evropske unije - european court of auditors...4. v skladu z uvodno izjavo 8 predloga bo izvajanje...
Post on 31-Dec-2019
1 Views
Preview:
TRANSCRIPT
III Pripravljalni akti
RAČUNSKO SODIŠČE
2019/C 45/01 Mnenje št. 10/2018 (v skladu s členom 322(1) PDEU) o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018) 460 final) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1
C 45
Letnik 62
4. februar 2019 Informacije in objave
Uradni list Evropske unije
Slovenska izdaja
Vsebina
SL
III
(Pripravljalni akti)
RAČUNSKO SODIŠČE
MNENJE št. 10/2018
(v skladu s členom 322(1) PDEU)
o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (COM(2018) 460 final)
(2019/C 45/01)
VSEBINA
Odstavek Stran
Povzetek I–IV 2
Uvod 1–9 2
DEL I: SPLOŠNE PRIPOMBE 10–19 4
Poenostavitev in koherentnost 13–14 4
Prožnost 15–16 5
Odgovornost 17–18 5
Posebne ureditve ERS 19 5
DEL II: SPECIFIČNE PRIPOMBE 20–68 5
Naslov I – Splošne določbe (členi 1–9) 20 5
Poglavje I – Načrtovanje programov (členi 10–15) 21–29 5
Poglavje II – Posebne določbe za sosedstvo (členi 16–18) 30–38 6
Poglavje III – Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja (členi 19–25) 39–48 7
Poglavje IV – EFSD+, proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam (členi 26–30)
49–57 8
Poglavje V – Spremljanje, poročanje in ocenjevanje (člena 31 in 32) 58–65 9
Pogoji za potrditev Sodišča 66–68 10
PRILOGA — Analiza predloga Komisije in spremembe, ki jih predlaga Sodišče 11
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/1
RAČUNSKO SODIŠČE EVROPSKE UNIJE JE –
ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije in zlasti člena 322(1) Pogodbe,
ob upoštevanju večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027, kot je opisan v sporočilu Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027 ( 1 ),
ob upoštevanju Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ( 2 ),
ob upoštevanju Mnenja Sodišča št. 1/2017 o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije ( 3 ),
ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ( 4 ),
ob upoštevanju zaprosila Sveta z dne 9. julija 2018 za mnenje o navedenem predlogu,
ker je namen predloga združiti več instrumentov v en sam obsežen instrument, kar bi omogočilo racionalizacijo njihovih upravljavskih in nadzornih sistemov ter tako zmanjšalo upravno breme za zainteresirane strani –
SPREJELO NASLEDNJE MNENJE:
Povzetek
I. Predlog je nastal v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ( 5 ), v njem pa je predvideno obsežno prestrukturiranje instrumentov Unije za zunanje delovanje z združitvijo nekaterih od njih v nov obsežnejši instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, kar bo začelo veljati 1. januarja 2021.
II. Namen predloga je poenostaviti načine dela, hkrati pa povečati koherentnost in doslednost posredovanj, ter okrepiti prožnost pri odzivanju na nepredvidene izzive in krize. S predlogom so ti cilji na splošno doseženi.
III. Z vključitvijo Evropskega razvojnega sklada (ERS) v instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje (NDICI) se odpravlja neskladnost med proračunskim postopkom in procesom odgovornosti ERS. Na podlagi predloga bi Evropski parlament pridobil proračunske in zakonodajne pristojnosti, kar bi izboljšalo demokratični nadzor nad razvojno pomočjo EU.
IV. V tem mnenju so predlogi o tem, kako z delno reorganizacijo nekaterih določb in konkretizacijo drugih zagotoviti večjo jasnost predloga.
Uvod
1. Komisija je 14. junija 2018 objavila predlog (v nadaljnjem besedilu: predlog) o instrumentu za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje ( 6 ) (NDICI) ter priloge k temu predlogu ( 7 ).
2. Predlog je nastal v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 ( 8 ), kot je opisan v sporočilu Komisije Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027. V sporočilu so določene glavne prednostne naloge in skupni proračunski okvir za programe EU za zunanje delovanje v okviru razdelka „sosedstvo in svet“, vključno z vzpostavitvijo instrumenta NDICI.
SL C 45/2 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
( 1 ) COM(2018) 321 final, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.
( 2 ) UL L 193, 30.7.2018, str. 1, finančna uredba. ( 3 ) UL C 91, 23.3.2017, str. 1. ( 4 ) COM(2018) 460 final. ( 5 ) COM(2018) 321 final, kakor je navedeno zgoraj. ( 6 ) Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje,
COM(2018) 460 final. ( 7 ) Priloge k predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi instrumenta za sosedstvo ter razvojno in mednarodno
sodelovanje, COM(2018) 460 final, priloge 1 do 7. ( 8 ) COM(2018) 321 final, sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu in Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu
odboru in Odboru regij z naslovom Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti – Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027.
3. V večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 je v razdelku 4 („Evropa v svetu“) več finančnih instrumentov, ki pa se bodo večinoma prenehali izvajati 31. decembra 2020. S predlogom je v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 predvideno obsežno prestrukturiranje instrumentov Unije za zunanje delovanje z združitvijo nekaterih od njih v nov obsežnejši instrument za sosedstvo ter razvojno in mednarodno sodelovanje, kar bo začelo veljati 1. januarja 2021. Sedanji instrumenti/programi, ki bodo združeni/vključeni, so:
— instrument za razvojno sodelovanje ( 9 ) (DCI),
— Evropski razvojni sklad ( 10 ) (ERS),
— evropski instrument za demokracijo in človekove pravice ( 11 ) (EIDHR),
— evropski instrument sosedstva ( 12 ) (ENI),
— instrument partnerstva ( 13 ) (PI),
— instrument za prispevanje k stabilnosti in miru ( 14 ) (IcSP),
— instrument za sodelovanje na področju jedrske varnosti ( 15 ) (INSC),
— mandat za zunanja posojila ( 16 ) (ELM),
— Jamstveni sklad za zunanje ukrepe ( 17 ),
— Evropski sklad za trajnostni razvoj (EFSD) ter njegova jamstvo in jamstveni sklad ( 18 ),
— makrofinančna pomoč ( 19 ) (MFA) in
— skupna izvedbena uredba ( 20 ) (CIR).
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/3
( 9 ) Uredba (EU) št. 233/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja za obdobje 2014–2020 (UL L 77, 15.3.2014, str. 44).
( 10 ) Notranji sporazum o 11. Evropskem razvojnem skladu (UL L 210, 6.8.2013, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2015/322 z dne 2. marca 2015 o izvajanju 11. Evropskega razvojnega sklada (UL L 58, 3.3.2015, str. 1); Sklep Sveta (EU) 2015/334 z dne 2. marca 2015 (UL L 58, 3.3.2015, str. 75).
( 11 ) Uredba (EU) št. 235/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta financiranja za demokracijo in človekove pravice po svetu (UL L 77, 15.3.2014, str. 85).
( 12 ) Uredba (EU) št. 232/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi evropskega instrumenta sosedstva (UL L 77, 15.3.2014, str. 27).
( 13 ) Uredba (EU) št. 234/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta partnerstva za sodelovanje s tretjimi državami (UL L 77, 15.3.2014, str. 77).
( 14 ) Uredba (EU) št. 230/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o vzpostavitvi instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru (UL L 77, 15.3.2014, str. 1).
( 15 ) Uredba Sveta (Euratom) št. 237/2014 z dne 13. decembra 2013 o vzpostavitvi instrumenta za sodelovanje na področju jedrske varnosti (UL L 77, 15.3.2014, str. 109). Predlagano je, da se le omejeno število dejavnosti v zvezi z uporabo jedrske energije v miroljubne namene (glej Prilogo II(6)(i)) vključi v instrument NDICI. Po posebnih postopkih Pogodbe Euratom bo ustanovljen dopolnilni instrument, in sicer evropski instrument za jedrsko varnost (EINS). Predlaga se, da ta instrument zajema ukrepe (in financiranje dejavnosti na jedrskem področju) v zvezi z jedrskimi nadzornimi ukrepi, podporo za infrastrukturo in usposabljanje ter prenosom strokovnega znanja EU.
( 16 ) Sklep (EU) 2018/412 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 o spremembi Sklepa 466/2014/EU o odobritvi jamstva EU Evropski investicijski banki za izgube pri financiranju v podporo naložbenim projektom zunaj Unije (UL L 76, 19.3.2018, str. 30).
( 17 ) Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 480/2009 z dne 25. maja 2009 o ustanovitvi Jamstvenega sklada za zunanje ukrepe (UL L 145, 10.6.2009, str. 10).
( 18 ) Uredba (EU) 2017/1601 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. septembra 2017 o vzpostavitvi Evropskega sklada za trajnostni razvoj (EFSD), jamstva EFSD ter jamstvenega sklada EFSD (UL L 249, 27.9.2017, str. 1).
( 19 ) Razen nepovratna sredstva za makrofinančno pomoč. Makrofinančna pomoč se bo po potrebi uporabila za vsak primer posebej. ( 20 ) Uredba (EU) št. 236/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2014 o določitvi skupnih pravil in postopkov za
izvajanje instrumentov Unije za financiranje zunanjega delovanja (UL L 77, 15.3.2014, str. 95). CIR velja za številne instrumente iz razdelka 4 „Evropa v svetu“ večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020.
