ali se zavedamo, kaj vse vpliva na obremenjenost zaposlenih? · smernice za slovenske managerje na...

Smernice za slovenske managerjena področju duševnega zdravja

na delovnem mestu

Ali se zavedamo, kaj vsevpliva na obremenjenost

zaposlenih?

Smernice za slovenske managerje na področju duševnega zdravja na delovnem mestu

3www.naprej.eu

Projekt NAPREJ sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Nosilec projekta: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova

Smernice so izdane v okviru projekta »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!«.

Naslov: Ali se zavedamo, kaj vse vpliva na obremenjenost zaposlenih?

Besedilo: Alenka Korez Gajšek, Izobraževalno raziskovalni inštitut Ljubljana

Grafična priprava: GTISK, trgovina in storitve, d.o.o., Maribor

Izdajatelj: Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti PRIZMA, ustanova

Naklada: 5000 izvodov

Maribor, junij 2019

Za informacije v teh smernicah so izključno odgovorni avtor in nosilec projekta in ni nujno, da odražajo stališča in mnenje Evropske Komisije in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

613.86-057.11(035) 331.4:159.922.2(035)

KOREZ Gajšek, Alenka Ali se zavedamo, kaj vse vpliva na obremenjenost zaposlenih? : smernice za slovenske managerje na področju duševnega zdravja na delovnem mestu / [besedilo Alenka Korez Gajšek]. - Maribor : Fundacija za izboljšanje zaposlitvenih možnosti Prizma, ustanova, 2019

ISBN 978-961-94670-0-8 1. Gl. stv. nasl. 299417600

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI

»V družbi Elektro Celje smo preko internih kazalnikov prepoznali dejavnike psihosocialnih tveganj za duševno zdravje zaposlenih. Vodstvo družbe se zaveda svoje odgovornosti in zato podpira uvajanje pozitivnih sprememb v podjetju na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih. Izvajanje ukrepov za ohranjanje in krepitev duševnega zdravja zaposlenih dolgoročno pomeni naložbo, ki vpliva na izboljšanje in dvig organizacijske kulture podjetja.«

mag. Boris Kupec, predsednik uprave Elektra Celje d.d.

»Psihosocialna tveganja predstavljajo enega izmed temeljnih izzivov varnosti in zdravja pri delu v času, ki terja nov pogled na ocenjevanje tveganj delovnega mesta in oblikovanje ustreznih ukrepov za njihovo obvladovanje. V želji, da so psihosocialni vidiki dela pravočasno in ustrezno obravnavani, smo v našem podjetju pristopili k projektu NAPREJ.«

Jure Fišer, direktor Surovine d.o.o.

»Kot predstavniki delodajalca se moramo zavedati, da je podjetje močno tako, kot je močan njegov najšibkejši člen. Analize na svetovni ravni kažejo, da se trajanje bolniške odsotnosti povečuje na račun odsotnosti zaradi psihosocialnih dejavnikov tveganja (PSDT) in bolezenskih stanj, povezanih s prej omenjenimi dejavniki. Pomembno je, da kot delodajalci podpiramo takšne projekte in se zavedamo svoje odgovornosti pri uvajanju pozitivnih sprememb v podjetju na področju obvladovanja PSDT in krepitve duševnega zdravja zaposlenih.«

mag. Jadranka Novoselc, direktorica Komunale Brežice d.o.o.

»V Novi KBM verjamemo, da izvajanje ukrepov na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih, pomeni dolgoročno naložbo, ki vpliva na dvig zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, dolgoročno pa tudi na znižanje absentizma.«

Rok Zupančič, prokurist, Sektor za razvoj zaposlenih, p.p., Nova KBM d.d.

UVODNI NAGOVOR


5www.naprej.eu


www.naprej.eu4

SE ZAVEDATE, DA SO ZAPOSLENI LAHKO(PRE)OBREMENJENI TAKO ZARADI DELA KOT OSEBNIH TEŽAV?

Težave pri vzgoji otrok

Izguba družinskega člana

Pomanjkanje motivacije za delo

Konflikt s sodelavcem

Nespečnost

Bolečine v hrbtenici

Skrb za svojce

Stalna podpora dobremu čustvenemu in duševnemu počutju zaposlenih na delovnem mestu, ki vključuje organizacijsko kulturo odprtosti, sprejemanja in zavedanja, je ključna za visoko delovno učinkovitost zaposlenih, ki je povezana tudi z nižjimi stroški bolniške odsotnosti, prezentizma in fluktuacije kadra.

