Letnik XIII· poletje/jesen 1992 • ItevilkR 39N&s\oYna SlfllD:jufDa SIena xogla _1IIneT AMONIT; rOlO: Milla KAJZEU.AJpinističoi klub Vcttitala

K A z A L o

[lJaja Komisiia ul (lWiniumyri PZS,DvOrl.akollQ 9, Ljubfjano. Naročnillilp{(I~ljiva od Jttvil~ ((o !fffllkt IM !irorotIm .5Ol0l • 618 - 47046 3P.dpisom z6Afpinisrilnt TQttit<U. ToJI~ ro !Ut­dili (kllli umbIiJf\1o in zuMnji~lavci:

Mik1lJwARNEJŠEK-l'rltBrnJ.O. elNC -JUHANTTOIltC,oLNARAlenkJJ JAMNIKDartJUHANTMihaKAJZEUFrWIU MAJ.,EŠ1Č_ M~ClO((l$lIi urtJdnik)NadnM (DTP)TiM MU (Dr?)&ljan KARMarko PREZEUAlenko Moniy SIMČiČSlavc SVET/CIČMojmiJ $TANGEU (Dr?)MiroSTEBEMat4 SURCtNoVlDMARBojan ZUPET

FOI<lIi\' natama DELOThl<: MRKUN.QVCA lreu

KnIaljCV1l )1, LjubJj:lDll

4S

1014171921242S2627313233

Uvodnik - l\llako naprtjBineMLACV~lkI pionlr.ll- Euore CastiglioniBloeMLACIz pmekllh dni - Trl dni boja v jugm.abQdni steniMarmulade •Gino SOLDA (prevedla A1enk.ll Moniu SlMClq

Inle....~~ lvoboda je lahko ludi ncsvobodaMiro BEOdpl1l"llnJMJ - :t..cnska, ki je plezala previsokopreVedel Malej S-URCOcIpl'1lvanh'(t - V1ho<lna Kumbakarna oMaja ncos­\vjena..~",BOjan rV\..KAR{Slran)pota~ne - Spoznania o beljakovinahIzVTStečlankovdr, Roberta HAMA. mag. ErIa MJN­DELA in Ath1etlcs coach pripravil BinehU.AC

Opnma - Ocena termo jope;in velI'OYke Dunlop, kiJuizdeluje UniverzaJe It DamfalTone GOLNAR

Nm-osIJ na klljllnetlllrJU· Na vrhovih svetaMatej SURC

It brtoteepn'eRstvelllh~ - Kogel-AmonitMihaKAJZEUIJ; bl"toldu~ pl"VeD5tftlllb npollW - Juha stena

Qf~lCKAlZEUIz kartoteke pnenstYelllh "lpOIlO" _ Planja _Markacija ......Slavc SVETIdL

lzpltoo vp....bnje - Prerez skalne steneBOlan ZUPETKranlu ~k1h~ -1926-1933dr. France MALESIC

uvodnikIN TAKO NAPREJ

Poq<l1in- j< M OUf4rWIUlmjll, Id jo it o«....doirn

ZIlp4UtiJ..-oj;'" got;",~- Bini

PopoJnoma iJ/o je bilo zadnjit Tik prtdcl $0 jfj Rmgfedi ~ ri.Jkamo, jtufflblik 1WI ~ki11tkf, Qhod .. sili hold nold morallliJpi.JtJti uWld1!iJc.Takrat si~ dejo/, dilit ro mnK'lO wdnjit, kajl; Iwodni« naj piJejo tist~

Jej so na prizoriJču. LI! fi poz1lojo ali čU/ijo \'SO fdo probfmlOv, Id jih izdneva II tum pt:xaja njihO'llQ dejavnost in okoliJčint. Vča.1ihpcl nuli naJaboiansJw (nt)organiziranosl, I!ilsi,avllo smo ntl SIJmt'm .rvltO'llnem Yrlru,te /IQ ]vposilj,JQltU) Molje/k.o Kl'rlir! SvtU!! in Rl!inhoJda Masnqja, k.istdilo na ulem Itstni klopici in leb/jala o zelenih probltmih goru.

Ktr urrdnikrJ. nt Idipisanje Ilvt>dniko\·, bo /Udi 10priloi.nosl, kar seveda 10ni vtl, nUJrV«tlaka, izJeoris/ilUJ jamumjt, profnjt, pozive in morda, Čt hospodaj os/afo Jt! 1wl'prostora, ul slr~fanjejeze.

Nojpn!j bist rod obrnilna naJ;h 6J 1IiITOČnikQt!_rvplaČllikov,kiga l'tInomuspral'ljajo vhutio zadrtgo. Kajti kot umfni1c Raz.gltdnv, kijedtkJi,o UJ vu,moro s~fi rudi la denar. Ko tako \....r ~,tstl odneSi Ri11gfeiU v tUkamo,si upwodj tUMr, saj nmolniki l(lTQ(!i nerednrgQ iz}l(ljQnja iii nwrebimihUJpleto~, ki bi se porodifi iz fegQ. zaenkrat plall/jejo za nazaj. TiskJus~

~/(xitve pa niso z/UtDltj in jih ji' treba plm:!afi takoj, Dobri poslUV1li odnoj~vnajemprimerujih lah/«) imenujemo ludi /ullw drogaU, ponavadi /njajo,th2 H izposojeni delUlr ~~. crpm" ~e pri Rtugl~ih Jr dtlkt ne \'edDno<omBra fJOOltna fr umu ali onemu /Ulf()(ni!al pisariti ili ga IItflehno mo­ltdovoli. Mj vetuloT plllta lis/o n~azve.ttJjivo poIotnico, ktr je 10 Jedooama izguba {a~a indtrlarja. Tokodopisqvanje sr \"w.kokTat izkalebrahasko. Lahko pa bi lak lIIlJ'OČIlik-neplat/lik ,flOp;1 dv lelefona iii sporOCilMl!li na PZS (lel.: 061/312·553). da wodpowdu/t! Razgfedt.m~kerz 1ljimini Ultlt)lJOljen. To bi bilo h IUIjbolj poJlelW. S lem svojim enJO'amimdejanjem bi UlgoiO''O pripomQgtl, da bijimmčno slilnje Razgleda~ v ufokTafkem {/UU oblilalo na poUl;r", nitu, S{lUonW pa hi si iz dobi{ka (ha,ha!) "undnifrvu pri.'OJlili IUJii k«kJno pil'o.

~pr(lV sr je urednik navadilIUl \'Iogo zgoraj omenjme deklice, bi ~.m1/0poleg ,islih, ki mu pri umbrikO\'(In}u pomagajo, lelel videri Je kakJnelfllnovt!gQ, pritl1'IIUnega liana. Vud bi bil kaUm:ga slavista ali dcbregapor.navalul slovenskega jaiki, (lnhJw .frulknr; brhka 3fl1denrko), risllljaskic (nekaj smisla za risanje), računalnikarja, ki sr spozna na namiznozaJotniIfW) (Vmmra, Tt!H ipd.), arhitekra (lahko "e{ni Jtudenl). ki bimaJet skriJiziraJ alisfriziral grajitno podobo Razgltdo\', potem birad \';&1nekaj !jum, ki jim nrmJlina ali ilfl!ijanJf;na ni,j1Q tuji, Il( bi se branilsodemvca m()(nih fiveev, ki bi ru in ram "ddifrirar /wlden UlgamanrfJlwpis. ki .fe posebej trr ČilS jn ('mjo do amolaskega dela in h bise naflanovih soo.redniJkih meSI-

To lJi bilo /oIuat vse!

BineMut

AR3911992 4

Bine Ml.Ač

Ettore CASTtGLIONI(1908 -19+4)

veliki• o ••

lomr I

'" '"

Kmalu po prvem oesporncm in v celoti doku men­lirlnem ~n.stvenem~u Ila ~ro~rrevdaljniPataJOlll)l je ImeJ Ga5f,lmlfo Fenln, paJek il l...ccca.dole in i.tCrpcn illter-ju umilansko Epocco. Vrstiul1imivib vpmanj se je Ra koncu intefVju~ pridf1l­tilo se: vpmanje o njqo\'ih velikih lJiolhh il: fIO­dovine itllijans.kep llpini7.lna. Odpvr je bil pro:qJteOprije.mljiv. "saj,)epo vas prosim, 10 jedaJtes prae­!eno, pnvzapcaY smdDO in če sem kotitbj poSIen, Desodi v moj udn ti\1jenja iD. lII.iQjeaja. Sami dobrovesle,a ima~ cas S\IOjc junate ia l''Oja bolj ali IN.lIjr~llSu menla. kl 10 lIel'ecI/r;o pri5l1l1nSka. kri­vima.' Toda samo IICUJ vrstic pred koooem p~elela relo pmrep in zanimive" intetvju}II je YSeenopristavil, tato 111.11 jeod vseh sarih moj$ITOV se ujbli1j1Eno«: CasligIioni. "Zelo mi je \"se( Iljcpa ZII.lInami$cl, da je plezanje popoln im\I, ki le ~DO 7.nrl">'amotivira, saj \"Slu let iSCd neukSno s.k1adOOSI V!1lZ_

liCnosli vse tcJ:jcp in uhtevncjkp.'te bl se podali naprej in li .u~/ izbrati nckllj

UJnen(kov l.lI CasUg!ionevsilno maiban! li\'ljcnjepi:lIz Vllnlb IUllIjanskih alpinistil':nih revij wreJ1ep da­luma. bi ostati bolj praznih rok. To zlasli za<leva opisenjegovih najpomCS!lbnej5ih pl~rij. Slika o njem bisIcer ~lIla nekoliko p(eg1edneJ~,vendar v mnogihpomembnih delajlih !i:e naprej nejasna, polna nera­zumlJivih vrzeli. Kaj je delal in s čim se je ukvarjal kOl&imanl1jec - je te ledaj hodil v gore, je plezal? ce ni.kdaj ga je med !tllllljem zaneslo med plezalce? Zakajo njem danes. oseminSliride:set lel po tragični smrti,ve.mo mani kOl o Brunu Detassisu, Cdsu GilberIiju.GJOr&igiu Graffetju, VitaleJu Bramaniju aJj GuntherjuLanpu? Ali, lknimo, u.kaj se ojep dni ni pridndJInoneni mani Skupini OJ'iroma pieDlnl ~i (AAordo,TI"liI, Bel1ullO, Trento, Conina, Aoua, Ota. frbit),m3~sejedrt.a.l bolj~ zase? ln 1\11 koncukzad.nje.n. nek udn kljtJfno. g)ede njega pa po 19o.lo\inskiplali vse prej lI:ot zanemarlji\ovprdanje: ubj je \ta-

/(: . ./~,. .,, .

) 'i~

•, .

sih svuje slrnIjno Idkc pooovilYe in~h'cnewpo­ne: obj;n1jall \'I!l/:Ietno zamvdo?V~~ potla.ae lA: na ~lI:u zapletCM pral_

\'5emzato,kerso ltalijui pravtako kot ~idru~i alpskinarodi svoje 'ocpomembne"zgodovinske podrobaostipomeili pod preprogo in se na smrad spri&> gnilobe nioillCC oziral. Ker pa je Casliglioni holC! namfili pre­pih, kar za Avgijev blevi<: ldak:tni lIowIj.je ubredclv mocvirje med5cbojllih odnosov. kjer je imel ic D:Ij\'Ctnerletnosti s sYeIOtllinci, ki so M: P bali. te pove­danemu pristavimo se neuJ dejstev, ir kalerih je ru­vidno, da jes CAl (Oub Alpino Italiano) imel bolj allmanj ncoporctne polemike, ki pa il nCl.IIl\nih vzrokovniso pri!1ev javnosi, 5CAAI (aub AcadcmJco A1pil\Ollaliano) pa je bllo V$C vellko bolj naelektreno. vse jeglo bolj na not, kOl se temu rete. Akademiki v CAAI.kamor Je pravz.aprav po svOjem članstYll sodilIudi on,niso poznali drugega tot prepire in rorahe, saj je bilopleunje bolj postranska zadeva. Ker so tako eni kOldf1lp imeli munopollUld pl.anillSldmi ln aJpil\i~li<:nimj

glasili, ga~ pa( d"letehl kazen -Itarje napIYI. mu nisoOOjavili. A 10 ni brIo vse. BoIcsIOO ~ mu nagajati navse m0r;u6:~~ Ko pa so uj ojegcJ"<C&llleotoja\'i!i.je pereb ali aktualna tematiu fe bila Ztitan:b, oeza.nimiva ali celo poZlbljena. Tlko so njepi i1sIedkl,"rpne primerja\'CI 1 Nerod in podoboc stvari, ki bi bilelahko po lebDOloIki 1IIICbniCIIi plati se: posebno kori­SUIC la Italijane, postali uvoljo leb medsebojnib raz.prtij povsem obrobnL Ves čas, ko so se iUllljallSke inncmske na\"eZC~•• je on skupaj ~ Ce~m

Gilbcftijem \"Se 10 budoo spremljal in lemeIjilo ana­liliraller ld:ocefllZl.apllislo, kar je ndcvalo ~rm:ke

novutlrije v tebniki: 10 je.se cliCoo, loscsplafa prev.zeti, lo je bolj utillkovilO, to je polfebno fIl\;jatinaprej itd.

Da pa bi vse, br uno dodej nakazali, dobllo k0­likor loIiko zaokrokDO celoto, si DKfeJIllO ic IljcgovoMDO Slutenje vojaltine, ki je posu.dno k bolj po­!Iobiloprepa<t med njim in CAAL lzspominskih &n·kOY je mogo(e .ta sUo radtrali, da je voja!očino nekajlasa slu1i1 kot navadcD pdak, powejc., ko so pos_redoo.-ali il CAAI, kar Spel močno presenea., p,a!oo Pp~r.nestili v ~ano alpinsko šolo v ~to (ScUOlaMIhUIre di A1ptnlsmo), kjer je bil podl'.aslnik iN:lruk­tor. Ni pa il.lr.lju6:no, daje vojaSčinoslu!il na obroke.Drugič so ga morda vpoklicali km rezervista, rI.'1~r­

vncga imtruktorja ali kaj treljega, kar si je pač izmislil~kSen zd?lgotaseni bi,rOkrat vvoJtikem uradll,ali paje 'lo, karJe mOO&O bolj verjetno, 13 OOka~llV""nje mocikak!ne&a vpliV1lcla (unkcionarja i~ CAl ozi(OmaCAAI. V listib cas Il so imeli v CAl kar dva predscll_nika: civilnep (An~eloMalllfe:si) ln voJaftcga (cene­ral Lui~ Negri; odliteD alpinist: prek 30 p~llSIvenihvzpooov), ki Sli s,adab vVTSte vtadajol:c stranke (Par_lito Nuiona1e Fa.\Cisla) in 5c: llSU"QDO lemu ludl takove4la.. O lem, da je bil Casti&Jiol'lC oestraJturski &).vet, IOA:j nekakkn svobodIIi strelec, ki je r-azrM!jal in

AR 1911991 J

veliki pionirj"'i _prewja.1 5 $\1ljo !Jam, Ili vredno izgubljali od"cCnih

""".Ce!oC IOlej vrnemo IUI za6etek Ich n;epih .ql$kihdneYOY, ki so brfas trojili tudi njegoy povojISki ptoJliw.tJasti ICl1aJ. koje~J.aliJC bil prisiljen mo)C.atlbomo Il r.tromni" podalkoY kljuh \'SelIlU i7.YCdeIl, dase je pra" v AUloli prviC 1:(:10 resno 7-a!1lI11.k. mcd fIJlmin tQl1aaju drta.....l Ila/ijo. CC YWIj rulo lJrt.i MT~O\IIUI1:I1IIP ~'Iof;\n',dl jcYOjsb ntalna~ nckcp.ob$lojetep drulbeoopolilitllep 5tl1l1l, v nje~primeru IUIjbolj Y5iljiYtp in krulep ~m" <MIj­sellb in tridesetih kllC:p 510klja. kmalu postane ja­SDO, 41 IJ je bivanje v vojski 1l1anjevalo. To je bilpo&Ja~;llIi vzrok. ela se je \~mu, 5 timer so ga takratpil'U in po5itjewali. energialo "!KI. Pri Icm pa je treba~noimctlpred oCmi ledanjeokoll!tine. Nepreviden(loYek. iri bi naglas poyedal kaj krilifnep ali iuazillIeUdoYOljslvo nad lem in onim, bi se po zasluli bra­~levilnltl ovaduhov ali tajne policije kaj hitro '.naselpred vt!likim W(lnim trihunalom. Moral je imeti nepo­plsnosreoo, ce 50 mu dosIKliIi samo kalLl:nlh 450 (~Iiri­

SlOptIdesel!) ICI ;faPO"'.Ko so ga imeli nadrejeni čez glavo, 50 &1 udo

zgrabili. Menda so ga ~le zelovplivnedrutin5kezveuv Rimu ruile pled tem. da ga niso postavili pred Zid inus!r(lili. se VeC; po hitrem postopku so ga I18gnali iz~j5ke. Po tem nt,:vS3kaan/em~teku oocodkO'V pa knttla hi 5c pogrc7_nil" 7.cmljo. DIJC taSfo je moel v nebt5niIUlpol ik:glli, videli so ga lu in llIm plc1.2ti ali vn.lilika~1lO sbpino pluilll%V, sam pa je najraje vidci. danihOe ne ve. t;c: je in bj dela. Iz poveda.acp ni letko)klepali. zakaj Cmti&lKme Di redIM) oojavlj.al svojihprvenstvenib vzpo_, ali postal t.lto znan in razypilalpinist k'" DeUteri dru~ llbogljki in hkn.li llpogljMroj>tl.

Njepqa mladenificp in YOjafttp obdobj.l nepoznamo. uto zataimo um, kjer nencjo njepi prt­vrSai tivljcnjepisci - YClIOmer 5111lJ1l'tljiw\ llI\ilO inzamc&ljellO, 1I0l1 da bi jim bilo IlCrodno. OCprav se dallpnili, ukaj Ve. 51\-1Ir je precej el105(J,,~. Nekepdne po IIonCa~StudijU je 1lOYOpc(mj ·OOII01'C" El­tore casliaJioDi svojim domaeim Denadoma dejal;·Ci.c in fJObrO se imejte. jaz pojdem v beli svel!'Ilalijanom, Ili. kot je~ mano. veliIlo dajo na dru­fino, drubMlle vezi. družitl5tep OOC". bolre iln~ pavrednote, Ili izhajajo iz kaloli5ke \'l:re, je zelo IIl!rodnnlIapisaij; Elton Casliglione je bil diplomirani pnl\'fIik5 sodni5kim izpilom iD oobro uleteaO tlt\lt.ilUko ad­VOkatUTO." katero se ni pustil vpreci-. MeDU je. 4a je slem. ko je uspetno d'»ludiral. poravnal vse svoje ob­\'Cz~tido drut.illSkega klana oziroma tradiciJe. Skra­tb. bil Je lako za ledanje kOl dandnje vrednostnepojme ln merila velika nesrm za družino, izguba.nehvaležnet, odpadnik.

vee o njegovem odnosu do dOlllaČih, prijateljev,rnanoev. funkcionarjev CAl in CMI je mogOOe pre­brati iz pisem, ki sla si jih izmenjlll Ca5liglione inDewsis, v daljlib Casovnib zamikih pa Jih je obilvil·odpadni!ki· Lo St:arpoltC. privlačno in I bumorjemnabil.O pilo ilalijanskih alpi.ni!.lov.

za bip pokukajmo v ena illned ujbolj unimkih.ki nosi dalum 29. marec 19.18. KratelI povlIC-lek \'Sebi.ne, ki prcd5laVl~ maJllno odll:ritoutDo Cl5ti&lione­~ ilPOYCd in ostro II:ritiko otl5lo;e&:p slanja l.DOlIraj

AR .1911992 1)

ilalijanskega alpinizma lef njep otID05 do dru2in­skega 1Ib~••ma eno samo telo: kdof tuli z. YOlkOVi, ne\'C, nJ}e pasje: tM}rnje. Cl5ti&liOnc gl.u1lO rv.mi!ljain se bkl1lti Spr»llje, utaj nimajo miRI lisli. ki 50 seUVC5tno od~li za dN&O. Qpr... gre a. pri5pudoro.pnY"/lIIpravSIaTO misel iurlCn)C\1I, je: asu&liOnc ned­YOumCD: 'OdpuYall1l in zameril sem!"oC nxk..-ni 'l:'io:'li.

ker rad #.ivim, IIW kut PIC' tivim in pri lem ne prene­sem nobcftih t~ib drl/timltih pr;Ivil in "dobro­namernih' IWvct(N. N_ličal sem se poCt;ti Ic tislo,ur od meDC priOtkujCjo dr\lp.·

V nekoliko bolj Sit*! povezavi 5 J!O"C13nim in vnadaljevanju be5edil. bret dlake Di jezita obra\'1I.aw.se OISlardc bUoknllle" vrllcwlb CAl in CMI. Le-li pase po njep"Cm Oklep-jo enep samcp sIlIrep reka.Ili v vsatodl'lCVllO livljenje: ne prinaia nie oiobrega;Quiela non rtIOYCTC('-L; Ilarje lIStaljeno pusti na mim!ne pretir..vaJ z oovotarijaml!).

To pismo, nam pove najmanj dve sIvari: Cuti­pione je bil od preloma slOletja pa lam nekje dtJ leta1960 (op.; umrl Je Im 19-&41), k050SC pojavileokrog1cmi;re v l'renlu, edinl alpinisi na lIeh lIaIije, ki je govorilin pisal tako, kOl je mislil in pri lem mu ni ~lo zgolj zanjin njegove ozke inlerese. marv& za italijall5ki alpl.nizem sploh. Z leti, desellelji. ko Je nekje prej, nekjepa pol.ncje 7.aVladala lllko imenovana demokracija 10ko je "vsakdo lahko pisll in rekel. kar je hotel'. 50 so:najbolj &lasni med alpinISti se naprej borili predvsem'..ase. kajli odlC'o'eneb, ncutink<MliI krovna Olganilll.cijil jih ni nili malo u.nimab. Vse 10 drea.njc v O"'jegne1.do ;e k dodaino povet.IIlo njegovo nepliljubljc.nosi v vrhU'lih CAA!.

Bilo bi ~teno. ~ bi dejali, da je bil Castii\liOnev svojem času in ~IOr\1 ncprila&odljiv ctovek. e:t:z­meroeL ki je nenehno nebj letmril iII tr:::riliziral Reci­mo, da Je bil umni .alpinislIčni lcllnokr.u, ki je mal iIIlftlOSCl. niso pa mu dovolili.lJa bi to Ulkjanil. Toje~!Danes. Ve( kot pol5to1cljil pmneje.je pololaj v mnu·gih pIaniMtih orpnizactjilh ~koraj(bCft'k.

Na 10 pi:o.mo je ncmlldornlJ po ub)avi rCllgiralo 1lC­!taj anonimnch:vv RJYista McmiJe z~nJi. ki Stl senanaYla ~nj" nekako v luJvalJletD slogu; ~j pa Mcnaredili vi, ppod CulilliOlle. da ne bi bilo v5e tako,anit, kot If1lite., da je' Tudi lep odp'Or.l niso do­tatr:::ali, teravno bi morali vedeli. da je Ca5lig1ioai Zl1I_ven poo.'5Od tam - dokler je 10 bilo rnOgOOe - kjer 50 sedogajale ali prcsklJiale nove stvari. Tako se je na pri­mer 2S. juHja 1937 CaUipione od1:vallUl pJUSnjo Bra·manija, ki je liste tI_. ozuni! revolucionarno iznajdberebraslih gumij3$lih podpJaIOV (op.: Vilale Bramani .VIBRAM). Skupaj ita v manj kOl poldrugi uri pre·plezala razvpIli Ublnik v Punla Oemem (Bergel).

"M ....brasl, podpI.ll; "'pni("

1QM:~klll9)l.

____________----'-v-=-el::.::i::.::ki~·pionirjiBramanil"u Je bilo lO v islem tednu že drugič. Cas­tiglionc elokrat demonsuiral vrhunsko plezanje 5trenjem, kot l1a bi to potel re od plaalnega vr1canaprej. Bramani je bil nad njim~ kot samo navdu~n.