4. V skladu z uvodno izjavo 8 predloga bo izvajanje instrumenta NDICI temeljilo na petih prednostnih nalogah, določenih v globalni strategiji za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: globalna strategija) ( 21 ). Poleg tega je z uvodno izjavo 9 poudarjena pomembnost novega evropskega soglasja o razvoju ( 22 ) (v nadaljnjem besedilu: soglasje), ki je okvir za skupen pristop k razvojnemu sodelovanju Unije in njenih držav članic. Cilj soglasja je izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 ( 23 ) in akcijske agende iz Adis Abebe ( 24 ).
5. Cilj instrumenta NDICI je podpirati in spodbujati vrednote in interese Unije po vsem svetu, da bi se uresničevali cilji in načela njenega zunanjega delovanja ( 25 ).
6. V predlogu so za izvajanje instrumenta NDICI za obdobje 2021–2027 predvidena sredstva v višini 89,2 milijarde EUR ( 26 ).
7. Ena glavnih sprememb, ki jo prinaša instrument NDICI, je vključitev ERS, ki se sedaj izvaja zunaj proračuna. ERS je s proračunom v višini 30,5 milijarde EUR za obdobje 2014–2020 največji zunanji instrument ( 27 ). Sedanji skladi ERS ( 28 ) in instrument NDICI se bodo izvajali vzporedno do porabe razpoložljivih sredstev.
8. Komisija želi s predlogom podpreti okvir za izvajanje partnerstva, ki bo nasledilo sedanji Sporazum iz Cotonouja ( 29 ). To je obraten pristop od sedanjega, v okviru katerega so se s Sporazumom iz Cotonouja podpirali skladi ERS.
9. Analiza Sodišča vsebuje številne splošne pripombe (del I), specifične pripombe (del II) ter seznam specifičnih predlogov za spremembo besedila (Priloga).
DEL I: SPLOŠNE PRIPOMBE
10. Instrument NDICI je ambiciozen predlog, ki:
(a) združuje več programov in instrumentov (proračunskih in zunajproračunskih) v en sam instrument;
(b) vključuje geografske programe, tematske programe in ukrepe hitrega odzivanja;
(c) zajema več različnih oblik financiranja (nepovratna sredstva, javna naročila, proračunsko podporo, prispevke v skrbniške sklade, finančne instrumente, proračunska jamstva, mešano financiranje in odpis dolga).
Zato je instrument NDICI zelo obsežen in kompleksen instrument.
11. Namen predloga je poenostaviti načine dela, hkrati pa povečati koherentnost in doslednost posredovanj, ter okrepiti prožnost pri odzivanju na nepredvidene izzive in krize ( 30 ).
12. Na splošno naj bi se s predlogom poenostavil zakonodajni okvir na področju zunanje pomoči, hkrati pa zagotovila večja prožnost proračunskih instrumentov in podobna prožnost postavk, ki so bile prej vključene v ERS.
Poenostavitev in koherentnost
13. Komisija želi s poenostavitvijo pravzaprav združiti več proračunskih instrumentov in ERS v en sam obsežen instrument.
SL C 45/4 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
( 21 ) Skupna vizija, enotno ukrepanje: močnejša Evropa. Globalna strategija za zunanjo in varnostno politiko Evropske unije, z dne 19. junija 2016.
( 22 ) Novo evropsko soglasje o razvoju: naš svet, naše dostojanstvo, naša prihodnost, skupna izjava Sveta in predstavnikov vlad držav članic, ki so se sestali v okviru Sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije, z dne 8. junija 2017.
( 23 ) Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, resolucija, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov (A/RES/70/1).
( 24 ) Akcijska agenda iz Adis Abebe s tretje mednarodne konference o financiranju za razvoj, sprejeta 16. junija 2015, ki jo je Generalna skupščina Združenih narodov potrdila 27. julija 2015 (A/RES/69/313).
( 25 ) Členi 3(5), 8 in 21 prečiščene različice Pogodbe o Evropski uniji (PEU). ( 26 ) Člen 6(1) predloga. ( 27 ) Velik del mirovne pomoči za Afriko, ki se trenutno financira iz ERS, bo še naprej zunajproračunski. Za primerjavo, proračun za
razdelek 4 „Evropa v svetu“ za obdobje 2014–2020 znaša 66,3 milijarde EUR. ( 28 ) Za 8., 9. in 10. ERS se je obdobje obveznosti izteklo, za 11. ERS pa se bo izteklo konec leta 2020, člen 1(5) Notranjega sporazuma
o 11. ERS (UL L 210, 6.8.2013, str. 1); Uredba Sveta (EU) 2015/322 (UL L 58, 3.3.2015, str. 1). ( 29 ) Glej uvodno izjavo 20 predloga. ( 30 ) Obrazložitveni memorandum k Predlogu, točka 1, Ozadje predloga.
14. Predlog je sicer korak v pravo smer, saj se z njim zmanjšujejo vrzeli in prekrivanja ( 31 ), vendar sta koherentnost in doslednost odvisni od izbranih ureditev za izvajanje ter ureditev Komisije za nadzor in upravljanje. Na primer, krepitev zmogljivosti na področju miru in varnosti se v skladu s predlogom lahko financira geografsko in tematsko, izvajajo pa jo različni oddelki Komisije, delegacije EU ali skrbniški skladi EU. Poleg tega se lahko podobni ukrepi financirajo tudi v okviru skupne zunanje in varnostne politike (misije za usposabljanje v okviru skupne varnostne in obrambne politike, ki niso vključene v mehanizem Athena) ali v okviru predlaganega evropskega mirovnega instrumenta.
Prožnost
15. V sporočilu o novem večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027 ( 32 ) je poudarjeno, da „[bo p]oleg tega […] bistveno, da pravila, ki urejajo instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje, vsebujejo podobne določbe glede prožnosti kot tiste, ki veljajo za trenutni Evropski razvojni sklad“.
16. Predlog vključuje dva glavna ukrepa za prožnejši odziv na nepredvidene izzive in krize, in sicer uvedbo rezerve za nove izzive in prednostne naloge v višini 11 % (člen 6(3)) ter omilitev pravil o enoletnosti z olajšanjem prenosa obveznosti in ponovnim dajanjem na voljo sprostitev v dobro prvotne proračunske vrstice (člen 25).
Odgovornost
17. Sodišče je v svojem letnem poročilu o ERS za leto 2017 ( 33 ) opozorilo na neskladnost med proračunskim postopkom in procesom odgovornosti ERS. Evropski parlament ne posreduje pri določanju proračuna ERS in njegovih pravil ali pri dodeljevanju ustreznih sredstev. Vendar pa v okviru specifičnega letnega postopka za podelitev razrešnice odloča o tem, ali jo Evropski komisiji podeli za način, kako je upravljala ERS. Z vključitvijo ERS v instrument NDICI bi se ta nedoslednost odpravila, demokratični nadzor Evropskega parlamenta nad razvojno pomočjo EU pa okrepil, kar bi izboljšalo demokratično kontrolo nad razvojno pomočjo EU. Na podlagi predloga bi Evropski parlament pridobil proračunske in zakonodajne pristojnosti.
18. V uvodni izjavi 44 je poudarjena obveznost Komisije, da v „sporazum[e] s tretjimi državami in ozemlji ter z mednarodnimi organizacijami, kot tudi [v] vse pogodbe ali sporazum[e], ki izhajajo iz izvajanja te uredbe, [vključi] določbe, ki Komisijo, Računsko sodišče in urad OLAF izrecno pooblaščajo za izvajanje takšnih revizij, pregledov in inšpekcij na kraju samem v skladu z njihovimi pristojnostmi, ter zagotavljajo, da vse tretje osebe, ki so vključene v izvrševanje financiranja Unije, podelijo enakovredne pravice“. Komisija in zakonodajalca bi morala preučiti možnost, da se v takih sporazumih okrepi obveznost, da se Evropskemu računskemu sodišču na njegovo zahtevo posredujejo vsi dokumenti ali informacije, ki jih potrebuje za izvedbo njegove naloge.
Posebne ureditve ERS
19. V predlogu ni zajetih več pomembnih točk v zvezi z ERS, kot so uporaba preostalih sredstev, posebnih rezerv in sproščenih sredstev ter prihodnost Sporazuma iz Cotonouja in Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP, ki bodo odvisni od odločitve držav članic, ko se sedanji Sporazum iz Cotonouja leta 2020 izteče, in od bodočih sporazumov z državami AKP, kar ustvarja negotovost za partnerske države.
DEL II: SPECIFIČNE PRIPOMBE
Naslov I – Splošne določbe (členi 1–9)
20. V uvodnih izjavah je poudarjena pomembnost enakosti spolov in opolnomočenja žensk, podnebnih sprememb, migracij in organizacij civilne družbe. Vendar pa enakost spolov in podnebne spremembe niso izrecno omenjene v specifičnih ciljih v členu 3(2).
Poglavje I – Načrtovanje programov (členi 10–15)
21. Kar zadeva načrtovanje programov, z izjemo poglavja o zadevah, povezanih s sosedstvom (poglavje II), pri katerem se je Komisija opirala na ustrezne določbe ENI ( 34 ), predlog v glavnem temelji na uredbi o DCI ( 35 ), kar velja zlasti za geografske programe.
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/5
( 31 ) V oceni učinka predloga (SWD(2018) 337 final) je potreba po spremembi strukture zunanjih instrumentov med drugim utemeljena z manj vrzelmi in prekrivanji med instrumenti, stran 19.
( 32 ) COM(2018) 321 final, Sodoben proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti. Večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, opomba 16.
( 33 ) Letno poročilo o dejavnostih, financiranih iz 8., 9., 10. in 11. evropskega razvojnega sklada, za proračunsko leto 2017, odstavek 45 (UL C 357, 4.10.2018, str. 315).
