UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Alenka Obran

Maribor, januar 2008

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO - POSLOVNA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

ODPIRANJE TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJE ZA GOSPODINJSTVA

Kandidatka: Alenka Obran Študentka rednega študija Številka indeksa: 81551778 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: finance in bančništvo Mentor: dr. Mejra Festić

Maribor, januar 2008

2

PREDGOVOR Podlago za liberalizacijo elektroenergetskega sektorja v Sloveniji so predstavljale smernice Evropske unije iz leta 1997 ter Energetski zakon, ki ga je državni zbor sprejel leta 1999. Tako je trg svoja vrata najprej odprl vsem 8.500 upravičenim odjemalcem (ki so presegali priključno moč 41 kW), in sicer 15. marca 2001, za vse ostale odjemalce (tudi za gospodinjstva) pa se je trg električne energije odprl prvega julija 2007. Odprtje je gospodinjstvom prineslo možnost proste izbire dobavitelja električne energije, za dobavitelja pa to med drugim pomeni, da cene na trgu ne bodo več regulirane. Distributerji pričakujejo, da se bo prehod na popolne tržne cene zgodil postopoma, ko naj bi tudi v Sloveniji dosegli evropsko raven cen električne energije. Dosedanja regulacija cen je distributerje soočala z neugodno cenovno situacijo, zato so pri prodaji električne energije gospodinjstvom poslovali z izgubo. Še bolj kot izguba distributerjev, je pomemben neustrezni cenovni signal, ki so ga prejemali odjemalci. Nizka cena električne energije je ob dragih ostalih energentih spodbujala rast porabe električne energije tudi za ogrevanje. Cena električne energije torej ni spodbujala k varčevanju. Cilj diplomskega dela je predstaviti ponudbo električne energije za gospodinjske odjemalce petih elektrodistribucij na slovenskem elektroenergetskem trgu. Predvsem nas zanima ali je po popolni liberalizaciji električnega trga prišlo do resnične konkurence med vodilnimi ponudniki električne energije ali pa je odprtje trga samo ustrezalo standardom in zakonodaji, ki jih je morala Slovenija zagotoviti ob sklenitvi Energetskega zakona. Zraven cenovne primerjave oskrbe z električno energijo smo se osredotočili tudi na dodatne storitve, ki jih ponujajo elektro podjetja. Prav te so v državah po svetu odločilnega pomena pri zamenjavi dobavitelja. Dandanes je zraven ugodne cene pomembna tudi dodatna ugodnost, ki jo podjetje nudi svojim odjemalcem in s tem skrbi za njihovo dolgoročno zvestobo. Trg električne energije je v Sloveniji še zelo mlad, zato bistvenih sprememb vsaj na začetku ni pričakovati. Elektrodistribucije ponujajo zelo podobne storitve in cenovno enake pakete oskrbe z električno energijo. Glede na to, da nismo zasledili nobene velike reklamne akcije, s katero bi elektro podjetja intenzivno privabljala potencialne odjemalce, kot to vidimo na primer pri telekomunikacijskih podjetjih, lahko sklepamo, da še zmeraj obstaja dosedanja delitev trga po posameznih regijah.

3

KAZALO 1 UVOD ......................................................................................................................................5

1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema ..............................................5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave...............................................................................6 1.4 Uporabljene metode raziskovanja .................................................................................7

2 SLOVENSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM ...........................................................8

2.1 Proizvodnja električne energije.....................................................................................8 2.1.1 Kvalificirana proizvodnja prednostnega dispečiranja.......................................10

2.2 Prenos električne energije.............................................................................................10 2.2.1 Zanesljivost oskrbe .................................................................................................11

2.3 Distribucija.....................................................................................................................12 2.4 Organizator trga ............................................................................................................12 2.6 Regulator trga – Javna agencija za energijo...............................................................13

3 RAZVOJ SLOVENSKEGA TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ..............................14

3.1 Kronološki pregled odpiranja trga ..............................................................................14 3.2 Sistemski operater distribucijskega omrežja ..............................................................16 3.3 Sprememba naziva javnega podjetja ...........................................................................17

4 ODPRTJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ZA GOSPODINJSTVA..................18

4.1 Dobavitelji električne energije za gospodinjstva ........................................................18 4.2 Opredelitev tarif ............................................................................................................18 4.3 Stopnje gospodinjskih odjemalcev ...............................................................................19 4.4 Predstavitev ponudbe distribucijskih podjetij v elektroenergetskem trgu..............19

4.4.1 Elektro Maribor......................................................................................................19 4.4.1.1 Ostala ponudba Elektra Maribor ..................................................................21

4.4.2 Elektro Celje ...........................................................................................................21 4.4.2.1 Ostala ponudba Elektra Celje ........................................................................22

4.4.3 Elektro Ljubljana ...................................................................................................23 4.4.3.1 Ostala ponudba Elektra Ljubljana ................................................................24

4.4.4 Elektro Gorenjska ..................................................................................................24 4.4.4.1 Ostala ponudba Elektra Gorenjska ...............................................................25

4.4.5 Elektro Primorska ..................................................................................................25 4.4.5.1 Ostala ponudba Elektra Primorska...............................................................26

4.5 Sestava cene električne energije ...................................................................................26 4.5.1 Trošarina na porabljeno električno energijo .......................................................27

4.6 Trenutno stanje na elektroenergetskem trgu..............................................................27 4.7 Zamenjava dobavitelja..................................................................................................31

4.7.1 Postopek zamenjave dobavitelja ...........................................................................31 4.7.2 Stopnja zamenjave dobavitelja .............................................................................32 4.7.3 Vzroki za zamenjavo dobavitelja ..........................................................................32 4.7.4 Izkušnje v tujini ......................................................................................................33

4

4.8 Gibanje cen.....................................................................................................................33 4.8.1 Napoved cen za leto 2008 .......................................................................................35

5 LIBERALIZACIJA TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJE V NEMČIJI..........................37

5.1 Ponudba dobaviteljev v Nemčiji...................................................................................38 5.2 Zamenjava dobavitelja..................................................................................................39

5.2.1 Postopek zamenjave dobavitelja ...........................................................................40 5.3 Gibanje cen električne energije ....................................................................................40

6 SKLEP ...................................................................................................................................43 7 POVZETEK ..........................................................................................................................46 LITERATURA ........................................................................................................................48

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis raziskovalnega problema Slovensko elektrogospodarstvo je s sprejetjem Energetskega zakona stopilo na prag velikih sprememb. Še pred nekaj leti se je konkurenca v elektrogospodarstvu obravnavala zgolj v akademskih krogih, danes pa je ta tema postala resničnost v katero mnogi niso hoteli verjeti. Ne samo pravni predpisi Evropske unije, temveč tudi lastna dinamika tržišča je narekovala, da so se elektrogospodarska podjetja pričela prilagajati novim okoliščinam, saj jim v nasprotnem primeru grozi propad. Prvega julija 2007 se je dokončno odprl trg z električno energijo, kar dejansko pomeni, da država ne bo več uravnavala cen v prodaji na drobno in bodo gospodinjstva na odprtem trgu lahko samostojno izbirala dobavitelja. Po zagotovilih distribucijskih podjetij naj bi cene elektrike ostale za zdaj nespremenjene. Sprememb ne bo čez noč, vendar pa je mogoče pričakovati, da se bodo cene električne energije za gospodinjstva zvišale in približale tržnim razmeroma hitro. Šele takrat je mogoče pričakovati naval tekmecev, ki bodo tako kot v tujini gospodinjam ponujali brezplačne hladilnike, če bodo elektriko kupovale pri njih. Na ministrstvu za gospodarstvo so pravzaprav šele lani povsem odkrito priznali, da so podražitve, ki so jih distribucije vztrajno napovedovale, nujne, vendar jih zaradi drugih makroekonomskih ciljev znova ni bilo v pričakovanem obsegu. Cene električne energije za gospodinjstva na odprtem trgu za približno 20 odstotkov zaostajajo za tržnimi. Pet distribucijskih podjetij Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska je po mnenju ministrstva za gospodarstvo dovolj veliko in enakomerno močnih, da si lahko konkurirajo na trgu. Vprašanje pa je, ali je takšna konkurenca sploh realna glede na to, da so vse družbe v večinski, torej 80-odstotni državni lasti. Za dobro delovanje trga pa je potrebna pripravljenost vseh udeležencev na trgu (od dobaviteljev, trgovcev, distributerjev pa do kupcev oziroma odjemalcev in nadzornikov). Tudi nekatere značilnosti teh odjemalcev kot so slabo poznavanje energetskih trgov in možnosti, ki jih nove razmere omogočajo, majhno zanimanje zaradi povprečno relativno majhnega deleža stroškov električne energije v družinskem proračunu, kažejo na možnost slabše odzivnosti tega segmenta odjemalcev. Če primerjamo domačo liberalizacijo elektroenergetskega trga s tujino, kjer imajo več izkušenj, v prvem obdobju ne gre pričakovati večjega števila prehodov končnih gospodinjskih odjemalcev k novim ponudnikom električne energije. Večina ponudnikov električne energije je predvsem zaradi zahtevnosti področja svoje gospodinjske odjemalce že obvestila o spremembah na trgu, računi so že opremljeni z grafičnimi elementi, kjer skušajo približati razumevanje cene elektrike končnemu odjemalcu. Če se želimo odločiti za zamenjavo dobavitelja, moramo najprej dobro poznati strukturo cene na položnici, da lahko razumemo, kateri stroški so fiksni in na katere vplivamo z zamenjavo dobavitelja. Da bi imeli končni uporabniki dovolj informacij, skrbijo ponudniki električne energije, nad vsem pa bdi Agencija

6

za energijo, ki skrbi, da bo prehod od enega dobavitelja k drugemu brezplačen in da bodo cene transparentne. 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je preučevanje elektroenergetskega trga v Sloveniji po njegovi popolni liberelizaciji. Predstavili in analizirali bomo ponudbe električne energije petih elektrodistribucij za gospodinjstva po popolnem odprtju trga za le-te. Osredotočili se bomo predvsem na pakete oskrbe z električno energijo, ki jih ponujajo elektro podjetja in med njimi naredila cenovno primerjavo. Dotaknili se bomo tudi dodatnih storitev, ki jih elektrodistribucije ponujajo svojim odjemalcem in so lahko razlog zakaj naj se porabniki odločijo za njih. Prav ta, tako imenovana dodana vrednost, ki jo elektro podjetja ponujajo svojim odjemalcem, ima v svetu odločilno vlogo pri izbiri dobavitelja. V ta namen bomo predstavili ponudnika iz Nemčije, predvsem kakšne so njegove ugodnosti, da bi obdržali stare kupce in pridobili čim večje število novih odjemalcev. Odprt trg električne energije v Sloveniji je še zelo mlad v primerjavi z nemškim, vendar morajo slovenski dobavitelji električne energije gospodinjskim odjemalcem razmišljati tudi v to smer, kaj bo njihova dodatna ponudba in ugodnost, da bodo prepričali in pridobili čim več novih kupcev. Cilji diplomskega dela so predstaviti elektroenergetski sistem, njegove značilnosti in delovanje, opisati proces postopnega odpiranja trga, predstaviti ponudnike električne energije za gospodinjstva, ugotoviti ali obstaja po odprtju trga z električno energijo za gospodinjstva cenovna konkurenca, kakšno je gibanje cen in kolikšna je stopnja zamenjave dobaviteljev električne energije, ter kakšne so ugodnosti in dodatne storitve, ki jih ponujajo elektro podjetja svojim odjemalcem v Nemčiji. 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavljamo, da še v Sloveniji ni mogoče govoriti o dobrem delovanju trga električne energije za gospodinjstva. Vsako gospodinjstvo si bo sicer lahko izbralo svojega dobavitelja, glede na ponudbo, ki jo bo dobilo. Potrošniki naj bi imeli na voljo podobno ponudbo in izbiro kot pri operaterjih mobilne telefonije. Če bi bilo to res, bi v medijih in na plakatih na vsakem koraku že brali oglase sedanjih in novih ponudnikov, ki bi z mamljivimi akcijami vabili potrošnike k sebi. Ker teh ni predpostavljamo, da med distribucijskimi podjetji Elektro Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska, ki so v večinski državni lasti, še naprej velja tihi dogovor o delitvi trga. Predpostavljamo, da z odprtjem trga ni pričakovati večjega števila zamenjav dobaviteljev električne energije. Konkurenčni boj se vsekakor začenja, le njegova intenzivnost na začetku verjetno še ne bo velika. Glede na to, da elektro podjetja v Sloveniji za gospodinjstva ponujajo zelo podobne pakete s podobnimi cenami, velikih odlivov odjemalcev h konkurenci ne bo zaslediti. Stopnja zamenjav je odvisna od številnih dejavnikov, najbolj pa se pospeši, ko na

7

trgu začnejo delovati novi dobavitelji z novo ponudbo. Teh nekaj časa na slovenski trg električne energije za gospodinjstva po pričakovanjih še ne bo, saj bodo počakali, da se cene električne energije približajo tržnim. Mislimo, da bi morala elektro podjetja razmišljati o večji raznolikosti ponudbe (glede na to, da so si cenovno zelo podobna) in zraven osnovne oskrbe z električno energijo nuditi še druge ugodnosti na najrazličnejših področjih, kot so to storili po vsem svetu. Živimo v času, kjer vsaka dobra gesta in pripravljenost podjetja ponuditi dodatne popuste, pomeni zelo veliko in ne malokrat odtehta temu podjetju v prid. 1.4 Uporabljene metode raziskovanja

V diplomski nalogi bomo uporabili deskriptivni pristop, in sicer metodo kompilacije, kjer bomo prevzemali opazovanja, spoznanja, stališča, sklepe in rezultate različnih avtorjev.

Uporabili bomo tudi komparativno statično raziskavo, saj bomo cenovno primerjali posamezne pakete oskrbe z električno energijo, ki jih ponuja pet elektroistribucij v Sloveniji, kot tudi primerjavo ostale ponudbe, ki jo nudijo svojim odjemalcem.