Kjerkoli se je potem ponudila .ka~na priloroosi, jeCastigloncJ& in njegom znanje kO'Ya! v zvezde. Pravtako bi bilo zanirnivooobiti pismo,ld ga je Ca5tiglionepisal Raimondu Schinku, v katerem ga sl'ral:uje. kakoso se obnesle slopoe zanke ter zabite konlce posebejupognjenih FiechOOvih klinov v previsih (op.: Ros­skuppen - Dachl; Smrtna zajeda; Pl'\'e zahteve po leh­n)Cnih ooenah; Al). Morda bi to pismo povedalo kajvet o njegovem svetovljanstvu, SlJ je bil Schink.o MY­sezadnje Nemce. Nemci pa so veljali za wvra!nike,Italijanom lIC1.llželene y stenah Dofomitov.

Naskdnje vpra~lIje bi se lahko glasilo: od~ jeCastigHonl1ivel? Mala rcnta ter ~Ini$kahiSica blizuVerone, ki jo je podedoval po stari mami, prihodki odgorskega vodnišiva, v hitrem se je presenetljivo do­bro~l, in veCkratni ponatisi dolomitskih vodnikovso mu po denarni pilih v celoti laQostovali 7.3 li~tih

~koletnih pel mesecev, ki jih je prebil v K.arnij~kih

Alpah ali Dolomilih.'Pod majhnimi brčicami se je vcoorncr kaul skriv­

nostni nll5mCSCk,~sih morda porogljivost, ki je mno­ge begala,~ posebej takrat, ko je ure ln ure molčal inpo1.OrllQ posl~1, rekel pa nobene: To so pripisovalinJegO\'emu aristokratskemu poreklu· Spel tisti do­mi~IJavimilllrt!iki aristokrat Castigllone - ne oliraje nato, da se Je med gOfl>kimi plcbejci zelo dobro počuti!.

po drugi strani je veljal za UOveka iskrivega duha inprijelnega sogovornika. Resnici na ljubo, nič ga nimotilo, vsega je bil vajen, vse se mu/·e zdelo naravno,U1ItQumevno. V planinskih kob.h e pomival okna,čistil kamine ln dimnike, sekal dM • pa tudi mladegospodičneniso blle V3rne pred njim. Tem bolj je 1.110tetko rado~ti ~tevilne OČitke. Iti so ga spremljali dokonca življenja. Ti pa niso veljali le za njegov aristok­ratski slog plezanja. S svojim vitkim telesom st: je pbalpo izpostavljeni dolomitski steni z dovršeno e1eganco,tot da bl plC5ll1 vrhunski sienski balet. Vseskozi jeplezal brez zastojev, iskanja prehodov, tipanja 7.3 holjali manj drobnimi oprimki, all s tisto za večino slabihplezaloev značilno uporabo sllrove moti, kjer druginervozno opazuje prvc::ga, ga staillO nekaj spr.uuje,kr(evjto oklepa vrv in jo sunkovito podaja, zgornji panenehno Stoka, bc:nli in prav \oSt, kar počenja, je nameji padca.

ce je imel pri sebi kitaro in je bilo v koči pra~njera7.JM>loženje,je lJI3l družbo zabavati tudi do sončnega

vzboda.Za razliko od Emilia Comicija, ki je prav takodobro igral na kitaro in k1avir,je Castiglione, kadar jeimei kaj navdiha, tudi sijajno komponir.tl. V lIjegoviupustini je VeC notnib zvezkov, nJegO'Ye kancone inkanCOnele, zlasti zadnje, v katerih je napevvaŽllejSi odbesedila, ponekod po kočah v Brcnti in pod Mar­molado slari !ornUkl (otri brundajMe dan~. se tivcčl

dvainosemdesetietni Bruno Detassis, ~no oskr·bnik koče BrcnIti, njegov dolgoletni prijalelj in v od·nosu do prosiega plelanja somi~ljenik,jihpolna zaeeltucal. Tu in 13m ita~1IO ludi glasno zapoje, polem panoslalgično pristavi: 'CasligIioni je bil fani od rar.:, unvero arnico' (it.: resnični, pravi prijatelj). če ob lakipriložnOSli kdo kradoma pogle4a v njegove oci, bovsakokrat vidci, kako so mu se make orosile.

če po naključju dobimo v roke Lukanovo knjigoHumor l gora, na vet slraneh najdemo nekaj anekdotin enoveselejdo plu.alno prigodII, ki glede nenehnegaugib.anja razJiblih .vtorjev o lem kakkn.ic bil prav_7.3praV C.asli&lM.llIe, prav gotovo doVolj r.zlo6lo po_vedo,da ni bil niti posebne1nili čudak,kmanjpa breJ.čUla za skupnoS1.

Po slletistih sprelaza Ttlckct1 prikorakata do ral.'glednc ploSCadi pred koto Tue1l:c1t mlada planinka inplaninec. Ne oliraje na prisotne planince in alpiniste,mu do kraja razkurjeno dekle ves (!as nekaj prigovarja,Je jezneje na njegovo jecljajoCo obrambo odgovarja,na trenutke pa ga celo glasnu ponižuje in sramoli. Obpogledu na mladeni~, ki sedijo okoli Casligluneja inse &llIsno pogovarjajo, se obrne proti njemu in ganekako tako ogovori:"Ti, lepotec;! Ti bi zagolOVO zmogel najti pol teltl,toterasico v Campanile Basso di Garbari?'Ja, deklič, 7.mogel bi, toda s lakšnimi kot si li ptu.amsamo ponoči ...•Vrag si ga vedi, kako je le pomenljive besede ruumdamlada gospodična,bjli malo pred tretjo uro zjutraj jenekdo plaboP':'lrkal na njegova vrata: "Ste pripravljenigospod Ctillglioni?" Sledil)e ~lI:ordj popolnoma bu_denSaljiviodgovor: "Cara mm (draga moja) paše kakosem. Zate, ta hip, skočim ludi z Guglje (op.: Guglia diBrenta 07. Camp.anilc Ba.sso).'

Mlaj~i1 generacija alpSkih zgodovinarjev, ki jcneobremenjenas preteklostjo SVOjih ocelOV ali dedov,meni, da sta mnoge ledanje alpllIlste, s IUllerimi jeprgel v bolj neposreden Slik, motila njegova nadpov­pretna razgledanost, njegova ~irok.a oo1.orja duha, paludi neverjetno bitro erilagajanje naduhovno in misel­no raven Ijudi,s katerImije imelopra.vka,"saJ jevsake­gasprcjcmai takega, kot je, in ga ni skuSil spreminajli",Icr za mnoge porazno dejstvo, da je takoj spregledalpritlchno d~ll, njeno nagnjenosI k preračunljivosti,

zdrahars1Vu ali hina~ini. Te in take vrste alpinistovni maral in jim Je 10 ludi takoj naravnost povedal.Nesojenemu advokatu 10 ni hilo 1etko.

Ne da bi se podrobneje spldčali v tedanjo politikoCAl iR CAAI,saj se izCastiglionejevih pisemve,da sojo krojili predvsem bogaboje<S, naladnj~ki in do krajazbirokrali1jrani planinski bonci, ali pa v politiko Duce­jeve (op.: Benito M\IS$Olini) dr1.ave Italije z nJenimibodiSi lrdimi ali mehkimi prijemi do drugačemlsJečib

- nekaj Castiglioneja l3!010Y0 zadeva: vsi po vrsti so

AR 1911992 7

veliki pionirj,--i _mu tekli, d.a l njimi ni mOfOČ POfPIIOf ali odprto$llOOCnjc: mnenj. br pomeJli. da je bil zaradi ~YOiih

naOcl indrugllČllih POgkOOV tul "UIostllOUlnjcv iuli·;aNem .lpininnu' vsul"lh cnosuust.ih polemikah.PlAul bi, 'da Um'aAl: gm.SO naprej",

ZabIl PI pm niso izobf\li, drv.,&i pa sec:nklal Vlak­II.J1I v WljaS.to 5Ilknjo l.ll JlU5h1i talil v I\lla.IJlijo. !ulBaIUD ali na Vlbodoo fronto, moramo prcpllStiti bo­OOdm rv.iston.la::m. benknu vemo, da se je \'K ooleti 1944 marsikaj dopjalO. Tatrl\, ko mu je uresprelila smrtM JlCYollJlOlSl. se je vsedel v avion m posku­sil metali v Svil:O. S ICII\ poletom je S\'OjeIn tMjenjudodaj se eno, 1011:131 ~dnjostrivlkJ5l. ti se po knjip.hruLlp v ueb rulMScaI\. Njcpbnll meni. da je 1\1onmt:hko pri!;t.al na nekem vaoko!OfSketn pnlazu medIlIlijo ln sv1co, nakar se je Casli&1ioni l%&ubil v snd­nem metetu, ali, kar je b.Uje rc:sllid. da Ba je JMJbral,w.

Ker svoJ čas ni Ymo sijajno plel.al, pilocir.d. kom­poniral, leniV« IUlli pisal na ~llrih luJlh jezikih, ome­nimo se njegove vodnike. V Cenlenary book (1863 ­1963). ki ga je: v anglclkc:m jeziku nalis-nll CA l. pik. daJe bil I"Oleg Bertija in Rudatlsa najbolJ~ predvojnipisec dolomilllklh vodnikO'V. 6: bi VR: pl"lCllwaje lebvodnikov polobli en Da drugega, bl dobili za ti50Cslr'llnl besedil, skic, perorisb, [otograJij t VTisanimismermi in lako naprej. v njih "je s )'YOjimi, do krajaprcmiSljeniml besedami :.egel v naJ&loblje ~bine inzagonelllOSti p)ezanja, ki je bilo :tanj nekaj ~ kOLsamo Itlel.\b V1lja, pa reprav je rad po~r;al tudinjeJO"O Jponno SC!iUvioo. Teorija in prikM., nU'~liib iztll1nje. plmcmlmej~ in Itl:'\~irjrm \·pleten. 7.JO·dcMmu \lejs1V1l ler l.'$eSlramko uporabc:1l, na nek na­(;in prirUOc:n ttmliCflis in IOpocnfija SO vtljvOtni vvsanjep'l 4cI• ." NJeFYO popolno polI1.vanje iUIiJan­)b:p njUnega je".du iD 1arpl. PJC:UlOeY. ki po je vI\~ih vodnikih~jnm 1, prib o izdelkih. ki bise Iabto tnuJi ~ vrhuMll.imi I:nijevimi vodniki, f:e bise t\Mii on z njimi ukvarjaJ poklkno, ne pa ob<!:uno.lako retOC milllOpede.

Svoj proaidjivi predgovoor v vodniku Odle - SeUa ­Marmolada je 7.llOe1 takole: "'Dopjanja v Dolomilih.pmh'SCm veliki in odlllCYJli ilalijall5ld vlJlOni iesleslopaje. so bili vedno pogojen.i 1.vrsto zapletenih oko­Ii~n. Gle<Je tep lahko brez z:adrete zapikm. ua soimde te naJe lIQY'l: smeri s\Uj namen. 10 Il: pr.vl svojeposl.m.tvo. Ali je bilo 10 JlOlilanslVO pozitivoo lU ntga·tivno, uspdno ali l'Ieuspe$no, o tem bodo presojali naJiotroci, 'b nas (Italijane) je v dva~tih lelih, v letihvelikega l.85toja iTalijanskega alpinizma. obstal'ala lepotreba potem, da sečimprej nekaj zgodi. A po drugodeselletje se ni zgodilo ni~. NereSlJIvl problem je tit.alv liro; samih. Tega )mo se znebili kle v 7atelku tri­desetih lel."

Njep'lll.krbno vodena evidenca Ylponov je qod_ba l.Il.e, tJ z nekega drugega vidiki prav uko velikopove o samem avtorju. Glav, prea::j zahlevne !iCS­

UVIJene tabele poleg ostalih rubrik vsebuje tulli zvrstivzponoY, ki so kij pomenili le njemu. Vse dTllgo jedosk>doo iporiral. kar je ..asih dobro. vtasill PI ne.Te svoje vzpone je si54ClMtitno urejallakolc: prvapono1.;lev, nova SItICJ". prvo prllCCnje, prva ltanjlnsaponovilC:V iln. od leta 1923 do 1928 so"i njegovivzponi i7.tJjumo PMfl5l"oIeni (peimetto, sas aa Mur,

AR J911992 IJ

Gum Vcmel, PU di SargOn...). Sele leta 1929 je spre_menil "klj~ na eno majno leao prvo ponovitev 10K zvnl.ile poln plVCftSMfte, ki pa so pra-iklm.a niMIemcd peu> i.kilO tebvllo$tllOStopnjo. Oru~ in t~lje

ponovilYe ce uko ruvpitill ali zanimivih smeri so JIbulj pomika priteyrile. Vseli prvetlSMnih srneri jebilo MOj ..-cekoll50 iD MI 100. tol pomolOlI13 pik vHiebeJeIjevem Laiko.u Alp.

Nebj po!iCbncp je bilo leto 1942. Tamu je v vsejsezoni prcpIcul YlDO )7 plYCftSr,~ :KlIeI"i ia ni(:

dt1lteP- V~JIl2ar je ple:lal vvse.b pomembocjSib dolo­mil$kib Rupill.lh in ni pICUl UJII() leda;' ko je dete­~Io.PUdObGO je bik! z rubriko prvo proocnje. AiguilleNoiredc: Pecntrey, Grtpon, Matterhorn, Dru,lIubrseekos Monte ROK v llId.ni v1bo ild,je kol tJfYi lulijanprefil pozimi. Vse skupaj dvanajst prvih Zimskih pre­Oenj. Obvs.em l~m je tCikO izbrati nJe&lWC najpomem.bnejk vzpotte. Je tdje opisati njegove soplezake, če.prav je najraje pieZlIIz Brunom Detalissom. V skupinimogoen~Brente (Tosa, Croz:oo. Ceda) sta Skupaj pre­plezala w~ izrtdno in skrajno ležkih novih smen. Kerje DelaSSis v glavn~m posnemal Preu.'!S3, kakllJl.llk navi~ji Mopnji prOSlega pleunja, in le blllj poredkomauporabil kakkn klin za napredovanje. C3sliglioni pajebil za taltkn načinp'lczanJa neveJ'jetnodoYl.cten,sta!i<l kolSOplQlIQl odličnoujela. Pa tudi dru.g.a~stablllsorodni gomiJki dll1l.

F'donaoorjo ...... ''')1ol) c....~ Gibni. "".......,iii ao...cr.a oIooIbli 1'••"fOlliJo. s w.;~ •.......... ...,to "" poo.kDiIi ~ 1'IU: N<!'....... po

u c<m> """"""

Mcd m.nocimi dotOdki, ti so medtem polnili nje­govo 1.ivljenje. je najyt(ll.l"It OtDenjena Marmolada innjena jU&QZIhodna Siena, točneje Punta Penil.. Pla",­upravge za zgodbo, kimi v zg<tOOvino dolomilinna.Da je njen mogočni uebt:r problem ~ka ena, uaskk;pala f'O lem, ker ga je sedem let prej, to se pravileta 1929, Luigi Michelluul pustil "za kdaj poznejc·.EnaindvajSCtega avgusta 1936, v !ali bi lahko dejali"sedem let P07.neje", sta ob mrih zjutraj Bruno Detu­sis in Enore Ca~tigliuni stala skoraj pod vpadnicuPunte Penic. "Stupcndo' noro, Je ob pogledu navlgorpripomnil CaSligIione. &In ure pozneje sta bila na­red. Slabih sedem ur POZllejc pa sta imela pod sabopribliln05SO mCLrov ju~zabodnega stebra. Potem paso Dct.ass;isa lekxKnl krt! dobc:&edno ZVili. Po krajk.mJlM"CIU - Dela.\iis je bil popolnoma bel \ lice in se jcIraeI. pll:C1em lelesu ·~ta lCodlOCila za umik. 2.adcvusta~ prelo1.ila 71 nekaj dni, poIc~ tega pa je C1sti­giinne moral na kongt5 CMI v VaJloumanclte.. Plavla kofIges je ptJ'>tIl precMem u Castiglonejll Jedotlal­ll.I smola. Namrcl' 29. aY!1IS\l je v nJub 51cber vstopilGlno Saida s sopleza~m Umbercom COnfonom. pri

tem dobro vedoC. kar seveda oi vitcl);o, kaj se je vstebru dogajalo leden dni prej. Mof iz Vaklagne, ki jeopravil i"rit 1.i1 gorskega vodnika pri enaindvajMlllllletih in jc billakrYI 'najmla~igonki vodnik na svew",jc imcll<l sahl) pravkar prcplcr....oll S(..'VCrnn Slenn \.;In·gkuna ('JI.) m. VI). Torej vec ko! dovolj MCR!;kih jI.'

kuknj v Sesti stopnji. Po treh dneh trdega !loja vJugozahodnem stebru Sla Sok1fl in QJD[or!o slavila navrhu Marmolade veliko Zgodovinsko zmago.

S tem vzvni se poslavlja vpra!anje, kako zagovar­jali Soldajevon~noPOlcwt Vse je odvi$M od lega.na katero stran se postavimo, na kateri strani so nasesimpatije. Dokler so vmes prcsti!na vprtiaDja medNemci in Italijani, je vseeno, kdo od IUllijanov je bilprvi, c:% pa je flo za zavestno pobiranje: tujiII umislioziroma iz objektivnih razlogov nQl1okonCane prvef\·slvenc smeri, se Soldajevo dejanje kak v il.razilO ne­gativni lu~i. No, tudi 10 je zgodovina brez veCjih težavprebavila in pozabila.

Razo(aranje, prejkonc polnOSt Ca~ligloneja in[Xtassisa, ki Sla se l. septcrnbra SJlCI prikazala v koči

Contrin, je zadnjega za ...,;elej odvrnilo od Marmoladcin njenih sten. Ca!tigUone, ki si je na kongresu poneumnem, pri neki plezalski igri nasranlloem balvanupotkodoval nogo in je zato kpal, se je odloeII, ua bokljub jezi ln 1.alostJ, ki ga je razdirala, ostal v koči šckak.~ndan ali dva in počival. Ta njun bolj bIostni kotjezni pogovorje takrat posl~l mladenič,ki mu je biloime Hans Ballista Vinatzer. Ko Je po nekem CasuDetassis oprlal zajetno krolnjo in odkl, je prisedel kCastigJioneju in se mu prija1.JW ponudil za kaMnoskupno turo: "rec;imo, tam v Punta di Rocca bi se n~lotudi kaj zanimivega". Ca5tigJione Je tkjal zakaj ne, int.tko Je nastaLtt v Marmoladi se tretja zgOllovill$kasmer.

Kol ~ kal~ je tudi po tem vzponu J.gOLIovinaubrala svojo mačehovsko pot. DejStVO je. da je HansVinatzer ves čas pleutl naprej. Prav tako je dejstvo. dase je Casligliooe Ila dveh treh mestih po'tCIIO mučil,

saj ga je močno bolela noga. Vse ostalo pa je stvarresnicoljubnosti plVega in drugega igralca te velike intvegane igre. Nihee. prav niht:c, pa niti z besedioo neomenja, kako je Ca5tiglone stisnJenih rob prenaSalnemosne bolOOne; vsi majo povc4atlle kako je revniVinatzer v ledeno mrzJi lIOOČi bivakiral v ra:urpni sraj­ci.1d jo Je podložil zČ8S0pisom. In še bi se dalo na!lI:­vati. Kako Ml se pozneje v revijo Mountain, Bergweltin se nekatere druge pretihOtapil<: !tevllne nert:,<;nice,pa naj osUllle stvar ugibanja, dasiravno ponarejeval.cem dejstev niso v ČIsl. Recimo Vinalzcrja so spre·menili v gorskega vodnika· to je postal pozneje _Ca$tigloneja pa v bogatega klienta, ki je menda povzponu celo Izjavil: OS tem norcem (op. Vinatzcrjcm)ne bom plezal nikdar veCl" Po koCab pod Marrnolado(in AlpinistiČDih novkah v Delu) pa se je kmalu "pri.JeIO": 'Ta Vinatzer in njegov 5teber 5ta 0(1 hudiča."

veliki pionirjiPri Italijanih pogosto uporabljana bcsOOa "\.'iIPO'

lavom" (op. i<M'litl1O delo, mojstrovina) je tako po nekičulini logiki 19O1Iovine leta 1929v MarmoJadi pripat.llaMiehellu;r...:lu, ~edem let pozneje Soldaj li. in samo nekajdni pm.ncjc k Vinatf.Crju. V~i drugi I;l.l, kar M: velikihklasičnih smeri II Marmoladi tiče, i;o:ginili gluNlk\l v!'.tnd dogodkov.

Ta marmoladska zgodba ima ~VQj klet, ki ga novirodovi zgodovinarje... ali publicistov ne bi smeli zane­mariti. zato ponovimo k Mklat besedilo, ki je v Ve­likih pionirjih omenjeno u vedrat: Velikokntt se je.zgodilo, da po us~nemzgOl1OVln.~kernvzponu izstopiv 05predje junak, ki prek DoeI poubl, kako in kaj JebUo tam zgoraj v slenL Tako sčasoma 1avoljo nek­riličnih ali preračunano ukrojenih govoric dobijo lju_dje popolnoma popačeno sliko SI\o'8rnega poteka do­godkov. Slavljencem - na piedestalu herojev je vednomesto samo za enega - pripisujejo nadnaravnI: sposob­nosti, kot da bi plezali sami, kajti soplezal(:l;" ali sople­zaici so mu bih ~Jemu v nadlogo. Kot neka"'nipriveski. Kakor da ludi oni ne bi imeli svojih velikihplezalskih kvalitet in zaslug, saj se je dogajala zgodo_vina, mar ne? - pa slabosti., kar je tudi po starodavnihgr~kih in kilajskih mislecih CJovefio, in smolo, kijih Jespremljala od prej, ali lIC je pravkar pripetila. Tako olej problematiki eden najvetjih al~kih zgodoviDllrjevlega stoletja, WilheLm Lchner.

CastigJ[one je sedem mesecev po1.neje ta vlponopisal na njegov način, ~rpno in OOjektivno, ocpravje mcd vrsticami nakazal problellUlliko bolj ali manjohlapnih vezi moo nakljuCnirni soplC1.ll.lci ter pojavnekega, zanj nerazumljivega stanja, ki nastopi tistitrenutek, ko cvfotiJa zmage zamegli resnični potekdogol1koll. Toda koga SQsploh unimaiu spor~iLanje­govih besedil?!

Iz njegovega dnevnika seda prebrati, da je po!ilcj vMarmoladi plezal k sedemkrat. Leta 1942 je lo nekimE. Fr~~ijem preplezal v !"unta Scraula (Marmo·lada)!e eno, iuoono tefta prvennveno smer.

... O čem ra1mi$lja~ me je med sestopom ler pre­metavanjem kopice zagatnih misli, popolnoma nepri­plllvljeoega na besedovanje, zalolil prijatelj Cet~o

(op.: Gilbcni)?Ne bo& verjel, ostarem &oripidu in nekib njegovih dvatiSOČ let starih beKdah.Va, kaj je rekel?Ne vem! Povej!Torej poslušaj: ·ObStaja samo ena resnica: nobensmnnik ni in nikdar ne bo svoboden. (;e ni suženjdenarja, Je suunj usode. Tudi mimo ljudi in zakonovne more. Kako naj potem živi in Gela po svojem pre­priCanju?'Ma, pusti te neumnosti. POl.llM listo ancklloUl o 11.1­pinistu, ki ~i je domi!ljal, da jc kaplJit:a vode? Mi:;liS naCo ···?UmM:tJa .....a, ne...

ARJ9j}9929

~reteklih dni(;,'", solDA

,I .'

I / <• I

C.tal sem oo teme. tlpajof na sret.o. A na 1a1ml je~tcDl pred mofimi otmi izp;itljala.

Dva diii bsnc;e SClI1 k v naskob Direkl~ smeriYieVeT1Ii geDi Sassohlnga (op.: Lanpokl), ki IIIC jep.ed mesecem dni up05lila tri dni in ooei. ck:Ikk:r meni OOko~nood.bill. 'toda mkrat sem Irdnoodlo/:cn 7.avsako ceno pora\1lati ratune: 16 ur lrajajot.e plwrijel.ledeno mT1Jim blvakorn in uspe mi prernapti veliko.llXKl m visoko ostenje.