( 34 ) Uredba (EU) št. 232/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 35 ) Uredba (EU) št. 233/2014, kakor je navedeno zgoraj.
22. V zvezi s tematskimi programi predlog upošteva tudi določbe glede načrtovanja programov iz drugih obstoječih instrumentov (npr. IcSP ( 36 ) in PI ( 37 )). Ker so ti instrumenti v glavnem tematski in v nekaterih pogledih vsebujejo zelo podobne določbe, predlog vsebuje bistveno enostavnejši sklop določil (zlasti v zvezi s programskimi dokumenti).
23. S členom 11 predloga se uvajajo številna načela glede načrtovanja programov, ki se nanašajo izključno na geografske programe. Čeprav je za nekatera načela zaradi njihove narave jasno, da se uporabljajo samo za to vrsto programov (npr. v zvezi z usklajevanjem programskih obdobij s strateškimi ciklusi partnerskih držav), druga ne veljajo samo za geografske programe. Na primer, načelo, po katerem bi morali biti programski dokumenti za geografske programe usmerjeni v rezultate (člen 11(5)), kar bi po mnenju Sodišča moralo veljati tudi za tematske programe.
24. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o možnosti, da bi načelo, po katerem morajo biti programski dokumenti za geografske programe usmerjeni v rezultate, veljalo tudi za tematske programe.
25. Člen 11(1) predloga vsebuje poziv k dialogu med Unijo, državami članicami in partnerskimi državami pri pripravi ukrepov. Vendar pa Sodišče ni odkrilo omembe tega dialoga niti v opisu procesa za sprejetje, odobritev, spremembo in/ali revizijo večletnih okvirnih programov (člen 14) niti v opredelitvi vsebine programskih dokumentov (člena 12 in 13), npr. omemba glavnih zainteresiranih strani, s katerimi so bila med načrtovanjem programov opravljena posvetovanja.
26. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o možnosti, da v predlog vključijo manjkajočo omembo dialoga med Unijo, državami članicami in partnerskimi državami.
27. Besedilo odstavkov 3 in 4 člena 14 se razlikuje le v tem, da se en odstavek nanaša na geografske programe (odstavek 3), drugi pa na tematske (odstavek 4), in tem, da se odstavek 3 zaključi z „zaradi kriznih ali pokriznih razmer“. Priloga k temu mnenju vsebuje predlog za preoblikovanje.
28. Člen 15 se nanaša na rezervo za nove izzive in prednostne naloge. Ni jasno, zakaj je ta člen vključen v „Načrtovanje programov“ (poglavje I).
29. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o tem, da člen 15 „Rezerva za nove izzive in prednostne naloge“ premaknejo pod oddelek „Splošne določbe“ za členom 6. Ta sprememba bi pomenila, da bi bil vrstni red členov bolj logičen, saj se člen 15 sklicuje na člen 6.
Poglavje II – Posebne določbe za sosedstvo (členi 16–18)
30. V predlogu je posebno poglavje namenjeno posebnim določbam za sosedstvo, ki vsebuje tri člene v zvezi z načrtovanjem programov. Zaradi predlagane strukture je predlog težje berljiv.
31. Člen 16(2) se nanaša na načela za načrtovanje programov za sosedstvo. Čeprav ta odstavek vsebuje načela za načrtovanje programov, je naslov člena „Programski dokumenti“, kar ni v skladu s strukturo poglavja I, v katerem so programska načela (člen 11) in programski dokumenti (člen 12) obravnavani v ločenih členih.
32. V členu 16(2) je navedeno: „Z odstopanjem od člena 11(2) […]“. Vendar pa so vsebina teh dveh odstavkov in merila partnerskih držav, ki se uporabljajo pri načrtovanju programov, delno podobni.
33. Komisija v členu 17 predlaga „Pristop na podlagi smotrnosti“, ki pa se nanaša zgolj na države sosedstva, saj imajo le te značilnosti, primerljive na podlagi kazalnikov smotrnosti.
34. Čeprav je bil podoben mehanizem vključen tudi v 11. ERS ( 38 ), „da se spodbujajo v rezultate usmerjene reforme“, ga predlog ne vsebuje.
SL C 45/6 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
( 36 ) Uredba (EU) št. 230/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 37 ) Uredba (EU) št. 234/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 38 ) Uredba (EU) 2015/322, kakor je navedeno zgoraj, člen 7(2).
35. Poleg tega je v poročilu o vmesnem pregledu instrumenta ENI ( 39 ) navedeno, da je izvajanje pristopa, ki temelji na spodbudah in je opredeljen v okviru instrumenta ENI, tistim partnerjem, ki so dosegli največji napredek pri političnih reformah, zagotavljalo bistveno višja finančna sredstva, vendar pa njegov vpliv na spodbujanje nadaljnjih reform, zlasti v drugih državah, še vedno ni bil dokazan. Z instrumentom ENI državam, ki niso bile pripravljene izvajati političnih reform, ni bilo mogoče zagotoviti zadostnih spodbud. S predlogom se obstoječi mehanizem pristopa, ki temelji na smotrnosti, ne bi spremenil.
36. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o uporabi podobnega mehanizma za pristop na podlagi smotrnosti za celoten predlog. S to spremembo bi zagotovili, da pristop na podlagi smotrnosti ne bi bil omejen na države sosedstva.
37. Pojem pristopa na podlagi smotrnosti iz člena 17 je enak pristopu, ki temelji na spodbudah, v okviru instrumenta ENI ( 40 ) – razlika je le v terminologiji. Pojem še ni bil prilagojen, da bi odražal osredotočenost finančne uredbe na smotrnost in rezultate ( 41 ).
38. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o črtanju poglavja II, Posebne določbe za sosedstvo, in vključitvi njegovih členov v poglavje I, Načrtovanje programov, pri čemer naj specifične določbe za sosedstvo kar se da omejijo. S to spremembo bi bil predlog lažje berljiv.
Poglavje III – Akcijski načrti, ukrepi in načini izvrševanja (členi 19–25)
39. Kar zadeva izvajanje, predlog v glavnem temelji na CIR ( 42 ) in upošteva izvedbene določbe nekaterih obstoječih instrumentov.
40. V primerjavi z obstoječim okvirom predlog vključuje znatno enostavnejši seznam vrst ukrepov, ki jih je mogoče sprejeti (individualni, posebni in podporni ukrepi ter izjemni ukrepi pomoči). Po mnenju Sodišča bi bil predlog z opisom (nekaterih) primerov, v katerih bi bilo treba sprejeti individualne ukrepe, bolj jasen.
41. Člen 19(4) se nanaša na izjemne ukrepe pomoči. Po analogiji s podpornimi ukrepi, ki so urejeni v posebnem členu (člen 20), bi bilo treba izjemne ukrepe pomoči obravnavati v ločenem členu, ker so izjemni.
42. Komisija v členu 21 predlaga zgornji meji (10 in 20 milijonov EUR), do katerih akcijskih načrtov in ukrepov ne bi bilo treba sprejeti „z izvedbenimi akti, sprejetimi v skladu s postopkom pregleda“. Ti zgornji meji sta dvakrat višji od tistih za 11. ERS ( 43 ). Zgornje meje programov, ki se že financirajo iz proračuna, so se prav tako podvojile. Zvišanje praga za izjeme, pri katerih ni treba sprejeti izvedbenega akta, slabi nadzorne ureditve.
43. Člen 25 predloga presega finančno uredbo s tem, da:
(a) omogoča, da se neporabljene odobritve za prevzem obveznosti in odobritve plačil samodejno prenesejo, obveznosti zanje pa se lahko prevzamejo do 31. decembra naslednjega proračunskega leta;
(b) ponovno daje na voljo odobritve za prevzem obveznosti v višini zneska sprostitev, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa;
(c) določa, da se tretji pododstavek člena 114(2) finančne uredbe ( 44 ) ne uporablja;
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/7
( 39 ) SWD (2017) 602, delovni dokument služb Komisije, Evaluation of the European Neighbourhood Instrument Accompanying the document - Report from the Commission to the European Parliament and the Council – Mid-term review of External Financing Instruments.
( 40 ) Uredba (EU) št. 232/2014, kakor je navedeno zgoraj, člen 4(2) in (3). ( 41 ) „Pojasniti bi bilo treba pojem smotrnosti v povezavi s proračunom. Smotrnost bi bilo treba povezati neposredno z uporabo načela
dobrega finančnega poslovodenja. Opredeliti bi bilo treba tudi načelo dobrega finančnega poslovodenja ter vzpostaviti povezavo med zastavljenimi cilji in smotrnostjo, kazalniki in rezultati ter gospodarnostjo, učinkovitostjo in uspešnostjo porabe odobritev. Zaradi pravne varnosti bi bilo treba opredeliti terminologijo v zvezi s smotrnostjo, zlasti učinek in rezultate, pri tem pa se izogibati navzkrižjem z obstoječimi okviri smotrnosti različnih programov“ (finančna uredba, uvodna izjava 9).
( 42 ) Uredba (EU) št. 236/2014, kakor je navedeno zgoraj. ( 43 ) Člen 9(4) Uredbe (EU) 2015/322, kakor je navedeno zgoraj. ( 44 ) „Kar zadeva zunanje delovanje, kadar se na podlagi celotne proračunske obveznosti sklene sporazum o financiranju s tretjo državo,
se tovrstni sporazumi sklenejo do 31. decembra leta n+1. V tem primeru celotna proračunska obveznost krije skupne stroške pravnih obveznosti, s katerimi se izvršuje sporazum o financiranju, sklenjen v obdobju treh let po datumu sklenitve sporazuma o financiranju.“
(d) uvaja odstopanja od člena 209(3) finančne uredbe glede povračil in prihodkov, ki jih ustvari posamezni finančni instrument.