»V odelu Slovenija se zavedamo pomena preventivne dejavnosti na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja na delovnem mestu. S skrbno načrtovanimi aktivnostmi in celostnim pristopom želimo izboljšati in obogatiti medosebne odnose na delovnem mestu in s tem poskrbeti za pozitivno organizacijsko klimo in zdravo delovno okolje, kjer se zaposleni počutijo dobro.«

Borut Kocbek, direktor odela Slovenija, d.o.o.

»Poslovni uspeh Skupine Pošta Slovenije ustvarja več kot 6.300 sodelavcev. Odvisen je od našega znanja, sposobnosti, motivacije in ambicij ter prvenstveno od našega zdravja – fizičnega in psihičnega. Prav zato kot eden največjih delodajalcev v Sloveniji zdravje zaposlenih v Pošti Slovenije postavljamo na pomembno mesto. V našem interesu je, da zagotavljamo čim boljše delovne pogoje ter primerno in zdravo delovno okolje, v katerem lahko odgovorno in učinkovito izvajamo svoje delo. Za dobro psihično in fizično počutje zaposlenih ter zdravje na delovnem mestu kot odgovoren delodajalec skrbimo s številnimi različnimi aktivnostmi, med katerimi so zelo dobro sprejete in učinkovite tudi aktivnosti projekta NAPREJ. Pomagajo nam prepoznavati in obvladovati psihosocialne dejavnike tveganja ter tako krepiti naše duševno zdravje in dobro počutje. Tovrstne aktivnosti so vsekakor pomembna naložba za večje zadovoljstvo sodelavcev in s tem dolgoročni uspeh družbe.«

mag. Boris Novak, generalni direktor Pošte Slovenije d.o.o.

»V Talumu se že dolgo zavedamo, kako pomembno je tako fizično kot duševno zdravje naših sodelavcev na dolgi rok. Zato sistematično izvajamo različne aktivnosti namenjene krepitvi in ohranjanju zdravja v celostnem pomenu besede. Projekt NAPREJ je tako še dodatna možnost in priložnost za naše sodelavce, da poskrbijo za lastno dobro počutje.«

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma d.d.

Smernice za slovenske managerje na področju duševnega zdravja na delovnem mestu Smernice za slovenske managerje na področju duševnega zdravja na delovnem mestu

7www.naprej.euwww.naprej.eu6

ALI VESTE, DA SE NEREŠENE TEŽAVE IZ ZASEBNEGA ŽIVLJENJA PRENAŠAJO NA PODROČJE DELA?

Velja tudi obratno, nerešene težave iz delovnega življenja se prenašajo v zasebno življenje posameznika!

Posledično se nakopičene nerešene težave, ne glede na to, s katerega področja izvirajo, na delovnem mestu kažejo v obliki naslednjih problematičnih in manj produktivnih vedenj:

• zamujanje na delo,• napake pri delu zaradi raztresenosti ali zaskrbljenosti,• reševanje zasebnih zadev v službenem času,• agresivno komuniciranje s strankami, sodelavci, nadrejenimi, itd.

Našteta vedenja vplivajo tudi na zmanjšano delovno produktivnost zaposlenih.

ZAKAJ JE DOBRO UPOŠTEVATI REK ''BOLJE PREPREČITI KOT ZDRAVITI''?

Začetna težava posameznika je običajno majhna, obvladljiva in hitro rešljiva.

Dlje časa, ko se težava ne reši, večja postaja …

… in bolj škodljive so njene posledice.

Govorimo o učinku snežne kepe.

Ne pozabimo, da nerešene težave sčasoma negativno vplivajo tudi na druga področja zasebnega življenja in dela, zato je smiselno ravnati preventivno in proaktivno.

nekaj majhnega...

se poveča...

dokler...

do prelomne točke

Učineksnežnekepe


9www.naprej.eu


www.naprej.eu8

KAJ KONKRETNO LAHKO KOT MANAGER NAREDITE?