Naslednji ve6er sva v Conini. tu sretavl ~liko

Iju4i. Ko vs! vodniki OlIkrijcjo najin naCrt, nama ab·r.o!ulno ocb~tujcjo poskusiti podobno norosl. Spo­minjam se. da jc bli ubogi RoberlO Pcmthorer najboljw.lrajen pri odsvetovanju. On, prvi plezalec Direk·tnega Slcbr. y Marmoladi in med drugim junak hrez·plooncp spomanja y jugoultodni steni.

Td.lVJI051 stene 50 vodniki polr~li.zinfo~~.jam, o neuspdoem poolwsu DeIaSSISI ln CasIIgho.nejl.

Po bivakl,l POCI Visoko polico (Q:D.pa A1ta). pred(h'l:ma tednoma, Sta 05IiI1a bru hrane ln brez vode iDIl.CrplINl od napora su. bila pristljelUl pozabili 118 nam.

S u.ko malo tolatilnimi~i se osemindvaj.klep ~utraj PO;avM. pod 5leno, da IM preueila uner

$tininttvajKlCp a"l\lSUl leta 1936 zveeer. odpo­tujem iz carw.cia ia pem hilro rlIlI\'ICnek pod SlCDa,da prollČim ajen videz. Tct.cm v ,ttaltu., da ne bomCSOSPd. preden bo metla prekrila pu.

Ibvilok.lr sem bil~, ko se je sptdtala meJiit:ain ugmila oyocnno skalno utrdbo; nisem uspcl ral.'lotiti vet kot nekaldno rumeno ,led, &ladko in odhi·j.joCO.

Tri dni boja vju~zahodnl steni Marmolade

~ saj ne ya'a, tJe 50 pblli p«:d nama. po kral­kem preu4ark\l odilXltO \'S1OpM.. Hino uvijeW v leYOin potem "desno, neda bi Yedela. ali sva y pravi iIlleli.Dospeva do k1i~. poe! &I*1k.im ddom Mene. ko posle­dam na uro. P\cDvI tomaj dYe lUi in k 5"'i. pri 1kta5­sisovem in ~lg.JtonijeYembivaku. Zdise~.toda b~n dan USPete OttaWI 10 potrdi.

Č.Ufl1,da ~mdobro utre-Iru iD DadaljujembraposllUlkoY ludi pri nekoliko abteYDe~ib polegljajih,&!hib. tepl1lV bi bilo uradi pomanjkanJa oplimkovboljpre~ltc:no nadaljevati VSlJ 1 minimalnim varoYa.Il­Jem. Neznansko .-e\ib. je telia odkriti skrivn05ti stene,l:eprav uvidim, da je pubod na meji moJ!.b zmo~ti.Medlem. ko premagujem \clave drugo Di drogo. 111·7.lImem, da SCIll nt Idli stopnji pripravljenoui. ko jeskornj po milosti mogoče popolnoma l1I1.Umcti, dokam segajo olik: moe!. Noben čude! naju ne more relitikill~tro(e. Morda je lahko samo na ta način razumlji­vo. uko s Conronom, nc da bi poznala smer in ne Gabi nM]a kaUno sleci, raun klina ob \'Stopu, lJIIOl'e"3dosed bivak najinih predhodnikov v pi~till dveh urahplezanja.Nad prostorom ZlI biYakirllljeK pne siena. pokoačn.ain &bdk.a, pri katere \IUlQfju je fiksiran klin, drugi, tepr~lejev3 l.i!ilep "utctka smeri. zaznamuje smer,kjc:rslI pleula Deta.U1s in Ca$11&l101li. ob slaVIli~~ucni postojim nekaj uenu!.kUY. Pretim v lIC500 lJI

odkrijem m.jllJlC" dT\ltod dru!cp zelo odd3ljeDeop­rimke, kot edine oprijemljive tode~t:e in navpiCnewie. Njim moram zaupati• ..aw'b samo "enim pri.jemam nad zasu~ujoto2OO-IDCUSt:O~on.b1~§c nlY7.JOf in lo1J1ed3m pet, ksl tlillO'l v na~'Pitlll

razpoki. VzpllCm se do udlljep klina. Doumem. lUsem llI. VisoII:i pulid. Tisto polico. ti SIiI §c je kljubposkusom SteJCl1a, s.osserja in druph slavnih pielal.cev. !ISpela duu.knili le~is in Caslilliolli.

Popoldne lie vrneva v Conino. Spmlljcio uju. kodneki MI hodila.. Nekaj rac:lrov POCI Visoku polioJ od·

~k,~v JI:Od~n~ !'JID j,ugozabodJte.slene1.naju 'pra.!u)e)O z iZbulJenUtll 0CIni

Od!O\''Oriva. d. ja, I nihte nama ne: verjame. Me·nijo.da sva v zmoli. Pl'OIl veteru dospeComicI skupajz dvema predstojnikoma AlpinisliClIe lole iz AosIC.Takoj se nama posveti, dui Je prijalelj prRelo&Jedovatsteno.

Jasno je, da je fle obvdOc;n, da sva midva 7Jutrajposklllil1a. VecerjamoskUpbJ za isto miro, toda o SImlsteni nc iZU5tlmo nill besede,

V~tajanje zjutraj ob lrclt. PoCasi !ic: w.penjava kprelazu Ombrettl, kjcr 1\.11\1.1 pri zavet~ Berti nem­~ki plezalci ponudijo dobro kavo. Zaslutil! so najineTIiImcre, 10110 nama u:t.elijo veliko srete. Dospeva kza6:ttu. se lISIaviva Jn v IHini opazujeva nc:prehodMMeno. Do kockr:lde pogled. Iti !dilv<:..

VisoII:o zgoraj)C pne nepret.i.njena VnLI sudt lMJ·mljMll Riada\'. Torej r:etr.n;c in vzpcnjanje Ymar·IIlOfDato &J;MIkl skali. ,"ujemo enega mesta. kjer se zdiraztknjena. S QmJorlom v islan trenutku pomisliva,

ARJ9fJ992 JO

_____________iz preteklih dnida po pre(enju, direklni limit ne bo vee mosot- NiliencI' !>alllCp klina ne bi bUo mogoce Ubili nte:d 5p1l§­lom 100 melroy.SQlopili poJmeri vq.ona bi bilo looiJIaDOIOOC. za trenutek se zazreya dnI& dnlJl!.lI1u v CQin odkXDo"topM.

Da bi l\ilrc:jenap~, tudi sam pleDm z na­1lr1lIR.ikom. V manj kOl Stirib .rab dOidCYJ Vi<.okopnIk:o, sYdih lDClfi kol: ob "Iopu. ne (la bi nKela~111lO zaloF Ilrane. Nebj maJep poje\'a. naur A­di jlljc:Yavtpeljajo('sepo~DI Dlj bi bilo poda­bilo 7.lIja.ti. rwnellJ in navpiClli.. po 1!YI.i'C1i1l melriIIpIeun)a uktiva ua klin (OAJli), ki P je pustil Dc.tassis.klin t vponko. To je ZDameIljeiliajne lotke, eto katere$o pri5l.i ::e'~ini predboclaiki..V~ ~TSUIWvuib ~ic,tvrsUl5bl•• lrju

klini, lcllyo gedov rupoke in kjer.le mogot:e nadal­jevati 1ollllO ssilnooporo nog (SlOpaj), prilcpljenimiobkom~klnn steno. Takrat se nCl13doD\_ tzpuli klin.TTl'J)aj in nekaj metrov naw.dol t upanjem, da ho vsaj~podnji klin vzdr1.a1 padce. Neprijetni so lakill~ poleti300 metruv n~tlllemj, kadar klini niso 7ancsljivi.Vl~jc K Je mognoo v/JlCli Ic to iUlbij!lnjem klinov lildvomljivImi gmotami, vi5eCimi nad globino v prazno.Z udarci kladiva zabijam klinc la sll:llnc gmole ln vollastena bobni. Vse JedyomljiYu in selahko YUk IrcDulekpodre. [n prijatelju nc morem prikriti motnosti, dalahko nenadoma odletim skupaj zouomnimi m[nimlJTtlOlIml Vuj Oo bi se lahko rdi!. ce ne bi sUtI podnavpičnioo.

Navkljub ItUlIo obet3joCim perspeklivam Mda.ljujevll zvzponom. Poch-eh urah n3por11 vncudobnc:m polot.ajuin ebtremni Uposla'lljectosti se tOOCnO lahko U!lta\;mnapolicti. VaRIjem prijateljain nalO nadaljujem. Nas.lednji dve upomi uri ..1ne dooooiiu. eSa bi prikl doprimerncp IIK$ta pOOtb.

Ve«r je~ Utruje.n seat [D SCSlOpi(lt.. Kjer je mojprijatelj, je nemop bivakir.llti. NajbolJe bo. l1a sespusriYa do Visoke poIice,od ....1Q"e$l!veckm popoI.drICVII Ilisva vzpela ...ee kot bornib ser.ld~1 metrov.Bivak je br v redIL

Ntilednjep dne !jIllJaj odhod ob Sdlih. Upora­biva puii:Cae vrvi in biuo 005e:feva mejo prt:i'njepdae. benan pod me1wai in McSaIjujem z vzpeujan­jem. zavljajot v demo. Pklam cd dan preko Illadkes....1c. Počitek ni mollOC- Naredim le CM nnct.aja..encp 40 in dJugep 20 melrov. prvi oI(}.rnt;tn.ki ru­tetaJ terja 6 ur nadelo\dtep naporayab!iohllni izpos­IIvljaA05ti, z opornim pkxanjern ob Ileni. vt:li eas po­polnoma iZlegnjen rtaYZYen. Upam, da bodo skalne~rnote in klini \'ldrtali. Kateri imed klinov se ludiIzpuH. In tedaj poletim v strahu, l1a naslednji klini nebodo vzdrtaU. ()(j 50 zapiCcnc v streM. Bojim se. da sene Izpull.

Tesnobno Je le iskanje opore1.3 noge. Streme mijev pomoc. loda nj fiksna opora, ker m:l v pralJlo. Noge10 ulrujene. tresejo se. Na Slapu neprclrpno niham.POCiIka nl Potrebujem l.3nesljiv StOp lako, kOl po­ltebuje brodolomec splav. Na~ljujem poCasi kakorakrobat nad zast~ujočopobillO 400 metrov, klinc7.abi;'m v Mjbolj čOOnih in nc~h polob.jih. Pokslih lirah bre.lllpncga boja in nc:t.kM:!kep naponlMJdeIll oporno točko 40 mclrOY nad prija1eljem. Na uluop Ialtlro ~Ut'iim le ckl Slopala. loda ZI1l.se rdileY.po dvajse1ih minut.ab 1IUda mi I15pe 7.abili klilL 1Uz-

bremenim.i roke in U1koo~mmojem.. prija tel­jU,l1a se povzpae. 5eYeda on ni tdOYe k.ako ulJ\ljeo.Ponudisepklali koc prvt. Toda pltlSlOra za umenj~ni. SeJe uslcdllja ura VZJIOIl3 naIU dO'OOU do5c6 me·Sto.. kjer konCno Lahko Yar1IOs1ojk'l,

Vc6;ri s(.. Napor me je ittrpa.l. žejen sem. Una lnyloso i2$ukni. rokelOotpne. Odkste ure 7julraj""nls\'ll oollknila ne hnne ln Ile le~iM.. Mot.noslll3hiYak nobf:rte. Veliu$k:alna gmoca zapira majhno r.?""lja). ki bi naju Ialtto sprejela 6ez. 8OČ. CooforlO vi(jeD3d mano. oprt z nopma ob mno. POriIIC skalo vglobino. Velik mmi bIOt, va: tOll. le:uk., UI"IllOgiaYi slematnim IrWOem. ob kalerem se zdrztle\o~ob vmo­lju SfeKst zdrobi in ob ItI'Il Qbobni oeDm 1\lCna\o'3d­no, kar prebudi D.I lisol:e odmevov po okoliSkih

"""'.PolM:ka. pr~ta skalne JIOOte, se sedaj nzkriv3 kOl\diko bolj ona. pdt:l in uJlOllDjc::na. za bivakiranjeIli mogo6;: nKYee: stOriti. MalosekVLpIlC\'lll in najde\"proitor, kalllOr lahko poIotM!lIOF- Sedaj up.i..a leudnja lučU dlle\'L Spodaj vdolini je k lrda tema. Viskanju za n~m boljSim seZlllr1im m.alo\nje. V lcmisi prizadC\'llm zabili t1iAeStnaslednjc pol ure.. Klinisozelo nezanesijlvi. Skala je DeU!lmiljeno gladu z enosamo majhno tilD. kamor naj bi vtaknil konico klina\'5lIj vil CClIIImcler.

Fibiram ~ in SoeSlOpim. Tokrat so mi pmlt se7;ldnje moti. od ~je nt morem izgovoriti besede. Tuin lam zabijev. klin. PriYcteva se in l.3YlIrujew Itre·mena, ki nama slu1:ijo kot opora nogam. Na cno~seopirava z rokami kot na mizico, ln lako Y!5lIj malopočNaya nad globino. To Jt vsa najina oprema prisil·nega bivak,.

Tako nlllllC$čCna il po 15 ur..h posUt in nczas·Ijganep napora pl"ivoKtva malO hrane. sam 5CI1im naYlI!ovilem kamnu, \'f.likirn za pe4. Moj prijatelj u21vapribližno make ugodnosti. se več, razpobgava z lo­Oenimawbama. kajti .uIMUt llJllda naju Ioeujc meterdru!od drugep in nama pt"epretuje, da bi se OgJC\'iIIa.Premoren le majhno. lenko bM.l vro». br je pre­m.alo. Talo od4aljena dru& od drugcp morn-a mi­TO"O'ati. Vreti l\olll\ll pokriva Tamel\ol. a za hrbet uma

AR 1911991 II

!!'preteklih dnine sek, ker ja ovirajo vrvi in ne pokriva nog_ Nepreo!llane nama drugega kot upanje, Ga~ bo~dobroIzteklo.

J>repoCasi mInevajo ure bivaka. še več; moon, \e.­dena mrllel vcter prične pihati. Posladava se maloogretl. Prilpa ogenj špiritnega kul!alnika. Toda la­koj. ko ogenj ugasne, pritisne neusmiljen mraz 1 vsehMrani pod bivak VTa.'o. Premakniti se je mogOCe Ic zanekaj centimetrov. Conrarto, preveC preprcdcn 1

vrvmi, je naravnost nepremičen. Cez as deli telesa,slond na ~kall poslanejo neobeutljivi. In lako ludinepremičoo51 ni VeC prevct nadležna. Suesajo najuminull;dremav~. ko zaglcdava [I,lči v Conini.~,10 so tiste,. ki so jih prl:l:pli pr:vi jut~anli ~Jpinisli, k~.sc:popravljajo Da odhod. Ura Je 3 ZJUWIJ. Toda pT1Ja­teljske luCi, ki jih tema noči požira. uga!ajo druga zadrugo.

čas mineva grozljiro počasi. Oslajava hrez besed.izčrpana in utrujena. Obclenasva na vrveh nad pelSlO­metrsko globino. Ledeno mrzel veter s hrupom biča

bivalr:\IIooo. kot bita jadro jadmi<:e na odprlem morju.Vsake pol ure prižgem fpirilni kuhalnik. Izro6m gaConfonu, ki fe čez nekaj minul lJl1ge bivak vre6J innaredi luknjo. Ogenj vzamem nazaj in kmalu zalem muga ponO'\lYlo izrOCim s pripo((Xilom, naj ne zadrema.cel. Ca.s, glej gal Z ognjem je tK. etslO pri vrveh. To bipomenilo kawtrofo.

Proti polnoči se"l uhoda prično pomikati bilri ingrouti oblaki. V zraku se zavninči snemi kosmič­

l.aokroli okoli naju in gumeC.e izgine-Igra je do koocanapeta: podvomiva v izkl najinega poOelja. Pravzapravmanjka samo $e det in 1. mokrimi vrvmi nama ne bilI$pelopriti na \lih izte IUknje.Sevetl ZagotOVO bi bilonemogoCe spustiti se t:euleno.

Kontno napočijoprvi jutranji zaCetki. Veter pone·ha ia k YCd.no je zelo mrzlo. Popolnoma sva otrpla.Zautijeva koUek brane in popijeva kaV!). Skoraj 'Jl;C

AR 39/1992 12

varovalne klinc pobereva z rokami. Le- ti so preko noCipopu."ili. Dva klina sta se celo izruvala. Nadenem sirokavice.da bi se ogrel, a mi ae uspe naredili niti giba.

Fiksna vrv, ki sem jo pustil Pre!,nji večer, mi omo­gOČI.dasebitrc)e~nempelna st metrov in torlota~jmalo zaokroti po delih lelesa. Priplezam do mesta,koselabko usravimna konici prstov in prijatelju omo·gočim napredovanje. Pred nama je zajeda. Gladka jein oavpicna. V 1.lIt:elku klini se gredo v ~kalo, lodakasneje Je~k poskus varovanja bre.zuspekn. Oprim·ki so bolj ali manj ncznalni in skala je odbijajOČil inkompaktna. Pul ure se sk~m dvigniti ~bje, a uSflChJe ni<:ev. žene me spoznanje. da je mje zgoraj zmagain morda tudi dober prostor lB počitek. A sedaj mipojemajo moči in se predenodletim sespustim priJate­lju.

čeprav sva malce tazOCarana. !elim zmagali. Po­gledam naYi.d~1 pr~lti preLuu ~brelt~. Za~"edamComicija ~ pnjalelJl. kI že dva dm sledijO najlIIemuV7:ponu. Blagor jim, kajti blai;(:no SfJ lJt:k.Djeni na son­cu. Conforlo '-eli 'pleuti kOl prvi. mda prostora zaizmenjavo ni in khnu ni mogOCe laupali. OdpuCijemsi. nakar nadaljujem udno odločen prebili scb;z. pre­den mi bodo mOCi ponovno pogte. Uspe mi zabiti klin.Nadaljujem! zaradi napatnega zaporedja gibov se mo­ram vrniti. da ~ odllOČijem.Poskusim ponovoo in tesem ~je v razpoki z nogami, p'rilepljenimi ob robovezajede. Casa za vrnitev ni več. ČUtim.da l'.lm odletel.

Z 7adnjim obupnim "'igom izswpirn iz zajede. ma·10 kasneje ~e selliva in počivaYil. ZUe se sanje! Z maj­hnim fl.'Ilutom se ob'larujl..'\13 pred YClrom in lemeljitopoCistiva najine zaloge brane.

Po dveh dneh in pol boja. veselje poje v najinihsrcih. Nakar naju objameneiunema premrlOSl. Pogle·liavaskozi folor:sneti. Nad nama se pne navpičniskuk40 metrov. BoJiva se ddja, saj l,agJcdavalr.amin, Vednobolj se !:KJjiYa snega. če se mu pridrut.l k mrzel veter,nama hll popolnoma paralilir.!l roke. Zasrc6J sneli Icpol Ute in garava kot obsedena, da bi se izvlekla. lrog­niti se mor.tva lretjemu bivaku v sIeni.

Popoldnedo uelje ure zmoreva navpiooico inzlah·ka nadaljujeW nadaljnjih dvajset merrov. Misliva, dasva 'e na koncu najinega garanja, vendar naju ponovnozaposli navpično gladek in poledenel kamin. Kolikormorem. scvmlgnem.sktlSam ubiti klin, toda neYLlra­jam in se bra potrebe ne ulrujam. Znogami t~m obpoledenelo sleno.z nohti ene roke zagrabim neznatenoprimek. z drugo pa robove s pomočjo kladiva iz­kopane luknje v led. PoskuŠ/lm se dvigniti. Toda tllU­mem težnosi - samo en gib lahko JXW1.TC~ IUllastro(u.Varovalni. maJo 1.IncslJivi klini,so :zabiti dv...najM me­trov ni'.c. Ra1.OČ3ran sestopim. vendar sem odločen

lemu narcditi konec. In to 7.3 vsako ceno ~ pred \'C.čerom. Izogniti se morava ponovnemu bivaku.

Pril!ne snetiti. se vreme se je urotilo proli nama.Zberem adnje mOCi in pričnem plezali v navpičnem

delu ~tene levo od kamina. Uspe mi zahiti klin. ki jeCVnt - vzdih oJajŠ/lnja. Malo viS"je zabijem drugi klin. kini toliko zanesljiv. Naprej ni vet mog()~ ničesar~

storiti. Ne proostanedrugega kol plezati na~ali nit.Nenadoma se znajdem 1. nogami. prilt:pljenimi ob gla­dko ploRo. za trenurekvmrtim Ila zaobrnjenem opri·mku. Tukaj moram :zabiti klin. preden me m()(i za­pUStiJO. Stala je neizprosno kompaktna, tako da se

___________---'i=.Jzpreteklih dni!\Cdaj niti zJOka ne morem veC opirali. tUlim, da bomčez sekundo poletel: !air najhitreje obrnem stopalo inznajdem se v polobju, ko moram na oprimku zamen­Jati roko. za trenulek se lo zdi rd"ileY. Toda, kolikočasa bom vn1r1.a.l v tem polob.ju? Brezuspe!no Ilol:emzabiti klin. Na oprimIru ponovno umenjam roko, se­daj te utrujeno. PoCulim se izgubljenega. zaradi skraj­negll. napora spafim obraz. J>rij8\Clj poslula mocnosopihanje in v l[gini dedi mOji drami.

KonOio žarek upanja: cn klin zabijem v neznatno'~kO. Dvakrat, tritrju lI4arlm s kladivom s skorajdl imj zamahI. Vtaknem vponko. ne (,Ja b:i se prc:­p' J.aU klin drtl,aU ne, lDS lresočimi rokami vpnemvrv. Pazi! zavplJem ConfoMu in k5espWltimv prazno.Tudi tokrat me spreml~ !irca.

se en težak rute1.aJ in potem konec najinega nad­človes;kega napora. Conrono5CvzpenJa. za.vpijem muod veselja in k se mi pridruži na vrhu, sedaj oajlnem.Veter naj kar tum V najinih srcih i~ pe$Cffi 1.mag,""

KoCclN 8lVAKlV OOLOMITlH(Ol';: (' o'... oje"l)

mocnej~ od viharja. Nili mraz nama ne more odvzelinadl.emeljskega žara, ki naju razvnema in osr«:uJe.Poskusiva izrecl kalcl.no bcse4o, tOlIa u:usliv3 le brez­vezne in brezpomenske stavke in reliva !re kOl dvabe~ka. Moti so naju zapustile, a naju ne tebe, čepravje tema ln s plezalnlkisloJlva na snep. Zmagalasva insamo 10 je pomembno za naju..

V Corllni naju sprejmejo z velikim navduSenjem.Nimava moti odgovarjati na zastavljena vpraSanja,Vse je kOl sen. OČI se .zaprejo.

Medlem ko sem v topalnld, se Confono preprieaali nisem monla polOoil, ln najde me mirnospetega vkadi.

Kasne;e.dan brez primere. Postelja, prava posleljain sen. ki se spu$ajoč dobrika kot ljubko malerinskobožanje najinih delov telesa, tako Irdo preizkuSenih vtreh dneh nadClO'Ydtcga boja s slra!no steno,

!'=mlal\lcnl«> Mo"'ib SIMČIČ

.. -.-\OPiiI-~.