44. Komisija v obrazložitvenem memorandumu navaja, da so te določbe potrebne za prenos prožnosti ERS, tj. nedodeljenih sredstev in večletnosti. Določanje izjem od finančne uredbe dodatno zaplete izvajanje zakonodaje.
45. Člen 25(1) vsebuje določbo, v skladu s katero se v „naslednjem proračunskem letu […] najprej porabi preneseni znesek“. Vendar pa je v členu 12(2) finančne uredbe določeno, da zadevna institucija „najprej porabi odobritve, ki so odobrene za tekoče proračunsko leto, in dokler te niso porabljene, ne uporablja prenesenih odobritev“.
46. Člen 25(2) predloga vsebuje izjemo od določb člena 15 finančne uredbe ( 45 ), v skladu s katero je mogoče znova dati na voljo sprostitve, do katerih je prišlo zaradi celotne ali delne neizvedbe ukrepa v dobro prvotne proračunske vrstice.
47. Na podlagi določb člena 25 je zagotovljena večja prožnost pri izvajanju proračuna instrumenta NDICI. Vendar pa je treba učinek večje prožnosti na upravljanje sredstev oceniti ob upoštevanju morebitne izgube odgovornosti, tj. manj odgovornosti za pravilno upravljanje odobritev.
48. Za sredstva prejšnjih skladov ERS, ki so bila sproščena, se lahko ponovno prevzamejo obveznosti v okviru sedanjega ERS na podlagi posebnega sklepa Sveta. Če poseben sklep ni sprejet, se sredstva dodelijo posebni rezervi, dokler se ne dodelijo naprej ( 46 ). V okviru splošnega proračuna se sproščena sredstva iz prejšnjega programskega obdobja razveljavijo. Ni jasno, ali člen 25(2) velja tudi za sredstva, ki se sprostijo po izteku večletnega finančnega okvira ( 47 ). Če je tako, je treba v predlog vključiti posebno določbo.
Poglavje IV – EFSD+, proračunska jamstva in finančna pomoč tretjim državam (členi 26–30)
49. Poglavje IV se osredotoča na EFSD+ in jamstvo za zunanje delovanje.
50. Sodišče ugotavlja, da je proračunsko jamstvo mogoče učinkoviteje upravljati s skupnim skladom za rezervacije.
51. Čeprav je bila EIB edina banka, ki je bila zadolžena za ELM, in glavni partner v okviru EFSD, ni jasno, kakšno vlogo bo imela v bodoče ( 48 ).
52. V členu 27(2) so našteti trije pogoji, ki jih mora izpolnjevati jamstvo za zunanje delovanje. Potrebno doseganje učinka vzvoda in multiplikacijskega učinka, ki temeljita na ciljnem razponu vrednosti, natančno določenem v predhodni oceni za proračunsko jamstvo, ni navedeno kot eno od meril ( 49 ).
53. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o tem, da na seznam pogojev, ki jih mora izpolnjevati jamstvo za zunanje delovanje, dodajo vzvod. S to spremembo bi bil seznam pogojev za jamstvo za zunanje delovanje celovitejši.
54. V skladu s členom 26(4) bi morala biti stopnja rezervacij med 9 % in 50 %. V predlogu je sicer določeno, kdaj se uporabi stopnja rezervacij v višini 9 %, ni pa navedeno, kdaj se uporabi višja stopnja (do največ 50 %).
SL C 45/8 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
( 45 ) Na podlagi člena 15(3) se sprostitve lahko znova dajo na voljo le, če se nanašajo na raziskovalne projekte. ( 46 ) Člen 1(4) Notranjega sporazuma o 11. ERS (UL L 210, 6.8.2013, str. 1), kakor je navedeno zgoraj. ( 47 ) Podobno kot posebni rezervni mehanizem v okviru ERS, člen 1(4) Notranjega sporazuma o 11. ERS (UL L 210, 6.8.2013, str. 1),
kakor je navedeno zgoraj. ( 48 ) Uvodna izjava 33 predloga: „EFSD+ bi moral podpirati načrt za zunanje naložbe ter združevati operacije mešanega financiranja in
operacije proračunskega jamstva, ki jih krije jamstvo za zunanje delovanje, vključno s tistimi, ki krijejo tveganja državnih posojilojemalcev, povezana z dajanjem posojil, ki je bilo izvedeno že v okviru mandata Evropske investicijske banke za zunanja posojila. Evropska investicijska banka bi morala glede na svojo vlogo v skladu s Pogodbama in svoje izkušnje v zadnjih desetletjih pri podpiranju politik Unije ostati naravni partner Komisije za izvajanje operacij v okviru jamstva za zunanje delovanje.“
( 49 ) Glej člena 209(2)(d) in 219(3) finančne uredbe.
55. Z instrumenti, navedenimi v členu 27(3), so povezana različna tveganja. Posojila v lokalni valuti in kapitalska udeležba vključujejo zelo visoka tveganja. Na primer, v okviru Sklada za spodbujanje naložb v državah AKP so veljala pravila, ki so omejevala kapitalsko udeležbo v obliki neobvladujočih manjšinskih deležev. Poleg tega so za kapitalsko udeležbo in posojila v lokalni valuti veljale meje izpostavljenosti (v višini 20 % skupnega dotiranega kapitala). Operativni sporazumi bi morali vsebovati podobne določbe.
56. V uvodni izjavi 35 predloga je navedeno, da bi bilo treba izmeriti vrednost jamstva za preprečitev izkrivljanja trga. Podobno je v členu 209(2)(c) finančne uredbe določeno, da nadomestilo za jamstva za zunanje delovanje ne sme izkrivljati konkurence na notranjem trgu. V členu 29(3)(d) predloga je določeno, da morajo sporazumi o jamstvu za zunanje delovanje vsebovati nadomestilo za jamstvo, vendar pa bi bilo lahko v členu zaradi razjasnitve poudarjeno tudi to, da je treba preprečiti izkrivljanje trga. Poleg tega predlog ne vsebuje nobenih informacij o tem, kako bi bilo treba izmeriti vrednost jamstva in pod katerimi pogoji bi se lahko subvencioniralo. Operativni sporazumi bi morali vsebovati dodatna pojasnila o tem, kako bi bilo treba izmeriti vrednost jamstev in pod katerimi pogoji bi se lahko subvencionirala.
57. Terminologija se uporablja nedosledno, na primer finančna pomoč, makrofinančna pomoč in posojila v obliki makrofinančne pomoči.
Poglavje V – Spremljanje, poročanje in ocenjevanje (člena 31 in 32)
58. Člen 31 Spremljanje in poročanje se nanaša v glavnem na instrument, člen 32 Ocenjevanje pa v celoti na njegovo ocenjevanje. V predlogu se ne razlikuje med ocenjevanjem instrumenta in ocenjevanjem ukrepov.
59. V členu 31(2) predloga je določeno, da bi bilo treba „[n]apredek glede pričakovanih rezultatov […] spremljati na podlagi jasnih, preglednih, in če je ustrezno, merljivih kazalnikov“. Kazalniki so lahko kvantitativni ali kvalitativni, vendar pa morajo biti vedno merljivi, da bi bili koristni. Zato naj se izbriše „če je ustrezno“.
60. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o jasnem razlikovanju med ocenjevanjem ukrepov in uredbe o instrumentu NDICI. S to spremembo bi bil predlog z navedbo členov, ki veljajo za ukrepe, in členov, ki veljajo za samo uredbo o instrumentu NDICI, jasnejši.
61. V Prilogi VII k predlogu je seznam ključnih kazalnikov smotrnosti „za pomoč pri merjenju prispevka Unije k doseganju njenih posebnih ciljev“.
62. Nekateri ključni kazalniki smotrnosti se nanašajo na več specifičnih ciljev, za druge kazalnike pa ni jasno, za katere specifične cilje veljajo. Drugi specifični cilji pa sploh nimajo nobenih kazalnikov.
63. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o tem, da specifične cilje in ključne kazalnike smotrnosti bolje povežejo. Če so ključni kazalniki smotrnosti jasno povezani s specifičnimi cilji, je doseganje teh ciljev mogoče uspešneje spremljati.
64. V členu 32(1) je predvidena vmesna ocena predloga, ni pa navedenih podrobnosti o njenem namenu in vsebini.
65. Komisija in zakonodajalca naj razmislijo:
o razširitvi zahtev iz člena 32(2) v zvezi s končno oceno uredbe na vmesno oceno, kadar je to ustrezno. S to spremembo bi bile zahteve za vmesno oceno jasnejše.
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/9
Pogoji za potrditev Sodišča
66. Sodišče je v svoji strategiji za obdobje 2018–2020 navedlo, da namerava preiti k izjavi o zanesljivosti, ki temelji na poslu potrjevanja.
67. Sodišče se zaveda, da cilj predloga ni opredelitev ali opis sistema upravljanja in nadzora ali splošnega okvira notranje kontrole in njegovih obveznih sestavin ( 50 ).
68. Vendar pa Sodišče ugotavlja, da v sedanjem predlogu upravljavski in kontrolni sistemi niso dovolj opredeljeni, saj ne vključujejo okvira notranje kontrole, na podlagi katerega bi Sodišče lahko nadaljevalo svoja prizadevanja za prehod k poslu potrjevanja.
To mnenje je sprejelo Evropsko računsko sodišče v Luxembourgu na zasedanju 13. decembra 2018.
