nato lahko otrok sam postavlja dele sestavljanke ven in jih sam vstavlja nazaj.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
28
i) Botanična omara:
Botanična omara vsebuje različne oblike
rastlinskih listov in otroku pomaga razumeti
načela botaničnega urejanja.
Material:
botanična omara s tremi predali, v
katerih je 14 listnih oblik, izdelanih
iz lesa.
Slika 15: Botanična omara.
Cilj: Razvoj vizualnega in tipnega zaznavanja, razlikovanja.
Predstavitev:
Vzgojitelj vzame prvo obliko lista ven iz pladnja, jo s prsti obriše in poloţi na
preprogo.
Enako naredi še z vsemi ostalimi oblikami listov.
Nato vsak list posebej poloţi nazaj v ustrezno vdolbino.
j) Letni časi:
Material:
mape v barvi letnega časa, v kateri
so slike, ki se nanašajo na
posamezen letni čas ter listek v
ustrezni barvi z napisom
pripadajočega letnega časa.
Slika 16: Letni časi – karte.
Cilj: Spoznavanje značilnosti letnih časov.
Predstavitev:
Vzgojitelj vzame prvo mapo, iz nje vzame slike in napis.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
29
Mapo poloţi v zgornji levi kot preproge, pod njo pa poloţi napis.
Pod napis posamično v kolono polaga slike. Ob vsaki sliki se z otrokom ob tem
pogovori.
Desno od prve mape postavi drugo mapo za drug letni čas in nadaljuje enako kot pri
prvi mapi.
Nato desno od druge mape poloţi še tretjo mapo in zatem še četrto mapo.
Razširitev:
Fotografije vseh letnih časov pomešamo in jih razvrstimo v kolone pod ustrezno
barvno mapo.
k) Karte z listi iz botanične omare:
Material:
botanična omara,
trije kompleti kart z listi s polno
obliko, z listi z debelim obrisom
lista in z listi s tankim obrisom lista.
Slika 17: Karte z listi iz botanične omare.
Cilj: Prirejanje kart k ustreznim listom iz botanične omare.
Predstavitev:
Vzgojitelj iz sestavljanke zloţi vse oblike listov v kolono ob levi rob preproge.
Desno od njih prireja ustrezne karte s polno obliko (sestavljanka in karta z enako
obliko sta sosedi).
Vsak del sestavljanke, ki ima enako obliko kot sestavljanka, poloţi na karto na desni.
Nato enako naredi še z nizom kart z debelim obrisom lista in kasneje še z nizom kart
s tankim obrisom lista.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
30
1.3.2.2 Materiali s področij fizike in kemije:
Spoznavanje področij fizike in kemije temelji predvsem na številnih poskusih, s katerimi
otrok raziskuje lastnosti različnih snovi, njihovo agregatno stanje, trdoto, gostoto, proţnost,
teţo, obliko, plovnost ... Raziskuje tudi različne pojave, npr. površinsko napetost, trenje,
izhlapevanje, odboj svetlobe ... Ob teh poskusih otrok lahko sodeluje (oz. jih izvaja sam),
opazuje in postavlja vprašanja, s čimer se navaja na znanstveni način raziskovanja in
razmišljanja. Pri tem mu odrasli ne ponujamo odgovorov, temveč se z njim le pogovarjamo o
tem, kar je ugotovil, s čimer mu omogočimo, da ob samostojnem raziskovanju lahko sam
pride do nekega zaključka. Namen teh vaj torej ni posredovanje kompleksnih znanstvenih
razlag, ampak spodbujanje znanstvenega načina razmišljanja, kar bo otroku v pomoč tudi v
času šolanja (Herrmann, 2015).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
31
2 EMPIRIČNI DEL
2.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Naravoslovje v vrtcu je zelo široko področje, v okviru katerega ţelimo otrokom naravo,
pojave v njej ter obdajajoče okolje in zakonitosti v njem predstaviti na njim najbliţji in najbolj
razumljiv način. Vzgojitelji v vrtcih se predstavitve področja naravoslovja in naravoslovnih
tematik lotevajo na različne načine. Nekateri od njih so ţe dolgo v uporabi in so bili ţe
večkrat preizkušeni (izhajajo namreč iz nacionalnega dokumenta – Kurikuluma za vrtce),
drugi pa so v slovenskem okolju še precej novi. Eden izmed novejših je zagotovo način, ki ga
je uvedla italijanska zdravnica Marija Montessori. Le-ta je za vsa področja, na katera je
razdelila dejavnosti, ki jih je pripravljala za otroke, pripravila tudi različne didaktične
pripomočke. Nekaj pripomočkov je nastalo tudi za spoznavanje naravoslovnih tematik.
V diplomski nalogi smo te pripomočke (M. Montessori jih imenuje »materiali«) poskusili
zbrati, jih opisati in raziskati področje dela z njimi, obenem pa smo preverili, v kolikšni meri
vzgojitelji v vrtcu omenjene materiale uporabljajo pri svojem delu. Zanimalo nas je še, v
kolikšni meri jih poznajo in uporabljajo tudi vzgojitelji, ki sicer pri svojem delu sledijo
Kurikulumu in ne pedagogiki Marie Montessori.
2.2 RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
Z diplomsko nalogo smo ţeleli ugotoviti, na kakšne načine vzgojitelji otrokom predstavljajo
naravoslovne tematike in katere didaktične materiale uporabljajo, ţeleli smo preveriti
seznanjenost vzgojiteljev z materiali montessori ter poiskati morebitne razlike v poznavanju
določenih naravoslovnih tem med otroki, ki obiskujejo vrtec s programom, ki temelji na
Kurikulumu, ter otroki, ki obiskujejo vrtec s programom montessori.
V raziskovalnem delu nas je zanimalo:
Katere naravoslovne teme običajno vzgojitelji predstavljajo otrokom?
Ali vzgojitelji za področje naravoslovja uporabljajo tudi didaktične pripomočke?
Ali imajo v vrtcu oz. v oddelku naravoslovni in »ţivi« kotiček?
Kako pogosto vzgojitelji izvajajo naravoslovne »učne ure« v zunanjem okolju in kje?
V kolikšni meri so vzgojitelji seznanjeni/-e z naravoslovnimi materiali montessori?
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
32
Ali se v poznavanju izbranih tem (letni časi, ţivljenjski krog ţabe ...) med otroki, ki
obiskujejo vrtce montessori in otroki, ki obiskujejo vrtec s programom, ki temelji na
Kurikulumu, pojavljajo statistično pomembne razlike?
2.3 HIPOTEZE
Vzgojitelji najpogosteje (ne glede na to, v katerem vrtcu delajo) otrokom predstavijo
letne čase.
Večina vzgojiteljev (ne glede na to, v katerem vrtcu delajo) otrokom pogosto pripravi
temo o času in njegovem minevanju (dnevi v tednu, meseci v letu, praznovanja
rojstnih dni ipd.).
Večina vzgojiteljev (ne glede na to, v katerem vrtcu delajo) otrokom pripravi temo o
ţivalih.
Večina vzgojiteljev (ne glede na to, v katerem vrtcu delajo) otrokom predstavlja temo
o varovanju okolja.
Večina vzgojiteljev (ne glede na to, v katerem vrtcu delajo) za področje naravoslovja
uporablja didaktične pripomočke.
V oddelkih večinoma nimajo »ţivih kotičkov«.
Večina vzgojiteljev izvaja naravoslovne »učne ure« enkrat tedensko.
Najpogostejši kraj, kjer vzgojitelji izvajajo naravoslovne »učne ure«, je otroško
igrišče.
Vzgojitelji, ki ne delajo v vrtcih s programom montessori, v večini ne poznajo
naravoslovnih materialov montessori.
Otroci, ki obiskujejo vrtce s programom montessori, izbrane teme (letni časi,
ţivljenjski krog ţabe, človeško telo) poznajo bolj podrobno.
2.4 RAZISKOVALNA METODA
Uporabili smo deskriptivno neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja. Razdelili
smo anketne vprašalnike in izvedli nekaj razgovorov.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
33
2.5 VZOREC
Med vzgojitelje Vrtca Antona Medveda Kamnik, Vrtca Rumena hiša otrok Dravlje in
Rahelinega vrtca smo razdelili pribliţno 150 vprašalnikov. Za sodelovanje v raziskavi se je
odločilo 50 vzgojiteljev, ki vodijo oddelke katerekoli starostne skupine (29 iz oddelkov, ki
sledijo Kurikulumu za vrtce in 21 iz oddelkov, ki delujejo po principih pedagogike
montessori) ter delajo v vrtcu nekje med 0 in 40 let. 41 anketiranih je zaposlenih na mestu
vzgojitelja, 9 pa na mestu pomočnika vzgojitelja.