Podatke bomo zbirali, urejali in obdelovali iz sekundarnih virov: - domača in tuja literatura, časopisi in strokovne revije, brošure, diplomske, magistrske

naloge, internet, Uradni list.

1 Holding Slovenske elektrarne: je največja organizacija s področja elektroenergetike ter največji proizvajalec in trgovec z električno energijo na veleprodajnem trgu v Sloveniji. Zajema DEM, SENG, TEŠ, TEB.

8

2 SLOVENSKI ELEKTROENERGETSKI SISTEM 2.1 Proizvodnja električne energije Proizvodnja električne energije je proces pretvorbe primarne energije v električno energijo. Primarne vire energije za proizvodnjo električne energije lahko razdelimo na obnovljive in neobnovljive. Med prve sodijo energija vode, vetra, sonca, biomase, morskih valov, plimovanja in toplota zemeljske notranjosti. Preostali viri za proizvodnjo električne energije, to so fosilna goriva in jedrska energija, pa sodijo med neobnovljive vire energije (Poročilo o stanju na področju energetike 2004, 21). V letu 2006 je na proizvodnem trgu električne energije delovalo osem podjetij, ki imajo velike objekte z močjo nad 10 MW:

- Dravske elektrarne Maribor, d.o.o. (DEM) - Savske elektrarne Ljubljana, d.o.o. (SEL) - Soške elektrarne Nova Gorica, d.o.o. (SENG) - Nuklearna elektrarna Krško, d.o.o. (NEK) - Termoelektrarna Šoštanj, d.o.o. (TEŠ) - Termoelektrarna Trbovlje, d.o.o. (TET) - Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d.o.o. (TE-TOL) - Termoelektrarna Brestanica, d.o.o. (TEB)

Maja 2006 je začela obratovati nova hidroelektrarna Boštanj, ki je v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. V skladu z meddržavnim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško polovica proizvodnje NEK pripada Hrvaški, kar zmanjšuje delež NEK v dejanski slovenski proizvodnji električne energije. Razen proizvodnje v velikih elektrarnah, ki so priključene na prenosno omrežje, so v slovenski elektroenergetski sistem na distribucijsko omrežje priključeni tudi proizvodni objekti razpršene proizvodnje. V Sloveniji sta z vidika razpršenih virov pomembni predvsem proizvodnja v malih hidroelektrarnah in proizvodnja v industrijskih objektih za soproizvodnjo toplote in električne energije. Večina malih hidroelektrarn so hčerinske družbe podjetij za distribucijo električne energije, nekaj jih je v lasti zasebnikov. Industrijski objekti za soproizvodnjo so večinoma v lasti industrijskih podjetij, ki s takimi objekti zadovoljujejo svoje potrebe po toploti in delno po električni energiji, morebitne presežke pridobljene električne energije pa prodajajo tudi drugim odjemalcem (Poročilo o stanju na področju energetike 2006, 37). Od razpoložljivih virov na območju Slovenije so za slovenske potrebe največ energije proizvedle elektrarne, združene v Holdingu Slovenske elektrarne1, d.o.o., in sicer 6824 GWh ali 62 odstotkov. Jedrska elektrarna Krško je od celotnih 5281 GWh za Slovenijo proizvedla 2640 GWh ali 24 odstotkov slovenske proizvodnje. Del preostalih potrebnih količin oziroma 14 odstotkov električne energije so zagotavljale še druge elektrarne, priključene na prenosno in distribucijsko omrežje.

9

Slika 1: Elektroenergetska bilanca proizvodnje in porabe električne energije v letu 2006 v GWh

Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji (2006, 11) Proizvodnja električne energije v Sloveniji v letu 2006 je bila v primerjavi z letom prej manjša za 1,2 odstotka. Manjša skupna proizvodnja je bila predvsem posledica manjše proizvodnje v jedrski elektrarni Krško. Proizvodnja v hidroelektrarnah je bila v letu 2006 v primerjavi z letom 2005 večja za 2,7 odstotka. Večja od načrtovane je bila tudi proizvodnja v termoelektrarnah, ki so v povprečju dosegle 2,8 odstotno rast glede na leto poprej. V strukturi proizvodnje električne energije je bilo v Sloveniji v letu 2006 proizvedene 26,6 odstotkov energije s pomočjo vodnih oziroma obnovljivih virov, 38,7 odstotka s pomočjo jedrske energije in 34,7 odstotka iz elektrarn na fosilna goriva (Poročilo o stanju na področju energetike 2006, 11). Slika 2: Struktura proizvodnih virov električne energije v Sloveniji v letu 2006

Hidroelektrarne 22,9%

Termoelektrarne 34,7%

Jedrska elektrarna 38,7%

Mali kvalificirani proizvajalci 3,8%

Vir: Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji (2006, 11)

10

2.1.1 Kvalificirana proizvodnja prednostnega dispečiranja Sistem prednostnega dispečiranja je namenjen podpori proizvodnje električne energije, ki na prostem trgu ne bi bila konkurenčna. Ta sistem omogoča proizvajalcem, ki so upravičeni do podpore, zagotovljen odkup vse proizvedene električne energije po zajamčenih cenah, ki so višje od cen na prostem trgu električne energije. Vso električno energijo, proizvedeno v objektih, ki so upravičeno do podpore iz sistema prednostnega dispečiranja, mora odkupiti sistemski operater omrežja, na katerega je tak proizvodni objekt priključen. Razlika med zajamčenimi in tržnimi cenami se pokriva iz dodatka k omrežnini v ceni za uporabo omrežja, ki ga določi vlada. Proizvajalec, ki proizvaja električno energijo v takih objektih, lahko električno energijo prodaja tudi na trgu po tržnih cenah, pri čemer je upravičen do premije, ki dejansko predstavlja razliko med subvencionirano in tržno ceno. Do podpore prek sistema prednostnega dispečiranja so upravičeni proizvajalci, ki proizvajajo električno energijo iz domačih virov iz fosilnih goriv na nekonkurenčen način (proizvodnja TET), in proizvajalci, ki električno energijo proizvajajo na prijazen način do okolja. Proizvodnja električne energije, prijazno do okolja, je v Sloveniji priznana s statusom kvalificiranega proizvajalca, do katerega so upravičeni proizvajalci iz obnovljivih virov in tisti, ki proizvajajo energijo v objektih za soproizvodnjo, ki imajo nadpovprečno visok izkoristek. Do podpore so upravičeni vsi kvalificirani proizvajalci razen proizvajalcev v hidroelektrarnah z močjo nad 10 MW, komunalnih toplarnah z močjo nad 10 MW in industrijskih toplarnah z močjo nad 1 MW (Poročilo o stanju na področju energetike 2004, 25). Leta 2004 je bilo v Sloveniji skupno 438 proizvodnih objektov, ki so imeli status kvalificirane elektrarne in so s tem bili upravičeni do podpore iz sistema prednostnega dispečiranja. Med kvalificiranimi elektrarnami na distribucijskem omrežju, ki uporabljajo obnovljive vire energije, je največ vodnih elektrarn. Skupni delež ostalih je manjši od 1,5 odstotka in se nanaša na proizvodnjo iz biomase in komunalnih odpadkov (Poročilo o stanju na področju energetike 2004, 26). 2.2 Prenos električne energije Dejavnosti prenosa in distribucije električne energije so obvezne gospodarske javne službe (v nadaljevanju GJS), ki jih izvajajo sistemski operaterji elektroenergetskih omrežij. Način opravljanja GJS predpiše vlada z ustrezno uredbo, v kateri določi tudi vire financiranja. GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja izvaja kot edino dejavnost Elektro-Slovenija, d.o.o. (v nadaljevanju Eles). Eles je edino elektroenergetsko prenosno podjetje v državi. S svojim prenosnim omrežjem, ki na 400, 220 in 110 kV napetostnem nivoju, obsega 141 daljnovodov v skupni dolžini 2.600 kilometrov povezuje proizvajalce in odjemalce električne energije in zagotavlja nemoteno

11

obratovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Po določilih energetskega zakona je Eles javno podjetje v sto odstotni državni lasti, ki so mu zaupane naloge prenosa električne energije in upravljanja prenosnega omrežja. S hčerinskimi družbami Eles skrbi tudi za organiziranje trga z električno energijo in izvajanje izobraževalnih programov (www.eles.si). GJS sistemskega operaterja prenosnega omrežja se skladno z Uredbo o načinu izvajanja GJS dejavnosti sistemskega operaterja prenosnega omrežja električne energije financira iz omrežnine in iz drugih virov. Omrežnino za uporabo elektroenergetskih omrežij določa Agencija za energijo. Omrežnina vključuje stroške vodenja, obratovanja in vzdrževanja omrežja, razvoja omrežja, stroške pokrivanja tehničnih izgub električne energije v omrežju in stroške sistemskih storitev ter reguliran odnos na sredstva (Poročilo o stanju na področju energetike 2006, 14). Eles ima kot sistemski operater dve temeljni nalogi, in sicer zagotovitev varnosti obratovanja omrežja in njegovo čim večjo razpoložljivost uporabnikom ter na drugi strani tudi zagotovitev varnosti dobave električne energije vsem odjemalcem. Pomembna naloga vseh sistemskih operaterjev je tudi skrb za nemoteno delovanje nacionalnih in tudi evropskega oziroma mednarodnih elektroenergetskih omrežij, pri čemer pa je ta skrb z odprtjem postala precej zahtevnejša. Eles skrbi za omrežje, ki je v primerjavi z drugimi relativno majhno, a ima eno najpomembnejših geografskih leg v Evropi, saj je na stičišču treh regij – Balkana, Srednje in Zahodne Evrope. Naš sistem ni bil grajen za tako velik trg in ima premajhne zmogljivosti za potrebe tega trga, pri čemer osrednjo težavo, ki močno vpliva na varnost obratovanja, pomenijo predvsem veliki nekontrolirani pretoki energije skozi naše omrežje, ki močno presegajo komercialno dogovorjene pretoke (Janjić 2007, 33). 2.2.1 Zanesljivost oskrbe Zanesljiva oskrba porabnikov električne energije v Sloveniji postaja delno odvisna tudi od globalnih razmer na evropskem trgu z električno energijo, saj je Slovenija glede proizvodnih zmogljivosti vselej odvisna od uvoza. Naše lastno prenosno omrežje ima sicer dovolj zmogljivosti za prenos oziroma uvoz električne energije iz katerekoli sosednje države, vendar dobava ni več odvisna zgolj od nakupa manjkajoče električne energije pri nekem ponudniku, temveč je odvisna od pridobitve prostih prenosnih zmogljivosti, kjer je čedalje več težav, saj so te zmogljivosti pogosto prezasedene zaradi vsakodnevnega trgovanja z električno energijo v zelo različnih smereh. V tem trenutku so največji dejavniki tveganja pri zagotavljanju zanesljivosti oskrbe nekontrolirani veliki pretoki moči na velike razdalje, ki jih generira odprti trg in lakota udeležencev na trgu po maksimiranju dobičkov. Eles je zato začel izvajati večjo investicijo v regulacijsko napravo (prečni transformator v Divači), s katero bo imel obvladovanje potencialno nevarnih pretokov preko svojega omrežja dejansko učinkovito v svojih rokah. Drugi dejavnik tveganja so lahko tudi čedalje hujše in nepredvidljive naravne ujme, predvsem v kombinaciji z nezadostno zazankanim prenosnim omrežjem. V ta namen se Eles zelo trudi za umestitev v prostor in končno zgraditev nujno potrebnih novih prenosnih daljnovodov (Janjić 2007, 31).

2 Distribucija: pomeni transport električne energije po srednje in nizkonapetostnem povezovalnem omrežju.

12

2.3 Distribucija V Sloveniji imamo pet elektrodistribucijskih podjetij, ki so del elektroenergetskega sistema Republike Slovenije. To so Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska. Osnovna dejavnost podjetij je distribucija2 in trgovanje z električno energijo, med glavne cilje podjetij pa lahko štejemo zanesljivo in varno oskrbo porabnikov z električno energijo, skrb za razvoj omrežja in konkurenčen nastop na trgu električne energije. Kakovostno izvajanje osnovnih nalog podjetij je pogojeno z rednim vzdrževanjem elektroenergetskega omrežja, dolgoletnim načrtovanjem razvoja omrežja in izvajanjem sprejetih načrtov (www.elektro-maribor.si). 2.4 Organizator trga Vlogo organizatorja trga z električno energijo je prevzelo podjetje Borzen, d.o.o., ki je hčerinsko podjetje Eles-a. Podjetje Borzen d.o.o. je bilo ustanovljeno 28. marca 2001 za izvajanje nalog obvezne GJS organiziranja trga z električno energijo, organiziranjem borznega trgovanja in finančne poravnave ter številne druge pomembne funkcije v slovenski energetiki povezane z spodbujanjem rabe obnovljivih virov in učinkovite rabe energije. Borze z električno energijo so tržni mehanizem s katerim se je poskušalo na prostovoljen ali deloma obvezen način vzpodbuditi konkurenčne razmere in na trg vnesti preglednost. V idealnih razmerah omogočajo dnevni trgi električne energije ekonomsko učinkovitost tako na kratki kot na dolgi rok. Osnovne naloge Borzena so:

- borza električne energije - obračun in poravnava sklenjenih poslov na organiziranem trgu - evidentiranje dvostranskih pogodb - izdelava voznih redov - obračun odstopanj - javno objavljanje tržnih gibanj

Kot izvajalec GJS se Borzen financira iz tarife za izvajanje storitev organizatorja trga z električno energijo, ki jo na podlagi Uredbe o načinu izvajanja GJS organiziranje trga z električno energijo (Uradni list RS,št.54/00 in 70/03) potrdi vlada (www.borzen.si).