Za Evropsko računsko sodišče
Klaus-Heiner LEHNE Predsednik
SL C 45/10 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
( 50 ) V oddelku 2 priložene ocene finančnih posledic zakonodajnega predloga je navedeno, kako namerava Komisija izvajati ukrepe upravljanja.
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/11
PRIL
OG
A
Ana
liza
pred
loga
Kom
isije
in
spre
mem
be, k
i jih
pre
dlag
a So
dišč
e
Nas
ledn
ji pr
edlo
gi z
a sp
rem
embo
bes
edila
odr
ažaj
o ne
kaj
vpra
šanj
za
razm
islek
, iz
post
avlje
nih
v te
m m
nenj
u, n
e pa
vse
h. Z
akon
odaj
alca
sta
odg
ovor
na,
da t
a vp
raša
nja
upoš
teva
ta s
sp
rem
emba
mi
ustr
ezni
h čl
enov
pre
dlag
ane
ured
be.
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
Člen
8
Splo
šna
nače
la
3.
Uni
ja p
o po
treb
i po
dpira
izv
ajan
je d
vost
rans
kega
, reg
io
naln
ega
in v
ečst
rans
kega
sod
elov
anja
in
dial
oga,
par
tner
skih
sp
oraz
umov
in
trist
rans
kega
sod
elov
anja
.
3.
Poje
m t
ristr
ansk
o so
delo
vanj
e je
tre
ba n
atan
čn
eje
opre
delit
i.
NA
SLO
V I
I
IZV
AJA
NJE
TE
UR
EDBE
NA
SLO
V I
I
IZV
AJA
NJE
TE
UR
EDBE
NA
SLO
V I
I
IZV
AJA
NJE
TE
UR
EDBE
Pogl
avje
I
Nač
rtov
anje
pro
gram
ov
Pogl
avje
I
Nač
rtov
anje
pro
gram
ov
Člen
14
Sp
rejet
je in
spr
emem
be v
ečlet
nih
okvir
nih
prog
ram
ov
Člen
14
Sp
rejet
je in
spr
emem
be v
ečlet
nih
okvir
nih
prog
ram
ov
3.
Večl
etni
okv
irni
prog
ram
i za
geo
graf
ske
prog
ram
e se
la
hko
preg
leda
jo,
če j
e to
pot
rebn
o za
uči
nkov
ito i
zvaj
anje
, zl
asti
če
obst
ajaj
o bi
stve
ne
spre
mem
be
okvi
ra
polit
ike
iz
člen
a 7
ali
zara
di k
rizni
h al
i po
kriz
nih
razm
er.
3.
Večl
etni
okv
irni p
rogr
ami z
a ge
ogra
fske
pro
gram
e se
lahk
o pr
egle
dajo
, če
je
to p
otre
bno
za u
čink
ovito
izv
ajan
je,
zlas
ti če
ob
staj
ajo
bist
vene
spr
emem
be o
kvira
pol
itike
iz
člen
a 7
ali,
pri
geog
rafs
kih
prog
ram
ih
pa
tudi
za
radi
kr
izni
h al
i po
kriz
nih
razm
er.
4.
Večl
etni
ok
virn
i pr
ogra
mi
za
tem
atsk
e pr
ogra
me
se
lahk
o pr
egle
dajo
, če
je
to p
otre
bno
za u
čink
ovito
izv
ajan
je,
zlas
ti ka
dar
obst
ajaj
o bi
stve
ne s
prem
embe
okv
ira p
oliti
ke i
z čl
ena
7.
4.
Večl
etni
okv
irni
prog
ram
i za
tem
atsk
e pr
ogra
me
se l
ahko
pr
egle
dajo
, če
je t
o po
treb
no z
a uč
inko
vito
izva
janj
e, z
last
i kad
ar
obst
ajaj
o bi
stve
ne s
prem
embe
okv
ira p
oliti
ke i
z čl
ena
7.
SL C 45/12 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
5.
Kom
isija
lah
ko z
izv
edbe
nim
i ak
ti, s
prej
etim
i v
skla
du z
nu
jnim
pos
topk
om i
z čl
ena
35(4
), v
izre
dno
nujn
ih u
stre
zno
utem
elje
nih
prim
erih
, ko
t so
kr
ize
ali
nepo
sred
ne
grož
nje
dem
okra
ciji,
pra
vni d
ržav
i, čl
ovek
ovim
pra
vica
m a
li te
mel
jnim
sv
oboš
čina
m,
spre
men
i ve
člet
ne
okvi
rne
prog
ram
e iz
čl
enov
12
in
13 t
e ur
edbe
.
5 4.
Kom
isija
lah
ko z
izv
edbe
nim
i ak
ti, s
prej
etim
i v
skla
du z
nu
jnim
pos
topk
om i
z čl
ena
35(4
), v
izre
dno
nujn
ih u
stre
zno
utem
elje
nih
prim
erih
, kot
so
kriz
e al
i nep
osre
dne
grož
nje
dem
okr
aciji
, pra
vni
drža
vi, č
love
kovi
m p
ravi
cam
ali
tem
eljn
im s
vobo
šč
inam
, spr
emen
i več
letn
e ok
virn
e pr
ogra
me
iz č
leno
v 12
in 1
3 te
ure
dbe.
Pogl
avje
II
Po
sebn
e do
ločb
e za
sos
edst
vo
Pogl
avje
II
Po
sebn
e do
ločb
e za
sos
edst
vo
Člen
17
Pr
istop
na
podl
agi
smot
rnos
ti 1.
O
kvirn
o 10
%
finan
čnih
sr
edst
ev
iz
člen
a 4(
2)(a
) za
do
poln
itev
finan
čnih
do
delit
ev
za
posa
mez
ne
drža
ve
iz
člen
a 12
se
dode
li pa
rtne
rski
m d
ržav
am i
z Pr
iloge
I
za i
zva
janj
e pr
istop
a na
pod
lagi
sm
otrn
osti.
Pod
laga
za
odlo
čite
v o
dode
litva
h na
pod
lagi
sm
otrn
osti
je n
apre
dek
v de
mok
raci
ji,
člov
ekov
ih p
ravi
cah,
pra
vni d
ržav
i, so
delo
vanj
u pr
i mig
raci
jah,
ek
onom
skem
upr
avlja
nju
in r
efor
mah
. N
apre
dek
part
ners
kih
drža
v se
oce
njuj
e vs
ako
leto
.
Člen
17
Pr
istop
na
podl
agi
smot
rnos
ti 1.
O
kvirn
o 10
% f
inan
čnih
sre
dste
v iz
čle
na
4(2)
(a) 6
(2)(a
) za
do
poln
itev
finan
čnih
dod
elite
v za
pos
amez
ne d
ržav
e iz
čle
na 1
2 se
dod
eli
part
ners
kim
drž
avam
iz
Prilo
ge
I za
izv
ajan
je p
risto
pa
na p
odla
gi s
mot
rnos
ti. P
odla
ga z
a od
loči
tev
o do
delit
vah
na
podl
agi
smot
rnos
ti je
nap
rede
k v
dem
okra
ciji,
člo
veko
vih
prav
ica
h,
prav
ni
drža
vi,
sode
lova
nju
pri
mig
raci
jah,
ek
onom
skem
up
ravl
janj
u in
ref
orm
ah. N
apre
dek
part
ners
kih
drža
v se
oce
njuj
e vs
ako
leto
.
Pogl
avje
II
I A
kcijs
ki n
ačrt
i, uk
repi
in
nači
ni i
zvrš
evan
ja
Pogl
avje
II
I A
kcijs
ki n
ačrt
i, uk
repi
in
nači
ni i
zvrš
evan
ja
Člen
23
O
blik
e fin
ancir
anja
EU
in
način
i iz
vrše
vanj
a Čl
en
23
Obl
ike
finan
ciran
ja E
U i
n na
čini
izvr
ševa
nja
Pror
ačun
ska
podp
ora
iz t
očke
(c
) od
stav
ka
1, v
klju
čno
s po
godb
ami
o iz
vedb
i se
ktor
skih
ref
orm
, te
mel
ji na
odg
ovor
no
sti
drža
v,
vzaj
emni
od
govo
rnos
ti in
sk
upni
za
veza
nost
i un
iver
zaln
im v
redn
otam
, de
mok
raci
ji, č
love
kovi
h pr
avic
ah i
n na
čelu
pra
vne
drža
ve t
er j
e na
men
jena
kre
pitv
i pa
rtne
rste
v m
ed
Uni
jo
in
part
ners
kim
i dr
žava
mi.
Vklju
čuje
ok
repl
jen
dial
og o
pol
itika
h, r
azvo
j zm
oglji
vost
i in
bol
jše u
prav
ljanj
e,
ki d
opol
njuj
ejo
priz
adev
anja
par
tner
jev
za u
speš
nejše
zbi
ranj
e sr
edst
ev t
er n
jihov
o bo
ljšo
pora
bo v
pod
poro
tra
jnos
tne
in
vklju
čujo
če g
ospo
dars
ke r
asti
in d
elov
nih
mes
t te
r iz
kore
ni
njen
ja r
evšč
ine.
4.