Graf 1: Grafični prikaz izobrazbe anketiranih.
Njihova izobrazba je zelo različna. Največ jih je doseglo visoko strokovno izobrazbo.
Graf 2: Grafični prikaz stopnje izobrazbe in programa, po katerem delajo anketiranci.
V vrtcih montessori ima več zaposlenih strokovno univerzitetno izobrazbo, medtem ko v
vrtcih, ki sledijo Kurikulumu, večinoma ni vzgojiteljev s VII. stopnjo izobrazbe. Tam med
zaposlenimi prevladujeta visoka strokovna ali srednja poklicna izobrazba.
Razgovore smo izvedli v štirih oddelkih 4–6-letnih otrok Vrtca Antona Medveda Kamnik (2
izmed teh 4 oddelkov sledita Kurikulumu za vrtce, 2 pa uvajata elemente pedagogike
2 %
22 %
6 %
50 %
20 %
gim. maturant
srednja poklicna
višja strokovna
visoka strokovna
02468
1012141618
štev
ilo
vzg
oji
telj
ev
vrtci montessori
vrtci, ki sledijo
Kurikulumu
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
34
montessori). Sodelovalo je 52 otrok. Povprečna starost otrok, ki obiskujejo oddelek z elementi
pedagogike montessori, je bila 4,8 let, povprečna starost otrok iz oddelkov, ki sledijo
Kurikulumu, pa je bila 5,3 let.
Graf 3: Grafični prikaz povprečne starosti otrok, sodelujočih v intervjuju.
2.6 POSTOPEK ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV
Pri svojem delu smo uporabili kvantitativno ter kvalitativno raziskavo. Podatke smo zbirali s
pomočjo anketnega vprašalnika ter razgovora z otroki.
2.7 OPIS INŠTRUMENTA
V raziskavi o poznavanju naravoslovnih materialov montessori med vzgojitelji smo uporabili
tehniko anketiranja. Pripravili smo anketni vprašalnik (glej prilogo 1), ki je vseboval 17
vprašanj (12 vprašanj zaprtega tipa in 5 vprašanj kombiniranega tipa). Prvi sklop vprašanj se
je nanašal na osnovne podatke anketiranca. V drugem delu smo anketirane spraševali po
načinih ter pogostosti predstavitve določenih naravoslovnih tem otrokom. Tretji del se nanaša
na uporabo didaktičnih materialov ter »ţivega kotička« pri pouku naravoslovja, četrti pa na
pogostost ter kraj izvajanja učnih ur naravoslovja v naravi.
V drugem delu raziskave smo izvedli intervjuje z 52 otroki. Nanašali so se na njihovo
poznavanje letnih časov (priloga 2) ter ţivljenjskega kroga ţabe (priloga 3) – ti dve izbrani
temi so otroci pred tem z vzgojitelji ţe obravnavali. Prosili smo jih tudi, da narišejo notranjost
človeškega telesa (tudi o človeškem telesu so se otroci pred tem ţe pogovarjali z vzgojitelji).
Risbe smo skupaj z otroki pregledali, pri čemer je vsak izmed njih ob svoji risbi lahko
pojasnil, kar je narisal. Njihova pojasnila smo si zapisali, jih kasneje še enkrat pregledali ter
primerjali med seboj.
4,5
4,6
4,7
4,8
4,9
5
5,1
5,2
5,3
5,4
vrtci montessori vrtci, ki sledijo
Kurikulumu
po
vp
rečn
a s
taro
st o
tro
k
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
35
2.8 OPIS POSTOPKA OBDELAVE PODATKOV
Za prikaz podatkov smo uporabili grafe in tabele, v katerih so prikazana razmerja med
odgovori v odstotkih. Pri obdelavi podatkov smo uporabili tudi izračun povprečne vrednosti,
določili modus ter izračunali korelacijo med dvema spremenljivkama s pomočjo
Pearsonovega korelacijskega koeficienta.
2.9 REZULTATI IN INTERPRETACIJA
2.9.1 Rezultati in interpretacija anketnega vprašalnika
Ob pregledu vprašalnikov smo ugotovili, da vzgojitelji (ne glede na to, kateremu vzgojnemu
programu sledijo) otrokom najpogosteje predstavljajo naslednje tematike: ţivali (88 % vseh
anketiranih), higiena (84 %) ter rastline (80 %). Vsi pa se vsaj včasih lotijo tudi predstavitve
človeškega telesa, čutil, čustev ter hrane. Tudi predstavljanja letnih časov in vremena se
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
letn
i ča
si
člo
veš
ko t
elo
čuti
la
čust
va
hig
iena
var
ov
anje
zd
rav
ja
hra
na
vod
a
zrak
ţiv
a in
neţ
iva
nar
ava
ţiv
ali
rast
line
hab
itat
i
var
ov
anje
ok
olj
a
gib
anje
pre
dm
eto
v, te
les
zrca
la
svet
lob
a
top
lota
zvok
mag
net
izem
elek
trik
a
čas
pro
storn
ina
pov
ršin
a
vre
me
neb
esni
po
jav
i
pla
net
Zem
lja
So
nčn
i si
stem
obli
ke
sno
vi
zmes
i
Katere naravoslovne teme predstavljate otrokom in kako pogosto?
pogosto
včasih
nikoli
Graf 4: Grafični prikaz naravoslovnih tem, ki jih vzgojitelji predstavijo otrokom.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
36
pogosto ali včasih loteva velika večina vprašanih vzgojiteljev (kar 98 %), prav tako tem o
varovanju zdravja, okolja in o vodi (96 %).
Sklepamo, da lahko potrdimo hipotezi, ki pravita, da vzgojitelji otrokom pogosto
predstavljajo temo o ţivalih in varovanju okolja, ovrţemo pa lahko hipotezo, v kateri trdimo,
da vzgojitelji najpogosteje predstavljajo temo o letnih časih. Le-to namreč pogosto predstavi
le 64 % anketiranih vzgojiteljev, 34 % anketiranih pa jo predstavi le včasih. Tudi hipotezo, ki
pravi, da vzgojitelji pogosto predstavljajo temo o času in njegovem minevanju, lahko
ovrţemo, saj jo pogosto predstavi le 34 % vprašanih vzgojiteljev.
Tabela 2: Uporaba naravoslovnih didaktičnih pripomočkov.
Ali pri poučevanju naravoslovja
uporabljate didaktične materiale?
da 50
ne skupaj 50
Ker kar vsi anketirani vzgojitelji (100 %) pri svojem delu uporabljajo tudi naravoslovne
didaktične pripomočke, lahko hipotezo, v kateri trdimo, da večina vzgojiteljev za predstavitev
področja naravoslovja uporablja didaktične pripomočke, potrdimo.
Graf 5: Grafični prikaz prisotnosti naravoslovnega kotička v oddelku.
Anketa je pokazala, da dobra polovica vzgojiteljev (60 %) pripravi v svojem oddelku tudi
naravoslovni kotiček.
60 %
40 %
Ali imate v oddelku kotiček za
naravoslovje?
da
ne
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
37
Graf 6: Grafični prikaz prisotnosti »ţivega kotička« v oddelku oz. v vrtcu.
Iz grafa lahko razberemo, da je »ţivi kotiček« v svojem oddelku ali vrtcu pripravilo 66 %
anketiranih vzgojiteljev. 50 % vzgojiteljev ima v njem tako ţivali kot tudi rastline, 16 % pa le
rastline. 34 % anketiranih »ţivega kotička« v svojem oddelku ali vrtcu nima. Tako lahko
ovrţemo hipotezo, ki pravi, da večina oddelkov in vrtcev »ţivih kotičkov« nima.
Graf 7: Prikaz primerjave števila »ţivih kotičkov« v oddelkih s programom montessori in oddelkih, ki sledijo
Kurikulumu.
Ob primerjanju odgovorov vzgojiteljev, ki delajo v vrtcih s programom montessori ter
vzgojiteljev, ki pri svojem delu sledijo Kurikulumu, smo ugotovili, da velik deleţ (84 %)
tistih, ki so odgovorili, da imajo v svojem oddelku »ţivi kotiček«, v katerem so tako ţivali kot
tudi rastline, izhaja iz vrtca s programom montessori.
