informacijska tehnologija - arnes.sigljpo2s/2-abc-informacijska_tehnologija.pdf · informacijska...
Post on 13-Sep-2019
14 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Informacijska tehnologijaInformacijska tehnologija
• Zgodovinski razvoj in uporaba inf. tehnologije
• Vpliv inf. tehnologije na zdravje
• Področja uporabe inf. tehnologije
namen, vloga in pomen
Informacijska tehnologijaInformacijska tehnologija
• Informacijska tehnologija je skupek postopkov in naprav, ki hitro in
učinkovito oskrbijo uporabnika s podatki.
• Omogoča
– kakovostno komuniciranje - uspešno razumevanje realnosti
– sprejemanje ustreznih odločitev - zabavo
• Inf. tehnologijo uporabljamo pri uporabi elektronske pošte, ekspertnih
sistemov, digitalnega videa, večpredstavnosti…
• Razvoj inf. tehnologije poteka v dveh smereh:
– razvoj elementov oz. naprav
– razvoj uporabe in storitev
Razvoj inf. tehnologijeRazvoj inf. tehnologije
• 2000 pr. n. št. – abakus
• 1642 – B. Pascal – mehanični pripomočke za osnovne aritmetične operacije
• 1822 – C. Babbage – t.i. diferenčni stroj – mehansko računalo z vhodno, osrednjo in izhodno enoto
• elektronski računalniki
– 1. generacija: 1946 – ENIAC, prvi elektronski računalnik (elektronke)
– 2. generacija: 1950→ računalniki s tranzistorji
– 3. generacija: 1965 – računalniki iz integriranih vezij t.i. čipov
– 4. generacija: 1971 – Intel, računalniki z mikroprocesorji
• mikroprocesor je čip, ki združuje glavne funkcije računalnika
– 1981 – IBM ponudi prvi osebni računalnik (PC)
sestavni deli inf. tehnologijesestavni deli inf. tehnologije
abak
soroban
pascaline
diferenčni stroj ENIAC
elektronkatranzistor
integrirano vezjeprocesor Intel 4004
Zgodovina raZgodovina raččunalniunalnišških omrekih omrežžijij
• l. 1965 ideja in prvi praktični primeri
• l. 1972 prva uporaba elektronske pošte
• l. 1985 – internet (prehod iz akademske v komercialno sfero)
• 1989 – osnove spletnih strani
• cilji računalniških omrežij
– izmenjava in iskanje podatkov
– souporaba rač. sredstev
– pretok informacij
– ….
Uporaba inf. tehnologijeUporaba inf. tehnologije
Ravni uporabe inf. tehnologije
1. računalniška pismenost
2. razbremenitev pri delu
3. delamo stvari, ki jih do sedaj nismo
4. uporaba sistemov za intenzivno uporabo znanja
informacijska pismenost = računalniška pismenost + ustvarjalnost
PodroPodroččja uporabe inf. tehnologije (1/3)ja uporabe inf. tehnologije (1/3)
• bančništvo (bančni tokovi, identifikacije bančnih računov, prenos denarnih
sredstev, bančni avtomati, elektronsko bančništvo, …)
• telefonija (občutljivost klasične telefonije na popačenje signala (šum),
digitalno krmiljene telefonske centrale, brezžična telefonija (analogna NMT,
digitalna GSM, UMTS – brezžična večpredstavna komunikacija)
• trgovina (označevanje izdelkov s črtno kodo, EAN zapis čtrne kode, e-
trgovanje)
+ zmanjšanje stroškov+ zmanjševanje administracije+ razvidnost, preglednost+ prilagajanje zahtevam trga+ komuniciranje s strankami
- odpor do sprememb v navadah- tehnološke težave trgovcev- varovanje in zaščita podatkov
PodroPodroččja uporabe inf. tehnologije ja uporabe inf. tehnologije (2/3)(2/3)
• zdravstvo (zdravstveni inf. sistem, računalniška tomografija, ekspertni
sistem*, pomoč ljudem s posebnimi potrebami…)
• pisarniško poslovanje (mehanska tehnologija → rač. informacijska