P; .•

KQl.";A lTITOItECAST1GUOIlI POO IIIAIlMOLAOO

AR 3911992 13

intervjc::u'-- _

SVOBODA JE LAHKO TUDI NESVOBODA

Z il/pWzmom ~ je UJ((/ IlhorjDli Ina 1932 pri AOKtI"....i.t, tili/o~ panai IJ1pV<Ulltta 198$. ln ln Ina. .'ktll 1988J'I';postiliAlin priprllY1liJi. GRS. zilsabo;",afcaJdJl400aJpillističnih vzponOY, od Iqrl CJrl:rOr JOpn"m­Jt>-miJl, .. JPOrtMm plamtjll PD~ pt'tplaol It smni 1oc_7e; NIpogkdptl~smm1 OCtfJO 7a+ib. Mtd"~'urri t'lPOfIi l' lPOmtmI pkz/llljllzaudof/1 {mmaltH'SlOsmtr StqJhaiW " Bohilljski &Ji ln 801.'0"; l' DoI­lallOrl SOUSJd. MM l:JOSibIimi turDmI PD /11""011 "'tds.:.lUJjzoIurrnqk VZPCII< /krgD1tUJlIO _ iii vzponpm~ S/mr EigFrj4 Zmadi oIwIdlin,P'~UUtJdj bitu I (asotrl in '",-",ClIO, ,"td ,"* Mjl~

~ uvri(il nUJizim.J*.Q fO"I""'juv Ri/H: l' Mdmlullld~

dOnUJ ptl~ od njrr;a ukJ I'dik.o ~ollJ pn'tI1SIV'"/Ismtr hkftJU1«l ctdl'l1a v Rzmj1al. Smer jt pr«~ boljkn4fji\lQ kot hk/oukn pommllllla. Vu je ,(I1tlroblfrno.ZIlIO SJa jo tudi ;n,tfIQl'(J/a cedevirQ.

Mllrlw je bjrprvi{kaltgori&an "SelOlli f1718IJ. dosltjptl je dvakrol dos~1 perspt1tJi\'1li routd, 'nkra' repu­blil«ga. tnluQ/ ntVltgd, v lttu 19'9/ pa si jt pri.Jobif't»W ltululnqa lponnikiL Odprava na Mtlungtu jt toMtJrlul I'm odprava v Himalajo. 2!dltfjt ~1(l87, 1«J seje uM/dii /comIIjJko-~publi11uodpra\~"" Lots, So,.~f je viJino 7J()() 1ft, viJfr po zaradi ulo tvqDIliJl,(Umu ni tnJO molno. Naslednje h,O je bflllQJ'lllspdlVodpfo~ Ila Co Oju. Vrli je dOHgd po dirtJani smmsJrupoj 1 htolwm TomtlZinom iii RDdCm Natt.'dnikom.

Uta 1989jrwddm'tll pri odprovi /ID šilaP~~I~ "ilitto (jJ()() m, odpraVil~ bikJ zanj /ID)lwjJlldoskj. brodi ITmmla$obikmoblO#ila uspdl iutd/loma}JIN- Y bazi so bili 14 dni, mmi PA da lir jr ttt«l

AR 1911992 14

OOp"lI'O filipU l\QIiIti/ o UWWQllju. na gori ob SlIWPrl"7'rmmu in dlJ~ 1uJ: po uulllgi '* ordpnn~ Tmt/Ilškmjt. pridobil fIlIjwJt iZ/aIkftj. 1'n!j~ odprm"t' jmlaJf1""tl JtJhkomo.

Uta 1991K~ udddiJodpruvt/ID ~mgrb~go.",td /coltro~ zANJnpr. $aimJfjtm oprtn'iJpn'mSllwUVZPOtIpId jIdnq;V rJllQ _Jutni ,."... ~~bi1outljtttk.Of~aJpi1listHnorkjwfjr ~klu 1991 itizonjmJzANJnpr. dobiJa IUJjrit:lMjk tNdnorodnopriz­~ lJI aJpinistibv tli:J.fdk • wti UPirL

Z Mtukt) prtzJjcn x jr pofO"atjol Miro $rtbe.

M.rtw PrezeU: Tuko je n:či. <la je bilo lani 10 resnaj7.llhlevnde alpinisličnOdc::pnje.V alpinizmu je vseocenjcvanje zelo relativrlo. pOOvlga ne mord absolul­noocenili.saj ni nalanlnlh meril. Okoli~ne v katerihje Ylpon oj>flvljen sovsakičdrugačne. Lani je bilnludinebj lekl dt.lbrih w:ponov v Eigerju in Jora..;.,ih.

AR: Vlponl " AlplIh 8ft bNIIJlOCCJft tehničnv z.IIhlcv­lU'J~I, ...-.lin vqlOfl PII se lahko pohl'llll • ~jo D1'd­tDllrsko \'U1no ln doUlno, Mo pa je ludl za en. odprimanih probl_lIhu'-je.

Marko: To je res in \'CrjetllO;e bilo 10 ludi odločilno

pri OOCfIjevanju. Ni pa izklju6eno. da ni bil lani vHimabji opravljat ludi ukSett 'dji~n.KOISt.m terekc::t, je ~ rc).aIMlo in odvi5l1O ludi od r.1"I:mer. vkalerih 50 bili ~mezaiVqJOni opm1jeni- Pri Ca­lKI\o"t.DI V7.pOI\u je bIlo aaz;c Ottn/li ncdltlM,Yj;e stoZ.l mejnik v naeinll premaJO"3llja bima.lajskih !itcn.Tako z:ahlC\ona ltell2 je bi"" prvič preplezana na 1.1

na<::in. Šlo je Z.lI nesporno veliko <Sejanje. saj je boolIeN! premagJIl ve( neznan.t.. mcd drvgimi IIldi 51r3h.POIrd!n3 ;e velIks p!'ihiCa.a JUperiorl105l iII §C\~ ludirWCna pript1l\'ljeIlOSl, da vume! opremo in .se samp"daS v dejanje, kakrlnep pred teboj k nihče pi na·redil.ZdI !le ml, da.sam ne bi mogel opnviti vzpona na Ju'.niKant., La1je Iva p naredi"" M: z AlKt~jem.

AR: VutUr S- leni 5tial, .. sla bUl pra1l.l1čQOva m-~.

~br1w: Res je. N3\'Cuna sva bila Ic tri ranežaje. veli'dar !lem ClIti! Andreja 'iCI čas na navezi. v stiku. Bil jeneka~aa nevidna opora. psihiCna energija, net:aldp:l.zveza, ki mi je dajala moč. čeprav je bil Andn:j lo:. prtl;Cj~tran. Sploh pa. ko sva ....lpon začela, nisva resnoraCunala. da bova na vrh IlIdi pr~la. Nekako sva sigovorilal da bova pač poskusila, in prl~la. kulikllt bovauspela. SCJe, ko sva d05t.gLa vi!ino 7300 m, sva začcla

verjeli v u~peh in da 5t.5plae. k naprej. Nekako !Ullcjvil:ini se: je k dalo IImaknili na Iretji tabor. Mislim.daje pri odJoCj!VIl'.3 nWrjevan;e vzpona "dlOOlllO pri­spevala Andrejeva iZkufe~t ip odločoosl. ce bi selam odločila 7.1 limit. polem 7.1 ft3d3ljcvanje in nO\'~ ne bi iroe"" vet ne časa DC enelJije.

AR: T_J _ je pra..~e prineslo odo0lI0ur:,... uspd:t.

Mulo: Zdi~ mi, oa je kodmevnoni precej prispevalaludi K1IUI zaodbll o odpravi,mo~ celo< kol umo'portnodejanje. SkI je za veliko ekipo t. Wlimmllli inptMabumi cilji. zi~I je biLI odpl1lVl. .tanimiva leu~i wiDe rore. 5e\oeda pa tudi Dn4i Gtoaje\'eakdje 8COJ (IOVI=t III O5eDlljcOCake). pol.OrOOiC pa jeprilepili k nareb MariCe in Jolcla. Zame O5dlnoit blla odpra.... w.mo lJOdba YZJlOIlO" iII padcev. Mo­ram primati,~ 5eIII bil za Kant uj!.W:lSe pripravljeny primerjavi z vsemi ostalimi odpravami, tj sem se jihudeJetil. 5amQ n:lC5CX: in pol pred odpravo sem Unnilroko, za la 5etn se zil oopn'o'O najprej prijavil. potem~ odjavil. KoDCDo me je za Ulkldbo ruto le prepričal

AIldrcj. Odprava je bila zame taftimiva, $lij je Slo zaveliko ekipo. Otpravsmo v naYeZah dcloYali SIIlOOSloj­no. FinallCna in orpni1.adjska polD()(' je bila lkIkajveliu, lako da mi ni bilo tr~ skor.j niC skrbeti zaorpniIllcijo odprave. te pred prihodom v bazo sva 1Andrejem za aklim.ti7.lldjo opravila prislop na 6150mvisok vrh, pred vzponom na Kan/! pa sva nncdila {.c

YlPOI! na 7~ III visoki Talung. Tura se mi Je 1,delapresenetljivo preprosUl. Rabila sva led.... dni u V7.PUIlin 5ClitOp. Imela $va dosti energije na zalogi, UIO sva.na enOSl.lvno gor in dol. TahiIII je utrdil samouvcslpred flO'kusom na K.tnču. Začetek na K.antu je bilsicer DtObvtzen, pOlem pll se je u«olo zares in hrib jczabteval oyomno naporov. Na vrhu sploh nisem m0­tel čutiti vnagoslavjL To je bila le lotkl, ki jo je hiJoIrcbll na yyk I1lItSn doseti. Zdelo se mi Je. da Irc Ic ZlIritWIL MeCI VZponolll bi se mi ne zdelo nit tl1lllJ:itnep,ee bi $C olmlil 50 m pod vrhom. b mano 50 bile \'seImYe in IIhko bi cd mimo v dolino. ume vrb nipomenil nič.. 0ruga6c pa sem mori !Jeditl kle v ban,ker se~ lIJpeha in zatoei dotivljati laIJc'MJlj.'itvonad uspe<nim vzpooom in zmagoslavjtm. Teoretitoobi 1: Y1.pooom fI3lI.IIjcval; el'lO$tavno bi Ie1lel Jl,aprq.doll:kr DC bi upsaiL od Zlldnjega bi\..t.a do tabora uiiem bil20lIr brez Ill1!lne in pij.aCc. Vnekc:m smDIII iiCmOtopel, ecpm je med. vzponom se dekMIla m:taldn.1l~~I~, ~mta.kj mc je OP07JIrjala t pre­vidna"ill. pretiVCtJu. Ko itm se~l Spu.itali, pa Kmvidel. esa se vračam v 1.Mjellje. dl je tetav pnkliCn.okoneC". ~hiCna ZII'IOra Je popustila. Mcd SC$lopomKm padci v k:dcniSko razpoII:o. kjer sem se tOČllO

1,3vcdel, dli. je tam, POI se: utem nisem vec hripl zaclru&C- K srtO je bila lIJ:Ioboll:3 Je 10 m, na dnll je bilmeJlat prl.it. Ko sem IeUI na dnu. mu Je resniCnoprijaJo. Nobenel3 strahu. TaldllO slanje lahko prive<ledo nepredvidenih SMri.Ko sem~lv !law, POI !le je 1mlo zapletali. ZKeli5mose biti za MariOO io Jntela. To Je bila PI'YlI nc5rc61v hribih, kjer sem bil zraven. Poslu$.al sem radipkipogOvOr s hribom. MariCa in Jok Sta blJa te: I3ko17.Crpana. da 50 se jima lomik besede. Med~miSla morala Vdihniti. da sta lahko oadalJtvlIla. Ko po_slu~ dobro lJlano osebo. presnelO dobro va, da nebo prefivela. Z vso SVOJOd~ zaČ\lI!i nesroC:o. Slisnjcov kol nelTlOČlloopuujc!. Za~ se groze. da bi W: lOlalIko tgOdilo lebi ali t.ateremll koli dl1lgemu IVojih.Da bi v takem ~lanjll nadaljevala, It fi v hali zdi I1IZIlIll.no. loda n. hribu SIW1" dotivtjlS POPOlnOma dru~Nikoli ne borno ve.deJ.i, bj se je v raaicj IIlrnt Ilo­pJakl s prijlltfjema. t.dja po mII je bila ofIlnu ve(ja.IroIso nJllnesik in rumettdopuSeale. Bilo jesll'aSnol

interv.i!!Bil sem dlit, Jl!"ilOCno in rllitclo f'O\'SCm ua Ikb, ZIIVCdaIsem se njllne lISOde.Ko smo prilli domov, itni bil Je kakSen mesec psibiaJuodsotell, OOIolOea, v mislih ce na odpravi. V tat!nem~njll .~s~ storiti~~ Nisem uredil it.pila, ti JC bil JIOIOi li Otlnl 1etDi.t., hln.ti pa me jeZilpustikltlKli detk. usoda OOpr'aYC se mi je vratlla.Vedno lII(JQ SCIII se moral pobirati, YC:S as sem bil y~ranem Uos:II.

AR: K.u,. so~ If'"icll t'I'OjO _Iplnlstltaa dor;''''

"""Marto< Dobro. Kol ~ swii bi mi seveda kltli braajboJJSe. predvsem, da bi do:SI1.IdiraL Malo !ujeJim jeprcna5ali dolgo odsotnoIt od doma.

AR: Kaj,. pn n...a.al p"d'l'

Mano: AJpini~m ni finančno donosen, ni pridobil.ni<kadejavno51. Ko sem doielc1 raOI;la5lu1negaipor.Inika, sem dobil ludl nekoliko vetjo finančoo, tedajdrl:'~f10 podporo (hranarino)- To niMI ~ vem ukovellln denarji, vendar sem SI lahko tUpl1 a\·to, ki Jedanes za alpiniste skoraj nuja. Brez avta praktično nernord nitt.sar dostCi.

AR: All ti to, d. ~I.a..Iznllll, kaj JIOIMP pri ;rblraJtJasftchlev D OIUiednjo odpra",'l'

MHtw: Poscbnil, predD06ti niDl.l.m. Ko sva zbiralIlAndrejem den3r ta MenJtlnp. se je izkazalo. Z eJe.narjem je biloogromno le-lav. Ko 5\0.. vtakino podjetjeprinesla p«M.jo u podporo. so nama vtjudftO'lnoodrinili Kbj denarja. to pra se je tam pribZlIl TooeSbrja, ~ bila pomo( Aeprirnemo ~. Midva s,..nastopala lltore-kot kOl privatnill:3, Starja POI je bilpredstitvoik PZS. bil je r.nan in imel je Zl'C"l:C. TIKIIAnapuma jevotcllpvn.lSli povsem DebJ drugep tOlMt1lIUngL'IC,eeprav je vtpUlI nanj \CrjcUJu ;r.ahlevnejt;i.

AR:. Ko_ddaI_lerYjujea~ial;r"lIi.u a1pfnbi.II. _ ~... dii .. p .....~ ,miatnqkste.e .11 O'11w, tJ PritqnaJejO ftIt pomIlIOAl Jav-IIIp J UIIIludi~ fin' rua podporo. Kako,. 1.1 bIli...~~~ ZabJ Jla ...... MaII-et-'l'

Mulut: MonIm n:6, d.3 Ji dlje izbiram bolj po inlulCijl.kar mc veseli in pritegne. MenlunglSe jes~r primarnidlj odprave.,venc11Uva si p.z Andrejem doIotila sama.Meni je lep in zanimiv brlb. vkt mi je tlIdi, ker 00.'3§lima, '-endar pa Je v Icm IlKIi nekaj te.tav. Vse or.ganizaciJske skrbi 50 se zgrnile na naju. Pntklitno svamorala vse ~ma opraviti io nd"lelo ležav j<.' bilo pravzzhiranjem denarja. Bolj si svoboden, holJ si v rll.~niei

nesvoboden. NI denarja. Kje ptSt, da jc Anapurnaboljii hrib. veDdar ima boljSO tradicijo, ZlIIO aenarzanjo ni tetko Ibml. DenarJe latje pritekel sa.mo lJIlO,ker jc oscmlisočak.Gre za drtavno odpravo, pi5krtekpa je pristavii lucIi Groklj Zll:;eljo 8.(0) plus. ZbiranjeOIiCmtisOCakovjevalpi.nistJčDcm sm~u pr~o, ;av.flO§l pa le prilegM. seveda je pri lem Spel DaJ''('l,'naredil Starja s M'IiO IIVIOrilClO in zvezami. Pa da nebo pomote. Mislim. <la je odprava Da AnaplUlIO po­IIltmbna, se ZIaS.j zaradi Stevilnib mladih. Vendar bi~pet opozoril Ila rdativn051 ..retlnoIt1lj. alpini\;liaJih

AR J9lJ9lJ2 IS

intervj~u:.-- _AR; P1ihlena komponenta Je v alpInIstItni dejllvllOlllileJO puntembna.

Marko: seveda. Potrebna je dobra fIZična in psihična

priprava. Vztrajati mora!. Fizifoa meja je lahko re­lativno ni7.ka, psihična moč je pri uhlevnih vzponihvčasih odločilna.ce si vnaprej gorom, da jesMr takole}Jla. da jc ne zmore!, se prepriča!, da ne~ uspel.Kadar mene ullvstopu vsmer obhajajo dvomi, moramroo,da se mi potem vzpon zdi zmeraj Idii. Drugačeje.če sem prepričanvase.

d(lSCgov. V alpinizmu ni ahsolulne tekmovalne vred­note, kOl je na primer 5vetovni rekord.

AR: Vendar so poklwIlelJl, kile dljo neb oceno .1­pin15titnih podvtaov.

Marko: Ti pokil~A1lcljiso, vendar je tudi toliko momcn­toV, ki vplivata na relativnu:!>! ocene. Pred\I5Cm jc \~kvzpon opravljen v Sp«ifiCnLh okoli!:l:inah, gre za rlll­li~ne vremenske pogoje, 1<1 razmere v steni, pa tudipripravljenost o:ciroma s~hnost alpinista. Mislim,da so ocene lahku najbolJ realne v ~portnem plaanju,saj se tam pleza različne stvari in so lažje primerljive.Najbolj so realne ocene v smereh, ki so velikokratponavljane. čc:prav je jasno, da se pri !teVilnih ponovit­vab tdavnost obicajoo zmanjSa. če velikokrat plezaSsmeri drugih plezalccv, lahkooe;x::niS njihoYQ kakovusI.To Je neposredna primerljivost, vendar pa ima pri lem~pet kdood ~doC:ar.aslaba oh<lobjc. MogOCe vzponopravi v izjemno twvnih razmerah in potem letav­nOSI smeri prc<x:ni. Na ta način lahko kaj hilro izgubizaupanje drugih. V Himalaji se mi zdi, da najbolj real­no ocenjuje Kurryka, ki upo!teva vse motne letave.Primerljivost te1.avnosli vzponov je v Himalaji velikoletja, saj tam ni loHko ponovitev, zaradi dol.tine vzpa­nov pa vvetji meri pridejo do izrua tudi okoliSčine,vkalmnih je bil vzpon opravljen.

,

AR: Kako gledat na alpinlum1 Je to ule !pon alineb rilJa, bolj poduhovIjeRI dejavnO!it1

Muko: ce ~aj relc!, da Slpinil.cm ni !port,lahko karnehat Duhovna plat je tudI v nogometu, in mi~lim,da

alpinir.effi ni nič bolj poduhovljen. V na~i dejavnostigre za ml)Čl\a doživetja. dostikrat zgolj preživctje.TežkO Je govorili o proresionalnosli v alpini7.rnu. sajnaSe početje ni (vsakodnevno) piatano in je let.kozagotavljali denar za prd1vctjc. V alpinizmu VltTa­jamo zaradi veselja - ~mo pač pc$tbneži. V nekaterihdruph 'ponih ljudjevztrajajo ludi hkrati zaradidenar·ja in ne zgolj zaradi !portnih utitkov.

Mtd pogowxom stm 111uno dobil oblIJ/tk, dii jeMnrlwmocnn v.rebi indllprnvpogoJllll1edvQmio.rt'f)jih.rposobncl.flih. klopase uJcvmjaueJarivnim nanje-nm­jem aJpinisrilnihpodl'igov. pri tem sesf«xaj 111' zmel1i laodmtvnos/ plllamtl1fill vzponov. GorI' in m:nr gozanimajo wrodi las/nega izzi~'a, pri ft:m pa Rl' mi.!Ii,koliko bi se dale.r pC>SonteVlim vqK»l0fll U/rlil~ knmorv dlugih prim<:rih l1ala dn.dba propeleno hili. Na neklU1<:in bi mu rDd povedaJ, dD k Illko /dok in Ulh(f!I'f!IIvzpon vzgodo~inint ob1Uljll, lI' ZDnj Ilen~o tIldidnJgi.ObKnj/V. smrmk pa vtdrw wnima M rislo lU1j, palepr(l~ je il' ZI1lIIW, ni pa fIt4i l1ajlepJt in tulj/dje, vatnoJI' ft:, dD je lU1~1a zgodba.

AR 1911991 /6

ZNAKA CMI IN CAl SKOZI ZGODOVINO

rm 1911 kla Im

_____________0:...:cdpravarstvo

ŽENSKA, KI JE PLEZALA PREVISOKO

Meja mcd lIerOUmOm in oorosljo, strlSljo i. 00­5tdenostjo, .pebom in porazom je lahko~ozka. PoJj&Jdni- osupljive lepcnc in btnli ujl4Jld­nej5.I.lpillistkl svoje&, bY,Wuda Ruttiewicl, 5c: jeJ1Clldloo 11"ba1a prav po njej.

UmI1a je ma;' \etos, Slan. komaj 49 let. to je po­~tw1a c.vo;ili vrb K.a1lP::QdzenF- Iri leti med Ne­palolIl iii Sikimom. :zaradi sIu'iYnoonep iqiJxMj.l1\3lej lrl!lji najvHji &ori lYeta bo mon1a pou.ala .Ipinis·001a IeJCnGa.

Wlnda Rutkiewicz je unsom odprla pot na po_dročje. k;er plevladujcjo moUi. V MliI 5OCIemll.j!;tlcl­ni .plinistiČlli karieri je sode~ v dvaindvajsetihodpravah y ~Iirnalajo. 05YOjU. je osem od !tirJl\.llj51ibosemltsoeakov •to je U$pcJo le U$mim l1l~k'm. Everestje osvojila kOl tretja tenskl, kal prva pa je osvojiladrugo najvi~jo goro sveta· KZ.

S ~YOjjm 7JlaC3Jem in nei1Illcrno teljo po u:svaJanjun.jvi!jih vrhov je odvrnila manika.crep alpinistič­

nep kolega, zalO je bil. kljub lI$J'dlom osamljena.Zlra<11 ~lI.oui do gor. je Izgubil. <1.... mob. Zalpini7.mOm je nadaljeval. lUlU po smrtnih nesrcčolh

sVOjih kolegov. kar je marsikogil presenetilo. Morda jepreGal!,> tiYcla na robu smnl in!le.fe privadil. I1anjo!

To poklje se je Wanda RUltiewia I,lOllOVllO 0d­pravila Y Himalajo, da bi 10krat te. y trel,em posklt5uOMljilavrb Kall.podzt:u&c- Vlpon na 108568mc:1"""visoko goro je ede. izmed teJlničDO najDblcvnejSib,UtO\'JtIup marswIeremu lipiDiMu oprl\li(Jjivsm1LPrej!njc: !elosejeWandioo 05YaJanjc: kol'l:llo 1\1 ".;sini8lXX) IDWlW, kjer je odkrila IrupIi dveh skwenskihalpiDislOY(op.: Marija Frantar inlok Rounan). ti Slildruila 1 mine 84OOmeuoy. VodjlsloYenskcodpraYe(op.: Toae ~rja) je uradi DjllDe trap:Desmni kon·tallOM}l.IIjem KaDgčeDt;d"np:,br Je Wando mo(..no vmejeYoljikl.

Malt:a !elOise je W.nd" stu~1 mladim PoljakomAlekom Gasie.fticom POl1OYDO pritJjllCila odpravi na

=11 FASO - lOmi mehini. Le-ti so namenvali

hIm po5oCYememUdlenu,k1 pjckla jmprvipre I .ngk:$ti alpiJli51 Doal $a>tL Pokl YOdjeodprave O!iC:PIindYapetlelDeP CarJo5a Caruolia sobih y skupini (,e njeP'l teu Eba, nje:&O" bral Alfredoin Dclprdo.