ţivali
0%
da, v njem so
ţivali in rastline
50 % da, v njem
so rastline
16 %
nimamo
34 %
Ali imate v oddelku oz. v vrtcu »ţivi
kotiček«?
0
5
10
15
20
25
da, v njem
so ţivali
da, v njem
so ţivali in
rastline
da, v njem
so rastline
nimamo
oddelek s programom montessori 21
oddelek, ki sledi Kurikulumu 4 8 17
štev
ilo
vzg
oji
telj
ev
Ali imate v vrtcu oz. v oddelku t. i. »ţivi kotiček«?
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
38
Zanimalo nas je tudi, katere ţivali in rastline si lahko otroci v »ţivih kotičkih« ogledajo.
Ugotovili smo, da je v vrtcih, ki sledijo Kurikulumu tam moč najti ţive ţabe, polţe, ţuţelke in
morda kakšno zlato ribico ter raznovrstne nestrupene in nenevarne rastline. V oddelkih, ki
delujejo po principu pedagogike montessori, pa lahko malčki v različnih terarijih, akvarijih in
ţivalskih kletkah opazujejo ţelve, ribe, miši, mongolske skakače, paličnjake, morske prašičke,
občasno pa tudi kakšnega raka, močerada, polţa, bogomoljko, kačo ter različne rastline. Ob
vsakodnevni skrbi zanje se učijo odgovornega ravnanja z ţivimi bitji.
Graf 8: Grafični prikaz pogostosti izvajanja »učnih ur« naravoslovja v naravi.
Rezultati ankete so pokazali, da največ vzgojiteljev (45 %) izvaja naravoslovne »učne ure« v
naravi enkrat tedensko, trikrat tedensko jo izvaja 21 %, vsak dan pa 10 % anketiranih
vzgojiteljev. Petkrat mesečno jo izvaja 14 %, le enkrat mesečno pa 4 % sodelujočih v
raziskavi. Ker je razlika med deleţem tistih vzgojiteljev, ki »učne ure« izvajajo zunaj enkrat
tedensko, ter deleţem ostalih premajhna, ţal hipoteze, ki pravi, da naravoslovne »učne ure« v
naravi večina vzgojiteljev izvaja enkrat tedensko, ne moremo ne potrditi ne ovreči.
10 %
21 %
45 %
4 % 14 %
6 %
0%
Kako pogosto izvajate naravoslovne »učne
ure« zunaj?
vsak dan
trikrat/teden
enkrat/teden
desetkrat/mesec
petkrat/mesec
enkrat/mesec
nikoli
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
39
Graf 9: Grafični prikaz primerjave pogostosti izvajanja »učnih ur« naravoslovja v naravi med vzgojitelji, ki sledijo
Kurikulumu in vzgojitelji, ki delajo v vrtcih montessori.
Iz grafa je razvidno, da vzgojitelji v vrtcih, ki sledijo Kurikulumu, bolj pogosto izvajajo
naravoslovne »učne ure« v naravi (11 % jih izvaja vsak dan, 18 % odstotkov trikrat tedensko,
ter 50 % enkrat tedensko, ostali jih v naravi izvajajo manj pogosto). Med vzgojitelji
montessori pa je takšnih, ki o naravi v naravi poučujejo vsak dan, 10 %, 24 % je takšnih, ki
tam poučujejo trikrat tedensko, enkrat tedensko pa izvaja naravoslovne »učne ure« v naravi
38 % vzgojiteljev.
Graf 10: Grafični prikaz pogostosti izvajanja naravoslovnih »učnih ur« na izbranem kraju (obkroţiti je bilo mogoče
več odgovorov).
10,7 17,9
50
7,1 7,1 7,1 9,5 23,8
38,1 23,8 4,8
0102030405060708090
100
štev
ilo
vzg
oji
telj
ev v
od
sto
tkih
Kako pogosto izvajate naravoslovne »učne ure« zunaj?
vzgojitelji, ki sledijo Kurikulumu vzgojitelji v vrtcu montessori
76 % 84 %
46 %
6 %
34 % 26 %
18 %
44 %
98 %
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
štev
ilo
od
go
vo
rov
v o
dst
otk
ih
Kje (v zunanjem okolju) izvajate naravoslovne
»učne ure«?
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
40
Naravoslovne učne ure največ vzgojiteljev (98 %) izvaja na otroškem igrišču, 84 %
vzgojiteljev jih izvaja tudi na travnikih, 76 % pa še v gozdu. Nekaj manj kot polovica (46 %
oz. 44 %) otroke o naravoslovnih tematikah poučuje tudi ob reki ali potoku ter na vrtu ali
polju. Sklepamo, da lahko potrdimo hipotezo, v kateri trdimo, da največ vzgojiteljev svoje
»učne ure« naravoslovja pripravlja na otroškem igrišču.
Graf 11: Grafični prikaz primerjave pogostosti izvajanja naravoslovnih »učnih ur« na izbranem kraju med
vzgojitelji, ki sledijo Kurikulumu ter vzgojitelji montessori (obkroţiti je bilo mogoče več odgovorov).
Ob pregledovanju zgornjega grafičnega prikaza lahko vidimo, da vzgojitelji v vrtcih, ki
sledijo Kurikulumu naravoslovne »učne ure« najpogosteje izvajajo v gozdu, na travniku ter
otroškem igrišču, dve tretjini pa tudi ob reki in potoku, medtem ko se ostalih moţnosti ne
posluţujejo ravno v veliki meri.
Vzgojitelji v vrtcih montessori ravno tako najpogosteje poučujejo naravoslovje kar na
otroškem igrišču, poleg tega pa se tudi mnogih ostalih moţnosti (v gozdu, na travniku, v
mestu, v parku, na vrtu ali polju) posluţuje kar nekaj vzgojiteljev (od 38 % do 61 %).
89,7
100
69
6,9
24,1
17,2 20,7
34,5
100
57,1 61,9
14,3
4,8
47,6
38,1
14,3
57,1
95,2
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
v gozdu na
travniku
ob reki,
potoku
ob mlaku v mestu v parku na kmetiji na vrtu,
polju
na
otroškem
igrišču
štev
ilo
od
go
vo
rov
v o
dst
otk
ih
Kje (v zunanjem okolju) izvajate naravoslovne »učne ure«?
vzgojitelji, ki sledijo Kurikulumu vzgojitelji v vrtcu montessori
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
41
Graf 12: Grafični prikaz poznavanja materialov montessori med vzgojitelji.
Iz grafa lahko razberemo, da vzgojitelji, ki delajo po programu montessori večinoma (85,7 %)
poznajo naravoslovne materiale montessori ali pa jih poznajo vsaj delno (14,3 %), medtem ko
jih v vrtcih, ki sledijo Kurikulumu, pozna le 27,6 % anketiranih vzgojiteljev, 51,7 % jih pozna
le delno, ostalih 20,7 % vzgojiteljev pa jih ne pozna. Hipotezo, v kateri trdimo, da vzgojitelji,
ki ne delajo v vrtcih s programom montessori, v večini ne poznajo njihovih materialov, tako
lahko ovrţemo, saj je teh vzgojiteljev le 20,7 %.
85,7 %
14,3 % 27,6 %
20,7 %
51,7 %
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
da ne delno
štev
ilo
od
go
vo
rov
v o
dst
otk
ih
Ali poznate naravoslovne materiale
montessori?
vzgojitelji, ki delajo po
programu montessori
vzgojitelji, ki sledijo
Kurikulumu
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
42
Graf 13: Grafični prikaz poznavanja in pogostosti uporabe naravoslovnih didaktičnih materialov (montessori) med
vzgojitelji.
Iz zgornjega grafa je razvidno, katere naravoslovne materiale montessori pozna in uporablja
največ vzgojiteljev. 42 % anketiranih redno uporablja ţivalske sestavljanke ter predmete za
predstavitev ţive in neţive narave, 34 % vzgojiteljev pa tudi jezikovne in tridelne karte.
Najmanj znani so jim ţigi, s katerimi predstavimo ţivljenjske kroge posameznih ţivali (48 %
vzgojiteljev je odgovorilo, da tega materiala ne pozna) ter botanični kabinet (ne pozna ga 38
% anketirancev).