tehnologija, hiter vnos, obdelava, iskanje, zaščita podatkov, “office”
programska oprema, programi za modeliranje poslovanja…)
* EKSPERTNI SISTEM – računalniški program za ozko strokovno področje,
npr. diagnosticiranje bolezni;
PodroPodroččja uporabe inf. tehnologije ja uporabe inf. tehnologije (3/3)(3/3)
* CAE = CAD + CAM
• industrija (prilagodljivost z numerično krmiljenimi stroji (CNC) →maloserijska proizvodnja, oblikovanje z računalniškim načrtovanjem (CAD),
računalniško vodena proizvodnja (CAM), računališko podprt inženiring
(CAE), robotizacija)
• založništvo in tisk (klasično založništvo → elektronsko, klasični mediji →elektronski mediji (CD-ROM, spletne strani), digitalni tisk)
Vpliv inf. tehnologije na zdravjeVpliv inf. tehnologije na zdravje
• delo z računalnikom: stres, obremenjevanje vida, gibalna zavrtost, težave s hrbtenico, sevanje;
• ergonomija delovnega mesta pomeni njegovo ureditev (in prilagoditev) v smislu preprečevanja škodljivih učinkov za zdravje;
Informacijska tehnologijaInformacijska tehnologija
• razdelitev računalnikov
• zapis podatkov v računalniku
• zgradba in delovanje računalnika (CPE, V/I naprave)
• programska oprema, sistemska in uporabniška programska oprema
• lastništvo programske opreme
računalnik
RaRaččunalnikunalnik
• računalnik je univerzalna naprava, ki je osrednji del inf. tehnologije
– v posebnih oblikah vgrajen v različne naprave
– sam po sebi nima posebnega namena in funkcije
• splošna razdelitev računalnikov glede na način zapisa podatkov:
• Primer analognega računanja:
analogni hibridni digitalni
Zapisi podatkov raZapisi podatkov raččunalnikuunalniku
Vsi podatki v računalniku so zapisani z dvojiškimi številkami.
♫ ABCČDE
desetiški številski sistem
dvojiški številski sistem
DvojiDvojišški zapis podatkovki zapis podatkov
Bit je - poleg enote za merjenje
količine informacij – tudi računalniški
znak za zapis podatkov. Ima
natanko dve vrednosti: 0 in 1.
resničnani
resničnaizjava
se premika
stojipredmet
je nije
prisotnael. napetost
vklopljenoizklopljen
ostikalo
10
0
0,5
1
podatek
Dvojiški zapis odlikujeta enostavnost
in natančnost.
0 1 1 0 1 1 0 1
Če imamo za zapis podatkov na
voljo N bitov, potem lahko zapišemo
2N podatkov.
Pretvarjanje med Pretvarjanje med šštevilskimi sistemitevilskimi sistemi
• (2) →→→→ (10)11010(2) = 1.24 + 1.23 + 0.22 + 1.21 + 0.20 = 26(10)
• (10) →→→→ (2)89(10) = 1011001(2)
89:2 = 44 + ost. 1
44:2 = 22 + ost. 0
22:2 = 11 + ost. 0
11:2 = 5 + ost. 1
5:2 = 2 + ost. 1
2:2 = 1 + ost. 0
1:2 = 0 + ost. 1
ŠŠestnajstiestnajstišški ki šštevilski sistemtevilski sistem
• 16 števk: 0,1,2,…9, A, B, C, D, E, F
• (16) →→→→ (10)4E7(16) = 4.162 + 14.161 + 7.160 = 1255(10)
• (10) →→→→ (16)134(10) = 86(16)
134:16 = 8 + ost. 6
8:16 = 0 + ost. 8
Zapis Zapis ššteviltevil
• cela števila (Bit, Byte, Integer, Long Integer),
npr. Integer: 0..65535 (16 bitov)
• realna števila (Single, Real, Double)
npr. Real: 0,29E-40..0,17E+39 (48 bitov)
• normiran eksponentni zapis realnih števil ali zapis s plavajočo vejico
• npr. 9(10) = 1001(2) norm. dvojiški zapis
0,1*2-1= 0,1E-10,25(10) = 0,01(2)
0,1001*2+100=0,1001E+100
9(10) = 1001(2)
norm. dvojiški zapis
število
100(2)=4(10)
vejica “zaplava”4 mesta v desno
1(2)=1(10)
vejica “zaplava”1 mesto v levo
Zapis znakovZapis znakov
• znaki: števke, črke, simboli, mat. znaki itd.