V tlOOt\l IV (7950 Ol) seJ.f;;' aprila uradi nevihtekonC.lI nJiboY prvi naskok. in Alfreda so mOT3li Shelikopierjem prepeljali v Kalmanda, kjer $o E1si am·putir.lio1dlli palec. Wanda in Car\o$ pa Ita se odločila

1.1 ponovni naskok. Krenila 51. 7. maja in Iri dni kas·neJedoscgla libor II. Obeniljslib dopoldne se je Wall.'c2asamaollpravila proli Ilibocu III. Ta jebil popolnomaunlC:t.o, Ulla je nOCprebila na pl'05tem y ledeni vOl1ini.Carlos Je libor Il :r.apllSliI ob ~lh popoldan. potlcJavnl 11.00 je: dobile! WaDdo .5.50 metrov pod la­borom IV. Tu je POCtVaI cel dan in selc ob sedmihzYCC.er se m.Je pridrub1.ll Wanda. 12. maja ob POI Sliribponoti Sl. skupaj krellila proti vrbu, vendar na sekmalu SfJClloCila.. "SlICfoe raZmCJ'l: so bik"l.C.1o s.l.abc:.WUll1I }C NlprcdovaIa zda POWi: je IwKje: ptM:da1Carlos.. "tJrO&OVOriI.a sva se. IM bOYa DadaljeY;lla1lSl.t

JaSC. ob petih popoIdDe sem d05qeI vrh. ob ~ihlYeOel" sem NI ))riblimo 8JOO MCtrill lirttal Waado.Proli ~nu je lWIlCO\'&Ia naslednji dan. UIO se ;epripravtj&b Ila biYakirllje: y &ndDi \IOIlilli." Waoda JCmta1a600IOCU'OY podvrIlom brezwdein, rUeD DCbj~ brez /lrane. brez kuhalrlita in spaloc. YI'C:Oe.C::.a.rQ prul: ·Pri nt~(!IClQ ~1II 00brih~ milluLBila je dobro razpotozena, vendar PremraleDL pogov.alja.la sv.a se o tehnitni J:.lhtevnoslni vzpona - li d\.-ehozebnikih nad llbofom IV iii o kru!ljiYih sblall pri­bliblo 20 mel""" pod vtlKlm. Veselilojo je. rb bo lahki)napred0Y3la po mojih sledeb. se -.:dno je: mislila 11:1

\lfb. Bila je zelo rnbarjeU.·Carlos je bill.ldnji. ti jo je: videl too. 'PoskvSati bi

jo moral preprJali. naj se obrne. Vendar nisem. BilaJe «lo ook~na. To je bil njen tretji naskok na vrhKang~nd:(Cngc.Veryelno le slutila, da ponovne pri·Iožnosti ne bo nikoli več. Vedela jc, kaj dela.'

Tooa, ali Je ra vedela? Na takS"nih vHinah je leko­tina življenjskega pomena, on.a pa je oslala br~ vodein kuhainika, na katerem bi II topila sneg. Do vrha pabis lako poeasnIm tempom Vlpenjanja potrcboYala kClI dan. Thdi Cattos!e imcl pri seslopU zaradi debi·dracijc in iilipanosl hall.1Cinacijc. (Najprej je steCalnosab ~~ke odprave. ti Sli umrla pred ~ma !ed.noma. pocem pa se je poparjall Wa.ndo. earkJI jeprepriean. rb je li JIOJC'W'Of pomenil trenutek njenesmnL) V uboru IV je 0&1.11 rlo po~... nato pa jesesaor.il do tlbora II, ijer je C:abl Wando k: ul dliiTa", Ji je pustil SOtor, s))llno Y('C(O. gOrOO in radijUupo!llljo. 21.majl - 0SC1I1 dni po il.pnl.llju Wandc napnblitDo ll3W melrib • je Cam Zlpustil bami libor,sajje..-edcl.da takodot!OiD lItovisoko DibCc ni IIIOICIpretiYeli.

Kako in kje je utnrIA WlIIdI Ruwe.icz osllj.stm1lOSt. Morda je umrla zaradi mraza ali pa 1.oiIr.tdiizfrpanosri Le lIgiNmo lahko, ali je monb. do:scpavrh in nalO pri sestopu zdnniLa Ylmrt. K.ilkortoli, kljubnjeDi iztldcoo.ui in čeprav je skJlIcla kol previdlUlalpinisw, je storila usodno IUlpato. čas., ti ca lahlWalpinisli pre~;o ud 8«l(l metri, je zda ometen iDWIDda je 10 vNela. pri DjeDeftl le&cntla:rnem~nuna K2lelal986Sll se IWI\rctnjena IroIep il.l:rancoskeodprave UHan in Maurice Burard 511'1"00 poncsrtCilapri SCSlOpU. polem to so brez spaInIh vre( • '<'endar Y.(otoru. btvakirali na vil:ini 8300 melrov. Wanda jetakral zapi5ilJa: 'Vleme je bilo $e 'ledno dobro in ee­prav bi morala bili. nisem biLa ;r;asIrrbltena. Na tej vi~inibl morali ostali Cim mlnJ easa, V IISlem tUdovitemsoncu niti pomislila nisem, da bi IIIIlI pri sestopu lahkočakala smrt. Nle ni kazalo, da bi bilo karkoli narobe.'

zakaj je Wand.a .lett let po tej IragediJi ponovnospl'egledala prett.ro IIC'o'IrDOSl? Ali je skupnI SCStop sCarlosom zavrnila, ter IC je mlad alpinist !alil, rla je tepnva babta? Ali pa je u tIoIptno SIIaSI do J,Or.Itontno morala pLaCari wojoc:eno?

Vprwli bi se Lahko, zataj ji ni Carla< prcprounu.tual, lUj ICSWpi lajitn. vendar se twi oo l;Iiotdii7b"pal105li YerjellKJ.I pYe<1a1 tdlM10Sti Wandincppokmja. Poq lep so minili bSI. to so bile UItIeve

AR.191l992 17

~ravarstvo

"OdijOOprlvu alpinislczakoni, pil tudi Waltda ni bila'beN, ki bi ji IatJko lIka~li. uhko bi IC ludi vp~.Silil 1:ibj n~1a ()Iuala YlIlIYUi, ki bi ju JIOYUDYSb., lICIc fi/itno, mlpilk (\KIi psibieno. vendar v lcm primeruCarlo~ ne hi O!iYUjII \1'boi,.saj bi se morali obrnili ooa..Toda hlcJi pret.i~la bi oba. Kakofkun te. uaditionalllCINI_sev himalajskem .lpini7.mu~jo in mqiludi Bad 8OlX' mclrovpktajosami Na ak!nlhvmn.ah.pnvt;o. Ic: sopJczakc ne morc ~ili. ne da bi pri ICUlopoL11 s.anqa sdlt.. NekJfljiY'eD.I~ kot $1.1 bib naprill'lCf Hib'Y in TensiD&o 50 daM:5 pr...-. mlkall.

Wlndo Rulkiccla:jc njena cxIlcnosl. ki Jo jeMala!ivlJen;c. pripel)ala tlJdi oo vrhunskih alpinisličnihus­pehov. NobeiUI alpinisika mie rc:dki alpinisti so JI billenatovTedni. Njen alpinis~i slog je btl 1JlVi4anjavreden; nlljvHje vrhO"o't- jeosvajall po najtdjlh5mc:rehin vclikoml UllJJI. 1.LI. I97Sse jel.1nsldltim alpinis­lom Alisooom Oadwickom~la na GaSerbrumIII (79:52 ro). Takrat je bila 10 najvi~j. nepnpleunagora. PreplciIII1a je mnoge najtetje smeri. med fljimiMa.snerjc.'O 5mervseverni steni Eigerja,severnu SIC­no Mal1erhoma ln V7.llodno steno Trollryggena naNorvdkem.

Njena fi1.ična in psihična pripravljenost Ita bill ne­verjetni. Leta 1982 ji je zdrsnilo v ~teni Elbrusa naIU:vkazv. Kljuh dom1lolni nogi se je nekaj l'TICieCeV

pol1leje z bertJllrni odpravila na naporno pot do baz­nega labora pod KZ, kjer je usklajevala naskok na vrh.

!"ljena motJi - nobeden od njiju ni bil poklicni aJ­pini:\c • sta jo pl5ku.<llla odvrnili od Stevllnib udpf1lv vtore, vell4l.r ~Ul kmalu upovila, da WlMi. ne bonikoli opu$lil.l SYOje «line resničneIjubevtl, in ~IJ. Kwa<li lep IoC!ila. Nekaterim K je: zdela hladna, ran-

ljiva iA osarnljen.a, drusim pa (}ČIlrIjiva. ~evilnc ud·fl~sojo \llbile, naj k prillru1i njillovim 05vajanjcmvrhuv. Swlju Ob6ede.nOS.I in vznajoor.c je 6obrovala:r.v~ni, ki 50 se lICkli~

PtI smjcm velikem IllipdlU lIJ. K2 (op.: tistikrat jeumrlo 13 alpiDislOV, med njilJIi tudi njellJ.l'tlplcl..llb)je npisala; ·Vrh sem doKIla priblilno oti desdib1Ioflo1dne. To je bil moj tretji naskok na K2 Bila !lem

\"ZfIClIIirjcD3. in nema.. SrctBa, ker sem bila Rma insem bbko iZl1Il:i1a SYOjO neizmerno Ilvald.nol;L Pot.·Iekoila sem iD 1llOlila. zalIvalila sem se za osvo)eni vr~lepo vreme in ~vojo vnnjlKJ5.l·

Nekaj ki pomeje Je Dapoo,-edala, da bo kot prvafcnsta OSYOjila \lSC1I SllrilUlj51 05Cmliwnkov (10 JeCSOSk:j uspelo kdve.ma alplnlSWl1a; MesMlClju in nje­nemu rojaku, zdaj ludi fe pokojnem. JerZ)j1l Kliku·C"LkI). Ta svoj cilj je imenovala ·lU:ravana sanj'. Odlo­čena je bila, da ji bo 10 uspelo do pomladi lela 1993,uto se je v eni sezoni udelefiLa dveh ali celo !rehodprav. vasih tudi z ljudmi, ti jih ni dobro po1.l1a\.a.Mnogi so te takral menili, da bo jo lako početjepa!t­nilo v ~mrL Eden njenih redkih dobrih prijateljev jedejal: 'Ni tclela umreti; ni IUlJJIerawla umreti; lodanekako nič ni imela protlteD1u. 'Zaostajala je. Njenača~tihlepnostni mOgJ. sledili tdesu."

W.ndo je morda pred. njenim izginotjem aMla zla$lutnjll. V ba:tnem IaboN pod Kangčend:r.engu je. kOlso \lejali, rerda: ·Prav n~Mno De bi bilo, če bi umrlanekje \.im lIQrlj. Bilo bl prav preprosto. Siocl pa mevcana 1Ilojib pri;'1e1jev(a!l.a lam, v &Of1lb.'

AR 391/991 18

____________-=od-=pravarstvo8ojI.D POCKAR

VZHODNA KUMBAKARNA OSTAJA NEOSVOJENA

~ ...",#W~,.......,_(UttI<Fr-}

Ob poliloti, po w/oNlajlliJl woh piamtja, ~'(J hlJcnjoIo' strnku. LepJqa mesta lQ bit'ok si lIC 1PIDm'tl

leini. TtJJro svo 'usu/lJ: da Iwtrufjh~ tltt'liio in si skulla~QMMj ttfJlJitkm'.~tk ... PUJ.MrIl jutru dl'ugtga~ NJdofjujevIL Vdinonw soliravQ. Slr1fUJ~ prMtlYll1W ul pkuInjr: bra >ni,

VtndorVSUllO VUTajQ\!Q. Dru! u puvdiJ, Sfrtlil skupaj llliml(J jtVpopolnimqfL Vt/ldor nimava nobt'niJI probl_• NljiNJ POIfr 1UlVliU'. P_ zw&r imaVQ pod Jilbo u IcillJnwlu iii POI 11_. s«laj _VlJ Jamo poWuui menoUJ billOk in jUJri bo-'tI pkuJla llQ lIrlI.

Vn" kof dllt uriport!biVQ UJ~ lubje II snq in 1~ pod JfflIkOm, 1'tI'ldar U sp/altl. udobno U lWIIIQu.oo,polegup pa ,fl'Q POPOInOmO. V/lI'IIO JlfflJPliW:M 6pm" 10 NJlj l' Himtlwji III' I'iJw 7000 fl'U'f1Ot' h IUJJCO mrzle, jeltlImD v Nljitri SIId1ti IuJutji dokJJj Ioplo.

Pott06UJlMsnditi. ZjIlf7Uj ldA.tO UI/fIO6I«JDva rllllJo mmltjt in plsrzOl1r, Id bjo i!o. Rmo. čak",,,,,Z~~'TmU' k -'no 0IIlktA Zma1fjojt..ama PliIra, jnfi IIQ rq ViJiIri patakD i1114kD M lIfIflI'1'YQ M.~ma IUX '" SIId1riIIlbtji.N~ jutro Ilimawl izbin; 1I'klI'lTI'Q iti Mprtj «ljub~.-.zkutv iz~ in wpIrwvD l'

W SImII je lU $kQnIj~~ 10'. od odlibtopriprtl\l1jmq;o. ,wnlrtt maksilruun.VmdDT llamQ M r, SPICh lUImQ lIC P nikDmor. J1n' • mi .. fkrvi iii mi.sJim, do bom podd .. 1Wm't.U. Nt

PrtPIWJm Iliti dVtJ mttnJ sJQI.ptlj in u moram polil'Oli. sop6rl. tijcr SmI ! Tako f1'ddno um trim. dQ .1dimdWJlimkO nddnUt.Owca<~ $DIN) _trPmI sobo. Mobto ZJJbijml UPiJI in ItDlmt ali po tljq • in K ll1Yml. daumibkdL..

V triinniduftiJJ UrtJlt, ~iljJI v sndni bWIji, Ila viIiIIi skoruj Rdcn rUD( mcl7tW, svo u popoIfWt7UJ imdiltJ inu Izlrpoh Pokrtulum poswtllz DocomJ1f"tko liOkiloJdja namafrjQSM, aa lICmortwJ 110 lIrlI. K sdJi bi Mju spra.,jjf!smno vtlih koliCl1tf! Itkolinf!. Tf!pil nimaVDI Samo gkdil~a st; d~'Q iuu.fmll, O1gaIIa obraza, Prt12M O{;; " naju pam"ja 00;, Mar sptt Iwrok pod vrhom? Mar se mor«IIa zaru U trlkrm odn(i Sl'Oj'im IUlljam? KJJj fNJ le "SUMposbsi"a? Umrla bowJ! Pa 1cJJj'zmo, (e /UI1ff!nt; nwr ntlj se Je i!1IknU I'l'I'Itnl dom())l bra vrha? Mar naj li Jf! m1CTaJpriznam. do ,.aort zmogd7 Nt VlOm prmaJatiporou1l', nik.OJi jih nisem VliJIl

Ampa}c tMjt:njt, &jan! Mar tt«d til'tti7 Mar nisi ttdcolrtktl, da ljubi! lil'1frrtjt'! Mar ZOI'tS ftOld wč vidtliuknih gozdcw in lwili njiJlmqa opojtttgd _jaJ Pa posIuIaliJ1f!Um _a? Jn ",ar ttiMaJ rad ItpiJt mVJri; Ilimw~divji!~~Zll~tc.m; PII pkuJnja bra lIt!WlnIO:l:ni, b4Iclll' toplisklUi7 /'ti SOflCe,pIah in morjt?Kaj pa_ir l'ZralCJlin zllSllltjlm popd tUn ltm1It Mt"uJ

TIljs*o - jubto, toplo morje, .-er in palmt 1M ztUibajo l'~ hfkrlM k ttixm do1tl'ljal. U", bitisam, WIO u zkbwrrr 1Ill1d4bliJ: lik ob Ob6Ii; Jdi,_ .. J(lPlaI in toplod- NasmdurDrt H simpon{ni N_doItdki, ki_l'4lbik i(Jri: 'Monta 1uJmf!je,~0, Watbnan ingfasba mt k bolj~ l' moj SI'tI. KISlimi lllodijoitt ttt momttjih wwJiti.

Vtltr " tibtm"JIrJ vasMi Jamphudin, umil'll1tjt l' Jf!ikttij/ci nJeipo mL5'«U dn~ tttVihJa iiipottnl ZV«tr lunin sij inobiaJd, ki jih I'tIIr podi po ntbu. Vt!li!tja in (ang, ki ntlnw ga printst Mayla, lako kot Imo U lnlOlili It gor v baziPijt~'Q il 'lomtN!'. Nil nt govorimo; ko jt prazna, nama jo Mayla sptt rMpoIni. V sebi lulim lItmir • mroz inpuslolol'llitta sta ostaJa lam zadaj nckjt..I~j imi utrujtJt.lf!po mi~ gItdali ob/Qh iii Slltljariti. ln hJaari Vtm, dabo IPf!l pri.ftf moj dan ..,

Nt SPOrrlltiM St,1cJIaj wd U z V4IIjo odmajaItI vbor, Vf!ttdar sva biklzjuuajpopobwmu liJu,&ko SVG It! rtlcJu 1 VUlljo, Jw SVG pni dan PnJIa il SfMt iJl1co~Mo 1'St! ul __? "Jd/<tttri., pa JVU sptt tttkral

PrdiWJIl r Blauul tdj4 po tiv/joljw it zamqJi/D in pfflai/o 1'St!~ OblWkL &vtda, Ulj noa til'll. To it1Ill}pomtntbNjk. ln dO»DIj tlt:JMT razfcs, do it &wk sr«ttL

ll1k.aJw it 1)«posb6dz.a 1Illju, MMI st! lIFJfikt .. bGZni UIbtx. TdQl'-. MIntO~ _ si ltld. Irt_jodCbiJ; ltIj, miItDVlItt 1'D{'i'u. pivo. VcodDr~ pnih dni M -nJ ltOd.OmnliIi v 1ldwj wah. zmo sva stsptPl'W l' lofor, st! vkp.PCWani/tI WtIl1CnUUI fUl SVCjlI~ Docpait pripnMllIQ mw JotorapkutilM #t:kJmia1 pd-outo rauopino iripot~~ lItMj ur ld1Jl JdaCl1tlJ dirrimo .. najW fiIt!. SPOm.OWn • samo, do~ Doc l'S01CO

AR 1911992 19

~ravarstvo

uro~~ uf'tJmiu. do Niju~~~uwmul. l'mJar~ bilo 1'$1' sbfJfJj pomdntw V(J(HJjOt mozaik ml'­Iou, SptllljG, SlllIj, gUUbe in m«~ ki so# mi ~alt ,. 1d<J.

ZiJdllji,prtidml "slmi. Boj ultMjm~!KDsvo rt Sf1'd"lw. mmM, tIdCidrinJM inpodJWJjDuJ, lIG mm 1ll1tIjm/Jiii Jeo t»di rIIIjiItO~ Ili bUd ,-el" kIJI bi moro1lJ biti, Mm $i \IQ (m poMl1jaL' lomo ttObt7rt /lopah•.J4mO lUnO; 'lakJo{q' td kJi1I do 1roNd; IV smd popustiti, V~~ .. tvoiih rOkOJt: mond PriJi dol. morL

lit ~ uno otlJwjlUi iz bau v dOIiItO, um U! v mnkm 1/1 &um llimo14jskml jUJnl k wdnjil~I .. st~~ '?opohtmt ita~JA:od~;" ~._.AmpakNl7l'Wl~biklptmlO6ia fVmdtr pntl1li~ OSI/Ult lI8mU; la WdIIO. 111 ko ImO x ~Q/ipo ktlmibI Y.w~ _ R tJhmiI iii si .. mUlih tkjGl:"Zbo:lfom 1CImIbGhmuI!" Iti bi1_ pitplit.lul VlO. IfI k ul4j IV \'mt, kakt> IfIijt uj ulkqp SPICII prillo,... mOO~~~~mojo.pa

AR 3911991 10

________-----'("'-st:.::.r.:::.an:=)pota prehrane

Jpon' Ithac . cbd: . llawh .6 litJWlc .~~..:..IOiJ/~=oA+9cM~~....,:ik :kopm .. wn;.jOOO kaist. JD;na z ....u.o~'"J;lIIIi ~ .. 1_...-Ie1u;;brilt~1trN.oetn/lln{";n. tfW'Il4pt"'- U. rdaMa:m~ oli.

M",,,; lOlPinUIi /It &>di~ ZIf~~

-. so .trttWQb.~l~lIibM~A1WprtbnJU tw4i AnjI#}dr. RnhmDllas..... 1...... whlodnL OtJ __ jemiNJDluJTpnuj6Is.. iII ..._~uJPdnicz je udalk tne larjiro st1Odo/Nto~tjttW lI4rIC:W Uzpdt. vtelodcN. fzt/JJnJ<ov,:ki ff) pn/Icone .. v rclUtmtiranje le dnlge !ulj.... idH.v..o/oknu /;::::;, obtr~ f(n ni bilo liutl ul StJIlWVtIO

. ~fja lIX, 2: ltlMlIII bt/jakD'JiN l'lJOU~~,=-,N"JDWJ,.tv je 11<1...", podnJ(jll.....ako (-..Ih')donlb.1ribi DMJi DW>k lWiIi~ UInWjt4

Spoz....ja O belJakovi'"V Ballbl o bcljatoviu.h Ultolc pik: Na Y$3.tep

bralca. ki vtiva pl'a\ilno kolirulo in VT'liIO bclJllw\.in,pride lIlICIt ljudi, ki Je YCdoo llfivajo prc;ye( beljakovini:kodljivib 1lI M:Ije zdra*- BeljatoviDe 10 le VedJIOeno ujbolj napatno ruumljenih braoil in vir eMPaanc:s IlI.jbolj I'IeYIrnill prcllramkib milO'\'.

od ObjaYe knji,e Z.'p Y leIO*W 50 p'ehrans.kislrokoYnjati odkrili nekaj IIO\-ib in unimivih savari ov\oci beljatov:in in ••....bln.

ZAkaj si ljudje o beU_korind le ftdno nisonajasHm'!

Leta 1941 je bila priflOr<loena dlle'<'M kojiti.. beJ·JlkovlD 10g, Jw je pribhlno dvakrat vee, kot jih eJovekpotrebuje. Ljudje. ki iC sledili temu priporoCilu Ame­rUke akademije lJIaOOllII. so bokbah zaradi hltrejkgapojavljanja mnogih ~taf05IDih bolezni, kot je OSltl)oporoza, arteri05klero1.a, I<:dviCllc bolezni in čl_nirak. tepraY~ Ic petlellusncjeUWISIYeniki ugotOYili,da 75 kS tetlk čloYek potrebuje dllCY1\(} 3S S belja­lr.oYill, so Sele leta 1968 priporoccno količino belj.a­lr.OYin ZG'n~li, .li IC 7.111 S SO

Danes so mbo oceno delno popmYili lako, da jepripol"Ol'%Nl koli6D1 ti moD:eSS & u t.em.ke pa of.5 g,.ob telllllaj bi bili d\Ie lrelji.ni .tiYalskep izyon. VendarPII Amergu akademija 7.lWlOUi ce YCdoo ni prizn.lUiprcdD05li bdjakl:7oin rastlimkep wora pred fM.1·tki.mi. ko su" za ~krvekoYozdla\lje ia5JlO5Oboo'1l, zalO

je njeno priporoeikl se preyet iiroko in _jajoCe.ZalO so Ijlldje ce~ neJO'OYi pri izbiri Itoli&le invme beljak<Mn.

Sedaj;etal., da se uveimo k:kcijo b.zpbriDc.dancbomo ponavIjlli starih Dlpak. PUMIYimukcnkr.a1bcljakuYinc DI a'le5lO, ki jim &re- Tro j4: slali~ knji~

Uspeb .. IlIO«W.VcčiDl belj.akOYinskJh kalorij mora priti b.zrR, til,

stročnic (kOl so (i1oI, gmh, leta) in 1I7.nOYrsne :relen­jaYe. ne pa il :UYIllskib Yil'OY.

SesIIYa aminokislin ... rasl1lmkih prOlcinih. skupaj5 $krobi, r.agollYlja odlično z4ra'i)e, Yitalnost ln spo­wbnQStlCr preprcCuje poja'" degcneralMlih bolezni.Znanstveniki 50 IOdokazaJi Y laboratoriju in med pre­bi'iaItMlm POY5elllsvetll.. :zakaj potcnl bolllts:ki dielikik YCdno tKJeeto.da 11Ičimo jajca,~ioo.sir, rnICČneproi2Yodc ili druge Yire !iYabklb beljakovin po glih5YOjib otrot?