10 14
38 34 36 48
24 26 26 36 30
22 12
22
24 32 14
24
20 20 14
18 22
12 4
6
14 14
10
10
6 12
10
4 14
2 32
32
20 16
18
12
20
24
16 8
18
22
42 26
4 4 22
6
30 18
34 34 16
42
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
Katere od naštetih naravoslovnih didaktičnih materialov
(montessori) poznate in jih tudi uporabljate?
ga ne poznam ga poznam, vendar ga ne uporabljam
enkrat sem ga uporabil včasih ga uporabim
uporabljam ga redno
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
43
Graf 14: Grafični prikaz poznavanja in uporabe naravoslovnih materialov montessori med vzgojitelji, ki sledijo
Kurikulumu.
Graf 15: Grafični prikaz poznavanja in uporabe naravoslovnih materialov montessori med vzgojitelji, ki sledijo
pedagogiki montessori.
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
štev
ilo
vzg
oji
telj
ev v
od
sto
tkih
Katere naravoslovne didaktične materiale (montessori)
poznate in jih tudi uporabljate?
uporabljam ga redno
včasih ga uporabim
enkrat sem ga uporabil
ga poznam, vendar ga ne
uporabljam
ga ne poznam
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
štev
ilo
vzg
oji
telj
ev v
od
sto
tkih
Katere naravoslovne didaktične materiale (montessori)
poznate in jih tudi uporabljate?
uporabljam ga redno
včasih ga uporabim
enkrat sem ga uporabil
ga poznam, vendar ga ne
uporabljam
ga ne poznam
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
44
Ob primerjanju grafov 14 in 15 lahko opazimo razlike, ki se pojavljajo v poznavanju
naravoslovnih materialov montessori med vzgojitelji, ki delajo po principu pedagogike
montessori (graf 13) ter vzgojitelji, ki sledijo Kurikulumu (graf 12). Slednji najslabše poznajo
tridelne karte, medtem ko vzgojitelji, ki delajo v vrtcih montessori, ravno tridelne karte in
karte za jezik uporabljajo največ. Ta odgovor se je namreč zelo pogosto pojavil tudi pri
vprašanju, kjer smo jih spraševali po didaktičnih pripomočkih, ki jih pripravijo za
predstavitev določene tematike. Zapisali so, da tridelne karte pripravljajo sami in jih uporabijo
ob predstavitvi letnih časov, človeškega telesa, čustev, higiene, hrane, vode, zraka, ţive in
neţive narave, ţivali, rastlin, habitatov, vremena, nebesnih pojavov, sončnega sistema ipd.
2.9.2 Rezultati in interpretacija intervjuja z otroki
Zanimalo nas je, kakšne razlike v poznavanju izbranih tematik (le-te so otroci v vrtcu ţe
obravnavali) se pojavljajo med otroki, ki obiskujejo vrtce s programom montessori in otroki,
ki obiskujejo vrtce, ki sledijo Kurikulumu. Intervjuvali smo 30 otrok iz vrtcev montessori ter
22 tistih, ki obiskujejo vrtec, ki sledi Kurikulumu.
Graf 16: Grafični prikaz odgovorov otrok na vprašanje »Kje ţivi ţaba?«.
Ugotovili smo, da v vrtcu s programom montessori 30 % otrok ve, kje ţivi ţaba (v vodi in na
kopnem), medtem ko je v vrtcih s Kurikulumom pravilen odgovor poznalo le dobrih 18 %
otrok, ki so sodelovali v intervjuju. Opazili smo tudi, da so v vrtcih s programom montessori
skoraj vsi sodelujoči (90 %) vedeli vsaj delni odgovor (na kopnem/v vodi/v mlaki), medtem
ko je v vrtcu, ki sledi Kurikulumu, na to vprašanje skoraj ena tretjina (27 %) otrok odgovorila
napačno oz. je odgovorila z odgovorom »ne vem«.
30 18,2
0
4,5
36,7 36,4
10 13,6
23,3
13,6
0
9,1
0 4,5
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
vrtec s programom
montessori
vrtec, ki sledi
Kurikulumu
»Kje ţivi ţaba?«
ne vem
v reki
v močvirju, ribniku, mlaki
v morju
v vodi
na kopnem
v vodi in na kopnem
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
45
Graf 17: Grafični prikaz števila napak, ki so jih naredili otroci pri razvrščanju slik ţivljenjskega kroga ţabe v
pravilno zaporedje.
Pri primerjavi rezultatov razvrščanja slik ţivljenjskega kroga ţabe v pravilno zaporedje nismo
opazili večjih razlik. V vrtcu, ki sledi Kurikulumu, je sicer to nalogo popolnoma pravilno
opravilo 13,6 % otrok, v vrtcu montessori pa le 3,3 % otrok. Razvrščanje slik je z dvema ali
manj napakami v obeh vrtcih uspelo slabi polovici otrok (prib. 43 %).
Slika 18: Slike ţivljenjskega kroga ţabe – pravilna razvrstitev je delo 5-letne deklice iz vrtca s programom montessori
(fotografija posneta med intervjujem).
Opazili pa smo, da se je večina otrok pri razvrščanju oklepala zgolj videza fotografij in ne
svojega predhodnega znanja o izbrani tematiki (o poteku ţivljenjskega kroga ţabe so namreč
sklepali kar iz velikosti paglavca na posamezni fotografiji). Posledično se je najpogostejša
3,3 13,6
40 31,8
16,7 22,7
16,7 4,5
23,3 27,3
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
vrtec s programom montessori vrtec, ki sledi Kurikulumu
»Razvrsti slike ţivljenjskega kroga ţabe v
pravilno zaporedje.«
7,8 napak
5,6 napak
3,4 napake
1,2 napaki
0 napak
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
46
napaka (zamenjava 6. in 7. slike) zgodila ravno zato, ker je na sliki 7 ţaba videti manjša kot
na sliki 6. Pribliţno 20 % otrok pa je svoje znanje o ţivljenjskem krogu ţabe dokazalo tudi s
poznavanjem ustrezne terminologije (poimenovali so mrest ali paglavce, opisali potek razvoja
ţabe ipd.).
Graf 18: Grafični prikaz primerjave odgovorov otrok na vprašanje »Katere letne čase poznaš?«.
Pri naštevanju in poznavanju letnih časov so bili malce bolj uspešni otroci, ki obiskujejo vrtec
s kurikularnim programom. Tam je namreč več kot polovica otrok (skoraj 55 %) naštela letne
čase popolnoma samostojno, medtem ko je v vrtcu montessori to uspelo le 43 % otrok.
Obenem je bilo tu več otrok, ki letnih časov niso znali našteti (23 %), v vrtcih, ki sledijo
Kurikulumu, pa je bilo takšnih otrok 5 % manj. Opazili smo, da otroci pri naštevanju letnih
časov najpogosteje izpustijo »poletje«.
43,3 54,5
33,3
27,3
23,3 18,2
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
vrtec s programom
montessori
vrtec, ki sledi
Kurikulumu
»Naštej letne čase.«
jih ne našteje
našteje jih s pomočjo
našteje jih sam
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
47
Graf 19: Grafični prikaz števila napak, ki so jih naredili otroci pri razvrščanju slik k ustreznim letnim časom.
Tudi pri razvrščanju slik letnih časov so bili uspešnejši otroci iz vrtca, ki ne deluje po
programu montessori. 4,5 % otrok je namreč slike razvrstilo popolnoma pravilno, 54,5 %
otrok pa je pri tem naredilo eno ali dve napaki. V vrtcu montessori je bilo otrok z dvema
napakama ali manj le malo več kot tretjina (36,7 %). V vrtcu, ki sledi Kurikulumu je z manj
kot petimi napakami svoje delo zaključila večina otrok (pribliţno 91 %), v vrtcu montessori
pa le 60 % otrok. Ostalih 40 % je naredilo pet napak ali več. Na splošno jim je najmanj teţav
povzročalo razvrščanje zimskih fotografij.
Slika 19: Slike letnih časov – pravilna razvrstitev slik je delo 5-letnega dečka iz vrtca s programom, ki sledi
Kurikulumu (fotografija posneta med intervjujem).