13

2.6 Regulator trga – Javna agencija za energijo Agencija za energijo deluje od leta 2001. Ustanovljena je bila z namenom, da pomaga soustvarjati primerne razmere za odiranje trga z električno energijo in zemeljskim plinom v Republiki Sloveniji in hkrati nadzira te pomembne spremembe. Novela energetskega zakona, ki je začela veljati maja 2004, je agenciji dodelila še dodatne pristojnosti in razširila njene regulativne naloge na področje oskrbe z drugimi energetskimi plini in daljinsko toploto. Agencija s svojim delom in odločitvami usmerja delovanje podjetij, ki jih izvajajo GJS, s svojim nadzornim in opazovalnim delovanjem vpliva na razvoj celotnega energetskega sektorja. Postaja usmerjevalka reguliranih podjetij, posebno pozornost pa namenja ustreznim spodbudam, usmeritvam in usklajevanju interesov porabnikov, reguliranih podjetij in države. Vloga agencije kot energetskega regulatorja v Sloveniji je predvsem zagotavljati preglednost delovanja trga in regulirati dejavnosti GJS tako, da bodo storitve opravljene kakovostno in po primerni ceni. Naloge Agencije za energijo opredeljuje energetski zakon (Agencija za energijo 2002, 17):

odloča o cenah za uporabo elektroenergetskih omrežij, odloča o upravičenosti stroškov in drugih elementov cen za uporabo omrežij, odloča o sporih, ki izvirajo iz zavrnitve dostopa do elektroenergetskih ali plinskih omrežij

ali iz obračunane cene za uporabo elektroenergetskih omrežij ali cene za uporabo plinskih omrežij,

izdaja licence, sodeluje s pristojnimi organi in inšpekcijami, izdaja letna poročila in informacije za javnost, opravlja druge naloge, določene z zakonom.

V Sklepu o ustanovitvi Agencije za energijo je poleg naštetih nalog določeno, da Agencija sodeluje v bilateralnih odnosih in mednarodnih organizacijah s področja nadzora nad delovanjem trga z električno energijo in zemeljskim plinom ter da izvaja tudi druge aktivnosti, ki so povezane z opravljanjem z zakonom določenih nalog s področja reguliranih dejavnosti.

14

3 RAZVOJ SLOVENSKEGA TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO 3.1 Kronološki pregled odpiranja trga Republika Slovenija je skladno s prizadevanji po vključitvi v Evropski uniji podpisala in ratificirala Sporazum o pridružitvi EU (Ur.l. RS, št. 44/97) in Pogodbo o energetski listini (Ur.l. RS, št. 42/97) in s tem prevzela obveznost pravne harmonizacije na področju energetike. Vzpostaviti je bilo potrebno nekaj institucij in sprejeti vrsto zakonskih in podzakonskih predpisov. S tem namenom je Vlada RS 16.7.1998 obravnavala in sprejela predlog energetskega zakona in ga poslala v parlamentarno proceduro, kjer je po številnih dopolnitvah 16.9.1999 doživel potrditev. S 15.10.1999 je tako stopil v veljavo novi Energetski zakon. Za Slovenijo, kakor tudi za druge države v tranziciji je bilo značilno, da se v preteklosti ni vodila klasična energetska politika, niti ni obstojalo energetsko tržišče. Država je s svojimi energetskimi plani in bilancami administrativno upravljala z razvojem energetike, ki je bil podrejen politiki industrializacije. Država je določala nizke cene energije zaradi hitrejšega razvoja industrije in izboljšanja standarda prebivalcev, financirala izgradnje energetskih objektov in infrastrukture ter odrejala kvote za uvoz deficitarnih virov. Vse to je vodilo k neracionalnemu izkoriščanju energije in zaviralo razvoj trga v energetskem sektorju. Novi Energetski zakon iz leta 1999 omejuje monopolne položaje državnih energetskih podjetij in uvaja postopno privatizacijo, hkrati pa tudi realne cene energije, povečano skrb za okolje, stimuliranje racionalne rabe energije, spodbujanje zmanjševanja izgub v proizvodnji, prenosu in porabi, uvajanje novih tehničnih norm za gospodinjske aparate in uporabo obnovljivih virov (Maletič 2005). Zakon torej določa načela energetske politike, pravila za delovanje trga z energijo, načine in oblike izvajanja gospodarskih javnih služb na področju energetike, načela zanesljive oskrbe in učinkovite rabe energije, pogoje za obratovanje energetskih naprav, pogoje za opravljanje energetske dejavnosti, ureja izdajanje licenc in energetskih dovoljenj ter določa organe, ki opravljajo upravne naloge po tem zakonu (Jovanovič 2006). S 1. januarjem 2001 so se pričele za tržne in regulirane dejavnosti uporabljati ločeni računovodski izkazi. Vladne Uredbe govorijo o deregulaciji elektroenergetskega sektorje, torej o računovodski dejavnosti proizvodnje, prenosa, distribucije in oskrbe z električno energijo v obstoječih distribucijskih podjetjih in v Eles-u. Eles je na podlagi Uredbe o določitvi upravljalca prenosnega omrežja postal upravljalec prenosnega omrežja električne energije v RS, zadolžen za prenos elektrike med proizvajalci in distribucijskimi podjetji po prenosnem omrežju, za stabilno in zanesljivo delovanje elektroenergetskega sistema, za upravljanje prenosnega omrežja in za izvajanje dejavnosti organiziranega trga z električno energijo. V prejšnjem sistemu je imel osrednjo vlogo pri oskrbi z električno energijo, vendar ostaja javno prenosno omrežje v sto odstotni državni lasti (Jovanovič 2006).

15

Obveznost za ustanovitev Organizatorja trga z električno energijo oz. borze električne energije izhaja iz Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe organiziranja trga z električno energijo (Ur.l. RS, št. 54/00). Ustanovitev Organizatorja trga je bil hkrati temeljni pogoj za odprtje trga z električno energijo. V ta namen je bil 23.3.2001 ustanovljen Borzen, d.o.o.. Z odprtjem trga z električno energijo in opredelitev energije kot tržno blago, so se vzpostavili pogoji za nove pristope pri oblikovanju pogodbenih odnosov. V novih pogojih se oskrba z energijo izvaja kot tržna dejavnost, v kateri se dobavitelj in odjemalec prosto dogovorita za količino in ceno dobavljene energije, razen če zakon ne določa drugače. S takšno pravno normo je Energetski zakon nedvoumno prenesel področje oskrbe z energijo v sfero pogodbenega prava, ki temelji na že uveljavljenih tržnih načelih (Maletič 2005). Predpisi, ki se nanašajo na distribucijska podjetja, tudi zahtevajo ločevanje tržnih dejavnostih od reguliranih, kar pomeni vodenje ločenih računovodskih izkazov za obe podjetji. Glede reguliranih dejavnosti, ki zajemajo vzdrževanje in razvoj distribucijskega omrežja, podjetja skrbijo za kakovosten, nemoten in zanesljiv prenos, na področju tržnih dejavnosti pa za prodajo električne energije upravičenim odjemalcem. Tržni del distribucijskih podjetij se je znašel v vlogi dobavitelja električne energije tistim odjemalcem, ki niso upravičeni odjemalci, regulirani del pa v vlogi distributerja električne energije po distribucijskem podjetju. GJS prenosa in distribucije električne energije torej še zmeraj regulira država oz. regulatorno telo na liberaliziranem trgu, to je Agencija za energijo. Ustanovljena je bila leta 2000 v vladnim sklepom. Poleg določanja cen prenosa in distribucije izdaja tudi licence za opravljanje katerekoli izmed energetskih dejavnosti, določa tarife za uporabo elektroenergetskih omrežij in odloča o dostopu do omrežja (Jovanovič 2006). Notranji trg z električno energijo se je delno sprostil 15.4.2001, ko se je s trgovanjem električne energije ukvarjal vsakdo, ki si je pridobil licenco Agencije za energetiko. Za gospodinjstva se notranji trg še ni odprl, prinaša pa spremembe na trgu industrijskih kupcev. Gre za tako imenovane upravičene odjemalce, ki presegajo priključno moč 41 kW na enem odjemnem mestu in vsi distributerji električne energije. V praksi je to pomenilo, da se je lahko podjetje, ki ni bilo zadovoljno s ponujeno ceno proizvajalca (npr. nuklearke), lahko odločilo za dobavo elektrike od drugega proizvajalca (npr. iz katerih od hidroelektrarn). V letu 2002 je vlada dovolila nakup električne energije v tujini podjetjem, katerih poraba presega 100 GWh letno, kar je pomenilo predčasno mednarodno odpiranje trga. S 1. januarjem 2003 so se odprle tudi državne meje za upravičene odjemalce in trg električne energije v Sloveniji se je dokončno liberaliziral. Podjetja za distribucijo, tarifni odjemalci električne energije, ter ostali upravičeni odjemalci so lahko začeli uvažati električno energijo, oz. proizvajalci iz drugih držav so električno energijo lahko ponujali v odkup. Tak dogovor se je lahko sklenil s kratkoročno ali dolgoročno pogodbo neposredno s prodajalcem energije ali pa se je dogovor dosegel na borzi. Upravičeni odjemalci so bili do 1.7.2004 tisti, katerih priključna moč je presegala 41 kW. Po 1.7.2004 pa uvrščamo mednje vse negospodinjske odjemalce. V skupino tarifnih odjemalcev

16

so do 1.7.2004 spadala predvsem gospodinjstva oziroma tisti, katerih priključna moč je manjša ali enaka 41 kW. Po tem datumu pa so v tej skupni še samo gospodinjstva, ki potrebujejo električno energijo za lastno domačo uporabo, kar izključuje opravljanje gospodarske ali poklicne dejavnosti, in naprava za omejevanje toka ni nastavljena na več kot 1x35 A pri enofazni oziroma 3x25 A pri trifaznih priključkih. Odjemalci ostalega odjema so postali upravičeni odjemalci (Špindler 2006). Prvega julija 2007 so se končali trije pomembni procesi na energetskem trgu: pravna ločitev operaterjev od distribucij, odprtje trga z električno energijo za gospodinjstva in uvajanje avkcij za delitev čezmejnih zmogljivosti. Liberalizacija energetskega trga prinaša novost za približno 800.000 gospodinjskih odjemalcev, saj lahko sami izbirajo dobavitelja električne energije. To pomeni, da država ne bo več uravnavala cen v prodaji na drobno in bodo gospodinjstva na odprtem trgu lahko izbirala dobavitelja. Sprememb ne bo čez noč, a vendarle je mogoče pričakovati, da se bodo cene za gospodinjstva zviševale in dokaj hitro približale evropskemu povprečju (Košir in Viršek 2007). Da bo trg z električno energijo zares deloval, morajo biti operaterji sistema, ki ostaja področje reguliranega naravnega monopola, ločeni od tržnih akterjev (proizvajalcev, trgovcev in distributerjev). Ločitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja je bila izvedena s podpisom koncesijske pogodbe med državo in sistemski operaterjem distribucijskega omrežja (SODO) (Bahun 2007, 41). 3.2 Sistemski operater distribucijskega omrežja Direktiva 2003/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta, z dne 26. junija 2003, o skupnih pravilih za delovanje notranjega trga z električno energijo, opredeljuje zahtevo po pravni in funkcionalni ločitvi upravljavcev distribucijskega omrežja od drugih tržnih dejavnosti. Zato je bilo potrebno do 1.7.2007 izvesti reorganizacijo distribucijskih podjetij tako, da bodo izpolnjevale zahteve po pravni ločitvi, kot tudi zahteve po funkcionalni ločitvi. V ta namen je Ministrstvo za gospodarstvo ustanovilo novo družbo, ki naj bi bila v sto odstotni lasti države. Vlada je sprejela Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. Z Uredbo o koncesiji GJS dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, SODO, d.o.o. pa je dodelila koncesijo za izvajanje GJS dejavnosti sistemskega operaterja za dobo 50 let (Marinič 2007, 4). Torej bo družba prevzela vse odgovornosti in obveznosti ter pravice v zvezi z izvajanjem GJS SODO, določene s slovensko energetsko zakonodajo (Irgl 2007, 8). Z uveljavitvijo zakonskih predpisov so distribucijska podjetja izgubila pooblastilo za izvajanje GJS SODO, ostajajo pa lastnice distribucijskega omrežja in tudi izvajalke storitev, za distribucijo električne energije (Marinič 2007, 4).

17

3.2.1 Dejavnosti SODO Naloge SODO so jasno določene z uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. SODO skrbi za izvajanje distribucije električne energije, upravljanje in vodenje obratovanja distribucijskega omrežja, zagotavljanje vzdrževanja in razvoja omrežja, zagotavljanje dostopa do omrežja, za varno in zanesljivo obratovanje distribucijskega omrežja, nediskriminirano obratovanje uporabnikov omrežja, za odkup električne energije od kvalificiranih odjemalcev, za izdajanje sistemskih obratovalnih navodil in pripravo splošnih dobavnih pogojev, izvajanje sistemske zaščite distribucijskega omrežja, izvajanje števčnih in obratovalnih meritev v distribucijskem omrežju, izvajanje meritev in analiz na področju kakovosti oskrbe z električno energijo ter tudi za izvajanje zasilne oskrbe odjemalcev. Te naloge so precej podobne nalogam, ki jih opravlja sistemski operater prenosnega omrežja, le da potekajo na drugi, nižji napetostni ravni (Janjić 2007, 22-24). 3.3 Sprememba naziva javnega podjetja S 1. julijem 2007 je vstopil v veljavo Odlok o prenehanju Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za prenos električne energije in javnih podjetij za distribucijo električne energije. S tem odlokom so distribucijska podjetja ( Elektro Ljubljana…) izgubila status javnega podjetja in so tako sedaj registrirana v sodnem registru kot delniška družba zasebnega prava (Marinič 2007, 4). Tako elektrodistribucijska podjetja v prihodnosti ne bodo stopala v pravna oziroma poslovna razmerja z odjemalci električne energije glede uporabe elektrodistribucijskih omrežij, zagotavljanja kakovostne oskrbe elektrodistribucijskega omrežja, temveč bo to opravljal nov gospodarski subjekt - SODO (Irgl 2007, 8).