• standard: splošno sprejeta in uveljavljena pravila
– ASCII – 7 bitni predpis (128 različnih znakov), brez šumnikov
• 1. možnost: nekatere znake nadomestimo s šumniki
• 2. možnost: razširimo 7-bitni predpis na 8-bitnega (256 znakov)
– ISO (International Standard Organisation) – standardi za različne skupine držav, npr. ISO 8859-2 (Latin 2) za srednjeevropske države, definirajo preostalo “polovico” znakov;
– vse pogosteje uporabljani standard Unicode – 16 bitni predpis
(65536 znakov)
ASCII 01000001 A
Unicode 0000000001000001 A
Zapis slikZapis slik
• bitna slika ali točkovni zapis:
vsaka slika je sestavljena iz končnega števila slikovnih točk (pik) v obliki pravokotnika (npr. 500 x 420 pikslov), barvo pike
opisuje določeno število
Primer: 24 bitov → 224 = 16,7 milijona barv
• vektorska slika ali predmetni zapis:v koordinatnem sistemu matematično izrisani
elementi npr. krog, daljica…
Zapis zvokaZapis zvoka
• zvok je potujoče valovanje
• amplituda valovanja določa jakost zvoka, frekvenca valovanja določa njegovo višino
vzpon
spust
trajanje
sprostitev
jakost zvoka
High Fidelity (Hi-Fi) kakovost zvoka:
– 44100-kratno odčitavanje višine
analognega zvoka (t.i. vzorčna
frekvenca)
– vsak vzorec (vrednost) se opiše
s 16 biti
posledično – za sekundo zvoka je
potrebnih 44100*16=705600 bitov
standard MIDI:– osnovo standarda predstavlja
128 tipk razširjene klaviature
klavirja (7 bitov)
• tipka 0 – najnižji ton
• tipka 127 – najvišji ton
– še 7 bitov za zapis jakosti
pritiska tipke in druge podatke
• s klaviaturo lahko odigramo
melodijo z različnimi inštrumenti
Zgradba in delovanje raZgradba in delovanje raččunalnikaunalnika
RAČUNALNIK
strojna oprema
(hardware)
programska oprema
(software)
vhodne enote
(podatki)
procesna
enotaizhodne enote
(rezultati)
tok računalniške obdelave podatkovtok računalniške obdelave podatkovVon Neumannov model računalnika
pomnilnik
Vhodne enote Vhodne enote (1/4)(1/4)
• spreminjajo podatke iz človeku primerne v računalniku primerno obliko
• kakovost zajemanja podatkov: pravilnost, ažurnost, prilagodljivost, natančnost, cena – določimo, kateri atributi so pri zajemanju podatkov najpomembnejši
• tipkovnica, prvenstveno namenjena znakovnemu vnosu podatkov
• miška, drsna ploščica, krmilna pika, tipične kazalne naprave
Vhodne enote Vhodne enote (2/4)(2/4)
• optični čitalnik
– omogoča prenos odčitane 2-D slike v računalnik
– že običajni (ploski) čitalnik sposobni prebiranja navadnih in prosojnih