0 4,5
36,7
54,5
23,3
31,8 20
9,1
10
10
0 %
10 %
20 %
30 %
40 %
50 %
60 %
70 %
80 %
90 %
100 %
vrtec s programom
montessori
vrtec, ki sledi Kurikulumu
»Razvrsti slike k ustreznim letnim časom.«
9,10 napak
7,8 napak
5,6 napak
3,4 napake
1,2 napaki
0 napak
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
48
Ob koncu smo pregledali še risbe notranjosti človeških teles, ki so jih narisali otroci v obeh
vrtcih, a večjih razlik med njimi nismo opazili. Večina otrok v obeh vrtcih je v notranjosti
človeškega telesa narisala srce in nekaj kosti (predvsem tiste v komolcu in kolenu, nekateri so
narisali tudi lobanjske kosti in rebra), nekaj otrok pa je narisalo tudi ostale organe
(poimenovali so jih »ţelodec«, »mehur«, »črevesje«, »črevesna vreča«, »mišice«, »moţgani«,
»pljuča« ...). Ponekod je moč opaziti tudi ţile in kri v telesu (kri so pogosto narisali v kolenih
in komolcih).
Slika 20: Človeško telo – risbo je narisala 5-letna deklica potem, ko so temo »človeško telo« ţe obravnavali v vrtcu
(vrtec, ki sledi Kurikulumu).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
49
Slika 21: Človeško telo – risbo je narisal 5-letni deček potem, ko so temo »človeško telo« ţe obravnavali v vrtcu (vrtec
s programom montessori).
Več slik je v prilogi.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
50
Na podlagi teh rezultatov hipotezo, v kateri trdimo, da otroci, ki obiskujejo vrtec s programom
montessori, bolj podrobno poznajo izbrane tematike, lahko ovrţemo. Predvidevali smo
namreč, da lahko otroci, ki imajo v vrtcih montessori običajno vse te materiale na policah celo
leto, pridobljeno znanje pogosto ponovijo, ga utrjujejo in nadgrajujejo, otroci iz vrtcev, ki
sledijo Kurikulumu, pa običajno določeno tematiko spoznavajo samo nekaj časa (npr. v okviru
mesečnega tematskega sklopa) in jo zato morda hitreje pozabijo. Vendar intervju, ki smo ga
izvedli, naših predvidevanj ni potrdil. Bistvenih razlik v poznavanju izbranih tem namreč
nismo opazili oz. so bile le-te premajhne, da bi lahko trditev posplošili na celoten vzorec. V
času, ki smo ga v okviru raziskovanja preţiveli z otroki, pa smo opazili, da se otroci iz vrtca s
programom montessori razlikujejo od tistih v vrtcu s programom, ki izhaja iz Kurikuluma. V
vrtcih montessori otroci delo, ki ga opravljajo, večinoma opravljajo samostojno. Vzgojitelj
jim material predstavi, potem pa otrok večinoma lahko delo nadaljuje sam. Material, s katerim
dela, je pripravljen tako, da vsebuje kontrolo napake, kar pomeni, da vzgojiteljeva kontrola
rezultatov otrokovega dela ni potrebna. Tako otrokom ni v navadi, da bi ves čas iskali nekoga,
ki bi jim pri delu pomagal, saj zaupajo, da lahko odgovor na svoje vprašanje in potrditev
svojega uspeha najdejo sami. In tudi tekom našega intervjuja z njimi je bilo tako. Večinoma
niso prosili za pomoč pri razvrščanju. Popolnoma drugače pa so ob zadregi odreagirali otroci
v vrtcu, ki sledi Kurikulumu. Takoj so se obrnili k odraslemu po pomoč, zastavljali vprašanja
in pričakovali takojšen in direkten odgovor (odgovarjali smo jim večinoma z vprašanji ali
namigi, ki so jih še bolj spodbudili k razmišljanju ali opazovanju slik). Morda so bili tudi zato
rezultati njihovega dela v nekaterih pogledih malce boljši. Seveda pa so na račun pogostega
iskanja vzgojitelja in njegove pomoči, otroci v vrtcih, ki sledijo Kurikulumu, videti bolj
komunikativni in laţje vstopajo v interakcijo z odraslim kot otroci v vrtcih montessori.
Obenem bi ţeleli poudariti tudi, da imajo otroci v vrtcih montessori pri izbiri dejavnosti
veliko več svobode kot otroci v vrtcih, ki sledijo Kurikulumu, kar pomeni, da obstaja
moţnost, da si določenega materiala, ki je pripravljen na policah, ne vzamejo nikoli oz. si ga
izberejo večkrat dnevno. Zaradi različnosti otrok in njihovih interesov lahko tako med njimi v
poznavanju izbranih tematik nastajajo velike razlike. V vrtcih s programom Kurikuluma pa
določeno temo običajno spoznavajo vsi hkrati, zaradi česar se njihovo znanje, ki so ga
pridobili v vrtcu, vseeno ne razlikuje v tolikšni meri kot med otroki v vrtcu montessori.
Znanje, ki ga pridobijo otroci v predšolski dobi, pa je verjetno odvisno tudi od vzgojitelja,
njegovega predznanja, načina dela in podajanja znanja, njegove angaţiranosti, verjetno celo
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
51
od njegovih predsodkov in strahov ... S pomočjo Pearsonovega korelacijskega koeficienta
smo na podlagi podatkov, ki smo jih pridobili v anketi vzgojiteljev in intervjujih otrok,
izračunali korelacijo med uspešnostjo otrok pri odgovarjanju na izbrana tematska vprašanja
ter pogostostjo obravnavanja ustrezne teme. Povezanost med tema dvema spremenljivkama je
pozitivna in močna (r=0,88).
3 ZAKLJUČEK
Pedagogika montessori je začela svojo pot med predšolskimi otroki pred 100 leti v Rimu, v
Slovenijo pa se je razširila pribliţno 95 let kasneje. Od leta 2002 (ko je bil ustanovljen prvi
slovenski vrtec montessori) pa do danes se je na slovenskem odprlo ţe 15 vrtcev, ki delujejo
po tej metodi. Po podatkih Ministrstva za šolstvo, znanost in šport vrtce montessori trenutno
obiskuje nekaj več kot 677 slovenskih otrok.
Temelj in bistvo metode Montessorijeve je prepričanje, da si otroci ţelijo delati, raziskovati in
pridobivati znanje ter bodo to tudi zavestno počeli, če jim bomo le ponudili aktivnosti, ki so
primerne njihovi starosti in stopnji razvoja. To jim lahko omogočimo le v premišljeno in
natančno pripravljenem okolju, katerega del je tudi skrben vzgojitelj ter izbrani in negovani
materiali.
Da bi otroke naučila raziskovati svet okrog sebe in iskati odgovore na številna vprašanja o
njem, je Marija Montessori oblikovala široko zbirko učnih materialov, ki otroka spodbudijo,
da se začne spontano spraševati o stvareh in pojavih, ki ga obdajajo. Ti materiali, prav tako pa
tudi metoda Montessorijeve, se v zadnjih letih v slovenskem prostoru kar hitro širijo in
pridobivajo na prepoznavnosti. Izmed vzgojiteljev, sodelujočih v anketnem vprašalniku, jih
pozna malo več kot polovica (52 %), dobra tretjina (36 %) pa jih pozna vsaj delno. Rezultat
nas je malce presenetil, saj materiali marsikomu oz. marsikateremu vrtcu zaradi svoje cene
niso dosegljivi, res pa ob pripravi vprašalnika nismo predvideli, da si vsak anketiranec morda
lahko po svoje razloţi vprašanje oz. na svoj način utemeljuje svoj odgovor. »Poznati
materiale« namreč lahko za nekoga pomeni, da je material ţe kdaj videl, nekomu morda
pomeni tudi, da razume, za kaj se uporablja, za nekoga drugega (običajno za vzgojitelje
montessori) pa bi verjetno izraz »poznati materiale« pomenil, da jih znajo uporabljati.
Sklepamo, da bi bili odgovori bolj natančni, če bi vprašanje bolj podrobno definirali.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
52
Bolj realni se zdijo odgovori na vprašanje, katere od navedenih materialov vzgojitelji poznajo
in jih uporabljajo. Ugotovili smo, da jih vzgojitelji, ki ne delajo po metodi montessori, v
večini ne uporabljajo (nekateri uporabljajo le najbolj osnovne in najbolj znane materiale, npr.
ţivalske sestavljanke), tisti, ki delajo v vrtcih montessori, pa jih seveda uporabljajo pogosteje.
A ne vseh. Največkrat uporabijo ţivalske in botanične sestavljanke, tridelne karte, jezikovne
karte, predmete, s katerimi predstavijo ţivo in neţivo naravo, ter figure in karte, s katerimi
predstavljajo ţivljenjske kroge ţivali in rastlin.