18

4 ODPRTJE TRGA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO ZA GOSPODINJSTVA Oskrba z energijo in raba energije sta sestavni del našega življenja, saj vsak dan potrebujemo električno energijo. Gospodinjski odjemalci lahko od 1. julija 2007 tako kot pri drugem blagu tudi pri energiji tehtajo različne ponudbe. Postali so aktivni udeleženci energetskega trga, ter s svojimi ravnanji vplivali na razmere na trgu. Gospodinjstva v Sloveniji porabijo približno četrtino vse porabljene električne energije. To je dovolj velik tržni delež, da bo tudi glas gospodinjskih odjemalcev postal pomemben. Razvoj trga je težko napovedati, vendar pa izkušnje nekaterih evropskih držav kažejo, da je za razmah konkurence potrebno vsaj kakšno leto. Vsekakor si želimo, da bi bilo čim več novih ponudnikov, da bi bile njihove ponudbe za odjemalce zanimive in da bi konkurenca vplivala tudi na izboljševanje dodatne ponudbe in kakovost storitev (Javna agencija RS za energijo 2007). Gospodinjskim odjemalcem je pred odprtjem trga z električno energijo le-to dobavljalo eno izmed petih distribucijskih podjetij, odvisno od kraja prebivanja. Doslej torej niso mogli izbirati, pri katerem podjetju in pod kakšnimi pogoji bodo kupovali električno energijo. Od 1.7.2007 pa imajo tudi gospodinjski odjemalci možnost kupovati električno energijo pri vseh dobaviteljih, ki ponujajo električno energijo tudi gospodinjskim odjemalcem, ne glede na kraj prebivanja. Če se odjemalec ne odloči za drugega dobavitelja, mu bo električno energijo tudi v prihodnje dobavljal dosedanji dobavitelj (Javna agencija RS za energijo 2007). 4.1 Dobavitelji električne energije za gospodinjstva Ne glede na kraj prebivanja ima gospodinjski odjemalec možnost izbirati med vsemi dobavitelji električne energije v Sloveniji. Pri izbiri dobavitelja je pomembno poleg cene upoštevati tudi vse druge pogoje, ki jih dobavitelj ponuja. To so predvsem časovna veljavnost pogodbe, odpovedni rok, plačilni pogoji in dodatne storitve. Pri oskrbi z električno energijo je mogoče izbirati tudi različne vrste električne energije glede na vir, iz katerega je ta energija proizvedena (Javna agencija RS za energijo 2007). Po odprtju trga lahko gospodinjstva izbirajo med več dobavitelji, ki ponujajo različne aranžmaje in cene elektrike. Poleg petih elektrodistribucij - Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska - elektriko gospodinjstvom ponujata še zasebna ponudnika Elektro Prodaja in Istrabenz Gorenje. 4.2 Opredelitev tarif Električno energijo merimo v enotah kWh (kilovatna ura). Poraba v določenih časovnih obdobjih, ki jo beležijo števci, predstavlja različne stroške. Ločimo večjo dnevno tarifo (VT), manjšo dnevno tarifo (MT) in enotno tarifo (ET).

19

VT - večja dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 6.00 do 22.00 ure MT - manjša dnevna tarifa je tarifa, ki jo dvotarifni števec beleži vsak delavnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure ET - enotna dnevna tarifa je tarifa, ki jo beleži enotarifni števec vsak dan od 0.00 do 24.00 ure 4.3 Stopnje gospodinjskih odjemalcev Gospodinjske odjemalce v osnovi uvrščamo v tri stopnje na podlagi nazivne moči obračunske varovalke.

I. stopnja: sem uvrščamo odjemalce z omejevalci moči 3 kW oziroma imajo vgrajene obračunske varovalke do vključno 1x16 A in 1x20 A. Odjemalci v tej stopnji običajno uporabljajo električno energijo za razsvetljavo in običajna gospodinjska opravila.

II. stopnja: sem uvrščamo odjemalce z omejevalci moči 7 kW oziroma imajo vgrajene obračunske varovalke 1x25 A, 1x35 A, 3x16 A in 3x20 A. Odjemalci v tej stopnji običajno uporabljajo električno energijo za vsakodnevna opravila v gospodinjstvu, poleg tega pa moč varovalk omogoča dodatno rabo električne energije za segrevanje sanitarne vode, pomivanje v pomivalnem stroju, uporabo sušilnega stroja, namestitev klimatskih naprav.

III. stopnja: sem uvrščamo odjemalce z omejevlci moči 10 kW oziroma tiste, ki imajo vgrajene obračunske varovalke 3x25 A. Takšna moč varovalk poleg uporabe električne energije za vsa gospodinjska dela omogoča rabo električne energije v namene izboljšanja bivalnega okolja v stanovanjih, eno-ali večstanovanjskih hišah (Projektna skupina 2007, 5-7).

4.4 Predstavitev ponudbe distribucijskih podjetij v elektroenergetskem trgu Tekmeci prihajajo. Pet distribucijskih podjetij, Elektro Maribor, Celje, Ljubljana, Gorenjska in Primorska, je po mnenju ministrstva za gospodarstvo dovolj veliko in enakomerno močnih, da si lahko konkurirajo na trgu (Košir 2007, 4). 4.4.1 Elektro Maribor V Elektro Maribor so pripravili posebne pakete oskrbe z električno energijo, sklicujejo se na tradicijo in zanesljivost, gospodinjstva pa lahko pri Elektro Maribor izbirajo med paketi Varčujem!, Varčujem modro!, Gradim!, Gradim modro!, Osnovna oskrba in Osnovna oskrba -modra!. Kot eden največjih ponudnikov električne energije v Sloveniji so vključeni v projekt

3 Modra energija: je električna energija, pridobljena iz okolju prijaznih, obnovljivih virov. Proizvedena je v hidroelektrarnah slovenskih rek. Pri njeni proizvodnji ne izrabljajo dragocenih fosilnih goriv. Delovanje slovenskih hidroelektrarn ne obremenjuje okolja s toplogrednimi plini, škodljivimi emisijami ali radioaktivnimi odpadki. Poskrbljeno je tudi za čim manjši vpliv energetskih objektov na življenje v vodi ter za ekološko primerno vpetost objektov v okolico. Blagovno znamko Modra energija so avgusta 2004 oblikovala HSE in distribucijska podjetja z namenom, da bi proizvodnji iz obnovljivih virov zagotovili podporo in prepoznavnost na trgu, slovenskim odjemalcem pa omogočili izbiro vrste in vira električne energije, ki jo uporabljajo. Podjetja, ki prodajo Modro energijo gospodinjstvom so: Elektro Maribor, Elektro Celje in Elektro Primorska. 4 RECS: sistem izdajanja certifikatov RECS (Sistem certifikatov električne energije iz obnovljivih virov – Renewable Energy Certification System) deluje v Sloveniji od leta 2004. Je prostovoljna evropska organizacija, ki s standardiziranim sistemom certifikatov omogoča trgovanje z atributi električne energije, ki se nanašajo na okolje. Trgovanje je omogočeno s tem, da se okoljska vrednost tako proizvedene električne energije loči od fizičnega toka energije. V Sloveniji certifikat RECS izdaja agencija, ki je tudi polnopravna članica združenja izdajateljev certifikatov AIB (Addociation of Issuing Bodies) s sedežem v Bruslju. Agencija v vlogi izdajatelja sledi prenašanju in porabi certifikatov pri izvozu ali uvozu in v Sloveniji.

20

Modra energija3, na osnovi katerega lahko ponudijo električno energijo proizvedeno v slovenskih hidroelektrarnah. S tem zagotavljajo energijo proizvedeno iz obnovljivih virov, okolju prijaznih virov, ki je usklajena z mednarodnimi okoljskimi kriteriji in s sistemov certifikatov RECS4. Paketi:

- Osnovna oskrba in Osnovna oskrba - modra!: paket osnovna oskrba je namenjen vsem, ki ne želijo bistvenih sprememb in prilagajanja porabe električne energije. Paket zagotavlja varno in zanesljivo dobavo električne energije, ki jo gospodinjski odjemalci potrebujejo za svoj dom. Dodatek modre energije pa je namenjen tistim odjemalcem, ki bi radi prispevali k varovanju okolja in se sprašujejo, kako bodo živeli jutri.

- Varčujem in Varčujem modro!: je primeren za odjemalce, ki vsaj 60 % električne energije porabijo v manjši dnevni tarifi (MT) to je vsak delovnik od 22.00 do 6.00 ure naslednjega dne, ter vsako soboto, nedeljo in dela prost dan od 0.00 do 24.00 ure. Pogoj za sklenitev pogodbe za paket Varčujem! je dvotarifni način merjenja. Za lažje spremljanje svoje porabe bodo ob sklenitvi pogodbe nagrajeni z merilnikom stroškov energije. S paketom Varčujem modro! pa so poskrbeli tudi za okoljsko ozaveščene odjemalce.

- Gradim! in Gradim modro!: s tem paketom oskrbe podjetje zagotavlja električno energijo, ki jo odjemalci potrebujejo v času gradnje svojega doma, počitniške hiše oziroma zgradbe, ki ni namenjena pridobitni dejavnosti. Trajanje potrebe po električni energiji pri gradnji ponavadi ni moč natančno določiti. Zato veljavnost paketa oskrbe Gradim! načeloma sovpada z veljavno zakonodajo (velja eno leto z možnostjo podaljšanja največ dvakrat, vsakokrat največ za eno leto). Kakor pri ostalih paketih modro so se tudi pri tem paketu osredotočili na skrb za okolje in pridobitev energije iz obnovljivih virov.

21

TABELA 1: Ponudba Elektra Maribor za gospodinjske odjemalce (cene so v evrih z vključenim ddv)

vrsta paketa stopnja odjema prispevek za moč (€/kW)

VT (€/kWh)

MT (€/kWh)

ET (€/kWh)

I 0,85994 0,09186 osnovna oskrba II 0,85994 0,10726 0,06670 0,09817

III 0,85994 0,10735 0,06674 0,09827 I 0,85994 0,09686

osnovna oskrba-modro II 0,85994 0,11226 0,07170 0,10318 III 0,85994 0,11236 0,07175 0,10327 I

varčujem II 0,85994 0,11022 0,06473 III 0,85994 0,11032 0,06478 I

varčujem-modro II 0,85994 0,11522 0,06973 III 0,85994 0,11532 0,06978

gradim 0,85994 0,17304 0,10146 0,15738 gradim-modro 0,85994 0,17805 0,10647 0,16239

Vir: www.elektro-maribor.si 4.4.1.1 Ostala ponudba Elektra Maribor Elektro Maribor s sloganom »Energija zame« gospodinjstvom ponuja e-storitev, s katero lahko končni uporabnik preveri tehnične podatke merilnega mesta, pregleda izstavljene račune in plačila in si sam informativno izračuna strošek porabljene električne energije. Klicni center za informacije, pojasnila in navodila pa je odjemalcem na voljo 24 ur. Ob sklenitvi pogodbe paketa Varčujem! jim podjetje podari merilnik stroškov energije. Tega namestijo med porabnika in vtičnico in takoj bodo seznanjeni s stroški delovanje določene električne naprave (www.elektro-maribor.si). 4.4.2 Elektro Celje V Elektro Celje so gospodinjskim odjemalcev ponudili tri pakete. Ponujajo Klasični paket, ki vključuje dobavo energije, uporabo omrežja in trošarino, v katerem se prispevek za moč razlikuje glede na moč omejevalca toka. Poleg Klasičnega paketa ponujajo tudi EKO Zeleni paket, ki vključuje dobavo energije iz štirih hidroelektrarn njihove hčerinske družbe in EKO Modri paket, ki vključuje dobavo energije iz hidroelektrarn, ki so povezane v Holding slovenskih elektrarn.

22

Paketi: - Klasični: klasični paket ponuja osnovno oskrbo gospodinjstev z električno energijo. - EKO zeleni paket: EKO zeleni paket je namenjen tistim gospodinjstvom, ki želijo

nekaj doprinesti k ohranjanju narave in pustiti mlajšim generacijam čimbolj čisto in zdravo okolje. Z izbiro EKO zelenega paketa prispevajo k pridobivanju dodatnih obnovljivih virov energije. Zelena energija se proizvaja v štirih lastnih malih hidroelektrarnah njihove hčerinske družbe MHE - ELPRO, podjetje za proizvodnjo in trženje električne energije, d.o.o..

- EKO modri paket: EKO modri paket je prav tako namenjen tistim odjemalcem, ki želijo s Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o. in Elektro Celje prispevati k čistejšemu okolju (www.elektro-celje.si).