NcznalbM:nib rulop Di. ZlWl51\'elli rUJOg za topa ne ob5t.ja. lorej je tito rrttWIJe neoprayičljr.o innerooralIlO. Skn.tka, česledite DiUYCtOll1. dl Je potreb­oo jesti unlr.t, jaP. 111ftOgO mkai.h ploituodov,dI bidobili l.kwoIj belj.w.in, dobro preberile tII.dedtljeYI'SlK:e. Sledeči ~li 'ialJllahko precej poyetJjo<lne­VJ'lO energijo in llDItljjajo hitl'06lllltanja Ytiep le­le5I. l.abloo .... rdlJo Ih"J~!

BelJakovlllske 0SD0\'e za .speh " hJock.

Z1čnimos tremi OIJ)(MJillli načeli~ belj.lkovin:Rastlinske beljakOYiDe so popolne bcIJakDYine.Rastlinske belJ1kovinc "5Cbu.jejo seslaYO .mino­kislin. kiJe ZlI z4raYje in villlntl'lt bolj~ od seslaYCtiYil15klh beljakeMo. (To 5e'ieda ne pnmeni, o3amoratc posUlIi 'iCgctaIijanec).VcčinolJneYnihpolreb po bcljakOYinah bi moraliu&OOJYiti $ brano. ki \'$CbuJC kompteksoe oglii­koo.re biclrlte, kot so krom.J?ir. ,i'~ zelen.jaYl, Slroc·nice. testelline, JW: pa 5 p~no::m, ribo. feletina,poedino Ili 5VinjiDo.PTeYelika količina uu!it.itl beljakOYill. Y,bYDemYCIi! kol: 14.., yU;'" ~ih taIori;' I&bto prcz­plaj posilIII \lak telo, POVUOO izlubo ~itami­DaY ln rudnin5tib sDOYi, YU! octYzame enagijo..-as ck.bMlrirl in pospeSi IIIStaDek~tiYnib

AR 3911992 11

(stran)pota p:.:.-re~h::.:rc::a::-n"Ce _bolcui, kot so nit, sreni napadi, ledvitneboleUli.vbQt krvni llak, problemi z tdnoYjem mcd no­IICtnQstjo, belllOrQti:ll in upn;c..

NIJDOYejk raziskave blejo, da obstajl se (:ano M'Otlo JICde beljakovin, ti si II IfIOfate l.llponlnili. teklile biti pri delu iA Jportu v najboijU Iorllli:

Amiaokisline it razyejano vc:np>: Ieucin. i1.oleucinin valin tahko tot dodatek pn:brui pomagajo hgrMIilVi m~iC:ne mase. pospdijoCasotra-aaja pooperaciji in pomapjo ltboIjSlli kvaliteto bdja­turin, ki jlb doevoo utiYale.

Rutliasb beijllkovtae SO popoloe beIj~....Imllija je. prav; dr. Hus. da so IW 'l. z&Odbo o

~polnih (tivlIlskib) in Depopoln;h (mtliostib) bcJ­jakovinab PtWe dolp leta prav slnlpiJle, ki skJbijol.ll!we zdravje - dielclild iD zdrl\'1liki! Vctino lNn·Sl\QO nel()(nib in nevarnih Ylsokobeljatorinskihd~najdemo v tnjiph. ki so jih ~.Iljih lride&et lel pisalimrr.ruiki.

R.all&lilno mknlll.ll \Klej z D.l1*no trditvijo. dativabta Iuua \'Kb1Ije popolne belfitomlc. raslliMtapa~ 101ejS1ablebeljatOYine. RnllP je, daso rastlin!ke bclja~ne popolne, da imajo 5CfotJ.YOUliootislin. ki dajejo pri Ck:/Yet1l boljSe renltlte vprilJlerja\i •~ aminokislin v fivab.kih heljako­vinah. RuumeYa.llje lep beljakoviutep rLa6eb je05D0'VlI poli do ujbotjkp zdra.... in vitl.ll105li v prc·05taan f.lvljnia. • '"'- da $C upoCasllijo .Ii edoobrnejo proa:sl swaaja.

yudjc potrebujelo ithrane Il.Ijmanj osem, mopdeset amlnoklslln. ko SO Y ltodnjlll dvajsetih lelillu((:ll flIlbkoYatj ~lovekoYe potrebe po beljakovinah,so eksperimentirali 5 podganami, ceprav imajo }c-teseveda drugačne potrebe po beljakOYinah, drugačentivJJcnskl ciklus ln presnoyo. ZnallStvenlklso pri!lidonapačnIhuključkov,dl. je k1ealna sestava aminokislinYC1ovekovl prellrani enaka listi pri podganah. Ta na­pama predpostavka je napravila vct!kodc YprehranidvaJsctep sloletJa. kot katerakoli M1paU Y \'Sej 1.gO­davini prehrane. "MoJI profesorji so YCrjeli vanjo, joučili in na njej gradili ~YOj<: dicll~."

Znamtveni1ti so lCl18j (lICtateri pa~ d.ancs) napaC­no verjeli, aa ol:: podpne najbolj'e rastejo ob aminokis­linah Il tiYalwh beljaJu:Whl, k jih I\Ijdcmo Yjajl;ih,mleku, poedini, siru, perutninI, da 10 velja tlldi zll&JYCka. NK: ni bolj odaljeno od resnice!

AR 1911992 22

Rastlinske bdjakovine so za lloveka nllJbolj"Ja hrana

Dr. HaM ne zahteva, da bi bili IjudjcUrup vegela_rijana, pt"lpotoča pa, aaj bi YClČiJli dllCY'l'lO pntrebtlihbeljakovin pri!l.a Iz rastlinskih virov. dopoln}eDa z ma­nj.(O kolitino tiYalst.ib.

Dieta, O5OOYlDa predwtm ni "rani. kol 10 krom_pir, testeltlllC in rjavi riL laJtko prillCSC k: vetjo koti­600beljakovin. kot je dnevJlO pnporooeno, pn tem PIIso le-IC DpOl.bne, brez ho)QlcrOIa. z nizko toliClnoma!tob. lalO 60 do ~ .. beljakO'tilt v dieti knjigeUspeh '+' &Jodcu il;vira Iz tit. Dll}a III. zelenjave, medDjiw krotnpiJja, fi2ol&. p1Iba aU lCOe. TekI~a.'IU IJdjMDriD.tJaa -.Jtilatk,~ III~-.~ndN.a~Ml"'· '

da Ml BtJOVetDWOe potrebe po bdjakoYiaah mJ;njkod treo.UI1Kl pJipotoOeltiJl;da 'idealNi" bcIjakovimb blll.lll, kot 10 jajca,mkto, &OYCdiAa, wtf:!Gje ami.okislinsko 5C5U1­vo. tJ je v oa1t1adju l. optimalnim zdravjem iDpR:5llOYO beljatOYln'+'nBm telau (seveda pajeU1ta hraM odliCM l.lI podpoe);d.l prevelita dllCY1Ul ~aa beljakovin pri Ye­likem SSeviluljlldi pospeluje vse tiste bolezni, kismo jib~j tJe omenili, pokp tep pa k po­manJb.nje \iUlm.inov ut rudJlhukib $GOYi.

Uspeli v ieIocku z bdjakoYi_mi visoke ~Il·

noklcijE

Qdkrilje vtoee aminokislin z rnvc:jano veri&O ­....lIina, izulcucina in valina, prcdstaYtja uprcdct prirazvoju modernih beljakDYiR. Te aminokisfinc: pred­stavljajo za miSk::e neposreden vir enupjc. kajli vcIibve:6na aminokislin, kf pride Y miSic:c, je lep tipa.AmillOkliline z r&ZYC~a~ veriso :r.manj~ujejoI"IllrcOOpo beljakovil\llh in d.l}Cjo energijo mccl obremcnilllijo,pri l;tteSU in bolcmih. pri bakterijskih Y!'IC1jih in hUj­~DjD.

VeIlko Iludij je do1tanlu, da te aminok»;line. prtlCl·vsem leucin, pospeSujeJu rlSI m~ic in 5P~nosinlezobeljakovin. BodybuiJderji torej Jahko IUlmeslo nevar_nih stcroil.SoY uporabljajo le Daravne aroino1tisline.

Amioolr.illinc zraZYCj.ano verigo naJtlemo Ynaravnihrani, prcdsvcm YpiS(aDcih in ribah, poleg tega pa ji~

je mogoOc: dobiti tudi y tujini Ypretu.nskih dodatkih,obogatene l argininom in Ofnllloom ler vitamini. se­veda se morate za jemanje takih preparatO\' prej pos­vetovati z zdravnilr.om.

Sredstvo za izgorevanje maičob: L:-karnitin

Obstaja snov, ki je ncophodno potrebna Ya$Crnutelcsu, če telite iZIUbili odYcCno ma5tobo. Prav talr.upotrebuje VUe telo to snov 7.1 prClinOYll hcljak<lVin.krčenje milic, atletsko Yl:trajoo.q in w.dr1.cvanjc 01.1_brega SfCL Snov lie imenuje L-kamitin.

ZunslYeltikJso uJOtovIll, d.a telo prolMlja majhnekoličine te slll1Yi, dobimo pa jo tudi v razlk:nih vatahhrane. Ne \/CDXl k, kako pomembeR je L-brnitin zaoptimalno zdravje, rast l. proizvodnjo enerpJe, vemo

_________--'<_st_r_a----'-'n)pota prehranepa, da ne~leri ljudJe: POlrtbujejoveC L-.~arnililLll, kOlII dobijo Il hranuh pa p proIzvede DJitIovo telo.

K..ko del..;e L-kamitin?

To je SIlOY, ki je poOOIlDl aminottslinam, njena"lop pa. je ptCDOli~ v celicah, lako., da jih p0­rabijo kotenerpjo, Repll shranijo kol nw:wbe. L-kar­nitJo iva v presnovi .wt.ob ediasrYe 110 vto&o. kajtibrez OJeP U:JOrevanje rrWOOb ai moaote- L-bruitillprcAlSa maflobo fUl posebna mQUI v celici, imeno­vana milobondriji. kjer maieobc in OSIJikobi ltidratiizAorevajn. L-kamitin so po pomelli ilDeli:tl vitamm.ur pa. ni, kaJllttlo p lahko sintetizin iz aDlillOki!.lin5 pom«jo .... l.Imilll. C. viu.ml_ kompleksa 8 in f.c.leu.. Tdo 1lft,llo \/:SrD 10 spojiM) tlldi iJ: hruc: aJidod&ltoY.

Viri L,.kamitJ..

~. -

~i'.~, ••

--~

UgolaVljaJi JO rudi vpliv L-kUnitlna na Jponnesposoboo&ti. Na 0I11Ori PMh kudiJ so ll!O'oYi!i, daixboljWjc dekMmje Iltne tlljSi<r, znlhje ldesoo letoig~ Itr powlČlIjeaerotloomoe.

VeDdaI vas (Dal) ti ln dru&i IttIIllall ne smejo13.Ye!iIi. L- tarnltJ. III etroona $JIOY u kurjelljc ma·~,l'OaJ'\Usoov, kijo polrcbujete.da bodo masoobeiqur~botj V!ipc:lIKJ.da bo ~iCil\lllnlS6Jbin hole­sterola v tNI D.i2ja iD da bmlC.dow&llSlopn;o DlJvi$jcznlOIIji_tl

Iz &IokIw.v. ROIIrtnI~ '!"If. En. MlJt/DElA ilA iD CocodI p ..e .iIBiowMlAČ

•

---- -,

---

... ""- ~-_. _.,~..

-,.- ~~..- (-

. Jr-_ <p

AR19IJIJ92 lJ

~rema

ToneOOLNAR

OCENA TERMO JOPE IN VEI'ROVKE DUNLOP, KI JU IZDEWJEUNIVERZALE IZ DOMŽAL

V marcu in aprilu kta 1992sanvotviruuajalurnep$mllČaojaDI Komni ponovno prd.Uusal aomHka ob­IIlSIa. Tokn15ta bili predmet Ie5tiranja ...wovbDllll­bp b: TC:ITIIC:;U iii tenDO jopa. oboje iJJ:lcluje UDi­YenaJe il 00mtU.

Vsa ObIa61a sem preizll:mJ I 5pOdnjilll perilommam..tc Ewta, ki vpija pot ln aa odvaja na rIlDlDjo5lfUllbnine.

T_....Termo jo~ je C!aJa Ido uJOdne lUultate.. V \'Kh

vremellSkill oko]jYju!l IC je obncsla zda dobro. Ta4iob pt"~ YCuovkf iD ob pol.coju se jopa ni pre­po;iJa z ..ade iD je ouall bolj ali runj suha. Tudi kJo;jope je dober. PriponIbo i_ k No dodatno adilc:p\.uti tbnine (platU) ll.I rokavIb, ki so se najbitreje~Ie in w se tudi uj4ljc SUS:ile.

Jopo pripof'tDm za JOrn.Hto dejavnost io tudi zadrugo ~ponno relueatlvoo dejavnost, kjet je pomem­bnlI dubno ~ta prccl mrazom.Vftt'o't'luI Donki,

Velruvkll Dunlop je izdelana izTeualexl1. TkaninaTCIT3tex je i:ulellna iz mikmporozne membrane ime­nCMlOC PTFE. POYriioska Olpel051 na vmesni pllS1i(PTFE) naj bi onemoJOC;aIa vdor vodi izokoUl;C: skozimilijone drobnih por v notranjost. Molekule vode, kinaslane ob pOlenju (pare) pa 50 manjk od por, 7.310zlahka prchajill'll povl'Sino.

VetroYka Dunlop (Alt. ~L 2(1052) se je \Iobruizkazala k ... SODCU in toploll.kw je Ikanina dihala, pal...i v VCIT\l je dobro tcsollL LII pa je prepuSelIJ vodood zUllIj niM'.nocer, tar poll'leQl, da Ili imela ujboljklene wlno.ui - torej Zldrkvanja \ude. ob delu V

m:dDje mutAem Sndenju (moker Sile!), se je luniMv \Iri in pol JlUl'lOii1a z. vtqo. V 4dju se jcveUO\1U lebilreje premoeila. bradi 40brep kroja bi lahto bila\'elrovb primttna Z.II pn8ko ck:jzVl105t, vcDdar touradi prej opi.\an.ih wtl)Q5li ods\'CI\ljem.

PREGLEDNA TABELA UPORABNOSTI POSAMEZNIH IZDELKOV

o

knmb"M

AR 1911'191 :U

h ro

________-=O:.:O'-'-V-=O.::.st:.:i...:O:.:8::...:knjižoem tr~Malej SURC

NA VRHOVIH SVETAodprv;h priswP'" da MJviIjih um

P. iJll.lIIIU ll.ontltIl knji!Q. ti jo Lahku imenujemo(l}1:tlrana dela, ali ol: hot.:ett tudi 'pell~ lliu' na~laalpinizma.

zajeta so 1151 gontva rWe8il planeta, kjer je delowlsloYensldpnik,alpinlsl. z.raYen)e tudi udeletba alpi­nislov i~05taUb republik nekdanje Jusoslavije (najvet5 HIVa!ke). ob lem je zanimiva primerjava sloven­skega dtlm 1: dc:k:tl:m oslalilL

Odo jc: bogato v ~h pogledih; faktografskem,beletristiCnem, s1lkovnc:m, oblitO'Vllc:m ••• Kar zadevafaktograbkep besedila, je neprimerno najver:ji pri­~k Francija Saytna. ki je $ svoto na)boplejklgorIifto dalOlUO y Sk)veniji. wsebkor. najbolj kom­petenten za ta bclcdila. Zlnenwili pa 5CW:da lIC sme·lIlO nje~ vtoze tol ·spirillJ$1. -&Casa', uj.adl Sa­veit<: med IUIjtaslu!ncjic 7.a izid te OMi~ knjige..Hknlli opominjamo, ela je knjip JOOd 5kl1pinstcpdela; ge: 7.1 monte prispevke tu trnntridc::l;ctih slo­veWib alpinisloY, uj drupOt niti Ille bi moglo bili.PosamezJlik, nepoHedni lIdc...m..cc pmlokM6ne napi, jeopisallaslDOvidelljc a1pinislitocp dejan;'. tikol: literanli prispc:vet ImeJtiIDO soupad.a 1 dnJpmiko"'ponc:nWJlj (!u'onok>&i;a. risbe JOra in )kk:e smeri- risal je Danilo Cedilnik). Vsako JlOslavje s lem IVOriuključeno oeJo(o. prllCfll p.a ge za kst sklopov: Nor­vdka ln GrenlaJIdlja, Afriu in Avstralija, Amerika,Sovjetsu zveu, Afganistan, Indija in Pakistan lel' Ne­palln Kitajslut. V vsakem od posJavIj so zajete (10 rejliterarno in faktografsko obdeLane) Sore .li Sorskeskupine, Iti so Jih OMj.1i sk.rvenski alpinisti. POY'l:7.avaImen in dljev je, vsaj na pJVl pogled.. domiseIna.. Vet·jetOO je pklt1 kije ,llIYI'lih snovak:eY knjice. Ili pa karkonmlQCp protagonisl.a· ptsaleli'1r.c tlliccle, inlen­tMlotiti podotlvljanja poumeme Ilpinislkne PIl'iIO­~e. Tatoretoevsak 'navadell'planil1CC lahko~vek Bc1ab.$n.uII. z "njep:i1n' DaolasJrijem, Man­frcdo-Marjou I Ma.ltalujel1l_

OsliklMlCllt dcktu ne gre iq\JllIflli rn:Yt:t~.saj je rOIO&rJlija standardna odlika )k<Irajl1:t skbcnx:alpm.isllme tnJisc- TIIdi pričujcn dek> ni pri temnobena njena. T\ldi ime rotouaJ.a in alpinista StanetaKlemena. ki je zbral sliltOYllO g.radiYo, je eden oddokazov ul kakOYOlSL

Knjiga Na vrhovih SYeta ni Utila Iz nie. te bi lrdilidrugate, bl delali krivico prcj~nJlm, reMa precej skro­mneJ~im zbomikom. Naj pri tem omcnimsamo kojiJOod Trlsula do Evcrefta. PraktičnO ni bilo odprave, kine bi rodita vrsto lItIni. aU drup(nil zapisoY,lr.njiseali cdo yet knjiJ. Imamo ogro"'lIO JOO111:kih dcl 05­redoloet;nih n.a eDO J'OfSM), Da POIlllIlWlO obdobje_toda, do zdaj ni bikl CekKe. Ma~ikoo je YCdeI. da SlOsioYenski alpinmi tudi v tujm ZOrati storili ~Iiko, nipa bilo nikjer skvpaj iii nalaDftlo upisaDcp. Le ko­liko!_ Do te klljlJC _ Ko jo bo prensc:1 c'.as ln jo bodonadgatlili drllp a1pillistQI ""'dt~ bo neba kDjl!O(samo) dopolniti.

Omenili \'Clja ce UVOdJUk, ki je delo ToIIeIa SkUje.Td.ko bl si bUov tem easu omisliti lISIrt:ZDCjSih bc:sl:d.Uvodnik. lahko bi bil looi manifc:sl skM:1lSkep al­pinizma - je prittvanje O času. od samih domaCihIaČCtkt1Y (Ttlpll) do naskokll (U najldje slene DIuajmje vrhove SlleLa. NI samoh""Ie, p.e ~ je tlbjek­lillf\.3 ocenli dosc:l:enega in to v primerj,lIj spotrjenimldose;!:ki drugih, " evropi in na svetu. SkltT}a se ni koncuspra~uJe. bj Zdaj, po lolikih Wlpehib slovenskih al­pinisloo,'!: 'Po eni mani nič ... DosaJanje gre spel" llQII

krot-1e.<1. je ludi za· kol vsa prej· ti StOpnjo vi5je. Vlem jc1udi eden odsmislov preteklih oopkoll,mordazgodovine: sploII: dasluli kot podsL8VCk najllOYtjkmuin polem skupaj s tem IUIJl1O"'CjSim. k noIICjkm.U: ­·Ve~r je jul.na ~ena L.otse}a edeIlri$till.bsoIutnibmejnikov (1865 Matterbont. 1933 "I'rije l2t1nJi pro­blcmi',I95J EVUe5I), kisovzbvdlli hkrati oaVd~Djcin hu.ti nosll.sJlo - danes in nikoli vec."

AR JOJJ991 25

iz kartoteke prvenstvenih VZ(>L0:.:n::.;O'-v _

.. ' yu•. _ YlI.

"'-lU. (2lO) ..7·' ..._um" __CA.;.- .... ,.,-c,,-,_.-- .....----...--.,--­",_10_...--....-,.------­(_.lll)_ .._._Koooai-...... "...... C-..J:n.....,.,.....,,._t-_·_ 010..__.-......-_ ..-_.._ ,!<o. .. Jl "It•

KOGEL

ItOGEL·.utOSIT

-

OPIS,

sam,:

"T'E1AVNOST:~OS'T:

C.AS ZA """"''tUAI<lIO~

OI'flUlLJUlO$T;

-~ZNACu SMERI:

Il """

--......•

1:11..

--"" -1--_

-

•

•

•

CI CIN..... •-

•

AR J9fJ992 JIS

iz kartoteke prvenstvenih vzponov

PLANJASodniška 4

~I

_ ......Čni t.ron 7

Ogledalo 3

...

3

34

76

AR 39/1992 27

iz kartoteke prvenstvenih vzp=.-o::.no::..v'--- _

MibaKAJZEU

JUŽNA STENA PLANJE

A ELDORAOO PROSTEGA PLEZANJAVVE1JlQH STENAH

pri raziskOYanju dilljepstepokrajineud zadllj!­oo se nemirno plclaJ{:eyo om RlOl'lI Ultavlll na frrIelll.1llrikotMDIu mo. t..e.-U1 pada z jmill mel~Pluje mcdmGJOCDlmi IIK)IIOtit.nimi stebri li rudrlplll IYeI ppin ndnal[b pv; med njimi poteka mll1atiea M Kmkepode. po njej se dvipd priblifno liro b04a iD.UYijdv moJOCllO gapo. ki jo lIlulaliera prt::Cka I&toj ul u­pc:UC:O. tila lem 1l1C:\1. je lJeJo ptirnerno prapali, ker teoo jJ,lfnc SItne Planje skupaj u::oraJ 3 ure dostop&. Yprimeru de2j1 je pod velikim baMIIOm v lrapi Y'Ollinl,kjer lallko bivakir. ena naveza. V p1Ipi je tudi li naJ­hujkm poletJuYOda, kise nabira vtolmunih pod poijo.Ker je gtllp.l .zaradi velikih skokov neprehodna,seddiJnjenep. dc:$nega robi, kjer sled~ Jlmsjlm pre)IQdom(skon okno) do kMke POlt (Stari tica). po njej g~desno okoli roba čez travnam po~e oo tu$nalegagrebena. kjer so si gams! utrli prebocle navzgor dovelike grape. Tu se ti poDOVDO pokate slCDI li syojipopoiII.; mo~i. Ko gleda!, oe najdd nobene op­rijernljiYe ~lcmbe, po taicri bl1ahko YOdila bldn.asmet. 'vcllU!f<Ip.I te po pol ure pleunja po l#Ijenihpt'cbodlll !relje stopnje pripelje pod Sleoo. Tu li jedobro se DCIajiC pope4ali SbclDO, kljti pri ...sIOpu niYideU niOc5ar YU. po kvi se se poovzpnd na podSUYtkpod mno. kjcT je Da Wridc$etih meUiJl ~rine "'5topvseb dowhj pccpJc:zanUI smeri.