predlog, diapozitivov in negativov
– natančnost branja merimo v prebranih pikah na palec (dpi) in barvni
natančnosti (npr. 48 bitna)
– optični čitalnik lahko (z ustrezno programsko opremo) uporabljamo tudi
za optično prepoznavanje besedila (OCR)
• mikrofon– pretvarja zvočno valovanje v električne impulze
– zvočna kartica električne impulze pretvori v digitalni zapis
Vhodne enote Vhodne enote (3/4)(3/4)
• digitalni fotoaparat– omogoča zajem 3-D slike
– kakovost posnetkov odvisna od kakovosti objektiva, svetlobnih tipal in algoritmov za zapis slike
– objektiv (ozkokoten ali teleobjektiv, širokokoten, makroobjektiv, zoom objektiv)
– posnetki se zapisujejo na t.i. pomnilniške kartice (Compact Flash, Smart
Media, Memory Stick, Secure Digital…)
– ločljivost posnetka se opisuje z milijoni točk, npr. 5,1 mio. točk;
– pomemben optični zoom objektiva in ne digitalni
• digitalni zoom je produkt optičnega in elektronskega povečevanja
Vhodne enote Vhodne enote (4/4)(4/4)
• video kamera– omogoča zajem gibljive slike
– tresljaje izniči digitalni (manjše in cenejše kamere) ali optični stabilizator slike (dražje in zmogljivejše kamere)
CPECPE
• izvršuje v programu zapisane ukaze in obdeluje podatke
• ALE: izvaja vse aritmetične in logične operacije
• krmilna enota: krmili delovanje računalnika, organizira prenos podatkov…
• registri: nekaj deset pomnilniških celic, ki hranijo najpomembnejše podatke
CPE
• ALE• krmilna enota• registri
PROGRAM
podatki+
ukazi
• Zmogljivost procesorjev opisujemo z naslednjimi podatki:
• koliko bitov so sposobni hkrati obdelati (16-bitni, 32-bitni, 64-bitni),
• hitrostjo, izraženo v številu izvršenih elementarnih ukazih v sekundi
(MIPS),
• posredno tudi z delovno frekvenco - št. taktov na sekundo (MHz);
• Matična plošča– združuje različne, za delovanje računalnika pomembne enote (vodilo,
vezni čip, BIOS, priključki za V-I enote, razširitvene reže…)
PomnilnikPomnilnik
• hrani podatke in ukaze
• delimo ga na:
– notranji pomnilnik (RAM, predpomnilnik, registri)
– zunanji pomnilnik (pomnilniške enote)
• procesor neposredno obdeluje le podatke, ki so zapisani v notranjem pomnilniku – jih iz njega bere in vanj (morda) tudi lahko zapisuje
• 1 bit (vrednost 0 ali 1)
• 1 Byte = 8 bitov npr. 11010001
• 1 KiloByte (KB) = 210 Byteov = 1024 Byteov
• 1 MegaByte (MB) = 210 KB = 220 Byteov
• 1 GigaByte (GB) = 210 MB = 230 Byteov
10010011 000000
11001101
00000000
……….