Glede na to, da v vrtcih montessori naravoslovne didaktične materiale uporabljajo ves čas in
da so le-ti v naravoslovnem kotičku dostopni vsakomur, smo sklepali, da bodo temu primerno
tudi rezultati intervjuja z otroki veliko boljši kot v vrtcu s programom, ki sledi Kurikulumu. Pa
vendar ni bilo tako. Res je bilo opaziti nekaj razlik v znanju, vendar so bile te manjše, kot smo
pričakovali. Seveda je bil vzorec, ki smo ga vključili v raziskavo, premajhen, da bi lahko na
podlagi rezultatov trdili, da se v poznavanju izbranih tematik med otroki v enem in drugem
vrtcu pojavljajo statistično pomembne razlike, zagotovo pa so rezultati nakazali, da bi bilo
zanimivo v prihodnje to področje še raziskati in sicer z večjim vzorcem otrok. Zanimivo bi
bilo preveriti še, kako na otrokovo znanje in odnos do narave ter naravoslovja vplivajo
različni dejavniki (vzgojiteljev odnos do narave, njegovo predznanje s tega področja, način
dela in podajanja znanja, njegova angaţiranost pri pripravi novih materialov s področja
naravoslovja, njegovi predsodki, strahovi ...) ter z opazovanjem otrok ugotoviti, ali se otroci iz
vrtcev, ki sledijo Kurikulumu, res v čemerkoli razlikujejo od tistih, ki obiskujejo vrtec
montessori. Veliko uporabno vrednost pa bi imela tudi raziskava, v kateri bi primerjali šolski
učni uspeh otrok, ki so obiskovali vrtec s programom montessori, z uspehom otrok, ki so
obiskovali druge vrtce.
S to diplomsko nalogo, v kateri smo raziskovali področje naravoslovja v vrtcih montessori ter
primerjali otroke in vzgojitelje teh vrtcev z otroki in vzgojitelji vrtcev, ki sledijo Kurikulumu,
smo prišli do spoznanja, da razlike tako med otroki kot tudi med vzgojitelji v teh vrtcih
zagotovo obstajajo, vendar niso tako velike in niti ne takšne, kakršne smo sprva pričakovali.
Ugotovili smo, da so si otroci ţe samo znotraj posameznega vrtca in znotraj ene skupine lahko
zelo različni in da je različno tudi njihovo sprejemanje in shranjevanje informacij, ki so jim
podane. Različni so seveda tudi vzgojitelji, zaradi česar vsekakor ne moremo posplošeno
trditi, da so vzgojitelji vrtcev montessori boljši ter pri svojem delu bolj uspešni kot vzgojitelji
vrtcev s programom Kurikuluma, v kar smo bili prepričani, preden smo se lotili raziskovanja
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
53
tega področja. Zdaj razumemo, da prav v vseh vrtcih lahko najdemo izjemne vzgojitelje, ki
resnično ţivijo za otroke in jim ţelijo v času, ko so z njimi, dati največ, kar lahko, ter tudi
tiste, ki se v svojem poklicu ne znajdejo najbolje in svojo pravo vlogo v ţivljenju še iščejo.
Torej najbrţ lahko rečemo, da ni le izobraţevanje tisto, kar potrebujemo, da postanemo dobri
vzgojitelji, potrebni sta tudi odločitev in volja, da bomo svoje delo opravljali predano, s
pozitivno energijo in z vsem srcem. To bo tisto, kar bo tako otroke kot tudi starše najbolj
osrečevalo.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
54
4 LITERATURA
Bahovec, E. idr. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
Feez, S. (2010). Montessori and early childhood. London: SAGE Publications Ltd.
Ferbar, J. (1992). Konstruktivizem in začetno naravoslovje. V: Tempusova projektna
skupina. Razvoj začetnega naravoslovja. Nova Gorica: Educa, str. 9–14.
Gettman, D. (1987). Basic Montessori. London: Christopher Helm.
Herrmann, E. (2015). Sto dejavnosti za odkrivanje sveta po metodi Marie Montessori.
Ljubljana: Mladinska knjiga.
Isaacs, B. (2010). Bringing the Montessori approach to your early years practice.
London in New York: Routledge.
Isaacs, B. (2012). Understanding the Montessori approach: early years education in
practice. London in New York: Routledge.
Kosmatin, K., Bertoncelj, A. (2010). Priročnik za znanost. Interno gradivo z
izobraţevanj za pedagoge Montessori.
Krapše, T., Kavkler, M. (1993). Načrtovanje in organizacija pouka začetnega
naravoslovja. V: Tempusova projektna skupina. Tempusovo snopje. Ljubljana: DZS,
str. 273–292.
O'Donnell, M. (2007). Maria Montessori: Continuum library of educational thought.
London: Continuum.
Marentič Poţarnik, B. (2004). Konstruktivizem v šoli in izobraževanje učiteljev.
Ljubljana: Center za pedagoško izobraţevanje Filozofske fakultete.
Marjanovič Umek, L. (2001). Otrok v vrtcu. Maribor: Zaloţba Obzorja.
Montessori inštitut. Maria Montessori. Pridobljeno 20. 2. 2013 s svetovnega spleta:
http://www.montessori-institut.si/pedMaria.php.
Montessori inštitut. Montessori v svetu in Sloveniji. Pridobljeno 20. 2. 2013 s
svetovnega spleta:
http://www.montessori-institut.si/pedMSsvet.php.
Montessori inštitut. Montessori pedagogika. Pridobljeno 20. 2. 2013 s svetovnega
spleta:
http://www.montessori-institut.si/clanekSP.php.
Montessori inštitut. Osnove vzgojnega pristopa Montessori. Pridobljeno 20. 2. 2013 s
svetovnega spleta:
http://www.montessori-institut.si/pedPrincipi.php.
Montessori inštitut. Zgodovina pedagogike Montessori. Pridobljeno 20. 2. 2013 s
svetovnega spleta: http://www.montessori-institut.si/pedMaria.php.
Montessori, M. (2009). Skrivnost otroštva. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo,
izobraţevanje in kulturo.
Montessori, M. (1972). The Discovery of the Child. United States: Ballantine Books.
Pollard, M. (1997). Maria Montessori. Celje: Mohorjeva druţba.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
55
Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraţevanje, znanost in šport, 2004. Evidenca
zavodov in programov. Pridobljeno 29. 5. 2016 s svetovnega spleta:
https://krka1.mss.edus.si/registriweb/SeznamVrtci.aspx?Enote=1.
Opera Nazionale Montessori di Roma. (1996). Montessori pedagogika. Ljubljana:
Glotta Nova.
Wikimedia. (2016). Maria Montessori. Pridobljeno 15. 5. 2016 s svetovnega spleta:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Maria_Montessori.
5 VIRI SLIK
SLIKA 1: ŢIVALSKE SESTAVLJANKE – RIBA: http://www.svetotrok.si/izdelek/zivalske-sestavljanke-
puzzle-riba/.
SLIKA 2: ŢIVALSKE SESTAVLJANKE – DVOŢIVKA: http://www.svetotrok.si/izdelek/zivalske-sestavljanke-
puzzle-zaba/.
SLIKA 3: ŢIVALSKE SESTAVLJANKE – PLAZILEC: http://www.svetotrok.si/izdelek/zivalske-sestavljanke-
puzzle-zelva/.
SLIKA 4: ŢIVALSKE SESTAVLJANKE – PTIČ: http://www.svetotrok.si/izdelek/zivalske-sestavljanke-puzzle-
ptica/.
SLIKA 5: ŢIVALSKE SESTAVLJANKE – SESALEC: http://www.svetotrok.si/izdelek/zivalske-sestavljanke-
puzzle-konj/.
SLIKI 6 IN 7: TRIDELNE KARTE – DELI TELESA ŢIVALI: http://www.slideshare.net/marykrisrivera/3-part-
cards-body-parts-of-animals.
SLIKA 8: DEFINICIJSKA KNJIŢICA: https://www.maitrilearning.com/products/parts-of-the-spider-
definitions.
SLIKA 9: ŢIVLJENJSKI KROG METULJA – PREDMETI: http://www.montessoridoma-
shop.si/trgovinica/i_335_metulj-razvojni-krog.
SLIKA 10: ŢIVLJENJSKI KROG PIKAPOLONICE – KARTE: FOTOGRAFIJA JE BILA POSNETA NA
IZOBRAŢEVANJU ZA MONTESSORI PEDAGOGA (V MAJU 2015)
SLIKA 11: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – KORENINA: http://www.svetotrok.si/izdelek/botanicne-
sestavljanke-puzzle-korenina/.