B ZGODOVINA

SlC.aO 110 ic voseflldQc.lib lcIib opuf1i primors.li:i,pu5IOJo\.'SdIlC lIeIjni pkDlci,~rsojo najprej 'Oli·pavaU' v njenem desnem OOrolljlL Nastali W )(o*)­ropoa in 007Jllantll smer (AR 16). Pl'VI res tdtasmer. bjcd.a brepcnea}li (po immu todoe so si jorantje ra doICO te6c:li) • je bila prepkzana poleti 1982in je prva, ti seSOOCi I pr~05fcdnJe,~" innaVXIU IlCprcplczljivestelte. Smer ILI leta 1985S~Sveti6e inianko Humar prepkz;ala prosto;cn raztCŽllj7 in en 7·. Namesto 5(:!;Iopa sta se Iw povTYi sp\l:Stilačez SlelJO, bvn.ala Sli nebj lovcdl'OYCeY na klJuCnihrnc:slib v bodoei smeri, ti SLI. jo speljali. tez 'najlatje'preltocJc Y slcni, Smer, ki jc navllla nek>gien.. stanaslednji dan splcntla od spodaj in jo imenovala uloprimerno· Ogledalo. Značilne unjo so namret kOl0&ledakl gl2dkc ploMc.. kjer je YlIl'OYanjc ulo lelkoallncmop namcslili. Treba je paC plu.atl brez vaTO·vanJI dCKUnetrllkt~LaYke 6,*:, nljtetje del~Jlepa.s!lplezali Ichnieno. Tasll čas je bila 10 ena naJdrmeJ~lhsmeri Y nUib &Orah in tudi danes Je ubtevna. prvapieuJca Sta mcd pkzaDjem lIporablja1a tudi hudiCeve~mpeljc:e: ocena je bila. 6+, AJ. ca:! pleDnja pa 12ur. Prva SLI. 0gICdal0 poDOViJa Bojan PočUl la JernejStritih lWk:dD;e klO (1986) Yosmib Ill&b. Lela 1989pa je potkar y BI\oui Z Vanjo F\lrlanom O&Jedalopreplcz.al prmm ul p ocenil :z 81 s... ()rc;enc tulcta~$ObiIc6+,6+,6- ,8-, 7+, 7•• S. 7+;wv:zpou:dobribSest ur. Ta '7POll je prcdslaYl.jal Y !bIenI wu zdo

AR ]t}Il992 18

dnnodejanje. To je bila~ iIIlU (,ob ncIlJX~t~l1jllin ncpoDlaYl.lljll Frao(t(Mb StOUl v Kri!eyrllkll) sloIiko npof'Cll1nlmi razletaj!, te2jimi od SCSlC 5lOp11je.ottnc $o daJlCI nekoliko popravljene. kljub lentU PIIjey smeri k vc:4no 6 rutetajcYsecllDC stopnje:. ob tem,Gaje bilaunerlell. 1'.189 bisn'Cnomanj opremIjeaalrolje danes. Teden dni pred lan VqXlOOIll mt Poaar inFurb.D splcz.ala k. eno Nl'lCr, ti ~i lepim prdtodornYp~h nad Komropo SIMfjO, jo na kODO! pletiin aviJe 00s1tO od nje na rob Slene. Smer je nastala totposltll5 prepluati steber desno od z.ajtde hrepcnclja;IR'leDOYl.la su. jo Snc!aina.

Franeek Knez in Silvo Karo sta 1989 ludi splez.allvsak -:lja smer· vsak s 5YOjO spremljevalko. To SliSCY'Cdabili ludi prvi tcn.ttJ, ki stase~pelicezslCno.Franček se je kijIIb temu,da je eden najvctjib mojstrovIskanja prehodov, Slene lOtil od qoraj in UYfIl.I 17p<Wpr~nib svedrovcev in le nekaj IlilYildni~ ld~noY: N~vrb stene pa je takral preplezal po smeM Pitati, kimenila poteka ob Grapi in verjetno k dolgo ne bo:ul3.00, kje. Potem je.mer,ki jo Je poimenoval BodetaNeža, z Andrejo splezal od spod.j,:DI kar je potrebtMtl8 ur in jo ocenil :z & QlxDe raztebjev. 7, 7, 6+, 7+, S.6+.7+,8+,6+ in zanj Je bila smer praJr.liCAo opre-­m1jeaa. Gre u iuedno LCttQsmcl, Ykateri so AlIjzab·tevnc~i lahki rutetaji. ki $o acoprcmljen! in je Ynj.j.bzelo tefto namescltl dobrovarovanje; tOOI onen.-aJani Ialb. Tdji raztebji $o opreml,eni ~ sved~.~pa momo rja~ijo in 50Y zelosb.bcm SWlJlL Z3d.DJI !nJ<:raztdaji potekajo po IUlpljaslib 1kbičih, 5b1a jedrobljiYa, PfCbodi pa~no 1epi.. Fra~u \'M: te­stilke anjo. J(M)r~o dobn opreml}CtHl5U pa so w:(tol rdaliYoc. BOdC:CO nao Sli 1992 poOO\ila Malja!Jamnik.in. Miha ""jzdJ v 05mih urah. OoelljUjeUl, Gaje 10 zaenkrat najzablevncjSa Nner Y 51cni (ob nepoz.uvanju Vizije).

Siho Karo se je z Min.ndo Otur sreoe kitil odspodaj. po ueb Ia!jib iUld.ajih 5c je maki lA sre·briCku pod doI&imi črnimi tlcbiti, ki se I vrba :zIMjoca steDO. po nlib je spkZal na rob Steoc iJ! vmesnekajkrat uvna ter zabil Deuj kl.iDOY. Vsi uporab­ljeni kliJ!i so 05\.1.li YsleDi. Značilno je lepo pIcl.anjepo nn.pljasti suli brez motnosti namdtanja varo­Ylnja tulli do 10 m. Pomenl,lIa je smet psibiCoo relozahtevna, padce v osIrih !lebiCih pa ni priporočljiv.

Smer poleka Y l.gOf1lJem delu pol raztebJa levo odzajede hrepencnja. Silvo pravi, daje Pl'05La ponovitevvsekakor mOŽlla,

Z1lInJe lIejanje Ylolenl Je poleti 1992 opravi! oolK!niprimorski plezalec Slavc SVed6č. V ~tib ~epove.

unih lInelt je julija um preplezal fIO\IOSDlCrz ImCllomCmi baron. Smer je zaenkn.t III.jbolje opremljena Yslcni,saj jeyniCj31 svedlOYWlin 17 tlinov. Varovaujcje (verjetno) na.mcstal s ItobničDim plcz.3llJem, celosmer pi. optCmil od spoliaj iD rWeI izredno lepe prc­Itodc Y kompakIni beli lokali. V.jej sta tudi dva rute­bja oslllC1topnje. ti ic nista prepk:zana na por,k::d,~a

pa odlitno opremIjeu. 'li smeri ~ P:O"ebno?~~Ii icilallDC 4 klinc za vmesno varovanJ<: m na slOJiitib. na

iz kartoteke prvenstvenih vzponovulerib pa je YSlIj eli klin te v stali. V pred zadnjemIazte:b.ju se S!IlC' ne~ uma.bte IC"O v la2ji IVel;yerjetno je bila e.-M zajeda nad stoji:lOcm mokra. Smerj!l prvi poJlO'riI ~tjat J.a.nik v navezi t Danijelamt<_~

C OPRE.\tA, SESTOP IN PRlPOROCIl.A

V sleno je (pre<Mem poleli) priporoCljiYo vzelinekaj lilrovvOOe. kajti d.ehidoo}a ob td.kem plezanjujeveliu. Popoldnto piha posleni navzror maCan vzgm­nik,uto je oujnova:li sSl!.bo kalden lermoneece; medsamim plezanjem pa 60 priporocljive bele majice. odopreme za vse smeri velja: komplet metuljev, :taličev

ln kladivo. v O&IodaJu in črnem baronu 4 kline, vVidji in Bodeti neti pa do 10 razli~Dill klinov. CU8OQe(:O nefo $o urejeni spusti ob YM (45. 40, 40, 45.30 m). za kar je polfdla.a c!YojlUl vrv. PrIroCljiYo Je ,4aprvi pJezalel: '" JIOjISCu poltple t sebi eno od vrvi in)o spusti DaUJ na SIOjiSt.:e spodnjep plc:Dk:a, ter po­ltgne tIlr>'lIOf nahJtltnik t vodo. V pn:tnk::lh je 10

""""-Č S~I-OPIS PO KAZTEt.A.JlH

l. KOaOrOfIO"ra $MU

PrV Peler Polj.DeC. sbvc~ 5/4, 220 m.) ure(AR 16)

1. Z&jeCIlIh~~

PrV 19. 8. 1982 Ivan Menard. Peter Poljanec;: 6, A1.15,150 m, 10 ur (opis AR Ili).I.P in l.PP Sl~ Sveli~ič _Janko Humar, 1985; 7, 7.2.P ln 2.PP Bojln POCkar ·180' Kalan. 1986

1 <JCI<dOI<>PrV Janko Humar· Sb'O'C SYCli61: 1985 (po predbod·nem SpllSlu OI:.lsteno in u ...ruDju nebj IdjuCnih ~'e'

dJlJloUY): 6+. AJ, VO m. 12 urI.P lkJP.n PoCbr - Jernej Stritih 1986.8I1r2.P in l. PP Bojln Potbr - (Vanja F\lt1la) 1969.6 uriII po!

OPU po rilZU1JljiA:t.R. - 20 m !cw) od Ulatilne votline~t) RaT'lVfl061n.aVZJOf na poliao. Demo. nato navzp (fIlOSli6et)pod zajcdo (5 k1ilKW).l.R. - Po ujedi navlFr, nllO dc:$no Cel previs nIpaličko. po PIO$ti pod Sleho v~ [n po njej rahlode$ttO nlVZJOf (5 k).J.R. - 5 metrov levo, nato po strmem odstavku narav­nost nav:l.:gor in desttO po POCi !ul poliCko (1 k).••R. • Po plasti le'<O naVJ:gor (2 el, nalO 1evo podprevi!no stopnjo naV1:gor do nihajne pretnice (IS ml;prCČllica Jevo oavWol na Sloji!le (2 k).5.R. - Lt::vo naV1:JOf po ploUi (2 e) ter nalO nhlo levopo pl~ na slojdoOe (1 e)."R.. Prctaa kM;) na\'lpdo izrazitega koti na Icvi iDpo poei D&V'lgOr in desno na 5loj~ (2 e).'.R.. tez pJmto na~1 pod previs in ~j nastoj~ (4 k).&. R. -l...e\Veez PIUIOOO (1 k) v la1,iisYCI indc:$no na robsteae.ali pa nal3\'lKllSl (AJe) po POCi vlatJi s"el in !'larob stene.

4. ~- ,eH",

PrV Bopn Potbr- VaDja Furlu 7.7.1~ 'o. 2.SOm,8"opis po f(QJdojih:

I.R. - prvi flZ\Cbj QVedaIa, 3S nt.1.R. - VlldotaV1to dC:SDO čez P'O'W, stojiSCc D3 vrhuT,lIjodc (5+). IS II\,

J.R. - pn(cvno tk$no rtaY.t§lr CU prehode v p~h(7-).3$ m.•.R. - nal1lvnost navzgor in pretnica Iksno pod previsi(7-) na Stojl~ pod robom previsa.. 2s m.S.R. - naravoO$t navzgor (6) v zajedo hrepenenja infeznjO desJl<l v plo&t.e 30 nt."R. - navzgur po raztlembi in po&ev-Io desno (6-) nastoj~ v KomlOfOVi smeri7.lt teujo 6esno v ploUe (6-, 2 k) io desno od prt:visa"""",'."R. Po I&J:jem na vrb stene (3).l' m.

5_ VIzU-

PrVSitvoKaro - Miranda ortar 16. 7. 1989; 6,AI. 230m. sedelIl ur bl pot~ po raDtbJji1t:

1.R. - iL luknje I\lIlksnern robu iD pokvno~ (5+)na 2 stoJ~ v 0gIe4a11l (SO III).20M.. - Du I'fevlsa in desno (odcep od OgIoc1ala) pozajedal! pokvno navzcor liii stebrit. SO m.3.R. - po lahkem prehodil desno na stolp (2) in stnjiSredesno za njim. 20 m.4.R. - Navzgor ~z pl~ (Al, 6, e. k, meillij 2-3) nasfoji~ (lk, le). 23 m.5.R. - 1e\1l in ~vzgor po tlebiču in n3zaj delno (6).Navzgor~ll'~ (Ik, le, Al) oo SIOji.(Ca (Ik) 2s m.~R. - le\.'O in navJsrn- eezp~ (k). nar.aj do:sno (to)ter AaV7.JOr na ""j~ (lk). 30 m.7.R. - levo {)el; p"'r:«e (t) vemllambor (Ik, le) in ponjem (6) na rob Stene. 30 Dl.

blmer50 mKiUni 10 lil "runouli'vkslid. kjer jeDernogoCr uredili val"OQnje: v udnjeol fUte.bju pa jew.1I drobljiva.

" 800IIeaI ndIt

PrVFraOCckinADdreja Knez. 26.10. 1989;&,8 ur, 220m: opremljeno od ',ofaj.I.P. Maljat Jamnik in Miba Kajulj 's. 8. 1992; 81 ,+-:(7.7-,7.• 7+-, 8-, 7., 7+. 8, 7_).

Opis po rOl/dojil!;

t.R.- 20 m levo od ~IOpa vOgle4aJo; tez IahctsYCI nastehricek ;n 6.lzp~ (2 e) pod prcvis, na levi čczenjin na stoj~ (1 el; 40 m.Z.R. - PO Ujedi (1 t) in Jevo M p&ak» na polico inSloji.i(e (1 el; 20 lil (Cmi baron gre od lu naprej le\u)..\R. - tez previsek I\lIvz&'OC" pod preri:sno ~IO~jo iDpod njo (7., I k - Ystrehi)desoonavzdoll\.ll SIUJ~ 211~

4.R. - Navqor (1 It, 1e). 7+. inStopaj»IO rablodesno7· '" ~loji$Oc.lOm.S.R.. DesnoiII "'VIIOr ('se).8-, vC>pe4aJoin p6Rjem20 m b+ ooslojiSCa (3 k .. D.iluijt.a vope.1alu); 40 lil.

AR 19/1992 29

iz kartoteke prvenstvenih vzp-"-o=no::-v'-- _6.R. - 5 m JOf po zajedi in prc;':nica vodoravno desno(..ostiak 1 beUm pnl5ikom) po prebodih do 5loji!ta(2 k. 7-. 15 m. s~bo VIIl'OY1llJC ln le1ta orientacija ­lqubljel1051 li pk*!ah).7.R. _desoo po %bmbofju 6. ki preide li '..Iel»č,po njem(7+, 4c) hlle\'O ~clonet.o lusko, ICTOkoli slrehe (6+ )li njodo. Po njej eJO JIOji~ (2 k). 3s m.I.R. • ~Vll:Or po zajedi (Zil., 7) in deS.JlO CU ploYo (8,I ko I e) na S10jlSCc pod prCYisom. 15 nt.'.R. -desoovtJcbi(ck (6-)inu robomvspBIlOZlIjcdo(7-), po n;q li Ion k:'IO (Yeliki mellJ.lji) pod p1oU:o, Al.levem robil Oc:znjo (1 CO 6+) in prnti CIeSfti po tlebitiburaYOOllI JOr do vrba (6) aa lIoji5t.e (2 c) - ZlCeltkspuooov po vrvi. bio toejjy ruu:tlj, drob«jiYo. ZlI­Slpao. brez YafOIlr'aIl)a (50 m).

1. trni bMOD

PrV SIM: 5'.'ClliCie. jlllJij 1992 (6 dni): 8/7+. solo,opremljenO od spo4aj1.P. Matjat.Ju:mill: - (Daniel temas).lo.&. 1992

• •_.' ....-

AR J911991 J{)

opis poraz/daiiho'l.R. _skupen z BOdeOO Ddol.R. _po Bodefi ncfldosvcdrOYCa i.~ pu prCholIiltpokvno (1 k) na Sloj~ (1 e. 6+). IS m.J.R. - k:vo~p~ ili. previs U $VCdrtM.i (S c. I \1:),8 in <k:5no na stojiUe (2 It). 20 nt.

'.R. - IS ro "avl!OT (1-. 1 k, I e) in dc!ilMl prCCllk:a PIIpolici. Pre(b dc500 navzdol oct. pkllk\> (2 el, UtO~ li Ogledalo, kiU je uojiSOe (2 It). 40 m.5.Il. - 15 leYO UYlJOf po Ogledalu (t, 2c, 7+). potemodl:qJod Ogk::daJail <k:soo navqor (4 e, 11t)!lopAJl·!IOJlaVZlOf lA PrOCnil.::a ie'.o' dl nas1OjiSC:e (llt).40m.'-Il.. Na.nvno51~ (1 ko 2 e) iII lClIO pod. $lICIloter~jo (8,} e) v pot.. po njej leYO IlM:gor (6., 1 It)na stebrič,slOjiIte (1 e).)o m.7.Ro - Levo (2 t) 'IOdInVnO l' PI do maJlY'ep M.Cbfičbin tez njep y1a2l1 $\'Cl, la POSCVnO boo IVvzJOr naSIOj~ (1 e, I t).ll m-LR. • po yedi <lc:s.1IO~ (3) in levo uvzp tezmmoS1oplljo (4+) aa Sloj&'5c III roba SleDe (2 t).llm.

"CRNI RARON"SIrow sVF.llttt14.-21.'" 1'JnVlll, ....acti;..;t. 4 ..

.~...

iz kartoteke prvenstvenih vzponov

PLANJA - S STENAMARKACUAslavto SVETJ(:IC1& 7. 1992vu " soo ln, • ure

ARJ9JJ9IJ1 JI

~itno vprašanj~e _

BojHZUPET

PREREZ SKALNE STENE

Vprtb-Jt DI ....nlstI oaim... Al:

N~ IN or~1PREREZ Sl(,AUl1'l 5TENE.

AR 19WJ92 J2

_________kr_o_n_i_ka~gorskihnesreč

France MAlB'C

KRONIKA SMRTNIH GORSKIH NESREČ PRI NAS

(4. del)

1926

21. S. je dr. Mirko LUBF-C il. Lj\lbljanc, namenjen navrh Prisojnika (2541 m, Julij$ke Alpe). Pod Zaprtimplazom zidrsnil na SrlC!U na jutnosuan. Na!1i so ga kle5. 8. (Po nekaterih domneYllh naj bl. ga odnesel plaz,moten je tudi plaz zaradi zdru. PV UnJJ9 op.; PSN re,.;KB 300 lIaJ' l.; Uj DIn. plullJ. .5. Je na sevemih $lraneh letalo se mnogo snega lnsneliSl:a se 000 bila prekinjena. Mera MANCINI inRado SOPCIC iz Ljubljane Sla -'e podala s Krvavcaproti KokJskemu sedlu. Sprva je bila pot dObro uho­jena, vendar je bila severna stran Kal~kcga grebena(2224 m, KamD~ke in Savinjske Alpe) te~ usne·tena,slopinje pa ralfilc. Nevajena Mancinlje...a je ses­tupaja druga. 'Po zdr!iu se je oklenila fanii, oba Slapadla 300 metrov navzdol mimo Pasje glave na kok­mo SlTan in se smrtno ponesrcti1a. (PV 261167 op.; l'SNre,.; SO 3J1 OP~ KB lOS: 1I3fI. ime l..IO<IO; ro. pi, i"'" Mera)

13. !l. je 3O-1etni Ivo STERLE. bančni uradnik iz Lju­bljane. ~tiri ure kasneje kot Mandnijeva in So~i~

zdrsnil na istem mestu na poli s KalSkega grebena(2224 m. Kamn~ke in Savinjske Alpe). Bil je invalid inmil je rabila samo ena roka. Na zdrsanem mestu, koderje bi! naskaJovju celo led. ni si mogel prav pomagali inse je smrlllQ ponesretil. (PV W1o>B op.; PSN rq.; ](B 305;SG 311 op.; ZG)

2:2. 7.je21-letni hm ŠUMAN, slovenski medidnec izBeogra<la, dober bodec in spreten turiM, ki je bil sstal1iv SoICavi, odSel najprej zoC.etom na Okreklj, nalo pačez Savinjsko sedlo po opraVkib v Belo in :lelezDoKaplo in prek PavliCevega vrha priJel b kmetu MatIru.Ker se je vreme popravilo, se je odloCil ili tez Mrzlogoro (2203 m, Kamni$ke in Savinjske Alpe) in po Hu­dem praslru nazaj na Okrešelj, čepravga je MatkO sva­ril, naj se pod n~ne~ajana teb.vno in neznano pOl.Nad Latvioo se je, mJslet, da gre v Hudi prask, spustilčez ~krbinov ve1il:! tleb, ki se ob vrhu vleCe CU jutnosteno in je vetkrat prekinjen, v dnll pa odrezan s steno.Z4rsni1 je v nekem kaminIl. Verjeino je k nekaj easaživel, Aj ~ ga ntill 16. 8. nekoliko Slran od brnina,ležel!ega pod previsom. (po l1rugib podatkih naj bi sipo 3O-memkem padcu zlomil tilnik.) Sta~ sta letoprej izgubila hčer, pred poldrugim mesecem pav lelal­ski nesrečikstarejkga sina. <pv 2l\(2toop., 23l!.om., 1:/1140,'lIf1 "".; PSN Iq.; lCIl S.2; so 31Zop.; ŽG; PV 11~16 om.)

15. lO. se je 28-lelni Josip Marija GORUP. slikar slo­venskih starkv z Reke, ki je 1.adnja ni leta tiVeJ naPobrdjll na Gorenjskem ter slikal tivalske in 1000~ke

motive, vslabem vremenu Zdeljem in snegom nameniliz doline Vrat proti Krnkim podom (Julijske A1pe).dabl sli~l ga~se v peleh. ~jub vztrajnemu in obse!·nemu IskanjU p nISO ndli. (1Cn>n, ful"" 0.:..,.:. imc Gorup:PV 26Il'KI op.; Pla""" /.l....ncl v nc:krok>p, UDe Go:»jwp; PSN:Ooojwp: PV~""'~ F. ~ijanec: Sodobna _RW fik<wnl

urne\n()lM, Mant« 1961, om. ime)ok, poIIt$I"ttil DIj bi .., III.lnYu;

TGS 229 om.)

V nedeljo 7. Il. 5e je pri plc1.l1njll v TurnCll podGrmado (Srnama gora nad Ljubljano, 6t8 m) 20-1«1.nemil ~tudenlu Ulpdu DE REGGYU, ohelavnemuvseslran.~kemu alpinistu iz ljUbljane, v nič Icžavnismeri, ki jo je re mnogokrat prcplezat v vseh letnihčasih, odkIhnila od.počenasia1a, na ka,ero je bil ne_puljIvo stopil (po drugi navedbi naj bi se je oprijel);padel je SO metrov g1obolr.o ln podlegel. (PV~ op..~., 21IlS čl. rp" so lJI om.; PSN; lCIl 1011; PV tI3rI2J6,. 481 ""',1&1294 0111-)

1927

27.2. sta Ankin in Ivo KAVl;J('~v Lomil nad Ljubinjempri Tolminu (Julijske Alpe) med potjo po lr.mCCkihopravkih Ilmrla v plazu. (Uj rq.)

.. 5. 7. Sla IDana skalm Edo DeIžaj in Mira MarkoDcbelakova skuSala prepl~tikasDCJ~Skalaftosmcrv Severni steni Triglava (2I:l64 m, Julijske Alpe). PriSodčkihse je prvemu (domnevno 25 metrov) nad varu­tOČO soplen1koodlomillr..lin.lr.i ga je up?rabi1 ustop,ln je padel prek nje. Debelakova je skrajSala vrv in breo>;klina na Mojij;:ču V1.ddala budo obrcmenitl,,'V 1.aradipadca in gaobdrtala,dokler se ni zavedel. POfilopno gaJe spravila i~ leljega dela stene.

zaradi srctncga spletaokoli!lčinse ni zgodilo najhujk,vendarse je J;lO nesre6 raMla polemika, da preliravalaglede W:ine ln prostega padca in bi se morala v resnicipobiti; U pa bi bilo vse res, to ne sme biti podlaga zabahanje. Plizadela Sta skuSala dokawYati resničnostsvojih navedb in ob tem zanikala, da bi jil1lll šlo za~portne u6nke; pojmi o .fportu so bili takrat ~e precejneralC~ni.IzkljuCenastablla izTuristovslr.ega klubaSkala. Literarni opiS nesrec.e ni smel iziti v PV, če$' daje prev« sen1BCionalisliOl::n in ga jeobja.vil kle HenrikTuma v knjigi Pomen in raltVOj alpinizma in bil zalOdeležen nezaslu~eoegraje. NesporaZUJtli so se Slop­njevali, dokler ni Mira Marko Debelalr.ova nekoga odnasprotnikov tOZila. Dr. HenrikTuma in dr. Jooip CirilOblak sta kOl odveinilta obeb strani na razpravi zas­lopala vsak svojo idejno stran planinstva.