Pror
ačun
ska
podp
ora
iz t
očke
(c
) od
stav
ka
1, v
klju
čno
s po
godb
ami
o iz
vedb
i se
ktor
skih
ref
orm
, se
zag
otov
i v
skla
du s
čl
enom
23
6 fin
ančn
e ur
edbe
. Tt
emel
ji na
odg
ovor
nost
i dr
žav,
vz
ajem
ni o
dgov
orno
sti
in s
kupn
i za
veza
nost
i un
iver
zaln
im v
red
nota
m, d
emok
raci
ji, č
love
kovi
h pr
avic
ah in
nač
elu
prav
ne d
ržav
e te
r je
nam
enje
na k
repi
tvi
part
ners
tev
med
Uni
jo i
n pa
rtne
rski
mi
drža
vam
i. Vk
ljuču
je o
krep
ljen
dial
og o
pol
itika
h, r
azvo
j zm
oglji
vo
sti i
n bo
ljše
upra
vlja
nje,
ki d
opol
njuj
ejo
priz
adev
anja
par
tner
jev
za
uspe
šnej
še
zbira
nje
sred
stev
te
r nj
ihov
o bo
ljšo
pora
bo
v po
dpor
o tr
ajno
stne
in
vklju
čujo
če g
ospo
dars
ke r
asti
in d
elov
nih
mes
t te
r iz
kore
ninj
enja
rev
ščin
e.
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/13
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
Vsak
a od
loči
tev
o za
gota
vlja
nju
pror
ačun
ske
podp
ore
tem
elji
na p
oliti
kah
o pr
orač
unsk
i po
dpor
i, do
govo
rjeni
h na
rav
ni
Uni
je,
jasn
em s
klop
u m
eril
upra
viče
nost
i te
r te
mel
jiti
ocen
i tv
egan
j in
kor
isti.
Vsak
a od
loči
tev
o za
gota
vlja
nju
pror
ačun
ske
podp
ore
tem
elji
na
polit
ikah
o p
rora
čuns
ki p
odpo
ri, d
ogov
orje
nih
na r
avni
Uni
je,
jasn
em s
klop
u m
eril
upra
viče
nost
i te
r te
mel
jiti
ocen
i tv
egan
j in
ko
risti.
4.
Pror
ačun
ska
podp
ora
se d
ifere
ncira
tak
o, d
a om
ogoč
a bo
ljši
odzi
v na
pol
itičn
e, g
ospo
dars
ke i
n dr
užbe
ne r
azm
ere
v pa
rtne
rski
drž
avi,
pri
čem
er s
e up
ošte
vajo
nes
tabi
lne
razm
ere.
4.
Pror
ačun
ska
podp
ora
se d
ifere
ncira
tako
, da
omog
oča
boljš
i od
ziv
na p
oliti
čne,
gos
poda
rske
in d
ružb
ene
razm
ere
v pa
rtne
rski
dr
žavi
, pri
čem
er s
e up
ošte
vajo
nes
tabi
lne
razm
ere.
Pri z
agot
avlja
nju
pror
ačun
ske
podp
ore
v sk
ladu
s č
leno
m 2
36
finan
čne
ured
be K
omisi
ja j
asno
dol
oči
in s
prem
lja m
erila
za
pogo
jeva
nje
pror
ačun
ske
podp
ore,
vkl
jučn
o z
napr
edko
m n
a po
droč
ju r
efor
m i
n pr
egle
dnos
ti, t
er p
odpi
ra r
azvo
j par
lam
en
tarn
ega
nadz
ora,
nac
iona
lnih
zm
oglji
vost
i za
revi
zijo
in iz
bolj
ša
ne p
regl
edno
sti
ter
dost
opa
javn
osti
do i
nfor
mac
ij.
Pri
zago
tavl
janj
u pr
orač
unsk
e po
dpor
e v
skla
du s
čle
nom
236
fin
ančn
e ur
edbe
Kom
isija
jas
no d
oloč
i in
sp
rem
lja m
erila
za
pogo
jeva
nje
pror
ačun
ske
podp
ore,
vk
ljučn
o z
napr
edko
m
na
podr
očju
ref
orm
in
preg
ledn
osti,
ter
pod
pira
raz
voj p
arla
men
tar
nega
nad
zora
, na
cion
alni
h zm
oglji
vost
i za
rev
izijo
in
izbo
ljšan
e pr
egle
dnos
ti te
r do
stop
a ja
vnos
ti do
inf
orm
acij.
5.
Izpl
ačilo
pro
raču
nske
pod
pore
tem
elji
na k
azal
niki
h, k
i iz
kazu
jejo
zad
ovol
jiv n
apre
dek
pri
dose
ganj
u ci
ljev,
dog
ovor
je
nih
s pa
rtne
rsko
drž
avo.
5.
Izpl
ačilo
pr
orač
unsk
e po
dpor
e te
mel
ji na
ka
zaln
ikih
, ki
iz
kazu
jejo
zad
ovol
jiv n
apre
dek
pri d
oseg
anju
cilj
ev, d
ogov
orje
nih
s pa
rtne
rsko
drž
avo.
6.
Fina
nčni
ins
trum
enti
v sk
ladu
s t
o ur
edbo
so
lahk
o v
oblik
i po
sojil
, ja
mst
ev,
last
nišk
ega
kapi
tala
al
i na
vide
zneg
a la
stni
škeg
a ka
pita
la,
nalo
žb
ali
soud
elež
b in
in
stru
men
tov
delit
ve t
vega
nj,
po m
ožno
sti
in v
skl
adu
z na
čeli,
dol
očen
imi
v čl
enu
209(
1)
finan
čne
ured
be
pod
vods
tvom
EI
B,
večs
tran
ske
evro
pske
fin
ančn
e in
stitu
cije
, ko
t je
Ev
rops
ka
bank
a za
obn
ovo
in r
azvo
j, al
i dv
ostr
ansk
e ev
rops
ke f
inan
čne
inst
ituci
je,
kot
so d
vost
rans
ke r
azvo
jne
bank
e, p
o m
ožno
sti
skup
aj
z do
datn
imi
drug
imi
oblik
ami
finan
čne
podp
ore
drža
v čl
anic
in
tret
jih o
seb.
6. 5
. Fi
nanč
ni i
nstr
umen
ti v
skla
du s
to
ured
bo s
o la
hko
v ob
liki p
osoj
il, ja
mst
ev, l
astn
iškeg
a ka
pita
la a
li na
vide
zneg
a la
stni
šk
ega
kapi
tala
, na
ložb
al
i so
udel
ežb
in
inst
rum
ento
v de
litve
tv
egan
j, po
m
ožno
sti
in
v sk
ladu
z
nače
li,
dolo
čeni
mi
v čl
enu
209(
1) f
inan
čne
ured
be p
od v
odst
vom
EIB
, ve
čstr
ansk
e ev
rops
ke f
inan
čne
inst
ituci
je,
kot
je E
vrop
ska
bank
a za
obn
ovo
in r
azvo
j, al
i dv
ostr
ansk
e ev
rops
ke f
inan
čne
inst
ituci
je,
kot
so
dvos
tran
ske
razv
ojne
ban
ke,
po m
ožno
sti
skup
aj z
dod
atni
mi
drug
imi
oblik
ami
finan
čne
podp
ore
drža
v čl
anic
in
tret
jih o
seb.
K fin
ančn
im i
nstr
umen
tom
Uni
je l
ahko
v s
klad
u s
to u
redb
o pr
ispev
ajo
drža
ve
član
ice
ter
kate
ri ko
li su
bjek
t iz
čl
ena
62(1
)(c)
finan
čne
ured
be.
K fin
ančn
im i
nstr
umen
tom
Uni
je l
ahko
v s
klad
u s
to u
redb
o pr
ispev
ajo
drža
ve č
lani
ce t
er k
ater
i ko
li su
bjek
t iz
čle
na
62(1
)(c)
finan
čne
ured
be.
SL C 45/14 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
7.
Za n
amen
e iz
vaja
nja
in p
oroč
anja
se
lahk
o ti
finan
čni
inst
rum
enti
zdru
žijo
v m
ehan
izm
e.
7.
Za
nam
ene
izva
janj
a in
po
roča
nja
se
lahk
o ti
finan
čni
inst
rum
enti
zdru
žijo
v m
ehan
izm
e.
8.
Zara
di f
inan
cira
nja
Uni
je s
e ne
uve
dejo
ozi
rom
a se
ne
pobi
rajo
pos
ebni
dav
ki,
carin
e al
i da
jatv
e.
8. 6
. Za
radi
fin
anci
ranj
a U
nije
se
ne u
vede
jo o
ziro
ma
se n
e po
bira
jo p
oseb
ni d
avki
, ca
rine
ali
daja
tve.
9.
Dav
ki, c
arin
e in
daj
atve
, ki j
ih u
vede
jo p
artn
ersk
e dr
žave
, so
lah
ko u
prav
ičen
i do
fin
anci
ranj
a v
skla
du s
to
ured
bo.
9. 7
. D
avki
, car
ine
in d
ajat
ve, k
i jih
uve
dejo
par
tner
ske
drža
ve,
so l
ahko
upr
avič
eni
do f
inan
cira
nja
v sk
ladu
s t
o ur
edbo
.
Pogl
avje
IV
EF
SD+,
pro
raču
nska
jam
stva
in
finan
čna
pom
oč t
retji
m
drža
vam
Pogl
avje
IV
EF
SD+,
pr
orač
unsk
a ja
mst
va
in
finan
čna
pom
oč
tret
jim
drža
vam
Pogl
avje
IV
EF
SD+,
pro
raču
nska
jam
stva
in
finan
čna
pom
oč
tret
jim d
ržav
am
Člen
26
Po
droč
je up
orab
e in
fin
ancir
anje
6.
EFSD
+ in
jam
stvo
za
zuna
nje
delo
vanj
e la
hko
podp
irata
op
erac
ije f
inan
cira
nja
in
nalo
žben
e op
erac
ije v
pa
rtne
rski
h dr
žava
h na
geo
graf
skih
obm
očjih
iz
člen
a 4(
2).