TABELA 2: Ponudba Elektra Celje za gospodinjske odjemalce (cene so v evrih z vključenim ddv)

vrsta paketa stopnja odjema prispevek za moč (€/kW)

VT (€/kWh)

MT (€/kWh)

ET (€/kWh)

I 0,85994 0,09186 klasični II 0,85994 0,10726 0,06670 0,09817

III 0,85994 0,10735 0,06674 0,09827 I 0,85994 0,09686

EKO zeleni II 0,85994 0,11226 0,07170 0,10318 III 0,85994 0,11236 0,07175 0,10327 I 0,85994 0,09686

EKO modri II 0,85994 0,11226 0,07170 0,10318 III 0,85994 0,11236 0,07175 0,10327

Vir: www.elektro-celje.si 4.4.2.1 Ostala ponudba Elektra Celje V Elektro Celje vodilnega slogana na njihovem spletu nismo zasledili, ima pa podobno kot ostala distribucijska podjetja za svoje uporabnike na voljo klicni center in e-storitve, ki omogočajo, da na spletni strani vstopajo do podatkov o svojem merilnem mestu in spremljalo dejansko porabo, tako da si izdelajo kontrolni obračun. Seznanili so jih tudi s pospešenim nameščanjem števcev z daljinskim prenosom podatkov na merilnih mestih v posameznih tarnsformatorskih postajah, kar bo omogočilo postopni prehod na mesečno odbiranje števcev tudi za gospodinjstva. Odjemalci EKO zelenega paketa bodo imeli svojega osebnega svetovalca in objavljeno ime na njihovi spletni strani, če bodo tako želeli. Svoje odjemalce želijo vzpodbuditi, naj si poenostavijo način plačevanja električne energije in se odločajo za plačevanje preko direktne bremenitve transakcijskega računa (trajnika). Ob obisku v informacijskih pisarnah podpišejo pooblastilo za plačevanje preko direktne obremenitve, vse ostale formalnosti z banko uredi podjetje samo (www.elektro-celje.si). Na zastavljeno

23

vprašanje zakaj je Elektro Celje boljši ponudnik električne energije od ostalih akterjev na slovenskem trgu, glede na to, da se cenovno ne razlikujejo, so nam odgovorili: "Naša ponudba za nakup električne energije za gospodinjstva je drugačna v tem, da smo jo namenili tudi ekološko osveščenim osebam. Energija prihaja iz obnovljivih virov in drugih alternativnih virov in se cenovno sicer razlikuje od ponudbe klasičnih paketov. Kljub temu smo se odločili za tovrstno ponudbo, saj razliko v ceni med klasično ponudbo in ekološko ponudbo namenimo ravno v sklad za financiranje obnovljivih virov. Pri ekološki ponudbi se lahko odločate med EKO zeleno energijo in EKO modro energijo. Zelena energija je proizvedena v malih hidroelektrarnah našega hčerinskega podjetja MHE - ELPRO, d.o.o. in je namenjena odjemalcem, ki želijo prispevati svoj delež k ohranjanju čistega okolja. Modra energija je proizvod velikih hidroelektrarn slovenskih rek, ki jo nudimo skupaj s Holdingom Slovenske elektrarne d.o.o." (Grilec, Sonja. Osebna komunikacija, 05.10. 2007). 4.4.3 Elektro Ljubljana Elektro Ljubljana se je na odprtje trga z električno energijo temeljito pripravila. V podjetju so analizirali najboljše prakse oskrbovalnih podjetij pri poslovanju z gospodinjskimi odjemalci na razvitih trgih EU in obstoječe poslovanje Elektra Ljubljana pri poslovanju z gospodinjskimi odjemalci. Gospodinjski odjemalci lahko poslej izbirajo med tremi vrstami osnovne oskrbe, ki so naslednice nekdanjih treh tarifnih stopenj gospodinjskega odjema. Za sedanje in prihodnje okoljsko osveščene kupce so v Elektro Ljubljana oskrbo oblikovali v zeleno oskrbo. Zelena oskrba je čista, do okolja prijazna ter pridobljena iz obnovljivih virov Elektra Ljubljana, d.d. Proizvedena je v Malih hidroelektrarnah Elektra Ljubljana, d.o.o., ki ne zahtevajo velikih posegov v prostor in se skorajda zlijejo z naravo in okoljem (Božič 2007, 5). Paketi:

- Osnovna oskrba: namenjen je tistim gospodinjskim porabnikom, ki ne želijo bistvenih sprememb pri dobavi električne energije. Odjemalce so razdelili v tri stopnje na podlagi vgrajene obračunske varovalke.

- Zelena oskrba: primerna za okoljsko ozaveščena odjemalce. Cena produkta se izračuna kot dodatek k ceni električne energije v Osnovni oskrbi II.stopnje. Ta dodatek znaša 0,00417 €/kWh brez ddv (www.elektro-ljubljana.si).

TABELA 3: Ponudba Elektra Ljubljana za gospodinjske odjemalce (cene so v evrih z vključenim ddv)

vrsta oskrbe stopnja odjema prispevek za moč (€/kW)

VT (€/kWh)

MT (€/kWh)

ET (€/kWh)

I 0,85994 0,09186 osnovna oskrba II 0,85994 0,10726 0,06670 0,09817

III 0,85994 0,10735 0,06674 0,09827 zelena oskrba II 0,85994 0,11226 0,07170 0,10318

24

Vir: www.elektro-ljubljana.si 4.4.3.1 Ostala ponudba Elektra Ljubljana Elektro Ljubljana s svojim sloganom »Dober tok…za gospodinjstvo na dolgi rok« zraven standardnih e-storitev in klicnega centra ponuja še storitev Spremljaj svojo porabo in Poišči potratneža. Storitev Spremljaj svojo porabo vsebuje namestitev sodobnega elektronskega števca električne energije, ki zapisuje četrturno dinamiko odjema električne energije določenega gospodinjstva in komunikacijskim GPRS modulom. Z njo se omogoča zaračunavanje porabljene električne energije na podlagi dejanskega mesečnega odjema. Uporabniki storitve lahko stalno spremljajo svojo porabo in s tem povezane stroške po posebni spletni aplikaciji. S sistemom daljinskega zajema podatkov se praviloma enkrat na dan zagotavljajo četrturni podatki odjema električne energije za pretekli dan (Božič 2007, 5). Storitev Poišči potratneža omogoča, da odjemalec ugotavlja stroške na posameznem uporabniku znotraj gospodinjstva. Proti plačilu si lahko odjemalec izposodi enostavni merilni set in tako ugotovi porabo električne energije posameznega aparata. Ta storitev mu bistveno pripomore k oceni deleža, ki ga posamezni porabnik prispeva k skupni porabi. 4.4.4 Elektro Gorenjska Gospodinjstva lahko glede na tehnične pogoje izbirajo med različnimi paketi, ki se med seboj razlikujejo po obračunski moči in tipu varovalk. Elektro Gorenjska ponuja tri Osnovne pakete, paket Gradbeni odjem in dodatek k osnovnim paketom tako imenovano Reenergijo. Paketi:

- Osnovni paket: pri osnovnih paketih se tako kot pri ostalih distribucijskih podjetjih odjemalci uvrščajo v tri skupine, glede na obračunsko moč in tip varovalke.

- Reenergija: posebnost njihove ponudbe je Reenergija, ki je sto odstotno pridobljena iz obnovljivih virov, predvsem s pomočjo vode iz hidroelektrarn in s pomočjo sonca v dveh fotonapetostnih elektrarnah, ki so v lasti podjetja Elektro Gorenjska. Cena Reenergije je obračunana kot dodatek pri mesečnem obračunu električne energije ne glede na osnovni paket. V Elektro Gorenjska niso oblikovali posebnih paketov, ki vključujejo energijo iz obnovljivih virov, ampak so to preprosto storili tako, da že obstoječim osnovnim paketom prištejejo dodatek 1 evro brez ddv in s tem prispevamo k varovanju okolja. Z odločitvijo za nakup Reenergije boste postali član Kluba Reenergija. Podjetje jim bo posredovalo koristne informacije, jih seznanjalo z ugodnostmi in jih obveščalo o zbranih sredstvih in aktivnostih Sklada Reenergija. Ob nakupu Reenergije jih čaka še praktično darilo (www.elektro-gorenjska.si).

Klub

25

TABELA 4: Ponudba Elektra Gorenjska za gospodinjske odjemalce (cene so v evrih z vključenim ddv)

vrsta oskrbe stopnja odjema prispevek za moč (€/kW)

VT (€/kWh)

MT (€/kWh)

ET (€/kWh)

I 0,85994 0,09186 osnovni paket II 0,85994 0,10726 0,06670 0,09817

III 0,85994 0,10735 0,06674 0,09827 Vir: www.elektro-gorenjska.si 4.4.4.1 Ostala ponudba Elektra Gorenjska Elektro Gorenjska z vodilnim sloganom »Energija od vrat do vrat« ima podobno kot ostala distribucijska podjetja na voljo e-storitve in klicni center. Tudi njih smo povprašali po prednostih, ki jih ponujajo v primerjavi s konkurenco, odgovorili so: "Nudimo servis prijazen do strank. Preko klicnega centra smo ves čas dosegljivi za svoje stranke v času uradnih ur ter na omenjen način tudi izven njih. Preko klicnega centra in na informacijskem pultu naša stranka lahko uredi vse, kar je povezano z dobavo električne energije na enem mestu, lahko reklamira račun, sklene pogodbo, naroči dodatno storitev in drugo. Gradimo na kakovostnem obveščanju naših strank o novostih, aktualnih informacijah, akcijah in drugo. V ta namen se poslužujemo različnih medijev, predvsem zadnje strani računa in priloge k računu, internet, elektronski naslov itd. Naša prednost pred drugimi dobavitelji je, da razpolagamo z veliko količino iz obnovljivih virov proizvedene električne energije, predvsem vodnimi, to so male hidroelektrarne, v zadnjem času pa povečujemo tudi delež sončne energije" (Smon, Karmen. Osebna komunikacija, 05.10.2007). 4.4.5 Elektro Primorska Kot dobavitelj električne energije ponujajo odjemalcem Osnovno oskrbo in Okolju prijazno oskrbo. Elektro Primorska svojim kupcem predstavlja naslednje pakte:

- Paket mali, Paket srednji in Paket veliki, kjer je vključenost v posamezen paket odvisna od omejevalcev moči, ki se nahajajo v elektro omarici posameznega gospodinjstva.

- Pakete Modri mali, Modri srednji in Modri veliki. Modra energija prihaja iz okolja

prijaznih virov proizvajalcev iz skupine Holding slovenske elektrarne.

26

TABELA 5: Ponudba Elektra Primorska za gospodinjske odjemalce (cene so v evrih z vključenim ddv)

vrsta oskrbe stopnja odjema prispevek za moč (€/kW)

VT (€/kWh)

MT (€/kWh)

ET (€/kWh)

mali I 0,85994 0,09186 srednji II 0,85994 0,10726 0,06670 0,09817 veliki III 0,85994 0,10735 0,06674 0,09827

modri mali I 0,85994 0,09686 modri srednji II 0,85994 0,11226 0,07170 0,10318 modri veliki III 0,85994 0,11236 0,07175 0,10327

Vir: www.elektro-primorska.si 4.4.5.1 Ostala ponudba Elektra Primorska Elektro Primorska je prav tako član Modre energije, svojim odjemalcem ponuja e-storitve, kot ostala elektro podjetja ima na voljo tudi dežurne številke. Vodilnega slogana na svoji spletni strani ne ponujajo (www.elektro-primorska.si). 4.5 Sestava cene električne energije Cena električne energije je sestavljena iz stalnega mesečnega prispevka za moč, ki je odvisen od nazivne moči obračunske varovalke in spremenljivega zneska za oskrbo z električno energijo, ki vsebuje električno energijo, uporabo elektroenergetskih omrežij in trošarino. SLIKA 3: Deleži in pristojnosti pri določanju elementov cen v končni ceni električne energije v letu 2007 za značilnega gospodinjskega odjemalca

27

Vir: www.agen-rs.si Cena pri paketih MODRO in ZELENO, pa zraven omenjenega vsebuje še dodatek za modro oziroma zeleno energijo, ki znaša 0,00417 evra brez ddv od vsake dobavljene kWh. Distributerji se zavezujejo, da bodo zneske zbrane od zelene energije namenili za vzdrževanje obstoječih virov, ter za načrtovanje in vlaganje v izgradnjo novih obnovljivih virov energije in pospeševanje racionalne rabe energije. Denar, ki se zbira iz nakupa Modre energije, se zbira v posebnem skladu, ki je namenjen izključno dejavnostim v zvezi s čistim okoljem (raziskovalne naloge študentov, raziskave na področju pospeševanja pridobivanja energije iz obnovljivih virov, obnova in izgradnja enot, ki proizvajajo energijo iz obnovljivih virov, predstavitve in osveščanje otrok v vrtcih in šolah v smislu čistega okolja). Izjemi predstavljata Elektro Celje, kjer dodatek za Modro energijo znaša 0,0025 evra od vsake dobavljene kWh in Elektro Gorenjska, kjer bodo za Zeleno energijo prišteli 1 evro brez ddv, kot dodatek pri mesečnem obračunu električne energije ne glede na izbrani osnovni paket oskrbe. 4.5.1 Trošarina na porabljeno električno energijo S 1. marcem 2007 je bila uvedena trošarina na porabljeno električno energijo. Ker so zavezanci za plačilo trošarine dobavitelji, ki dobavljajo električno energijo končnim odjemalcem, se trošarina obračunava na računih za električno energijo. Trošarina se obračunava glede na porabo MWh in se šteje v osnovo za obračun davka na dodano vrednost. Cene trošarine znašajo za gospodinjstva 1 EUR/MWh oziroma 0,001 EUR/kWh. Pri letnem obračunu se trošarina obračunava na podlagi predvidene mesečne dobave, enkrat na leto pa se na podlagi dejansko dobavljenih količin naredi tudi poračun trošarine. Primer: uvedba trošarine vpliva na podražitev končne cene oskrbe z električno energijo za povprečno gospodinjstvo v višini 1,05% s priključno močjo 7 kW in povprečno porabo 280 kWh na mesec po enotni tarifi (Irgl 2007, 8). 4.6 Trenutno stanje na elektroenergetskem trgu Ponudbe oskrbe z električno energijo so si v elektro podjetjih zelo podobne, predvsem glede storitev in dežurnih služb. Vseh pet regionalnih distribucijskih podjetij ponuja podobne elektronske storitve v kombinaciji s ponudbo modre in zelene energije. Paketi, ki smo jih pregledali pri standardnih ponudnikih sicer delno vključujejo ponudbo, ki je že obstajala v tržno prijaznejši preobleki, vsekakor pa so vsa omenjena podjetja poskrbela za pozitiven premik v trženjsko smer, ki jih pri dosedanjih ponudnikih nismo opazili. Širi se paleta ponudbe, storitve so prijaznejše, kaj pa cene? V nadaljevanju smo naredili cenovno primerjavo posameznih paketov oskrbe električne energije petih elektrodistribucijskih podjetij. Povprečna raba električne energije v slovenskem gospodinjstvu je 3.500 kWh na leto. Razdelili smo jih v tri skupine glede na obračunsko moč varovalke. Porabo 3.500 kWh smo v 2. in 3. stopnji upoštevali v razmerju 2.200 kWh v VT in 1.300 kWh v MT, med tem ko smo v 1. stopnji preračunali porabo 3.500 kWh samo za ET.