11101110 FFFFFF
procesorski registri
predpomnilnik
glavnipomnilnik
zunanjipomnilnik
ti - čas dostopa do pomnilnika na i-tem
nivoju
si - velikost pomnilnika na i-tem nivoju
ci - cena pomnilnika na i-tem nivoju
Velja:
ti < ti+1
si < si+1
ci > ci+1
1. nivo
predpomnilnik2. nivo
3. nivo
4. nivo
Vrste notranjih pomnilnikov:Vrste notranjih pomnilnikov:
• ROM (Read Only Memory) – bralni pomnilnik s trajno zapisanimi podatki
(hrani programe, ki so potrebni za zagon računalnika)
• RAM (Random Access Memory) - delovni bralno/pisalni pomnilnik s
programi, ki se trenutno izvajajo
Tipične kapacitete delovnega pomnilnika današnjih osebnih računalnikov: 128 MB,
256 MB, 512 MB, 1 GB, 2 GB;
Zunanji pomnilnik Zunanji pomnilnik -- pomnilnipomnilnišške naprave in nosilcike naprave in nosilci
magnetni, optični in t.i. flash mediji z obstojnim zapisom računalniških
podatkov
• disketa - bralno/pisalni nosilec majhne kapacitete (1,44 MB)
• disk - bralno/pisalni nosilec z veliko kapaciteto (reda velikosti nekaj deset ali sto GB ), povezan preko vmesnika EIDE, SATA ali SCSI
• magnetni trak - bralno/pisalni nosilec z veliko kapaciteto podatkov (reda velikosti nekaj sto GB )
• CD-ROM – je bralni optični nosilec, CD-R enkrat zapisljiv in CD-RW kot bralno/pisalni nosilec; (650MB-800 MB);
• DVD-ROM – nosilec podobnih značilnosti kot CD-ROM, le da njegovo kapaciteto merimo v GB (4,7 GB - 9,4 GB); standardi DVD-R, DVD+R
• Flash pomnilnik : bralno/pisalne pomnilniške kartice (CompactFlash, SmartMedia, SD…) ter USB Flash –pomnilniške kartice namenjene shranjevanju podatkov v različnih napravah, npr. digitalni fotoaparat; USB ključ (128 MB, 256 MB,…, 4 GB)
hitrost branja / zapisovanja opisujemo z množilnikom x (uporablja se tudi npr. tudi pri pomnilniških karticah)CD-ROM: hitrost 1x pomeni 150 KB/s DVD-ROM: hitrost 1x pomeni 1350 KB/s
Izhodne enote Izhodne enote (1/3)(1/3)
• spreminjajo podatke iz binarne v človeku primerno obliko
• monitor– tehnologija: LCD, katodna cev
– ločljivost zaslona - št. pik v vodoravni smeri pomnoženo s številom pik v navpični smeri,
npr. 800x600, 1024x768, 1280x1024, 1680x1050...;
• velikost zaslona izražena v palcih:
• 15”, 17”, 18”, 19”, 20”
• frekvenca osveževanja slike na zaslonu, odzivni čas
• 60 Hz, 72 Hz, 85 Hz, (16ms, 12 ms, 8 ms, 4 ms…)
• iglični (hitrost: znaki/s) – počasni,
primerni za tiskanje v več izvodih
• termalni – omejeno področje uporabe
• črnilni (hitrost: strani A4/minuto) –
precejšnja cena natisnjene strani, zelo
kakovosten izpis;
• laserski tiskalnik (strani A4/minuto) –
hitri, tudi dvostranski tisk, kakovosten
izpis
Izhodne enote Izhodne enote (2/3)(2/3)
Izhodne enote Izhodne enote (3/3)(3/3)
• zvočniki, slušalke– priključujemo jih na izhod zvočne kartice
– zunanji ali integrirani v računalniški monitor
– aktivni (z vgrajenim ojačevalnikom), pasivni
– nizkotonec: zvočnik za predvajanje zgolj nizkih frekvenc
– prostorski zvok
• risalnik
VmesnikiVmesniki
videokamerafirewire
(IEEE 1394)
zvočniki, mikrofonzvočna kartica
monitor, TVgrafična kartica
omrežna povezava (UTP)mrežna kartica
tiskalnik, optični čitalnik, zunanji disk, USB ključ, digitalni
fotoaparat, čitalnik pomn. kartic, bluetoothUSB
tiskalnik, optični čitalnikvzporedni
miška, modemzaporedni
nekatere možnosti priključevanja napravvmesnik
Programska opremaProgramska oprema
• programska oprema so ukazi in podatki
• lastništvo programske opreme
– sami izdelamo program (lastniki programa)
– nakup programa (= zgolj licenca za uporabo)
• lastniška programska oprema (proprietary software)
• preizkusna programska oprema (shareware)
• prosta programska oprema (freeware)
• odprtokodna programska oprema (open source software)
• javna programska oprema (public domain software)
• GPL (General Public Licence)
Sistemska programska opremaSistemska programska oprema
Sistemska programska oprema zagotavlja pravilno in učinkovito delovanje računalnika