Obl
ikov
anje
re
zerv
acij
jam
stva
za
zuna
nje
delo
vanj
e se
fin
anci
ra i
z pr
ora
ču
na
ustr
ezni
h ge
ogra
fski
h pr
ogra
mov
, us
tano
vlje
nih
s čl
enom
6(
2)(a
), in
se
pren
ese
v sk
upni
skl
ad z
a re
zerv
acije
. EF
SD+
in j
amst
vo z
a zu
nanj
e de
lova
nje
lahk
o po
dpira
ta t
udi
oper
acije
v
upra
viče
nkah
s s
ezna
ma
v Pr
ilogi
I
k U
redb
i IP
A
III. T
e op
erac
ije v
okv
iru E
FSD
+ in
obl
ikov
anje
rez
erva
cij
jam
stva
za
zuna
nje
delo
vanj
e se
fin
anci
rajo
iz
ured
be
IPA
. O
blik
ovan
je r
ezer
vaci
j ja
mst
va z
a zu
nanj
e de
lova
nje
za p
oso
jila
tret
jim d
ržav
am iz
čle
na
10(2
) ur
edbe
o E
INS
se f
inan
cira
iz
ure
dbe
o EI
NS.
6.
Ni
dovo
lj in
form
acij
o te
m,
kaj
se
stor
i s
prih
odki
in
mor
ebitn
imi
plač
ili,
ki j
ih U
nija
pre
jme
v sk
ladu
s s
pora
zum
i o
jam
stvu
ali
poso
jilu,
zne
ski,
izte
rjani
mi
od d
olžn
ikov
, ki
niso
por
avna
li ob
vezn
ost
i, in
obr
estm
i od
nal
ožb
sred
stev
, ki
se
hran
ijo v
sk
upne
m s
klad
u za
rez
erva
cije
. Pr
av t
ako
ni i
nfor
m
acij
o m
oreb
itnih
str
oški
h.
7.
Obl
ikov
anje
rez
erva
cij
iz č
lena
21
1(2)
fin
ančn
e ur
edbe
je
zas
nova
no n
a po
dlag
i sk
upni
h ne
pora
vnan
ih o
bvez
nost
i U
nije
, ki
izh
ajaj
o iz
vsa
ke o
pera
cije
, vk
ljučn
o z
oper
acija
mi,
skle
njen
imi
pred
let
om
2021
, za
kat
ere
jam
či U
nija
. Le
tni
znes
ek p
otre
bnih
rez
erva
cij
je l
ahko
zas
nova
n v
časo
vnem
ra
zpon
u na
jveč
sed
mih
let
.
7.
Obl
ikov
anje
Dol
očite
v st
opnj
e re
zerv
acij
iz
člen
a 21
1(2)
fin
ančn
e ur
edbe
je
zasn
ovan
o na
pod
lagi
tem
elji
na s
kupn
ih
nepo
ravn
anih
obv
ezno
sti
Uni
je,
ki i
zhaj
ajo
iz v
sake
ope
raci
je,
vklju
čno
z op
erac
ijam
i, sk
lenj
enim
i pr
ed l
etom
20
21,
za k
ater
e ja
mči
Uni
ja.
Ta z
nese
k ne
vkl
juču
je p
rispe
vkov
iz
člen
a 20
8(2)
fin
ančn
e ur
edbe
(gl
ej č
len
211(
1) f
inan
čne
ured
be).
Letn
i zn
esek
po
treb
nih
reze
rvac
ij je
la
hko
zasn
ovan
v
časo
vnem
ra
zpon
u na
jveč
sed
mih
let
.
7.
Zdi
se,
da č
len
211(
6) i
n (7
) fin
ančn
e ur
edbe
ni
bil
upoš
teva
na, č
epra
v je
zel
o po
mem
ben.
Sod
išče
m
eni,
da
bi
mor
ala
Kom
isija
ne
mud
oma
obve
stiti
Ev
rops
ki p
arla
men
t in
Sve
t te
r pr
edla
gati
ustr
ezne
uk
repe
do
poln
itve
sred
stev
, če
dr
žava
, ki
pr
ejem
a fin
ančn
o po
moč
EU
, ne
izv
ede
plač
ila o
b za
padl
osti.
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/15
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
Ali
so b
ile d
oloč
be č
lena
20
9(3)
in
(4)
finan
čne
ured
be
v pr
edlo
gu
prav
ilno
upoš
teva
ne?
Gle
j tu
di
člen
29(
6) s
poda
j.
8.
Preo
stan
ek
sred
stev
do
31
. de
cem
bra
2020
v
jam
stve
nem
skl
adu
EFSD
in
Jam
stve
nem
skl
adu
za z
unan
je
ukre
pe, u
stan
ovlje
nim
a z
Ure
dbo
(EU
) 20
17/1
601
Evro
pske
ga
parla
men
ta
in
Svet
a oz
irom
a U
redb
o Sv
eta
(ES,
Eu
rato
m)
št.
480/
2009
, se
pre
nese
v s
kupn
i sk
lad
za r
ezer
vaci
je z
na
men
om o
blik
ovan
ja r
ezer
vaci
j za
nju
ne o
pera
cije
v o
kviru
en
ega
jam
stva
iz
odst
avka
4
tega
čle
na.
8.
Preo
stan
ek s
reds
tev
do 3
1.
dece
mbr
a 20
20 v
jam
stve
nem
sk
ladu
EFS
D i
n Ja
mst
vene
m s
klad
u za
zun
anje
ukr
epe,
ust
ano
vlje
nim
a z
Ure
dbo
(EU
) 20
17/1
601
Evro
pske
ga p
arla
men
ta i
n Sv
eta
oziro
ma
Ure
dbo
Svet
a (E
S, E
urat
om)
št.
480/
2009
, se
pr
enes
e v
skup
ni s
klad
za
reze
rvac
ije z
nam
enom
obl
ikov
anja
re
zerv
acij
za n
june
ope
raci
je v
okv
iru e
nega
jam
stva
iz
odst
avka
45
te
ga č
lena
.
Člen
27
U
prav
ičeno
st ter
izb
ira o
pera
cij in
par
tner
jev
2.
Jam
stvo
za
zuna
nje
delo
vanj
e po
dpira
ope
raci
je f
inan
ci
ranj
a in
nal
ožbe
ne o
pera
cije
, ki i
zpol
njuj
ejo
pogo
je iz
toč
k (a
) do
(c
) čl
ena
209(
2) f
inan
čne
ured
be i
n ki
:
2.
To
ni
v sk
ladu
s
člen
om
219(
3)
finan
čne
ured
be,
ker
ne v
klju
čuje
toč
ke
(d),
v ka
teri
bi b
il om
enje
n uč
inek
vz
voda
in
m
ultip
likac
ijski
uč
inek
pr
orač
unsk
ih j
amst
ev.
Ali
je b
ilo t
o iz
pušč
eno
po
pom
oti?
(a)
zago
tavl
jajo
dop
olnj
evan
je z
dru
gim
i po
buda
mi;
(b)
so
ekon
omsk
o in
fin
ančn
o iz
vedl
jive,
ob
us
trez
nem
up
ošte
vanj
u m
ožne
pod
pore
ter
sof
inan
cira
nja
zase
bnih
in
jav
nih
part
nerje
v v
proj
ektu
, pr
i če
mer
se
upoš
teva
jo
pose
bnos
ti po
slovn
ega
okol
ja
in
zmog
ljivo
sti
drža
v,
v ne
stab
ilnih
ra
zmer
ah
ali
konf
liktih
, na
jman
j ra
zviti
h dr
žav
in
moč
no
zado
lžen
ih
revn
ih d
ržav
, ki
so
la
hko
upra
viče
ne d
o ug
odne
jših
pogo
jev;
(c)
so t
ehni
čno
izve
dljiv
e in
tra
jnos
tne
z ok
oljsk
ega
in s
ocia
lne
ga v
idik
a.
SL C 45/16 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
5.
Upr
avič
eni
part
nerji
rav
najo
v s
klad
u s
prav
ili i
n po
goji
iz č
lena
62
(2)(c
) fin
ančn
e ur
edbe
. V p
rimer
u su
bjek
tov
zase
bne
ga p
rava
drž
ave
član
ice
ali
tret
je d
ržav
e, k
i je
pris
peva
la k
ja
mst
vu z
a zu
nanj
e de
lova
nje
v sk
ladu
s č
leno
m 2
8 te
ure
dbe,
im
ajo
pred
nost
tist
i su
bjek
ti, k
i ra
zkrij
ejo
info
rmac
ije,
pove
za
ne z
mer
ili n
a po
droč
ju o
kolja
, dru
žbe
in u
prav
ljanj
a po
dje
tij.
5.
Upr
avič
eni
part
nerji
rav
najo
v s
klad
u s
prav
ili i
n po
goji
iz
člen
a 62
(2)(c
)62(
1)(c
) fin
ančn
e ur
edbe
. V
prim
eru
subj
ekto
v za
sebn
ega
prav
a dr
žave
čla
nice
ali
tret
je d
ržav
e, k
i je
pris
peva
la
k ja
mst
vu z
a zu
nanj
e de
lova
nje
v sk
ladu
s č
leno
m 2
8 te
ure
dbe,
im
ajo
pred
nost
tist
i sub
jekt
i, ki
raz
krije
jo in
form
acije
, pov
ezan
e z
mer
ili n
a po
droč
ju o
kolja
, dr
užbe
in
upra
vlja
nja
podj
etij.
Člen
28
Pr
ispev
ek d
rugi
h do
nato
rjev
k ja
mstv
u za
zun
anje
delo
vanj
e
1.