28

TABELA 6: Cenovna primerjava paketov elektrodistribucijskih podjetij v Sloveniji pri

porabi 3.500 kWh na leto

1. stopnja 2. stopnja 3. stopnja

3.500 kWh (ET) 2.200 kWh (VT)

in 1.300 kWh (MT)2.200 kWh (VT)

in 1.300 kWh (MT)

ELEKTRO MARIBOR osnovna oskrba 352,47 394,91 426,13 osnovna oskrba-modra 369,88 412,42 443,65 varčujem 398,87 430,11 varčujem-modro 416,38 447,61 ELEKTRO CELJE klasični paket 352,47 394,91 426,13 EKO zeleni 369,98 412,42 443,65 EKO modri 369,98 412,42 443,65 ELEKTRO LJUBLJANA osnovna oskrba 352,47 394,91 426,13 zelena oskrba 392,07 412,42 443,65 ELEKTRO GORENJSKA osnovni paket 352,47 394,91 426,13 reenergija 366,87 409,31 440,53 ELEKTRO PRIMORSKA paket mali 352,47 394,91 426,13 paket modri mali 369,98 412,42 443,65

Vir: lastna tabela Iz tabele lahko vidimo, da se posamezni osnovni paketi in paketi, ki vključujejo modro in zeleno energijo po večini ne razlikujejo. Tako bo gospodinjstvo za porabo 3.500 kWh na leto v štirih distribucijskih podjetij (Maribor, Ljubljana, Celje, Primorska) odštelo za osnovni paket in za osnovni paket z dodatkom zelene ali modre energije enako. Izjema je Elektro Gorenjska, ki za dodatek k zeleni energiji nima opredeljenih posameznih cen za vsako stopnjo posebej, ampak enostavno prišteje 1,2 evra z ddv k izbranemu osnovnemu paketu. Iz tega lahko vidimo, da je Elektro Gorenjska edino elektro podjetje, pri ponudbi osnovnih paketov z dodatkom zelene energije, ki je konkurenčno ostalim udeležencem na trgu. S ponudbo paketov oskrbe električne energije izstopa Elektro Maribor. Zraven osnovne oskrbe ponuja še paket Varčujem! in Varčujem modro!. Paket je ugoden za tiste odjemalce, ki porabijo električno energijo v razmerju 60 % v MT in 40 % v VT. Če preračunamo 3.500 kWh v tej obliki ugotovimo, da je paket prijaznejši do varčnih uporabnikov, vendar so razlike zanemarljivega značaja.

29

TABELA 7: Primerjava paketa Osnovna oskrba in Varčujem! v razmerju 2.200 kWh v MT in 1.300 kWh v VT

2. stopnja 3. stopnja

OSKRBA 7kW 10kW osnovna oskrba 358,41 389,59

varčujem 357,92 389,11 osnovna oskrba-modra 375,91 407,11

varčujem-modro 375,44 406,63 Vir: lastna tabela Po pregledu in primerjavi posameznih paketov smo ugotovili, da so v Elektro Maribor naredili zelo dobro marketinško potezo, in sicer z oblikovanjem paketa Varčujem!. V svoji brošuri in na spletni strani, kjer so podrobneje predstavili posamezne pakete so opisali primer, kako lahko gospodinjstvo iz 2. stopnje (moč po varovalki 7 kW) privarčuje z izbiro tega paketa, če je njegova poraba električne energije v razmerju 60:40 (MT:VT). Opis primera: gospodinjstvo iz druge stopnje porabi 3648 kWh na leto. Električno energijo uporablja v enakih deležih v času VT in MT (50:50). Trenutno je oskrbovano po paketu osnovne oskrbe in za električno energijo plača 390 evrov letno. Gospodinjstvo se je odločilo varčevati, tako je doseglo delež porabe v času VT 40 % in v času MT 60 % in izbiro paketa Varčujem!. Sedaj bo na leto plačalo 375 evrov, kar je 15 evrov manj. Zato se je gospodinjstvo odločilo, da bo svoje varčevanje še povečalo in doseglo razmerje 70% v MT in 30 % v VT, za kar bo odštelo 358 evrov letno, kar je 32 evrov manj kot na začetku. Prihranilo bi več kot znaša njihov sedanji mesečni obrok za električno energijo ( www.elektro-maribor.si). Podjetje je naredilo preračun osnovnega paketa 50:50 in ta rezultat primerjalo z izračuni paketa Varčujem! v razmerju 60:40 in 70:30, kar pa ni ekvivalentno. Po našem mnenju bi morali dobljene rezultate paketa Varčujem! primerjati s paketom osnovne oskrbe v enakih razmerjih (60:40 in 70:30). TABELA 8: Primerjava paketa Varčujem! in Osnovna oskrba

RAZMERJE 50:50 (MT:VT) 60:40 (MT:VT) 70:30 (MT:VT) osnovna oskrba 389,50 374,71 359,90

varčujem! 391,32 374,72 358,12 Vir: lastna tabela Iz tabele je razvidno, da gre za zelo majhna odstopanja, kar pomeni, da menjava paketa pri varčnejši rabi električne energije v času manjše tarife ni smiselna in odjemalci s paketom Varčujem! nikakor ne privarčujejo tolikšne zneske, kot jih navaja podjetje v svoji reklamni brošuri. V Elektro Maribor so tako poskrbeli za navidezno širšo paleto ponudbe, ki pa se cenovno bistveno ne razlikuje od osnovnih paketov oskrbe z električno energijo. Res pa je, da

5 sijalka: Varčna sijalka za vsak dom je naslov kampanje, ki jo izvajajo Holding slovenske elektrarne in slovenska elektrodistribucijska podjetja (Elektro Ljubljana, Elektro Gorenjska, Elektro Celje, Elektro Maribor, Elektro Primorska). Razdeljevanje varčnih sijalk slovenskim gospodinjstvom je le eden od korakov k spodbujanju učinkovite rabe električne energije, ki je v luči naraščajoče porabe potreben in zaželen. 6 e-storitev: vpogled v tehnične podatke merilnega mesta (številka merilnega mesta, dostopnost, odbirni okoliš, mesec obračuna, način plačila, vrsta priključka, tovarniška številka števca); pregled izstavljenih računov in plačil v tekočem obračunskem obdobju, kjer je poleg salda možen vpogled tudi v arhiv izstavljenih računov in plačil za zadnji dve leti; informativni obračun porabljene električne energije, kjer si odjemalec na podlagi stanja števca sam izračuna znesek informativnega obračuna.

30

so s tem paketom vzpodbudili miselnost potencialnih odjemalcev k rabi električne energije v času cenovno ugodnejše manjše tarife, kar pa vsekakor vpliva na zmanjšanje celotnega letnega plačila za električno energijo. Z odločitvijo za paket Varčujem! so odjemalci nagrajeni z merilnikom stroškov za energijo, kar jim omogoča, da se seznanijo z resnično porabo delovnih aparatov, in tako poiščejo »potratneža« v svojem gospodinjstvu. Z najdbo največjega porabnika in zamenjavo le tega bo gospodinjstvo pomembno znižalo skupne stroške porabljene električne energije in ustvarilo prihranek v družinskem proračunu. Gleda na to, da gre za zelo majhna cenovna odstopanja med posameznimi paketi elektro podjetij, lahko konkurenčnost med njimi iščemo le v tako imenovani dodani vrednosti. V Elektro Maribor so zraven osnovnih paketov, ki se lahko izbirajo med navadnimi in tistimi z dodatkom modre ali zelene energije, ponudili še paket Varčujem! in paket Varčujem modro!. S tem paketom želijo vzpodbuditi porabo električne energije v času manjše tarife in tako prihranek pri izdatkih družinskega proračuna. Ob izbiri tega paketa nam kot nagrado podelijo še merilnik stroškov električne energije. Elektro Celje želi čim bolj seznaniti svoje odjemalce s pospešenim nameščanjem števcev z daljinskim prenosom podatkov na merilnih mestih v posameznih transformatorskih postajah, kar jim bo omogočilo postopni prehod na mesečno odbiranje števcev in spodbuditi način plačevanje električne energije preko transakcijskega računa, pri čemer vse formalnosti z banko uredi podjetje samo. Glede dodatnih storitev so se zelo potrudili tudi v Elektro Ljubljana. Svojim odjemalcem zraven osnovnih paketov ponujajo še storitvi Spremljaj svojo porabo, ki vsebuje namestitev sodobnega elektronskega števca električne energije, ki zapisuje četrturno dinamiko odjema električne energije določenega gospodinjstva, kar omogoča zaračunavanje električne energije na podlagi dejanske porabe in storitev Poišči potratneža, ki omogoča ugotavljanje stroškov posameznega aparata. Vseh pet elektrodistribucijskih podjetij pa je tudi vključenih v akcijo Varčna sijalka za vsak dom. Vsako gospodinjstvo je prejelo varčno sijalko. Razdeljevanje varčnih sijalk slovenskim gospodinjstvom je le eden od korakov k spodbujanju učinkovite rabe električne energije, ki je v luči naraščajoče porabe potreben in zaželen. TABELA 9: Prikaz storitev petih elektrodistribucijskih podjetij distribucija e-storitev6 klicni center sijalka5 dodatna ponudba dodatna ponudba

Maribor x x x merilnik stroškov za energijo Celje x x x trajnik daljinski števec

Ljubljana x x x poišči potratneža spremljaj svojo poraboGorenjska x x x Primorska x x x

Vir: lastna tabela

31

Generalno gledano nobeno elektro podjetje ne ponuja nič mamljivega, da bi se odjemalci odločili za zamenjavo svojega dosedanjega dobavitelja. Razlog za zamenjavo je lahko samo nezadovoljstvo odjemalca s komuniciranjem, prijaznostjo in odnosom izbranega elektrodistribucijskega podjetja. 4.7 Zamenjava dobavitelja Konkurenca na trgu z energijo omogoča odjemalcu izbiro in brezplačno zamenjavo dobavitelja električne energije. Potem, ko se je odjemalec že odločil za zamenjavo in izbral novega dobavitelja, lahko tega pooblasti, da zanj izpelje celoten postopek zamenjave dobavitelja. 4.7.1 Postopek zamenjave dobavitelja

1. Preveritev razmerja z dosedanjim dobaviteljem. Odjemalec preveri, kdaj in kako lahko prekine razmerje z dosedanjim dobaviteljem.

2. Sklenitev pogodbe z novim dobaviteljem. Odjemalec z novim dobaviteljem uskladi datum zamenjave, sklene novo pogodbo o dobavi in hkrati odpove obstoječo pogodbo o dobavi pri sedanjem dobavitelju. Na podlagi pooblastila odjemalca lahko obstoječo pogodbo o dobavi v imenu odjemalca odpove novi dobavitelj.

3. Prijava pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja. Odjemalec ali po pooblastilu novi dobavitelj prijavi sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja zamenjavo dobavitelja. Če je menjava dobavitelja sistemskemu operaterju prijavljena do 10. v mesecu, bo novi dobavitelj odjemalcu začel dobavljati energijo s prvim dnem naslednjega meseca.

Postopek menjave dobavitelja traja od tri do največ sedem tednov od dneva, ko je popolna vloga za zamenjavo prijavljena pri sistemskem operaterju omrežja. Zaradi zamenjave dobavitelja nam prav tako ne bo potrebno zamenjati niti priključka na omrežje niti števca. Vsako gospodinjstvo, ki ima svoje merilno mesto si bo lahko samostojno izbralo dobavitelja, kar pomeni, da bodo lahko stanovalci iste zgradbe imeli različne dobavitelje električne energije. In kako pogosto lahko odjemalec zamenja dobavitelja? Teoretično je zamenjava dobavitelja mogoča vsak mesec, v praksi pa bo odvisna od dogovora med odjemalcem in dobaviteljem (Javna agencija RS za energijo 2007). Ali lahko na odprtem trgu ostanemo brez dobavitelja? Električna energija je blago, ki je nujno potrebno za zadovoljevanje človekovih osnovnih potreb, in je zato tudi javna dobrina. Sistemski operater distribucijskega omrežja ne sme ustaviti dobave električne energije odjemalcu pod količino, ki je nujno potrebna, da ne pride do ogrožanja življenja in zdravja

32

odjemalca in oseb, ki prebivajo z njim. To pravico mora odjemalec, ki nima sredstev za preživljanje, uveljaviti pri sistemskem operaterju distribucijskega omrežja. Če dobavitelj postane nelikviden oziroma zaradi stečaja preneha poslovati, bo odjemalcu dobavljal električno energijo sistemski operater distribucijskega omrežja. Ta dobava je namenjena za čas, v katerem si odjemalec poišče novega dobavitelja. Sistemski operater distribucijskega omrežja mora ceno dobave električne energije oziroma tako imenovane zasilne oskrbe javno objaviti (Javna agencija RS za energijo 2007). 4.7.2 Stopnja zamenjave dobavitelja Izkušnje drugih evropskih držav, ki so pred nami odprle trg tudi za gospodinjstva, kažejo, da se za zamenjavo dobavitelja prvo leto ponavadi odloči malo gospodinjstev, do pet odstotkov, v naslednjih letih pa ta odstotek narašča. Stopnja zamenjav naj bi bila večja, ko bodo na trg prišli novi ponudniki (24ur.com.) Domača elektrodistribucijska podjetja ne pričakujejo večjega odliva h konkurenci. Konkurenčni boj se je vsekakor začel, le njegova intenzivnost na začetku verjetno še ne bo tako velika. Stopnja zamenjave je odvisna od številnih dejavnikov, najbolj pa se pospeši, ko na trgu začnejo delovati dobavitelji z zanimivo ponudbo. Teh nekaj časa na slovenski trg električne energije za gospodinjstva po pričakovanjih še ne bo, saj bodo počakali, da se cene električne energije za gospodinjstva približajo tržnim. Interes tujih dobaviteljev bo verjetno večji takrat, ko bodo presodili, da lahko na trgu dosežejo zanimivo ceno, torej ceno, ki zagotavlja dobiček (24ur.com). Ob odprtju trga je bila opravljena anketa, kjer je svoj glas oddalo 6069 bralcev. Od tega jih je 74 odstotkov odgovorilo, da z odprtjem trga ne bodo zamenjali dobavitelja, medtem ko se jih je 26 odstotkov odločilo raziskati novo tržno ponudbo in izbrati drugače. Tak rezultat v slovenskem prostoru pomeni velik izziv, saj 26 odstotkov od približno 780.000 gospodinjskih odjemalcev (202.800) vsekakor ni zanemarljiv podatek (Varl 2007, 68). 4.7.3 Vzroki za zamenjavo dobavitelja Izpostavljena sta predvsem dva glavna razloga za zamenjavo dobavitelja, to sta cena in usmerjenost k uporabi energije proizvedene iz obnovljivih virov. Kot kažejo izkušnje je cena glavni razlog za siceršnjo menjavo dobavitelja. Tako se intenzivnost menjav navadno poveča prav v času, ko pride do dviga cen. Javna agencija za energijo je oktobra lani v okviru javnomnenjskih raziskav, povezanih z odprtjem slovenskega trga, izvedla raziskavo za gospodinjstva, pri čemer je bilo na podlagi reprezentativnega vzorca anketiranih 623 gospodinjstev. Kar 62,5 odstotka vprašanih je odgovorilo, da bi zamenjali svojega dobavitelja predvsem zaradi nižje cene oziroma ugodnejše ponudbe (33,5 odstotka) (Janjič 2007, 7). Potrošniki bi dobavitelja energije zamenjali tudi na podlagi emisij. Skoraj 90 odstotkov