• operacijski sistem – skrbi za pravilno delovanje računalnika, nanj priključenih naprav in komunikacijo z uporabnikom
• sistemska orodja – optimizacijski programi, programi za stiskanje podatkov…
• gonilniki – programi za pravilno povezovanje operacijskega sistema in nanj priključenih naprav
• komunikacijski programi – programi za vzpostavljanje povezav z oddaljenimi računalniki in aktivno računalniško opremo
Operacijski sistemOperacijski sistem
operacijski sistem
JEDRO UPORABNIŠKI VMESNIK
• uporabniški vmesnik
– vmesnik z ukazno vrstico: vnos besedilnih ukazov, ki jih
poseben program prevede v strojne ukaze
– omogočajo izvajanje več ukazov naenkrat (+), zapleteni ukazi,
pravilnost sintakse (-)
• grafični uporabniški vmesnik
– razvil Xerox, prvi uporabil Apple
– temelji na ikonah, oknih, miški in menijih
• večuporabniški, večopravilni
Elementi operacijskega sistemaElementi operacijskega sistema
• MS Windows:– jedro in uporabniški vmesnik neločljiva,
– že dodani programi npr. brskalnik, urejevalnik besedil, odjemalec za
elektronsko pošto…
• Linux:– odprtokoden, nastal na osnovi Unix-a,
– jedro samostojno, uporabniški vmesnik, ukazna lupina itd. na voljo v
obliki dodatkov,
– večja prilagodljivost toda za začetnika bolj zapleteno
DatoteDatoteččni sistemni sistem
Določa način zapisovanja in dostopanja do podatkov na zunanjem pomnilniku, npr. disku, ki jih določa operacijski sistem.
Disk (površina enega diska*):
• površina razdeljena na sektorje
• sektorji vsebujejo t.i. gruče (enakih velikosti)
• datotečni sistem določa, katera gruča pripada posamezni datoteki
• dodelitvena tabela(FAT) vsebuje podatke o tem, kje na disku se datoteka ali
mapa** nahaja
* - več plošč sestavlja disk, istoležne sledi na različnih ploščah imenujemo cilinder
** - mapa je – fizično gledano – datoteka
UporabniUporabnišška programska opremaka programska oprema
Uporabniški programi – programska oprema s katero uporabnik
računalnika rešuje probleme in naloge.
– računalniške igre
– izobraževalni programi
– urejevalniki besedil in drugi t.i. pisarniški programi
– DTP programi
– CAD programi
– brskalniki, predvajalniki, urejevalniki, komunikacijski programi…
Programski vsiljivciProgramski vsiljivci(virusi, trojanski konji, (virusi, trojanski konji, ččrvirvi……))
• virus – prog. koda, ki se doda programu, ki ga poženemo in opravi dejanje
škodljive narave, npr. brisanje podatkov
• črv – program, ki obremenjuje procesor, zaseda pomnilnik in preko omrežja išče nove računalnike ter moti delo v omrežju
• trojanski konj – program, ki prikrito in v ozadju izvaja škodljive operacije, npr. razpošilja elektronsko pošto na dosegljive naslove…
• spam – neželena elektronska pošta poslana večprejemnikom(oglaševanje, reklame, verižna pisma…)
Protivirusna programska oprema
• potrebno posodabljanje oz. ažuriranje podatkovnih baz s podatki o programskih vsiljivcih
• spyware – zaščitna programska oprema, ki preprečuje poseganje in vpogled v podatke na našem računalniku
Informacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologijaInformacijska tehnologija
računalniška omrežja
raraččunalniunalnišško omreko omrežžje, vrste raje, vrste raččunalniunalnišških omrekih omrežžijijprotokolprotokolinternetinternet
storitvestoritve omreomrežžja ja internetinternetvarnostvarnost podatkov v rapodatkov v raččunalniunalnišških omrekih omrežžjihjih
RaRaččunalniunalnišško omreko omrežžjeje
Računalniško omrežje je povezava dveh ali več naprav
informacijske tehnologije (npr. računalnik, tiskalnik)
Razlogi za povezovanje naprav:
– dostopnost računalniških virov (naprave, podatki, programi)
– komuniciranje in izmenjava podatkov
– večanje zanesljivosti sistema (kopije podatkov)
Primer raPrimer raččunalniunalnišškega omrekega omrežžjaja
ProtokolProtokol
Protokol je skupek pravil, ki določajo prenos podatkov v
omrežju.