K ja
mst
vu z
a zu
nanj
e de
lova
nje
lahk
o pr
ispev
ajo
drža
ve
član
ice,
tre
tje d
ržav
e in
dru
ge t
retje
ose
be.
Z od
stop
anje
m
od
drug
ega
podo
dsta
vka
člen
a 21
8(2)
fin
ančn
e ur
edbe
lah
ko p
ogod
beni
ce S
pora
zum
a o
Evro
pske
m
gosp
odar
skem
pro
stor
u pr
ispev
ajo
v ob
liki
jam
stev
ali
goto
vi
ne.
1.
V re
leva
ntne
m č
lenu
fin
ančn
e ur
edbe
je
upor
abl
jena
bes
eda
„lahk
o“, z
ato
ni ja
sno,
zak
aj je
to
odst
opa
nje.
Prisp
evek
tre
tjih
drža
v, k
i ni
so
pogo
dben
ice
Spor
azum
a o
evro
pske
m g
ospo
dars
kem
pro
stor
u, i
n dr
ugih
tre
tjih
oseb
je
v ob
liki
goto
vine
, za
nj p
a je
pot
rebn
a od
obrit
ev K
omisi
je.
Kom
isija
bre
z od
laša
nja
obve
sti
Evro
pski
par
lam
ent
in S
vet
o po
trje
nih
prisp
evki
h.
Na
zaht
evo
drža
v čl
anic
se
lahk
o nj
ihov
i pr
ispev
ki n
amen
ijo
za z
agon
ukr
epov
v p
osam
ezni
h re
gija
h, d
ržav
ah, s
ekto
rjih
ali
obst
oječ
ih n
alož
beni
h ok
nih.
2.
Prisp
evki
v o
blik
i ja
mst
va n
e pr
eseg
ajo
50 %
zne
ska
iz
člen
a 26
(2)
te u
redb
e.
2.
Prisp
evki
v o
blik
i ja
mst
va n
e pr
eseg
ajo
50 %
zne
ska
iz
člen
a 26
(2)2
6(3)
te
ured
be.
SL 4.2.2019 Uradni list Evropske unije C 45/17
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
Člen
29
Iz
vaja
nje
spor
azum
ov o
jam
stvu
za z
unan
je de
lova
nje
Člen
29
Iz
vaja
nje
spor
azum
ov o
jam
stvu
za z
unan
je de
lova
nje
5.
Jam
stvo
za
zuna
nje
delo
vanj
e la
hko
krije
: 5.
Ja
mst
vo z
a zu
nanj
e de
lova
nje
lahk
o kr
ije:
(a)
za d
olžn
iške
inst
rum
ente
gla
vnic
o in
vse
obr
esti
ter
znes
ke,
dolg
ovan
e iz
bran
emu
upra
viče
nem
u pa
rtne
rju,
ki j
ih t
a pa
rtne
r ni
pre
jel
v sk
ladu
s p
ogoj
i o
finan
čnih
ope
raci
jah
po n
asto
pu p
rimer
a ne
izpo
lnitv
e ob
vezn
osti;
(a)
za d
olžn
iške
inst
rum
ente
gla
vnic
o in
vse
obr
esti
ter
znes
ke,
dolg
ovan
e iz
bran
emu
upra
viče
nem
u pa
rtne
rju,
ki
jih
ta
part
ner
ni p
reje
l v
skla
du s
pog
oji
o fin
ančn
ih o
pera
cija
h po
nas
topu
prim
era
neiz
poln
itve
obve
znos
ti;
(a)
za n
alož
be v
las
tnišk
i ka
pita
l, vl
ožen
e zn
eske
in
z nj
imi
pove
zane
str
oške
fin
anci
ranj
a;
(ab)
za
nalo
žbe
v la
stni
ški
kapi
tal,
vlož
ene
znes
ke i
n z
njim
i po
veza
ne s
troš
ke f
inan
cira
nja;
(b)
za d
ruge
ope
raci
je f
inan
cira
nja
in n
alož
bene
ope
raci
je i
z čl
ena
27(2
), up
orab
ljene
zne
ske
in s
troš
ke f
inan
cira
nja,
po
veza
ne z
njim
i;
(bc)
za
drug
e op
erac
ije f
inan
cira
nja
in n
alož
bene
ope
raci
je i
z čl
ena
27(2
)27(
3), u
pora
blje
ne z
nesk
e in
str
oške
fina
ncira
nja,
po
veza
ne z
njim
i;
(c)
vse
ustr
ezne
str
oške
in
stro
ške
izte
rjave
, pov
ezan
e z
neiz
po
lnitv
ijo o
bvez
nost
i, ra
zen
če s
e ti
odbi
jejo
od
prih
odko
v iz
terja
ve.
(cd)
vse
ust
rezn
e st
rošk
e in
str
oške
izt
erja
ve,
pove
zane
z n
eiz
poln
itvijo
obv
ezno
sti,
raze
n če
se
ti od
bije
jo o
d pr
ihod
kov
izte
rjave
.
6.
(b)
nepo
ravn
anih
fin
ančn
ih
obve
znos
tih
za
Uni
jo,
nast
alih
na
podl
agi
oper
acij
EFSD
+, o
dobr
enih
za
upra
viče
ne
part
nerje
in n
jihov
e op
erac
ije f
inan
cira
nja
in n
alož
bene
ope
ra
cije
, raz
člen
jene
po
posa
mez
nih
oper
acija
h.
6.
(b)
Člen
21
9(6)
fin
ančn
e ur
edbe
ni
v ce
loti
upoš
teva
n.
Pogl
avje
V
Sp
rem
ljanj
e, p
oroč
anje
in
ocen
jeva
nje
Pogl
avje
V
Sp
rem
ljanj
e, p
oroč
anje
in
ocen
jeva
nje
Člen
31
Sp
rem
ljanj
e in
por
očan
je Čl
en
31
Spre
mlja
nje
in p
oroč
anje
2.
Kom
isija
re
dno
spre
mlja
sv
oje
ukre
pe
in
preg
ledu
je
napr
edek
pri
dose
ganj
u pr
ičak
ovan
ih r
ezul
tato
v, k
i vk
ljuču
jejo
iz
ložk
e in
izi
de.
2.
Kom
isija
re
dno
spre
mlja
sv
oje
ukre
pe
in
preg
ledu
je
napr
edek
pri
dose
ganj
u pr
ičak
ovan
ih r
ezul
tato
v, k
i vk
ljuču
jejo
iz
ložk
e in
izi
de.
SL C 45/18 Uradni list Evropske unije 4.2.2019
Bese
dilo
pre
dlog
a Pr
ipor
očilo
Sod
išča
Pr
ipom
be
Nap
rede
k gl
ede
prič
akov
anih
rez
ulta
tov
bi b
ilo tr
eba
spre
mlja
ti na
po
dlag
i ja
snih
, pr
egle
dnih
, in
če
je
us
trez
no,
mer
ljivi
h ka
zaln
ikov
. Za
radi
ola
jšanj
a pr
avoč
asne
ga p
oroč
anja
je
štev
ilo
kaza
lnik
ov o
mej
eno.
Nap
rede
k gl
ede
prič
akov
anih
rez
ulta
tov
bi b
ilo t
reba
spr
emlja
ti na
pod
lagi
jas
nih,
pre
gled
nih
in,
in č
e je
ust
rezn
o, m
erlji
vih
kaza
lnik
ov.
Zara
di o
lajša
nja
prav
očas
nega
por
očan
ja j
e št
evilo
ka
zaln
ikov
om
ejen
o.
6.
Letn
o po
roči
lo,
prip
ravl
jeno
let
a 20
21,
vseb
uje
kons
oli
dira
ne i
nfor
mac
ije i
z le
tnih
por
očil
za o
bdob
je o
d 20
14 d
o 20
20
o vs
em
finan
cira
nju
na
podl
agi
ured
b, n
aved
enih
v
člen
u 40
(2),
vklju
čno
z zu
nanj
imi
nam
ensk
imi
prej
emki
in
prisp
evki
v s
krbn
iške
skla
de,
ter
prik
azuj
e ra
zčle
nite
v po
rabe
sr
edst
ev p
o dr
žava
h, r
abe
finan
čnih
ins
trum
ento
v, o
bvez
nost
i in
pl
ačil.
Po
roči
lo
odra
ža
glav
ne
prid
oblje
ne
izku
šnje
in
na
daljn
je u
krep
anje
na
podl
agi
prip
oroč
il iz
zun
anjih
oce
nje
vanj
, izv
eden
ih v
pre
tekl
ih l
etih
.
6.
Letn
o po
roči
lo,
prip
ravl
jeno
let
a 20
21,
vseb
uje
kons
olid
ira
ne in
form
acije
iz le
tnih
por
očil
za o
bdob
je o
d 20
14 d
o 20
20 o
vs
em
finan
cira
nju
na
podl
agi
ured
b,
nave
deni
h v
člen
u40(
2)
39(2
), vk
ljučn
o z
zuna
njim
i na
men
skim
i pr
ejem
ki
in p
rispe
vki
v sk
rbni
ške
skla
de,
ter
prik
azuj
e ra
zčle
nite
v po
rabe
sr
edst
ev p
o dr
žava
h, r
abe
finan
čnih
ins
trum
ento
v, o
bvez
nost
i in
pl
ačil.
Por
očilo
odr
aža
glav
ne p
ridob
ljene
izk
ušnj
e in
nad
aljn
je
ukre
panj
e na
pod
lagi
prip
oroč
il iz
zun
anjih
oce
njev
anj,
izve
deni
h v
pret
eklih
let
ih.
ISSN 1977-1045 (elektronska različica) ISSN 1725-5244 (tiskana različica)
SL
top related