1. Izboljšajte svoje znanje o stresu, psihosocialnih dejavnikih tveganja in duševnem zdravju.

2. Svoje zaposlene poučite o pomenu skrbi za duševno zdravje na delovnem mestu.

3. O področju duševnega zdravja govorite čim bolj odprto in k odprti komunikaciji spodbujajte tudi druge.

4. Zagotovite ustrezno podporo za zaposlene, ki se soočajo s težavami.

5. Redno komunicirajte s svojim timom zaposlenih.

6. Spodbujajte spoštljivo vedenje in komunikacijo v timu.

7. Izboljšate organizacijo dela tako, da naslovite psihosocialne dejavnike tveganja.

8. Sledite zdravim navadam na delovnem mestu.

9. Načrtujte in izvajajte ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu.

10. Redno preverjajte učinkovitost ukrepov in zadovoljstvo zaposlenih z njimi.

‘’Vloga vodje pri ustvarjanju zdravega delovnega mesta je promocijazavedanja in še pomembneje, promocija kulture, ki ljudem dovoljuje,

da izberejo načine delovanja, ki jim pomagajo pri tem, da ohranijoin krepijo svoje duševno zdravje.’’

(dr. Andrew Wilson, Medibank)

KLJUČNO JE ZGODNJE PREPOZNAVANJE TEŽAV IN PROAKTIVNO DELOVANJE!

Znaki težav v duševnem zdravju:

• Telesni (npr. utrujenost, prebavne motnje, glavoboli, itd.)• Duševni (npr. anksioznost, zmedenost, hitre spremembe razpoloženja, itd.)• Vedenjski (npr. prepirljivost, pomanjkanje volje, težave s pozornostjo, itd.)

Ali ste vedeli?

• Več kot 50 % višjega vodstva je mnenja, da nihče od njihovih zaposlenih nikoli v delovnem življenju ne bo imel težav v duševnem zdravju.

• Več kot 66 % višjega vodstva je ocenilo, da je težave v duševnem zdravju izkusil 1 od 20 zaposlenih.

• Vendar trenutne ocene kažejo, da je težave v duševnem zdravju izkusil 1 od 5 zaposlenih.

Vir: EU-OSHA, 2011

Prepoznavanje zgodnjih znakov težav pri zaposlenih je ključnega pomena za njihovo pravočasno reševanje!


11www.naprej.eu


www.naprej.eu10

KAJ LAHKO NAREDI PODJETJE?

Promocija zdravja na delovnem mestu so sistematične ciljane aktivnosti in ukrepi, ki so namenjeni vsem zaposlenim in se izvajajo za vse zaposlene pod enakimi pogoji, z namenom ohranjanja in krepitve telesnega in duševnega zdravja zaposlenih ter njihovega dobrega počutja.

Ali je promocija zdravja na delovnem mestu obvezna?

Da. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Uradni list RS, št. 43/2011, delodajalcu nalaga, da mora:

• sprejeti ukrepe za preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje primerov nasilja, trpinčenja, nadlegovanja in tudi drugih oblik psihosocialnih tveganj na delovnih mestih, ki lahko predstavljajo grožnjo za zdravje delavcev (24. člen) ter

• načrtovati ukrepe promocije zdravja na delovnem mestu in zagotavljati potrebna sredstva zanjo ter spremljati njeno izvajanje (32. člen).

V 72. členu ZVZD-1 delodajalcu, ki krši zakonsko določbo, nalaga globo v višini od 2.000 do 40.000 EUR.

KAKŠEN JE DONOS NALOŽBE V DOBRO DUŠEVNO ZDRAVJE ZAPOSLENIH?

TIP UKREPA CILJNA SKUPINA VRSTA UKREPOV DONOSNOST NALOŽBE

UKREPI INFORMIRANJA IN OSVEŠČANJA

Vsi zaposleni.

- Kampanje o destigmatizaciji težav v duševnem zdravju;

Razmerje donosa naložbe seže tudi do 1:8.

PROAKTIVNI UKREPI

Posamezniki, ki imajo izkušnjo določenih obdobij slabega duševnega zdravja.

- Različni pregledi in kontrole;

- Treningi ali diskusije o delovni obremenitvi in načinih dela;

- Programi podpore zaposlenim, itd.