33

potrošnikov po vsem svetu bi se pri zamenjavi dobaviteljev električne energije odločilo v prid podjetjem, ki ponujajo energijo, proizvedeno na okolju prijazen način. Raziskava je zajela kar 7.500 ljudi iz 17 držav. 89 odstotkov vprašanih v raziskavi je zatrdilo, da bi zamenjali dobavitelja električne energije, če bi jim nekdo ponudil električno energijo, ki je bila proizvedena z manjšimi izpusti toplogrednih plinov. Od tega je bilo skoraj dve tretjini za zeleno energijo pripravljenih plačati okoli deset odstotkov višjo ceno. Kar 90 odstotkov je tudi potrdilo, da bi imeli negativno stališče do tistih elektroenergetskih podjetij, ki se niso dejavno vključili v boj proti klimatskim spremembam (Potrošniki bi dobavitelja energije zamenjali na podlagi emisij 2007, 25). 4.7.4 Izkušnje v tujini Dogajanja na trgih držav članic, kažejo, da prvo leto po odprtju trga za gospodinjske odjemalce ponavadi ne prinese velikih pretresov in tudi ne velikega števila zamenjav, v naslednjih letih pa se delež zamenjav povprečno giba med 5 in 15 odstotki. Zanimive so izkušnje v Veliki Britaniji, kjer je v obdobju med aprilom 2005 in marcem 2006 vsak mesec svojega dobavitelja zamenjalo v povprečju kar 380.000 gospodinjskih odjemalcev, kar je pri 26,5 milijona vseh gospodinjskih odjemalcev približno 1,4 odstotka vseh gospodinjskih odjemalcev na mesec. Ocenjujejo, da je od odprtja trga vsaj enkrat zamenjala dobavitelja že skoraj polovica odjemalcev. Podatki za Nizozemsko kažejo, da je od popolnega odprtja trga 1. julija 2004 pa do 1. julija 2006 zamenjalo dobavitelja več kot milijon ali 13,5 odstotka vseh gospodinjskih odjemalcev. Odprtje trga ponavadi prinese tudi znižanje cen, vendar pa so razmere na trgih z energijo tako specifične, da so se tovrstna pričakovanja le malo kje tudi uresničila. Na rast cen tako vplivajo energetska kriza oziroma hitra rast porabe, politične razmere in številni drugi dejavniki, pri čemer pa se je treba zavedati, da bi bila rast cen zagotovo večja, če se trg z energijo ne bi odprl in ne bi bilo ugodnih učinkov konkurence (Janjić in drugi 2007, 8). 4.8 Gibanje cen Cene električne energije za gospodinjstva so se glede na merilo inflacije močno znižale ob osamosvajanju Slovenije, nato pa sedem let naraščale, zadnja leta pa so povečini spet rahlo upadale. Maloprodajne cene električne energije so bile vseskozi regulirane, pri tem pa je igrala pomembno vlogo primerjava cen z drugimi evropskimi državami in poslovnimi rezultati podjetij elektrogospodarstva. Čeprav so bile cene električne energije za gospodinjstva tudi v zadnjih nekaj letih določene tako, da ne vzbujajo inflacijskega pričakovanja, je na njihovo sorazmerno zniževanje v primerjavi z indeksom cen življenjskih potrebščin po letu 2000 vplivalo to, da so v 90. letih evrske cene električne energije za gospodinjstva v EU upadale, kar se je končalo šele z letom 2004.

34

SLIKA 4: Gibanje cen električne energije za gospodinjstva (v primerjavi z indeksom cen življenjskih potrebščin) v obdobju 2000-2006

Vir: UMAR 2007, 26 Cene električne energije za tipičnega gospodinjskega porabnika so bile sredi leta 2006 za 21,6 % nižje od povprečja v EU. Sedem držav EU je imelo nižjo ceno od slovenske, pri čemer so bile prav na repu baltske države. Najvišje cene električne energije za gospodinjstva so imeli v Italiji, Nemčiji in Luksemburgu (UMAR 2007, 25-28). SLIKA 5: Cene električne energije za gospodinjstva brez davka v državah EU, julij 2006 (poraba 3.500 kWh na leto)

Vir: UMAR 2007, 27 Medtem ko so bile cene električne energije do zdaj regulirane s strani države, se bodo te sedaj prosto oblikovale na trgu. Cene električne energije za slovenska gospodinjstva znaša 38 % povprečnega mesečnega računa. Poleg tega je v ceno za končnega uporabnika všteta še cena

35

za uporabo omrežij (to so omrežnina in dodatek k omrežnini), davek na dodano vrednost in trošarina (24ur.com). Cena za uporabo omrežja ostaja regulirana in jo bosta tudi v prihodnje določali Javna agencija RS za energijo (omrežnina) in Vlada Republike Slovenije (dodatek k omrežnini). Električna energija za gospodinjstva je vedno veljala za socialno kategorijo in je bila bolj ali manj prikrito subvencionirana. Distribucijska podjetja v dejavnosti dobave, ki je bila gospodarska javna služba, so več let poslovala z izgubo, ki je bila lani približno 22 milijonov evrov. Na ministrstvu za gospodarstvo so pravzaprav šele lani povsem odkrito priznali, da so podražitve, ki so jih distribucije vztrajno zahtevale, nujne, vendar jih zaradi drugih makroekonomskih ciljev znova ni bilo v pričakovanem obsegu. Elektrika se je zadnjič za 4,8 odstotka podražila julija 2007, mesec dni pred tem pa se je zgodila minimalna korelacija cen tudi zaradi uvedbe trošarin (Košir in Viršek 2007). Cena električne energije za gospodinjstva torej tudi na odprtem trgu še vedno za približno 20 odstotkov zaostaja za tržnimi. Doslej je veljalo soglasje petih distribucijskih podjetij, da povišanja ne bo takoj po 1. juliju 2007. Tako naj na kratek rok, torej vsaj do konca leta, ne bi bilo razlogov za podražitev električne energije. Dolgoročno pa se bo trend rasti cen v celotni EU verjetno nadaljeval. Kako intenziven bo, bo odvisno od uresničevanje scenarija za vzpostavitev enotnega energetskega trga, števila ponudnikov, kapacitet za prenos energije in navsezadnje od ozaveščenosti in aktivne vloge potrošnikov. Za gibanje cen v prihodnosti je ključno, ali bodo potrošniki dovolj ozaveščeni in informirani za izbiro najugodnejšega ponudnika, saj bodo le tako ustvarili zadosten konkurenčen pritisk, ki bo omejeval neupravičene dvige cen. Cena električne energije za gospodinjsko porabniško skupino Dc (letna poraba 3.500 kWh) je januarja 2007 v Sloveniji dosegala le še 70 % povprečne tehtane cene v Evropski uniji, medtem ko je leto prej dosegala že 75 % povprečja. Rahlo rast cen električne energije za gospodinjstva izkazuje prva polovica letošnjega leta. V obdobju od januarja do julija 2007 se je namreč maloprodajna cena električne energije za gospodinjsko porabniško skupino Dc povišala za 6 %. Na dvig je vplivala uvedba trošarin v marcu in dvig cen energije v aprilu. Kljub popolnemu odprtju trga z električno energijo v Sloveniji do sprememb cen električne energije za gospodinjstva po odprtju še ni prišlo. Tako je cena električne energije za porabniško skupino Dc, ki je po karakteristiki najbližje povprečnemu gospodinjstvu v Sloveniji, julija 2007 znašala 11,28 evra/100 kWh. 4.8.1 Napoved cen za leto 2008 Da je bila ob napol pripravljeni sprostitvi trga iluzija pocenitev energije, če smo odvisni od uvoza iz tujine, kjer je energija še dražja, je že od spomladi jasno, za koliko je realno treba popraviti cene. S 1. januarjem 2008 se bo račun za električno energijo za gospodinjstva v povprečju tako zvišal za 6 odstotkov. Razkorak med nakupno in prodajno ceno je prevelik, zato je zvišanje cene električne energije za gospodinjske odjemalce neizogibno. Na rast porabe oziroma dvig povpraševanja ob omejeni ponudbi, kar posledično prispeva k zvišanju cen

36

električne energije, opozarjajo tudi v Elektro Maribor, kjer se ob zaostajanju dejanskih cen za tržnimi soočajo še z dejstvom, da ljudje jemljejo električno energijo kot samoumevno dobrino. Kljub podražitvi, pa cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji še zmeraj zaostaja za dejanskimi tržnimi cenami. V distribucijah pojasnjujejo, da je rast cen električne energije na trgu na debelo za dobavo v letu 2008 zelo visoka, zato bi bil potreben še dodaten dvig cen v primeru popolnoma tržnega oblikovanja cen. V teku so pogajanja s proizvajalci v Sloveniji s ciljem zagotovitve makroekonomske stabilnosti, kar bi bilo ob še višjih cenah oskrbe od objavljenih težko izpolniti. Dolgoročno bo potrebno cene električne energije uskladiti s tržnimi cenami, ter posledično upočasniti visoko rast porabe in zmanjšati tveganja pri zanesljivosti oskrbe (24ur.com).

37

5 LIBERALIZACIJA TRGA ELEKTRIČNE ENERGIJE V NEMČIJI V Nemčiji, ki s porabo električne energije okoli 550 TWh sodi v sam vrh EU, je prišlo do liberalizacije trga električne energije leta 1998. Nemški parlament je sprejel Direktivo 96/92/EC v nacionalno zakonodajo kot dopolnitev Energetskega zakona, ki je stopil v veljavo 1.1.1999 in odpravil slabosti prejšnjega. Zvezna vlada se je zato odločila za takojšnje odprtje trga električne energije, kar vključuje: - takojšnjo prosto izbiro dobavitelja za vse vrste odjemalcev - računovodsko razdružitev vertikalno integriranih podjetij. Dopolnitve k Energetskemu zakonu so znižale ovire za vstop novih proizvajalcev električne energije v sektor, ohranile neodvisnost regulatornih oblasti glede dostopa tretjih oseb do omrežij, promovirale njihov nediskriminatoren dostop in prispevale k povečanju računovodske preglednosti v sektorju. V letu 1998 je trg obvladovalo osem integriranih podjetij za proizvodnjo in prenos električne energije. Združitve in prevzemi v letih 2000 in 2001 so zmanjšali število na štiri: E.ON, RWE, Vattenfall in ENBW. Med temi štirimi sta leta 2004 dve največji podjetji, E.ON in RWE, skupaj proizvedli 57% vse proizvedene električne energije, vsa štiri podjetja pa okoli 81%. To je privedlo do monopolov na trgu, namesto do večje konkurenčnosti. Štiri največje naprave imajo v lasti geografsko ločene dele prenosnega omrežja in hkrati prestavljajo upravljalce prenosnega omrežja na svojem geografskem območju. Odgovorne so za zagotavljanje varne in zanesljive oskrbe z električno energijo ter za razširjanje zmožnosti prenosnega omrežja. Pri proizvodnji električne energije uporabljajo največ jedrske energije (30% celotne proizvedene električne energije) in premoga (iz črnega in rjavega premoga je proizvedeno okrog 25% vse domače električne energije in iz lignita okrog 26%), ki je že tradicionalno temeljni primarni energetski vir za proizvodnjo električne energije ter mnogo manj pomembne vire, naravni plini, vodo in veter (Jovanovič 2006). Lastniška struktura je med podjetji precej različna, za vse pa velja, da podjetja ne poznajo državnega lastništva. Največji lastnik E.ON-a so tako zavarovalnice, banke in institucionalni investitorji, ki imajo skupno v lasti okoli 61 % delnic, Zvezna država Bavarska ima okoli 5 % delež. Največji delničarji RWE so institucionalni investitorji, ki imajo v lasti 53 % delež in lokalne skupnosti z 31 % deležem. ENBW ima dva velika delničarja, in sicer EDF in Oberschwäbische Elektrizitätswerke. Oba si lastita po 45,01 % deleža podjetja. Edina izjema, kar se tiče lastništva je Vattenfall Europe, katerega večinski lastnik je matično švedsko podjetje Vattenfall, ki je v 100 % švedski državni lasti (Bajželj 2006). Z 20 milijardami evrov dobička se v zadnjih treh letih lahko pohvali nemški elektro koncern RWE. Vrednost njegove delnice na borzi se je od leta 2003 potrojila. Podobne poslovne rezultate imajo tudi preostali trije elektro koncerni E.ON, Vattenfall in ENBW. Hkrati z dobički omenjene četverice rastejo tudi cene električne energije. Vse več ljudi iz protesta noče več plačevati računov, industrijska podjetja vse glasneje opozarjajo, da bodo zaradi previsokih stroškov za elektriko morala odpuščati zaposlene. Novi ponudniki električne energije so redki, ker jim veliki štirje onemogočajo vstop na trg. Strokovnjaki poudarjajo, da so si veliki štirje elektro koncerni pridobili sedanjo moč na trgu tudi s pomočjo politike. Namesto, da bi politika monopol preprečevala, jih je še spodbujala (razlgedi.net).