SLIKA 12: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – DREVO: http://www.svetotrok.si/izdelek/botanicne-sestavljanke-
puzzle-drevo/.
SLIKA 13: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – CVET: http://www.svetotrok.si/izdelek/botanicne-sestavljanke-
puzzle-cvet/.
SLIKA 14: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – LIST: http://www.svetotrok.si/izdelek/botanicne-sestavljanke-
puzzle-list/.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
56
SLIKA 15: BOTANIČNA OMARA: http://www.svetotrok.si/izdelek/botanicni-kabinet/.
SLIKA 16: KARTE Z LISTI IZ BOTANIČNE OMARE: http://www.svetotrok.si/izdelek/rastlinski-listi-karte-
botanicnih-listov/.
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
57
KAZALO TABEL
TABELA 1: SLOVENSKI VRTCI (VPISANI V RAZVID), KI IZVAJAJO PROGRAM MONTESSORI, NJIHOVA LOKACIJA TER ŠTEVILO VPISANIH OTROK
V ŠOLSKEM LETU 2015/2016. ............................................................................................................................ 18
TABELA 2: UPORABA NARAVOSLOVNIH DIDAKTIČNIH PRIPOMOČKOV. ................................................................................... 36
KAZALO GRAFOV
GRAF 1: GRAFIČNI PRIKAZ IZOBRAZBE ANKETIRANIH. ......................................................................................................... 33
GRAF 2: GRAFIČNI PRIKAZ STOPNJE IZOBRAZBE IN PROGRAMA, PO KATEREM DELAJO ANKETIRANCI. ............................................ 33
GRAF 3: GRAFIČNI PRIKAZ POVPREČNE STAROSTI OTROK, SODELUJOČIH V INTERVJUJU. ............................................................. 34
GRAF 4: GRAFIČNI PRIKAZ NARAVOSLOVNIH TEM, KI JIH VZGOJITELJI PREDSTAVIJO OTROKOM. ................................................... 35
GRAF 5: GRAFIČNI PRIKAZ PRISOTNOSTI NARAVOSLOVNEGA KOTIČKA V ODDELKU. ................................................................... 36
GRAF 6: GRAFIČNI PRIKAZ PRISOTNOSTI »ŽIVEGA KOTIČKA« V ODDELKU OZ. V VRTCU. ............................................................. 37
GRAF 7: PRIKAZ PRIMERJAVE ŠTEVILA »ŽIVIH KOTIČKOV« V ODDELKIH S PROGRAMOM MONTESSORI IN ODDELKIH, KI SLEDIJO
KURIKULUMU. ................................................................................................................................................. 37
GRAF 8: GRAFIČNI PRIKAZ POGOSTOSTI IZVAJANJA »UČNIH UR« NARAVOSLOVJA V NARAVI. ...................................................... 38
GRAF 9: GRAFIČNI PRIKAZ PRIMERJAVE POGOSTOSTI IZVAJANJA »UČNIH UR« NARAVOSLOVJA V NARAVI MED VZGOJITELJI, KI SLEDIJO
KURIKULUMU IN VZGOJITELJI, KI DELAJO V VRTCIH MONTESSORI. ................................................................................ 39
GRAF 10: GRAFIČNI PRIKAZ POGOSTOSTI IZVAJANJA NARAVOSLOVNIH »UČNIH UR« NA IZBRANEM KRAJU (OBKROŽITI JE BILO MOGOČE
VEČ ODGOVOROV). ........................................................................................................................................... 39
GRAF 11: GRAFIČNI PRIKAZ PRIMERJAVE POGOSTOSTI IZVAJANJA NARAVOSLOVNIH »UČNIH UR« NA IZBRANEM KRAJU MED VZGOJITELJI,
KI SLEDIJO KURIKULUMU TER VZGOJITELJI MONTESSORI (OBKROŽITI JE BILO MOGOČE VEČ ODGOVOROV). ........................... 40
GRAF 12: GRAFIČNI PRIKAZ POZNAVANJA MATERIALOV MONTESSORI MED VZGOJITELJI. ........................................................... 41
GRAF 13: GRAFIČNI PRIKAZ POZNAVANJA IN POGOSTOSTI UPORABE NARAVOSLOVNIH DIDAKTIČNIH MATERIALOV (MONTESSORI) MED
VZGOJITELJI. .................................................................................................................................................... 42
GRAF 14: GRAFIČNI PRIKAZ POZNAVANJA IN UPORABE NARAVOSLOVNIH MATERIALOV MONTESSORI MED VZGOJITELJI, KI SLEDIJO
KURIKULUMU. ................................................................................................................................................. 43
GRAF 15: GRAFIČNI PRIKAZ POZNAVANJA IN UPORABE NARAVOSLOVNIH MATERIALOV MONTESSORI MED VZGOJITELJI, KI SLEDIJO
PEDAGOGIKI MONTESSORI. ................................................................................................................................. 43
GRAF 16: GRAFIČNI PRIKAZ ODGOVOROV OTROK NA VPRAŠANJE »KJE ŽIVI ŽABA?«. ................................................................ 44
GRAF 17: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA NAPAK, KI SO JIH NAREDILI OTROCI PRI RAZVRŠČANJU SLIK ŽIVLJENJSKEGA KROGA ŽABE V PRAVILNO
ZAPOREDJE. ..................................................................................................................................................... 45
GRAF 18: GRAFIČNI PRIKAZ PRIMERJAVE ODGOVOROV OTROK NA VPRAŠANJE » KATERE LETNE ČASE POZNAŠ?«. .......................... 46
GRAF 19: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA NAPAK, KI SO JIH NAREDILI OTROCI PRI RAZVRŠČANJU SLIK K USTREZNIM LETNIM ČASOM. .......... 47
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
58
KAZALO SLIK
SLIKA 1: ŽIVALSKE SESTAVLJANKE – RIBA. ........................................................................................................................ 23
SLIKA 2: ŽIVALSKE SESTAVLJANKE – DVOŽIVKA.................................................................................................................. 23
SLIKA 3: ŽIVALSKE SESTAVLJANKE – PLAZILEC. .................................................................................................................. 23
SLIKA 4: ŽIVALSKE SESTAVLJANKE – PTIČ. ........................................................................................................................ 23
SLIKA 5: ŽIVALSKE SESTAVLJANKE – SESALEC. ................................................................................................................... 23
SLIKA 6: TRIDELNE KARTE – DELI TELESA ŽIVALI. ................................................................................................................ 24
SLIKA 7: TRIDELNE KARTE – DELI TELESA ŽIVALI (LEVO – KONTROLNA KARTA, DESNO ZGORAJ – KARTA S SLIKO, DESNO SPODAJ – KARTA Z
NAPISOM). ...................................................................................................................................................... 24
SLIKA 8: DEFINICIJSKA KNJIŽICA. .................................................................................................................................... 25
SLIKA 9: ŽIVLJENJSKI KROG METULJA – PREDMETI. ............................................................................................................ 26
SLIKA 10: ŽIVLJENJSKI KROG PIKAPOLONICE – KARTE. ........................................................................................................ 26
SLIKA 11: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – KORENINA. ........................................................................................................... 27
SLIKA 12: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – DREVO. ............................................................................................................... 27
SLIKA 13: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – CVET. .................................................................................................................. 27
SLIKA 14: BOTANIČNE SESTAVLJANKE – LIST. ................................................................................................................... 27
SLIKA 15: BOTANIČNA OMARA. .................................................................................................................................... 28
SLIKA 16: LETNI ČASI – KARTE. ...................................................................................................................................... 28
SLIKA 17: KARTE Z LISTI IZ BOTANIČNE OMARE. ................................................................................................................ 29
SLIKA 18: SLIKE ŽIVLJENJSKEGA KROGA ŽABE – PRAVILNA RAZVRSTITEV JE DELO 5-LETNE DEKLICE IZ VRTCA S PROGRAMOM MONTESSORI
(FOTOGRAFIJA POSNETA MED INTERVJUJEM). ......................................................................................................... 45
SLIKA 19: SLIKE LETNIH ČASOV – PRAVILNA RAZVRSTITEV SLIK JE DELO 5-LETNEGA DEČKA IZ VRTCA S PROGRAMOM, KI SLEDI
KURIKULUMU (FOTOGRAFIJA POSNETA MED INTERVJUJEM). ...................................................................................... 47
SLIKA 20: ČLOVEŠKO TELO – RISBO JE NARISALA 5-LETNA DEKLICA POTEM, KO SO TEMO »ČLOVEŠKO TELO« ŽE OBRAVNAVALI V VRTCU
(VRTEC, KI SLEDI KURIKULUMU). .......................................................................................................................... 48
SLIKA 21: ČLOVEŠKO TELO – RISBO JE NARISAL 5-LETNI DEČEK POTEM, KO SO TEMO »ČLOVEŠKO TELO« ŽE OBRAVNAVALI V VRTCU
(VRTEC S PROGRAMOM MONTESSORI)................................................................................................................... 49
SLIKA 22: PRILOGA – RISBA 5-LETNEGA DEČKA (ČLOVEŠKO TELO). ....................................................................................... 65
SLIKA 23: PRILOGA – RISBA 5-LETNEGA DEČKA (ČLOVEŠKO TELO – MOŽGANI, PRSI, VRAT, PLJUČA, KOSTI, KRI V KOLENIH, ŽILE). ....... 66
SLIKA 24: PRILOGA – RISBA 5-LETNEGA DEČKA (ČLOVEŠKO TELO – PREBAVILA, KOSTI V NOGAH, SKLEPI, REBRA). ........................... 67
SLIKA 25: PRILOGA – RISBA 5-LETNEGA DEČKA (ČLOVEŠKO TELO – OKOSTNJAK). .................................................................... 68
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
59
PRILOGE
PRILOGA 1: VPRAŠALNIK
Sem Urška Petač in končujem študij predšolske vzgoje na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. V sklopu diplomske naloge raziskujem področje naravoslovja in uporabe naravoslovnih didaktičnih materialov v vrtcih, zato Vas vljudno naprošam, da izpolnite spodnji vprašalnik. Le-ta je anonimen, pridobljeni rezultati pa bodo uporabljeni izključno v raziskovalne namene.