KURATIVNIUKREPI

Posamezniki, ki imajo resne težave v duševnem zdravju.

- Terapije;- Dostop do

strokovnjakov s področja duševnega zdravja, itd.


Vir: povzeto po Hampston, E. idr., 2017.


13www.naprej.eu


www.naprej.eu12

KATERE GOSPODARSKE PANOGE BELEŽIJO NAJVIŠJI BOLNIŠKI STALEŽ?

1. Rudarstvo (7 %)2. Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti (6,5 %)3. Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja (5,7 %)

Vir: NIJZ, 2015-2017.

V letih 2015 in 2016 je bil nadpovprečno visok odstotek bolniškega staleža zabeležen tudi v naslednjih gospodarskih panogah:• Zdravstvo in socialno varstvo• Predelovalne dejavnost• Druge raznovrstne poslovne dejavnosti

Ali ste vedeli?

Povprečje bolniškega staleža je v Sloveniji v letu 2017 znašalo 4,2 %.

KAKŠNE SO KORISTI PREVENTIVNEGA DELOVANJA?

Za delodajalca Za zaposlene

Dobro voden program promocije zdravja na delovnem mestu

Varno in zdravo delovno okolje

Pozitivna podoba podjetja Okrepljena samozavest

Višja morala zaposlenih Manj stresa

Manjša fluktuacija zaposlenih Višja morala

Manj bolniških odsotnosti Večje zadovoljstvo z delom

Večja delovna učinkovitost Večja skrb za lastno zdravje

Nižji stroški zdravljenja in zavarovanja Boljše zdravje

Manjše tveganje za globe in sodne spore Boljše počutje

Vir: Svetovna zdravstvena organizacija

1 vložen evro v promocijo zdravja na delovnem mestu povrne 2,5 € - 4,8 €. (EU-OSHA, 2010)

1 € 2,5 € - 4,8 €


15www.naprej.eu


www.naprej.eu14

KATERE SO NAJPOGOSTEJŠE BOLEZNI, ZARADI KATERIH ZAPOSLENI ODHAJAJO V BOLNIŠKI STALEŽ?

1. Bolezni mišičnokostnega sistema in vezivnega tkiva (0,91 %)2. Poškodbe in zastrupitve izven dela (0,64 %)3. Bolezni dihal (0,28 %) ter Duševne in vedenjske motnje (0,28 %)

Vir: NIJZ, 2015-2017.

Ali ste vedeli?

V letu 2015 in 2016 je bil odstotek bolniškega staleža iz razloga duševnih in vedenjskih motenj v Sloveniji na 4. mestu, v letu 2017 pa so duševne in

vedenjske motnje skupaj z boleznimi dihal zasedle že 3. mesto.

V KATERIH STATISTIČNIH REGIJAH JE BOLNIŠKI STALEŽ NAJVIŠJI?

• V letu 2017 je bil najvišji odstotek bolniškega staleža zabeležen v statistični regiji Koroška (6 %).

• V regijah Pomurska, Savinjska, Zasavska, Posavska in Primorsko-notranjska je bil prav tako zabeležen nadpovrečno visok odstotek bolniškega staleža (5 %).

Vir: NIJZ, 2017.

Vir: NIJZ, 2017.


17www.naprej.eu


www.naprej.eu16

Vpliv direktnih in indirektnih tveganj na zdravje zaposlenih

Vir: Šprah in Zorjan, 2016

Psihosocialni dejavniki tveganja prav tako vplivajo na zmanjšano učinkovitost in storilnost zaposlenih na delovnem mestu ter otežujejo usklajevanje dela z družinskimi obveznostmi.

Ali ste vedeli?

14-krat je povečano tveganje za razvoj depresije pri tistih posameznikih, ki se soočajo z veliko obremenjenostjo pri delu in negotovostjo zaposlitve v primerjavi s tistimi, ki imajo nadzor nad delovno obremenitvijo in varno zaposlitev (Komisija

evropskih skupnosti, 2015).

KJE SO VZROKI ZA ODSOTNOSTI Z DELA?