(PV Z71189 op.; Pomen in ruvnj a1pininna. TUrillQYl.tl klub Skala,4.blja... 1930, Ol•. 1'19. lu<li v PST lIJ ~l., .1' op.; lNS 240 pri.It.. 'l:Tl om; PV .,,'U ~., ZlO lIT ORI.; PV 6lf.WSI <>IlI.; ros 351om.; NO m nm.; PV18()38ocn.. 8116 nm, 8041.5' om, Po llaMl.njem

pomavaniu otolii6nJe ,,*llO, da je priiln do nen.amn-rw;: ""Pl'kepri O«'llJevalIjll ';lille, kar.ic k Ilanea izredno 1"'&"'lD;~no Jeli<> .. RUpnO z:l-meuKI all It tnjli t-k:< • ;,.rcdno oretltimitiOOcn.)

Ul. 7. jc dr. Frlllllrll'h KROEBER, odvetnik iz Mag­deburga (Halberstadta v Nemčiji), zdrsnil na snegu naHanwvi poti na Prisojnik (2547 m, Julijske Alpe).Iskalje prehod nad vrhnjIm snežilčemza Turnom. Bilje lzkukn, a kratkO'Viden, vedno je hodilsal1l. Padci je

AR 1911992 33

kronika gorskih nesreč

so metrov v prepad, obleDI Y fupoki s hudo pono­lIoYano&lavo in drugilJli poAodbami 1ft !Ul1O podle&eJ.<pv t1JlII'I<Jp.; PSN <q_: KB:lOS; GVJA Ul, tZS _.)

Ul. 1. je uli_il 23-k:tni A.... PMOlllNAR iz K.al'l­IlU, ki je Dd ••odil po ~...:Jte. Nllll'll:llll se je. P""jlUmlli<lF:colI !iCd11l. li !iC je spIlIonu. odloei!. a!iC blina 8JallO (2253 Jn, KamniU.e in Savilljskc: Alpe) JII"'­~I po K.lpI.Ilt5ke1ll plalVUjU~n.i5lTaAi.Zva­bile $o JI pluike. OdJo1jI je 1W1IbUlik iD jm JlCkaj!t­dal v suuti I!eYe:lj. Omabnil je 30 met10ll &JOOoko.NaDI so P pa ~tiJU4oeb. (X1sM op.; rYnlUtop.; I'SNrq.; KPlt par~~ ... dIl.; KB~ se; 313op., to)

ln.'.Io.je bil 24-letni ......-.cu KLEMENSEK, drvar iDdninar il Sv. Duba nad SoltaYO. lISlrel!en kot divjilovec v RCpc:M::m kOlU (K.anmHie in SavInjske Alpe).V silobranIl V je U$trelil Iorporadjski gozdar in lOYel;il K.amnifie Bistri«. POkopali 50 g. v Stranjah. ("1<1.b1JIp L Stnn;., lU. Knroiic:i; lds 197, 1'lll op.,. pluinall blil~

Korotia:; <1'1I. Vlulo Kop.č)

.92914. 1. je ,.·...ne KEMPERLE. lesni delave<: iz 8aCe priPodbrdu, (Julijske Alpe)odkl iz Nem!kep Ruta, kjerje zaeasno s~nova1, skozi Srnjakov graben y Ravne dos\'Ofep preJlnjcp ppOOarja. MOOlO je slldilo zve­lrom. Ko je pdl po ozki gol.dlli poti, se je po goJempobo('.ju ulrpl plaz in ili popolnoma mllf v Smja­tO\em pbnu.1io iMi poci 5b.Pa isle:pdne ludi lkJav·(:I.uw. KEMPERLE in.A.Dtoa CRv. ti JII je verjeinopnv tik<! ~ul ~ (sla .. lW'Od li. I. 192\1 ,. l;~ Ve.i1.JI ,. pil "JO sao- tw.... -it. da to !lieDIIrml1l. .. PI ~ -i~_ lAocnlU.i &l>onit. AN,,"*opwa. l'IIlO:M .. Sk:>+' ...... uj -= M' 1';"';podItli ....... Soepk)U.I. jeJ_ MRAK p1td.il toloool med Stude:Deicamiin soto v PoUlOIrajstc:m hn1loYj1l. Zasul p je: pJu. (uj

"Ol21.7. se je v Sc:o.ani ~te:n.i TtiJI.Mi (2864 ili, Julijske:Alpe) pri izslOpU SloYeaske smeri po vdIodnem deluSJovc:askep sle:m ponc:st~1 Vlnllo IlABE. knJiJO­\/Odja iz Ljubljane in &Il SotoLL Hitel je nenavezanln v nopvicall. ker se mu je mudilo v Moj:sltaoo navlak. 200 metrov nitje: je: otIkbl mnc:vz rubito 1lavo"'~mljenilllj udi Pri padcu je zadel UMI,,", Vik­10 Vrdl iz KRnJa, ki Je nenavu.an plt7al 'la nl'im,da prav lako strmoglavil, a se je netljkral zade obskale: Jn k srer::i ob5talle: blldo pmkodovan na pulici inpre.tivcL (.l\Iln>, Te<lI:r'>k.e OI~. I. a. 29 011\.. rp~ PV 29f213 op..:!M)9, Z15 om.; THS 240 pri. ft" 249 am.; ""nlllKi .bonIill., PZSIro/35_.: PV 491231; ID ICT ....; KB471 ...podll. II. 7.; roslJl _.: roNO 258 0Ill.. K1'J om.; PV 84/198 ..., ,me Vi_.od knijft OPriJnek. F*le<" 5(1 BI. B1I1M OIL)

5. ,. je ne:kl turist na jublem po1:lo(jl\ Triglava (2864m, Julijske: Alpe) desno od nmamovane poti ftakldalJlSlU kJobIlk in tzpraDc: kosli, verjeino mlade t.enskc:.zbnl Jih je: iII poWpliIl pri Pla.iki. O kaki De5~ ~Iislc:m mju oi bilo niOesar 'lUnep. ostrtmica pa seje spomnila, da je pred ~ kli proci jaeni pollOCiprida eu Plemellice v kOCO dru!ba tdvema damama.Ena "5e je: nekam CUdno 1iCd1a in prIVila. da je za njoDO§lalI ko eu dama. ki je POPOlllOma onemogb in v

AR 191/992 34

SVOji trmi ni hotela Ml1a1jc:vati poti. Koseje ponudila,da JO ge z njimi isJtal, 10 10 odkkH1ili. td: da je damaali 2Ie IlIrtVa ali pa se je 12lekla t italipnski baraki nabrlanj;" of! vmo1.ju Trip'L (py 29/215 ..... '"f232 trr

-oll. 9. ~La se 2f>..klni Ikrlltn BIlANOT. pusluvtldj.l,1jubljaftski Nemec. ki se je r-..n vJ.ivc1 v 1tl'lV\: ru.­mere pu prvi lvetOVl1i vojni in P9'5tal vsc;;transki al­pinilit', in. 28-leuu u-t BRAtit. Ctlldenl e:bponneabdeIIIije iz celja. oba skll,h,s=~rmJaDI,De posebno leDvlIem lDCSI:\1 " • kmalu RadNetmkimi ,tolpi (Orad) v lJ..mer-JaJmoovi smeri v.se..-emi Sieni Tridavl (2864 III, Julijske AJpe). E4en.od obeb je: wd.iLbnp je bolel Dt:etl plezali 'la IljiIn.ko se mu je: \Iupl!blni blok. JI pritisnil POdSe ln mII"(drobil prsni kos. S lemje: ul seoo; poteptil prvep. tapa se je nad nJim ZlIlOldil v kamlnu in takoj podleFtDrvgi se je: rdi! izpod sJule. Jemal je se ollYc:r.o izopnnik.a in pri lem umrl. po naključju so ju na$1itirolski plez.alci, ti so S. 9. pIczali Nemko smer. (Id"'"T-....ce olike 12.'.29 ""'., fp.; rv 2!l{l3.'i np., ~'1 O!I,. {!'-. ms2411 pri. rt; I'V (91232 KT <>m.; P~N: ~"" rka/ljt, KIl RlIl;so )4llom.; (iVJA 203""'.; MOR ~I DIII.' n;s J200II0.. mam..Mf). da~ 7. 9.: roN0153op.; Kl'J _, <lom"""". Mj ... .., p<Ye1IlUutr,al _ la I"'lepil """ ti ""boj; rv 1l7r...... nm.; Di. Mi"­l'oIo6oit)

Is.. 11. je 27-1elni MI.... KMIR. podOfll8te Oreharj"l. Do-jey. sprav\jallt$ v lvknsu nad Dovjem (Kara­vankt:). Nad njim je il. llene VrlInice priletel kamen,ga zadel v llaw in IIbiL (....... fUPL ()o;loje).

1930

12.. 6. se je 19-!elni n•• MOu.ER, \'kOkOSOICC izNemtije:. ~ prijatelji oajprej PmPeI na vrh TriBlav.l(2864 m, Julijske Alpe). POlllO popoklDC pa je z dell:­1e10Dl iltie enim od tovarikYu.lenilspk7.ali nanj tudinaravnaSI s Tri&Javstep le<lenika. Na najocvamc:jk:mmestu se je dd:1e pm-kar odvezalo, ko je izgubil stop,tdnnil po strmini in med padcem z vrvjo pote&J1i1 za~bo se 10\'l1rHa. Ko je IIIna- z rubim &1avu oblc:tal vplaznki na Iedenllr.ll. se je IIjqovo lelo z rameni zap­dilov nj<..i in tako zar:ll'f.a)o udaljnje drKllje proli robu~mc:~Iene. kir je: reiiJo sopleQ.1ca. ki je premeJ shudo poR;odoYaoo ,!avo 11l11Op.Ali. )(.amin nad kde­nikom so nalO poimenovali Ml1llerjcv. (l'V 3lIiI90 op..31/188 ..... ms 240 pri. tk.; PV <4llfm rr .... lJ6 ca.; I'SH II.n bru _ rv S4aU; kB 3.S4; roNG 258-.; KrIOIIl.; ....Milil PoulOIit;j

18. ,. je 26-lelni WoIl' LVCKMANN, kartograf ljub­ljanske: UDi verze in ljubitelj narave z Jesenic:. ki je bnprecej kralkovi den, odkl sam ZlI več dni fotografiralproti Bivaku JI v MartuIJ~k.i 3kupini. Taboril je v lopipod Malim Matterbornom. I. 7. je padel z vrha,Velikega Oltarja (2621 m, Julijske Alpe) 2SO melrovgJoboko. V fJebu so ga na.(l[ kle 16. 7. (PV ]0/191, nIiOop.. fp.. ZS! e1~ PSN rea.; I"V S41Z15 -.; KB 41ft; ros 318-.;KPJ om.; .... M. ,..,...•. JIOCl Itn*' oap. 0000Qj Kril)

.. 11.8. je VojisllY AvaIi:tIllKMe. te:ltDik iz Zemuna, J

petimi l(MImi plezal po Sbiensll:i smeri v ScYcmi~leI:I.i Triglava (2864 m, v Julij1tib AlpaJl). Pri Belihplaleh so DViii Iew. kfer je uviciu la.lje. V motrib~bmu je zdrslliio ut Je padd eu Plati 20 mc:uovglobotoin si hlldoponodovaJllepO. N~lOYarifi

so mu Wilavili krvavitev s lesno prcYei.3nim robcem inpr~ noo pravoi:!asno popusliIl Naslednji dan sorckv.illci uabljali prevew in ga odl1eslJ v dolino. Vboln~nid so mu morali odrezati odmrto nogo. (rv301216 om" 287 op., 331 om.; n;s 2AO pn..lt., GVJA 66. 201 om.;ros 3J6 om.; lIV. Miho l'oloenlt)

7" "I~ UI.letniR~ pEtAR, slrugan;ki vajencc izLjub lane, po rodu IZ TrSla, l dro1bo popokIne priklna Kamn~kosedlo in se odločil sam slediti navezi, kije plezala y BrinS:kovem kaminu v zabodni sIeni Plan­jlYe (2394 m, Kamnine in Savinjske Alpe). V izstop­nem delu se ni :mal pravilno ognili zagolAkni skali,etprav je kamin lahek in ga je do 1iIlr.rat prdJo k VeCkOl sto plel.aJcev. Padel fe v VZD<ltje, si n.zbil glavo inzlomil lUnik. (m 2DIl op.; MI1. lnjip L 5lJallje; rv »240op.; PSH rq,; KB ll5O; so )1) ""; to; KO tul. 68 011I.)

1'131

13. 7. se je Mihajlo WEBER, doma iz Novega sada.zlatarski pomočnik v Ljpbljani, smrtno pon~retil vseverni steni GrintoY<:a (2SS8 ili. Kamlti!ke in Sa·vinjske Alpe). Z dvema tow.rikma je rri5topil na Orl­ntOY<:C in v megJenem vremenu teJe priti do td:kekote, a so na severni strani na produ 19rdili razceppoLi proti Mlinarskemu sedlu in DoIJt:l ft:rbini. prirazgledovanju je zMel v tru!ljiv in prepaden &vet, kjerse mu Je zruIDa skala, s katere se je razgkdO'l'lI. Razbilsi Je glavo in ude. (PV 3tJl77 op.; I'SN tq..; KB.oI8O; ro; PV78{7600IlI.• nap. I~ l'.rj...wk, ....p. dal. 13.~ k.)

16.1. se je 14-letni Emelt oovtAN. po ooa.fe Ko­Alij" Iz Mojstrane ~mr(no po~rečil pri nabiranjuplanik y Stenarju (2S01 m.Ju1ijske Alpe). (pv3JM) op.;PSN "'1-; KB S72; .... A"I""I~)

Vletu 1931 se je na 1'umcu smnn.o poneueCila RezinNarobeali Nagode. Rojena Jlaj bi bilaot:roglela 1910.)lOncIrečila pa se je verjetno jeseni. (.... Vladimir Sterlal<,->1'132

17.5. se je Alben MAKUC. trgovski pomol:nik iz Lju­bljane, smrtno ponesrečil pri sestopu z Orintovat(2558 m, K.imniS:keh in SaYinJske Alpe). ZOrsnil je nasnežiSčv za uettenom Malega Kola skega Grintovca.Cepin mu je imilo iz rok, padel je na hrbet ln z velikobiltoStjo Zdrsel400metJOY niže pod spOOnjo pot protiKiX!ni. (pV 321127 op.; P'SN rq.; UK: 16. U; KB 286; so 313op.; Erja>iet, nap. priimek~ nap. d...; ŽG)

12. 7. Je 57-letni dr. Fran JESENKO, univerzitetniproresor bolanlke Iz Ljubljane. glavni pobUlioik Tri­gIlMkega narodnega parka in smufan;ki organizator,nesel svojim ~tU<lentom v koco pri Sedmerib (rigia·\/likih jezerih (168S ro, JUlijske Alpe) twil: na·brbtnikz f2ZIIimi stvarmi. V steni KomarOe je opazil re4korastlino in se je s poti poyzpel prOli njej, \'endar Je yneroclnem polol.aju zaradi nahrbtnika omahnil. Padelje AlOO nekaj metrov globoko, a tako nesrečno,da sije potkodoYal glavo in si kljub _ti ni mogel po_magati. MimoidOC:i so poklieali rckvala:. Umrl je poclveh.dneb ... ljubljanski bolni!nicl. (pv JUJ6lI op., 271 0Jll.•

<491234 _., 611342orn.; PSN '4; KB 476; NO 17$ op.)

2A. 7. je 50-leini Bl8i HA.INZ, paslir iz Libue. omaJlnilpri nabiranju planik ... Korde1.evi glavi na a\l5trijski

kronika gorskih nesreč

strani Pee.:c (2125 m, Karavanke). Sp"'" jc k kJicall'lapomoč. kmalu nato pa je umrl zanKI.i po'koob glave.(I'V 321189 <>p.; PSN Iq.; ANK. PI....illl!YO prul ..,JllO, 7: Kai"",

204. '-)

9. 8. se je 26-letJla uradnica BO&OIllIlI SMERKEsmrt.no ponesreti1a Da poti s Kredarice proti MalemuTriglavu (ZID m,Ju.lijske Alpe). Tisti danje bilo lepovreme in Je bilo na Triglavu dosti planincev. Zadelo joje padajOCe kamenje in je omahnila v grapo nad potjoII PlanitI. Hudosi Je pos:looOOva.la teme in trup in medprenosom na Krcxlarico izdihnila. (pv 31Al8 op., ImeSmrlc. 4W235 KT op.; KB 610, 1... Smerlc)

1".8. je za-leini pdff KItAJNER, pufiar iz BotoYelj,s prijatelji prikl na Zelenico (1500 m, Karavanke). Prisestopu se Je lotil oo njih io 0lUe1 desno poll vrhZelenice. tam pa je po strmem travnatem pobOejuzdn;nil v kotanJO. Prijatelji 50 se zanabll na to. daZelenioo dobro poma, in so OOSIi domoY. PogJdi1i soga kle naslednji dan. Mrtvega so odli in spravili vdolino aV$trijski oro1nlki. (pv 32/215 op.; PSN rq.; KB 1Oj,

IS. S. Kajnar; ORS 87fl2tl)lll.: \6. li.; ORSm. ~ nm.; 16. 8.)

~. a. je 22·lelni Stanko NAltA.D, ~tudent z Jesenic,0<Ke1 s prijateljem na Metaklo (Julijske Alpe) in vskalah nad doJilJO Save post\l3i1 s plezanjem. TUr. podvrhom se mu je izpulila traYa. za katero se je drtal.Omahnil je čez steno in si zlomil tilnik. (pv 321ns OP.;P'SN"'J.; KB 783; KPJ 011I-)

1'133

11. S. se je 2....letni SaAd:i WlSL\K,lrgovski pomocoikiz Ljubljane in mnogo obetajoCi aipiniM, smnno po­nesrečilv pluu Duasn~niplanin~kipoti y grapi podRdetim kupom in SukaIni kom (sedanji Wis.iakoYplaz) y zahoolli $leni Planjave (2394 m. Kamnifie inSavinjske Alpe). Tik pred grapo sta mu prijatelja S\"e­tOYllla, naj bi se naYeZa1i, a je menil, da bo šlo tudi breztega. Komaj je zadlSlll proti grapi po star..:m srtmu, nakaterem je bilo za dobro ped mokrega novega snega,se je 1. vseh Obrobij utrgal plaz. TOYI.rl!a sta ga zamaniskala Zaradi slabega vremena z nevolrn05tJo p1aroY,pomanjil:ljiYih i1.kuknj in opreme so ga r&vald Dam14. maja. (Mri. tnflp to SI...nic; EIjaoItcI<: ""'.......1i<" ..... """IIno oIari podlog;; lC1s ZIl op., ludi Ime Bi. j.ok; PV 3J,l4M op.,3413012 čl.. fp.; PSN "'1-; KB 271J; SO 314op.; 20; PV 7314)9 po.,18{760 0IlI, 811J t4 om., 8lI{Z8O om.; Uj Iq.)

ZI. S. je 25-letni Boeuš BURDYCH iz Škofje Lokezdn;nil na blitlljid z Lubnika (1025 m, Školjelmkohribovje). Z družbo se je proti Yeteru YTaČaIIvrba. odGabfOYCga naYUlol seJe ooločil za bli1njioo na KobUo.V temi mu je zdrsnilo in je pelJel čez ~karpo na ce:stoin se ubil. (PV J3(411 op.; PSN ftC.)

Z6.1. se je IS-letni Marjin GREBF..NC, dijak klu­ni.fl(eoo!e il. Ljubljane. brez izkuknj polIal po Tomin­~JrOVI poti proti Tri g1aYU (2864 m,JufijSkeAlpe) in nadobrozaWfOY:IlDem InC!itu 5 police nad nekdanjim To­minSkovim oknom (kasneje se Je zrtdilo IJlje OStala leSkttlina) omahnil v snemi žleb pod oknom. Z glavonavWol se je zagozd.il y u;y med steno in snegom inpodlegel. ReSevald so ga oo tam prenesli pu prehodučez drne in polk:e Ila pot wz Prag. (PV J:V411 op.. 49/236_~ d.•. IS. 7.; KB S73; TOS 314 om.; KPJ om.; ..... Milla PoI<l6likj

JI, 7. se je IS-letni Fraac:e LEtNIK, celjski dijak il.

AR 3911992 15

kronika gorskih nesreč

8oroYe1j, slftl1l1O_pllocsretil med ~njem po~veml stclli mcd Skrlatiro (2740 ni, JUllj5te Alpe) lnViSOkim RObYOm. Bil jeu:ervdl: pk7.alec in $marin je pred lem pkDl v_misieni Skrlaticc. Odlomi\illse mu je mia, la ulero se je prijel NlSli 10 ga fotOJllt;uoY nitje z zklmljeJlO hrbleairo. (pV 33t'417 op.34m7ocn.: 1.8.; PSN Jq.., KB601 lIK: FT1Inc Ld.o.ik;KPJom.)IJ. L se je 22-letlli Dtdae GORJUF il Mariborasrnnoo pollalUil pri !W)in.nju plallik III nearid(20911!l, Julijske Alpe). Pod.IKIpIli se mII je z:rWk)kamenje il je kmalu po padcu izdiII nil. crv D,II17 ....t9ID61CT-.: oonp; rss Iq'; KB 6M< Gonp)

16.1. se je 17·leto1.1JI&e HERMANN. sojenka bnlls­biYSkcga kolt§elV8.l.Orija, JUI varni poti tez KriD:e Podeproti SteDllrjU (2501 m.Julijske Alpe) botdaettw.1opotepili oaprej, wbi pa se je odtrgali, lako da jepadla vmak in takoj podlegla. (1'v )31(17 op.; KB 115):0,8. 1933 se je M.rtlD KNEZ iz Z&YOdnja pri so.~tlniu sprehajal po najvijjem vrhu Udlje gore (1699m. Karavanke). Zdrsnil je po kru5IJivcrn pobočju inpaooll' prcped na severni strani. P~kodoYll si je &!avo

in je umrl kmalu potem, to 50 ga~i v tom. (l'Vn<417 op.;~ Iq,; KB 70Nt A"''lK. Phd hO pml OOOjIlO 1)

lO. S. se je pel~ iz ~Ijab lLl~nilo.mi~Belopel:kib per u, ta PIaZje po~ stem prouMangukem.u sedlo (2072 m, JUlijske Alpe). V prvilIaYtti so bili uije, v druli dva. Zajelo jih je RClIr)e Zmeglo iD ledeoilo 't't1:rom, izpbtli so sev severni steniMan.gna in obJWi. Zapadlo je Ulep do kolca iII vel.Najprej je omaplo ili &dibnilo~ USledllje JIIIropa se mladi prok:5or, Id je bU 1I}eD uroCeoec. (PV 1'OI7S1al11.8. se je Vaklttln KOSIR, tmel ~ Zapld, smnnopooesreoJ pri ubirJ.lljll pl&.llik na Smretai ped v Be­~on~ {2060 m. Karavanke}. (YV D/U? <lJI..; !'$s~KB 191: GRS 51(121 c:a..; GIU'm t ....1

Konec U5la lU) na se 24-kt.D1 MlrOSIa~ URSnt,po JUC'-"'o in 18-Jet.D1 Srt&o BIZAlL iz K0-barida ponesroeila na Mantafu (2754 m, zabodneJu·Iijske Alpe). Pokopana ili biLI 10.9. (CIW. Janko Koru)

(Nadaljevanje v prihodnji 'tevilki)

• <

.' ,.' .',

< <

,"

•<

,

,'<;.

"~'" \... '\.', , '

\',

,<

"-.',,

'", '.

AR J91J1J91 36

quality equipment• I

IIIIII

~~

c::>