Za Vaše sodelovanje se Vam iskreno zahvaljujem.
Urška Petač
Pri spodnjih vprašanjih obkrožite ustrezen odgovor:
1. Spol: M Ž
2. Starost:
a) do 25 let
b) od 25 do 35 let
c) od 35 do 45 let
d) od 45 do 55 let
e) nad 55 let
3. Število let delovne dobe v vrtcu:
a) do 5 let
b) od 5 do 15 let
c) od 15 do 25 let
d) od 25 do 35 let
e) nad 35 let
4. Stopnja izobrazbe:
a) srednja poklicna
b) višja strokovna
c) visoka strokovna
d) strokovna univerzitetna
5. Delovno mesto:
a) vzgojitelj
b) pomočnik vzgojitelja
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
60
6. Katere naravoslovne teme običajno predstavljate otrokom? Na kakšen način (s
prebiranjem knjig/z vrtčevskimi didaktičnimi materiali/z materiali, ki jih izdelam
sam/s sprehodom v naravo/s poizkusi/s plakatom ...)?
Obkrožite ustrezen odgovor, pri čemer 1 pomeni »nikoli je ne predstavim«, 2
»včasih jo predstavim« in 3 »pogosto jo predstavim«. V kolikor obkrožite številko 2
ali 3, v prostor na desni strani tabele zapišite še, na kakšen način določeno temo
predstavljate.
TEMA OBKROŽI NAČINI PREDSTAVITVE TEME
1. letni časi 1 2 3
2. človeško telo 1 2 3
3. čutila 1 2 3
4. čustva 1 2 3
5. higiena 1 2 3
6. varovanje zdravja 1 2 3
7. hrana 1 2 3
8. voda 1 2 3
9. zrak 1 2 3
10. živa in neživa narava 1 2 3
11. živali 1 2 3
12. rastline 1 2 3
13. habitati (življenjski prostori) 1 2 3
14. varovanje okolja 1 2 3
15. gibanje predmetov, teles 1 2 3
16. zrcala 1 2 3
17. svetloba 1 2 3
18. toplota 1 2 3
19. zvok 1 2 3
20. magnetizem 1 2 3
21. elektrika 1 2 3
22. čas (merjenje časa) 1 2 3
23. prostornina (merjenje) 1 2 3
24. površina 1 2 3
25. vreme 1 2 3
26. nebesni pojavi 1 2 3
27. planet Zemlja 1 2 3
28. Sončni sistem 1 2 3
29. oblike snovi 1 2 3
30. zmesi 1 2 3
Drugo (zapišite teme, ki jih predstavljate, in jih v tabeli niste našli):
___________________________________________________________________________
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
61
___________________________________________________________________________
___________________________________________________________________________
Pri naslednjih vprašanjih obkrožite ustrezen odgovor.
7. Ali pri svojem delu uporabljate didaktične materiale?
DA NE
8. Ali uporabljate didaktične materiale tudi na področju naravoslovja?
DA NE
9. Ali imate v oddelku kotiček za naravoslovje?
DA NE
10. Ali imate v vrtcu oz. v oddelku t. i. »živi kotiček«?
a) Da, v njem so živali.
b) Da, v njem so živali in rastline.
c) Da, v njem so rastline.
d) Ne, »živega kotička« nimamo.
Če ste pri zgornjem vprašanja obkrožili »da«, potem odgovorite še na spodnje
vprašanje:
Katere živali/rastline imate v »živem kotičku«?
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
11. Ali uporabljate za predstavitev naravoslovnih vsebin tudi naravne, sveže materiale
(storže, drevesne liste, različne plodove ...)?
DA NE
Če ste pri zgornjem vprašanja obkrožili »da«, potem odgovorite še na spodnje
vprašanje:
Katere sveže materiale uporabljate?
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
62
12. Kako pogosto izvajate naravoslovne »učne ure« zunaj?
a) vsak dan
b) trikrat/teden
c) enkrat/teden
d) desetkrat/mesec
e) petkrat/mesec
f) enkrat/mesec
g) nikoli
13. Kje (v zunanjem okolju) izvajate naravoslovne »učne ure«? (Obkrožite lahko več
odgovorov. )
a) v gozdu
b) na travniku
c) ob reki, potoku
d) ob mlaki
e) v mestu
f) v parku
g) na kmetiji
h) na vrtu, polju
i) na otroškem igrišču
j) drugo: _________________________
14. Ali ste s svojim delom na področju naravoslovja zadovoljni?
DA NE DELNO
Če niste, zakaj?
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
15. Ali ste zadovoljni s svojim poznavanjem naravoslovnih vsebin?
DA NE DELNO
Če niste, zakaj?
_____________________________________________________________________
_____________________________________________________________________
16. Ali poznate naravoslovne montessori materiale?
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
63
DA NE DELNO
17. Spodaj so našteti naravoslovni didaktični montessori materiali. Katere izmed njih
poznate in jih tudi uporabljate? Pri vsakem obkrožite številko od 1 do 5.
1 = ga ne poznam 2 = ga poznam, vendar ga ne uporabljam
3 = enkrat sem ga uporabil 4 = včasih ga uporabim 5 = uporabljam ga redno
NARAVOSLOVNI DIDAKTIČNI MONTESSORI MATERIALI OBKROŽI
1. živalske sestavljanke
1 2 3 4 5
2. botanične sestavljanke
1 2 3 4 5
3. botanični kabinet
1 2 3 4 5
4. rastlinski listi – karte botaničnih listov
1 2 3 4 5
5. življenjski krog (figure)
1 2 3 4 5
6. življenjski krog (štampiljke) 1 2 3 4 5
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
64
7. življenjski krog (karte)
1 2 3 4 5
8. sestavljanke (npr. od semena do jabolka)
1 2 3 4 5
9. karte
1 2 3 4 5
10. tridelne karte
1 2 3 4 5
11. definicijske knjižice
1 2 3 4 5
12. živo/neživo (predmeti)
1 2 3 4 5
riba riba
kačji pastir kačji pastir
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
65
PRILOGA 2: RISBE OTROK – ČLOVEŠKO TELO
Slika 22: Priloga – risba 5-letnega dečka (človeško telo).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
66
Slika 23: Priloga – risba 5-letnega dečka (človeško telo – moţgani, prsi, vrat, pljuča, kosti, kri v kolenih, ţile).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
67
Slika 24: Priloga – risba 5-letnega dečka (človeško telo – prebavila, kosti v nogah, sklepi, rebra).
UNIVERZA V LJUBLJANI – Pedagoška fakulteta Urška Petač: Naravoslovje v vrtcu montessori
68
Slika 25: Priloga – risba 5-letnega dečka (človeško telo – okostnjak).
top related