Le 36 % razlogov, ki so vzrok za odsotnost z dela, izhaja iz težav v fizičnem zdravju.Kar 64 % vzrokov torej predstavljajo težave zaposlenih, ki izvirajo iz psihosocialnih dejavnikov tveganja:

pri delu: • odnosi na delovnem mestu,• komunikacija, organiziranost in struktura dela,• fizični dejavniki delovnega okolja, itd.

v zasebnem življenju: • konflikti s partnerjem, • težave z odraščajočimi otroki, • skrb za obolele starše, • bolezen ali smrt v družini, • finančne težave, itd.

Izsledki Nacionalne (vseslovenske) raziskave za ugotavljanje potreb delodajalcev na področju ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih, ki je potekala v okviru projekta NAPREJ v letu 2018, so pokazali, da so vodilni psihosocialni dejavnik tveganja težave, ki so povezane s preobremenjenostjo zaposlenih zaradi dela.

Spomnimo: Kaj so psihosocialna tveganja?

Dejavniki v delovnem okolju, ki povzročijo doživetja preobremenjenosti in stresa zaradi socialnih in organizacijskih pogojev dela.

Med psihosocialna tveganja na delovnem mestu tako poleg nasilja in nadlegovanja spadajo konflikti med zaposlenimi, slaba ali neustrezna komunikacija, slabo

opredeljena hierarhija odnosov v delovni organizaciji, ipd.


19www.naprej.eu


www.naprej.eu18

2. POSREDNI STROŠKI

Poleg neposrednih stroškov delodajalec nosi tudi posredne stroške, ki nastanejo kot posledica odsotnosti z dela:

• višja fluktuacija,• slabša kakovost blaga ali storitev,• zmanjšana produktivnost,• preveč časa namenjenega za upravljanje (discipliniranje, prekinjanje delovnih

razmerij, iskanje nadomestnih zaposlitev),• težave z varnostjo (npr. delo opravljajo slabše usposobljeni delavci, zaposleni pri

delu hitijo, ker na delo ne prihajajo pravočasno),• negativen vpliv na kakovost proizvodnje in storitev, slabša kakovost

proizvodnje, slabše storitve, nezadovoljni kupci, idr.

Prezentizem praviloma organizacijo stane precej več kot bolniška odsotnost – glede na raziskave je strošek prezentizma vsaj dvakratnik stroška bolniških odsotnosti (Podjed, 2016)!

Spomnimo: Kaj je prezentizem?

Prezentizem je opredeljen kot zmanjšanje produktivnosti zaradi težav z zdravjem ali drugih dogodkov, ki zaposlenega odvračajo od optimalne učinkovitosti.

KAKŠNI SO STROŠKI, KI NASTANEJO KOT POSLEDICA OBREMENITEV ZAPOSLENIH?

1. NEPOSREDNI STROŠKI

Vsak izgubljen delovni dan prinaša podjetju neposredne stroške v obliki nadomestila plač zaposlenih oseb za čas bolezni (do 30 dni) ter stroškov nadomeščanja začasne zadržanosti od dela (imenovana tudi absentizem).

50-60 % vseh izgubljenih delovnih dni je povezanih s stresom in psihosocialnimi tveganji, povezanimi z delom (EU-OSHA, 2014).

Spomnimo: Kaj je absentizem?

Najširša opredelitev pojma absentizem pravi, da je to vsakršna odsotnost z delovnega mesta, ne glede na konkretne pojavne oblike, vzroke in

čas oziroma trajanje odsotnosti.

Ožja opredelitev se nanaša na tako imenovani zdravstveni absentizem oziroma bolniški stalež, ki označuje odsotnost zaposlenega z dela zaradi bolezni, poškodbe

ali nege družinskega člana, pri čemer naj bi njegova nezmožnost za delo trajala omejen čas.


21www.naprej.eu


www.naprej.eu20

O PROJEKTU NAPREJ

Projekt »Celovita psihosocialna podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (NAPREJ) – Zdravo in aktivno v prihodnost!« sofinancira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Projektne aktivnosti potekajo od 1. 10. 2017 in bodo trajale do 30. 9. 2021.

Staranje prebivalstva prinaša številne pomembne spremembe na področju trga dela in delovnih mest. Strokovno osnovane in sistematične aktivnosti projekta NAPREJ so zato usmerjene v obvladovanje psihosocialnih dejavnikov tveganja, zlasti pri starejših zaposlenih.