Najpogosteje uporabljan protokol za prenos podatkov po omrežju je TCP/IP (Transmission Control Protocol / Internet
Protocol) protokol.
Vsaka naprava v omrežju, ki uporablja ta protokol, ima
svoj enoličen IP naslov.IP naslov: n . n . n . n
kjer velja : 0 < n < 255
npr. 193.2.144.150
oznaka omrežja oznaka naprave v omrežju
IPv4
IPv6IPv6
IPv4 – 32-bitni naslovni prostor (4,29 . 109 možnih
naslovov)
IPv6 – 128-bitni naslovni prostor (3,4 . 1038 možnih naslovov)
Oblika naslova: n : n : n :n : n : n :n : nNpr. A05A : 0 : 0 : 0 : BBFF : 77C0 : 0 : 42CC
8.(4.4 bite) = 8.16 bitov = 128 bitov
Pretvorba IPv4 v IPv6:
193.2.144.50 � 0:0:0:0:0:0:0:193.2.144.50
ali krajše ::193.2.144.50
ali še ::C001:0233 ????
DNSDNS
Ker IP naslov ne pove prav veliko o računalniku in si ga tudi težko zapomnimo, se zanje uporabljajo tudi
mnemonična imena.
Za pretvarjanje razpoznavnega imena v IP naslov skrbi
DNS (Domain Name System)
Primer mnemoničnega imena računalnika:
arnes.si 193.2.1.66
D N S
Vrste raVrste raččunalniunalnišških omrekih omrežžijij
• krajevno ali lokalno omrežje (Local Area Network - LAN), tipično omejeno na stavbo, skupino stavb, ustanovo...;
npr. lokalno računalniško omrežje na šoli, računalniško omrežje doma;
• prostrano ali globalno omrežje (Wide Are Network - WAN),
lokalna rač. omrežja na širšem geografskem področju npr. država;
npr. omrežje ARNES, internet omrežje
Ethernet – dogovor za povezovanje naprav v lokalno računalniško
omrežje
Topologija lokalnih omreTopologija lokalnih omrežžijij
• vsak z vsakim (Peer to
Peer; P2P)
vsaka naprava je neposredno
povezana z vsemi drugimi
• topologija zvezdevse naprave v omrežju
povežemo preko vozlišča;
Vozlišče je lahko:
• razdelilnik (hub)
• stikalo (switch)
• usmerjevalnik (router)
vozlišče
NaNaččini povezovanja lokalnega omreini povezovanja lokalnega omrežžjaja
• fizična povezava s kablom (+ hitrost , - fizično povezovanje)
• brezžično povezovanje (elektromagnetno valovanje)
• bluetooth – za brezžično povezovanje prenosnih naprav na zelo kratkih razdaljah (do 10m)
brezžičniusmerjevalnik
ima brezžičnimrežni vmesnik
ima brezžičnimrežni vmesnik
Slabost brezžičnega povezovanja je možnost prisluškovanja, kraja gesel,
nepooblaščen dostop do naprav v omrežju… ���� potreba po zaščiti omrežja
Dve vrsti lokalnih raDve vrsti lokalnih raččunalniunalnišških omrekih omrežžijij
• strežnik / odjemalec (client / server) - en ali več strežnikov in več delovnih postaj, t.i. odjemalcev;
• omrežje enakovrednih - brez klasičnega strežniškega
računalnika, vsi računalniki v omrežju so med seboj
enakovredni;
O tehnologiji strežnik / odjemalec lahko govorimo na dveh ravneh:
– na ravni strojne opreme oz. naprav,
– na ravni programske opreme;
NaNaččini povezovanja v globalno omreini povezovanja v globalno omrežžjeje
• klasično telefonsko omrežje(modem, do 50 Kb/s)
potrebna pretvorba diskretni zapis
→ zvezni zapis → diskretni zapis
• tehnologija ISDN (ISDN
vmesnik, 128 Kb/s – 2048 Kb/s)
– pretvorba zapisa ni več
potrebna
– BRI (2x64Kb/s), PRI (BRI +
32x64Kb/s)
• tehnologija DSL, ADSL (ADSL
vmesnik, usmerjevalnik, npr. 10
Mb/s)
širše frekvenčno območje → večji
prenos podatkov
DSL - povezovanje
InternetInternetJe največje prostrano omrežje, ki deluje po principu strežnik /
odjemalec.
HRBTENICA (backbone)
LAN
• LAN• LAN • LAN
• LAN
• LAN
• LAN
inte
rnet o
mre
žje
InternetInternet
• ARPA (1962), akademska sfera (1969),– l.1971 vključenih 21 računalnikov
– l. 1981 vključenih 213 računalnikov,
– danes ????
• internet je – s tehničnega vidika omrežje omrežij povezanih med seboj s t.i.
hrbtenico
– z uporabniškega vidika skupek informacijskih virov in mogočen
komunikacijski medij
• TCP / IP je glavni protokol omrežja internet
odjemalec strežnik
Zahteva
Odgovor
Potrditev
Storitve omreStoritve omrežžja internetja internet……
• elektronska pošta– prvenstveno namenjena prenosu osebnih sporočil,
– program (odjemalec) za el. pošto je lahko
• samostojen, • integriran v drug programski paket,
• uporabniški vmesnik na javno dostopnem strežniku, npr. GMail
Protokoli: SMTP, POP3, IMAP…
Strežniki: za prihajajočo in odhajajočo pošto
• splet - univerzalen vmesnik za storitve interneta: osnovni namen
je dostop do med seboj prepletenih dokumentov (spletnih strani) z večpredstavno vsebino;
Protokol: HTTP
…… storitve omrestoritve omrežžja internetja internet
• FTP - kopiranje oz. prenašanje datotek z ali na
oddaljeni računalnik;
Protokol: FTP
• IRC - interaktivni diskusijski kanali oz. “klepetalnice”
• internetna telefonija - prenos digitaliziranega govora preko internetnih komunikacijskih povezav (VoIP – Voice
over Internet Protocol)
• Telnet - terminalski priklop lastnega računalnika na nek oddaljen računalnik (t.i. remote host);
Varnost podatkov v omreVarnost podatkov v omrežžjihjih
Nekatere nevarnosti v računalniških omrežjih:
• vdiranje v omrežja
• “prisluškovanje”, prestrezanje in nadzor prometa
• nedovoljeno dostopanje do podatkov (kraja, spreminjanje)
Strategije varovanja oz. zaščite
• avtorizirana prijava (uporabniško ime in geslo)
• šifriranje zapisov – zaščita med prenosom podatkov: ključ za šifriranje podatkov (npr. 128-bitni ključ)
• požarni zid (firewall) – preprečuje neavtoriziran dostop
– strojna oprema
– program
• digitalni podpis
Digitalni podpisDigitalni podpis
top related