Boljše duševno zdravje in manj bolezenskih težav prinaša večjo motiviranost zaposlenih in izboljšuje medsebojne odnose na delovnih mestih, kar je tudi eden od pomembnih ciljev projekta. Motivirati zaposlene, da sami prevzamejo skrb za lastno zdravje, je tudi naloga delodajalcev, ki pa jih je treba ozavestiti in opolnomočiti v tej smeri.

V okviru projekta NAPREJ razvit Program PSDT se izvaja med 11.046 zaposlenimi v sedmih pilotskih podjetjih: Elektro Celje, d. d., Gorenje Surovina, d. o. o., Komunala Brežice, d. o. o., Nova KBM, d. d., Odelo Slovenija, d. o. o., Pošta Slovenije, d. o. o., in Skupina Talum. Zaposlenim v teh podjetjih so na voljo izobraževanja, psihološka svetovanja ter strokovno-informativna in promocijska gradiva s področja duševnega zdravja.

Želja je tudi spodbuditi posameznike, da sami aktivneje prevzamejo skrb za lastno zdravje, pri tem pa jim bodo delodajalci lahko v pomoč, in sicer na način, da bodo omogočali posameznim ranljivejšim skupinam bolj spodbudno delovno okolje.

O PROJEKTU NAPREJ Za več uporabnih in aktualnih informacij o področju duševnega zdravja na delovnem mestu ter obvladovanja psihosocialnih dejavnikov tveganja obiščite spletno stran projekta NAPREJ, kjer najdete:

• zanimive članke, priročnike in webinarje,• aktualne informacije o projektnih dogodkih,• druge novice s področja duševnega zdravja na delovnem mestu in

psihosocialnih dejavnikov tveganja.

Vso gradivo lahko s spletne strani enostavno prenesete ter posredujete svojim zaposlenim.

Prijazno vabljeni k širjenju zavedanja o pomenu ohranjanja in krepitve duševnega zdravja zaposlenih na delovnem mestu!

www.naprej.eu


23www.naprej.eu


www.naprej.eu22

BeležkeVIRI1. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). (2010). Facts 93. Workplace Health

Promotion for Employers. Pridobljeno s strani https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/factsheets/93

2. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). (2011). Mental health promotion in the workplace - a good practice report. Pridobljeno s strani https://osha.europa.eu/en/tools-and-publications/publications/reports/mental-health-promotion-workplace_TEWE11004ENN

3. Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). (2014). Vodnik po kampanji: Obvladovanje stresa in psihosocialnih tveganj pri delu. Pridobljeno s strani http://www.osha.mddsz.gov.si/resources/files/pdf/kampanje/vodnik14.pdf

4. Hampston, E. idr. (2017). Mental health and employers: The case for investment. Supporting study for the Independent Review. Pridobljeno s strani https://www2.deloitte.com/content/dam/Deloitte/uk/Documents/public-sector/deloitte-uk-mental-health-employers-monitor-deloitte-oct-2017.pdf

5. Komisija evropskih skupnosti (2005). Zelena knjiga: Izboljšanje duševnega zdravja prebivalstva. Pot k strategiji na področju duševnega zdravja za Evropsko unijo. Pridobljeno s strani https://ec.europa.eu/health/archive/ph_determinants/life_style/mental/green_paper/mental_gp_sl.pdf

6. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Podatkovni portal. Pridobljeno s strani http://www.nijz.si/sl/podatki/bolniski-stalez

7. Podjed, K. (2016). Vodnik v stroške in donosnost promocije zdravja na delovnem mestu. Pridobljeno s strani http://www.produktivnost.si/vodnik-v-stroske-in-donosnost-promocije-zdravja

8. Svetovna zdravstvena organizacija. Promocija zdravja na delovnem mestu. Pridobljeno s strani https://www.who.int/occupational_health/topics/workplace/en/index1.html

9. Šprah, L. in Zorjan, S. (2016). Priročnik za obvladovanje psihosocialnih tveganj in absentizma s pomočjo orodja e-OPSA (splošna različica za vse dejavnosti). Pridobljeno s strani http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1296

10. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1). (2011). Pridobljeno s strani http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5537

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO, SOCIALNE ZADEVE IN ENAKE MOŽNOSTI