38

5.1 Ponudba dobaviteljev v Nemčiji Podjetja v tujini naredijo veliko, da privabijo nove in zadržijo stare odjemalce. Razlog zato niso samo konkurenčne cene, ampak predvsem dodatne storitve, ki jih nudi posamezno elektro podjetje. Na trgu električne energije v Nemčije je približni 900 dobaviteljev električne energije, ki ponujajo preko 8.300 tako imenovanih »tarif«. Pod drobnogled smo vzeli podjetje EWL (Elektrizitätswerk Landsberg), ki pokriva jugozahodni del Bayerna. V nadaljevanju diplomskega dela vam želimo predstaviti predvsem dodatne ugodnosti, ki jih elektro podjetja nudijo svojim odjemalcem v Nemčiji. Torej ne gre samo za kakovostne storitve in prodajo električne energije, ampak za velike marketinške poteze, kako zadržati in privabiti čim večje število kupcev. Ponudba podjetja EWL je zelo raznolika. Na voljo ima osem paketov, ki se razlikujejo glede na količino porabljene energije, ceno, število članov v gospodinjstvu, na tiste, ki dajo velik poudarek na okolje in tiste, ki želijo dolgoročno ostati pri svojem dobavitelju. Pri teh paketih pa ni pomembna samo cena, ampak tudi ugodnosti, ki jih nudi podjetje samo v sodelovanju z drugimi organizacijami. Dodatne storitve in ugodnosti niso za vse enake, ampak se razlikujejo glede na izbrani paket. Ugodnosti (www.ewlandsberg.de):

1. Za tiste, ki želijo dolgoročno stabilnost in bodo ostali pri podjetju dalj časa ponuja podjetje:

- zagotovljen bonus na zvestobo (dalj časa ko ostanejo pri podjetju več kWh dobijo v dobro) po enem letu 30 kWh/leto po dveh letih 50 kWh/leto po treh letih 70 kWh/leto po štirih letih 80 kWh/leto po petih letih 100 kWh/leto po šestih letih 140 kWh/leto po sedmih letih 180 kWh/leto po osmih letih 220 kWh/leto po devetih letih 260 kWh/leto po desetih letih in več 300 kWh/leto

2. Garancija fiksnih cen za daljše obdobje. Če bi se slučajno cena znižala ima odjemalec

možnost prekinitve pogodbe z enomesečnim odpovednim rokom. V tem primeru pa se odpove dodeljenemu bonusu, ki ga dobi, če ostane pri dobavitelju dvanajst mesecev.

3. Premija v višini 60 evrov, ki jo dobi, če dobavitelju ostane zvest celotnih dvanajst mesecev.

4. Visoka fleksibilnost, ki omogoča sklepanje prve pogodbe le za 6 mesecev. 5. Z zavarovalnico Alllianz vam nudijo poseben paket prve pomoči za deset nujno

potrebnih reševalnih ukrepov.

39

6. Brezplačna kartica imenovana »easy living-Karte«: kartica omogoča koriščenje številnih ugodnosti pri preko 450 partnerjih podjetja EWL. Nekaj primerov uporabe kartice ugodnosti:

- Šport: center varne vožnje, šola alpinizma, vožnja z balonom, smučanje na vodi, skok s padalom, rafting in kanjonig, terme, kegljišče, mini golf, drsanje, tečaj smučanja, fitnes, tečaj jadranja, golf itd.

- Nakup in servis: popust pri nakupu nadomestnih delov in servis avtomobila, oblačila za motor, avtošola, elektronska oprema, vse za urejanje vrta in okolice, pohištvo in vse za dom, oblačila visoke mode in prosti čas, športna oblačila, frizerski salon, kozmetični salon,…

- Kultura: popust pri ogledu razstav, nakupu umetniških izdelkov, ogledu zgradb, kino, gledališče, koncerti, nočno življenje, cirkus,…

- Dopust: ugodnosti pri izletih, v zabaviščnih parkih,… 5.2 Zamenjava dobavitelja Statistično gledano je vsako drugo gospodinjstvo v Nemčiji od liberalizacije trga električne energije (1998) najmanj enkrat menjalo tarifo električne energije ali svojega dobavitelja. Od 40 milijonov nemških gospodinjstev se jih je za zamenjavo dobavitelja odločilo le 10 % (4 milijoni), 15 milijonov gospodinjstev pa je menjalo svojo tarifo oziroma paket in tako ostalo pri svojem dosedanjem dobavitelju. Zamenjava dobavitelja je v zadnjih mesecih močno narasla, predvsem zaradi ponovnega povišanja cene električne energije. Ponudniki električne energije imajo na voljo vedno več različnih paketov oziroma tarif, kar je posledica nenehnega povpraševanja kupcev po paketih, ki so prilagojeni izrecno njihovim potrebam. Tako je trg postal zelo nepregleden za kupce, čemur v Nemčiji pravijo »Tarifdschungel« (www.stromtip.de). Za zamenjavo dobavitelja se potegujejo različne organizacije za varstvo potrošnikov, ki želijo svoje državljane motivirati z najrazličnejšimi reklamnimi akcijami. Ti predvidevajo, da če bi vseh 40 milijon gospodinjstev zamenjalo svojega dobavitelja, bi pri tem nastalo 2 milijardi privarčevanega potenciala. Nemčija poziva svoje državljane naj preko spleta in informacijskih točk poiščejo svoje alternative, ter menjajo svojega dobavitelja ali pa vsaj tarifo oziroma paket. Vprašanje, ki se jim postavlja je, zakaj je samo 6 odstotkov odjemalcev menjalo svojega ponudnika, če so cene električne energije od leta 2000 narasle za približno 50 odstotkov. Nedojemljivo je, da na eni strani pazijo ali morajo paziti na vsak cent pri nakupu življenjskih potrebščin, med tem, ko pri izbiri dobavitelja električne energije ne pretehtajo vseh možnih alternativ in za električno energijo odštejejo veliko denarja. Povprečna družina bi lahko z zamenjavo svojega dosedanjega ponudnika prihranila tudi do 200 evrov na leto (Feuerbacher 2007). Z zamenjavo dobavitelja električne energije se spopadata tudi največja nemška koncerna E.ON in RWE. Vsaka tretja stranka elektro podjetja E.ON grozi s svojim odhodom. Glede na anketo želi četrtina strank E.ON-a in RWE-ja, zaradi nenehnega višanje cen električne energije oditi h konkurenci. Tega so se zelo razveselile inštitucije, ki skrbijo za varstvo

40

potrošnikov in konkurenco na elektroenergetskem trgu. V Nemčiji se borijo, da bi odjemalci električne energije unovčili svojo tržno moč in tako naredili velik pritisk na svoje ponudnike. Prevelik odstotek gospodinjskih odjemalcev zamenja samo tarifo električne energije in pri tem ostaja zvesta svojemu dosedanjemu dobavitelju. V prvi polovici 2007 je po podatkih zvezne agencije zamenjalo ponudnika električne energije 520.000 gospodinjstev (Haustein-Teßmer 2007). 5.2.1 Postopek zamenjave dobavitelja V Nemčiji devet let po liberalizaciji energetskega trga še zmeraj poudarjajo, kako lahko gospodinjstvo v petih minutah zamenja svojega dobavitelja in pri tem prihrani tudi do tristo evrov na leto. Za zamenjavo potrebuje odjemalec le dve številki: poštno številko in podatek o letni porabi (kWh) električne energije (Varl 2007, 69). Obrazec za zamenjavo lahko izpolni preko internetne strani, ga pošlje svojemu potencialnemu ponudniku in s tem je zamenjava s strani odjemalca končana. Postopek zamenjave, odpoved in prepis dosedanje pogodbe pri starem dobavitelju, tako prepusti novemu ponudniku, ki to prevzame brezplačno. Ta vas preko pošte obvesti, kdaj je bila zamenjava izvedena in vam izstavi potrdilo o zamenjavi, kot dokazilo za morebitne kasnejše zaplete. Po navadi nova pogodba začne veljati v šestih do osmih tednih od sklenitve (Brandstetter 2007). Ali lahko na odprtem trgu ostanejo brez dobavitelja? Negotovost pred prekinitvijo oskrbe z električno energijo je eden izmed razlogov, zaradi katerega se mnogi ne odločijo za zamenjavo dobavitelja. Poznavalci razmer na energetskem trgu poudarjajo, da je strah pred tem, da bi po zamenjavi dobavitelja nov dobavitelj postal nesolventen in bi zaradi tega ostali brez električne energije, popolnoma odveč, saj so pred tem zakonsko zavarovani. V takem primeru bi namreč avtomatsko nastopil svojo vlogo z osnovno oskrbo dobavitelj, ki ima v regiji največ odjemalcev. Ta nadomestna oskrba danes niti ni več tako draga. Osnovna cena je določena tako, da približno ustreza ceni splošne oskrbe (Varl 2007, 70). Tudi če se preselimo in menjamo ponudnika moramo to pravočasno načrtovati. Šest do osem tednov pred selitvijo bi se morali prijaviti pri novem ponudniku, tako bi se s pravočasnimi ukrepi izognili morebitnim zapletom (Brandstetter 2007). 5.3 Gibanje cen električne energije Z dnem odprtja trga v Sloveniji se je v Nemčiji, ki je trg za gospodinjstva odprla že zdavnaj, zgodil velik cenovni skok električne energije. 126 podjetij za oskrbo z električno energijo je julija krepko zvišalo svoje cene. S tem je raven cen električne energije v Nemčiji dosegla rekordno višino. Po analizah, ki so jih naredili nemški časopisi (na primer Die Welt) kaže, da se je s povišanjem cen povečal mesečni račun nemškega 3 - članskega gospodinjstva s porabo

41

3.500 kWh letno s 40 na skoraj 60 evrov na mesec, kar pomeni skoraj petdeset odstotno podražitev. Stroški električne energije so v Nemčiji po mestih oziroma regijah različni in se razlikujejo tudi do trinajst odstotkov oziroma po podražitvi osem odstotkov.

julij 2006 junij 2007 julij 2007 - Stuttgart 849 €/leto - Stuttgart 871 €/leto - Stuttgart 871 €/leto - Dűsseldorf 752 €/leto - Dűsseldorf 772 €/leto - Dűsseldorf 824 €/leto

TABELA 11: Primerjava in pregled povečanih stroškov električne energije v nemških mestih (cene osnovne oskrbe v 10-tih največjih mestih pri letni porabi 4000 kWh, vse cene so v bruto - vključujejo vse davke in dajatve, podatki se nanašajo na ponudbo za gospodinjske odjemalce pri izbranih dobaviteljih)

Mesto Ponudnik osnovne oskrbe cena julij 06

cena junij 07

cena julij 07

razlika julij 07/ junij 06

razlika julij 07/ junij 07

Berlin Vattefall Europe Berlin Aktiengesellschaft & Co.KG 813,00 791,00 843,00 3,7% 6,6%

Hamburg Vateffall Europe Hamburg AG 819,00 776,00 836,00 2,1% 7,7%

Munchen Stadtwerke Munchen Versorgunugs GmgH 783,00 804,00 804,00 2,7% 0,0%

Koln Rhein Energie AG 754,00 805,00 805,00 6,8% 0,0%

Frankfurt a.M. Mainova Aktiengesellschafft 767,00 787,00 831,00 8,3% 5,6%

Stuttgart EnBW Vetriebs-und Servicegesellschaft GmbH 849,00 871,00 871,00 2,6% 0,0%

Dortmund Dortmunder Energie-und Wasserversorgung GmbH 757,00 808,00 808,00 6,7% 0,0%

Essen RWE Rhein-RuhrAG 778,00 841,00 841,00 8,1% 0,0%

Dusseldorf Stadtwerkwe Dusseldorf AG 752,00 772,00 824,00 9,6% 6,7%

Bremen swb Vetrieb Bremen GmbH 793,00 853,00 853,00 7,6% 0,0%

Vir: http://www.welt.de/finanzen/article990271/Mit_neuem_Strom-Anbieter_Hunderte_Euro_sparen.html V vseh primerih je Stuttgart najdražje mesto izmed desetih največjih v Nemčiji glede na cene električne energije in izbrane ponudbe. Iz tabele lahko ugotovimo, da se je največja podražitev glede na leto poprej zgodila v Dűsseldorfu (9,6 %) in najmanjša v Hamburgu (2,1 %), medtem ko cen po podražitvi junija letos niso spremenili izbrani ponudniki v Műnchnu, Kőlnu, Stuttgartu, Dortmundu, Essnu in Bremnu (Varl 2007, 70). Direktor največjega elektro koncerna v Nemčiji E.ON-a trdi, da je za visoke cene kriva država in ne elektro podjetja. 40 % cene električne energije pripada državi, ki so namenjeni za davke, prispevke in stroške vodenja. Po njegovem mnenju električna energija ni predraga. Za primer daje štiričlansko družino, ki pri normalni porabi električne energije plača približno 2,60 evra na dan za energijo. Kakšna vrednost je to v primerjavi s tem, koliko plačamo za eno pivo in škatlo cigaret, medtem ko nam ta znesek omogoča, da cel dan gori luč, da lahko gledamo televizijo, imamo prižgan računalnik, se grejemo in kuhamo (www.welt.de).

42

SLIKA 6: Povprečni mesečni račun za električno energijo za gospodinjstvo v Nemčiji

Vir: www.ewlandsberg.de Graf prikazuje spremembo odstotka deleža, v skupnem mesečnem računu za električno energijo za tričlansko družino v Nemčiji, ki pripada državi. Sprememba tega odstotka znaša od leta 1998 pa do leta 2004 kar 69 odstotkov, tako danes pripada državi 40 odstotkov celotne vrednosti računa. Cena električne energije za gospodinjstva se je v EU od januarja 2005 do januarja letos po podatkih Eurostata (osrednji statistični urad EU, ki skrbi za kvalitetno posredovanje statističnih informacij) povečala za 1,92 evra s 13,36 na 15,28 evra za 100 kWh (davki so vključeni). Evropska komisija ob odprtju trga z električno energijo in zemeljskim plinom sporoča, da cilj tega ukrepa ni znižanje cen, ampak vzpostavitev konkurence, ki bo prinesla takšne cen, da se bo elektropodjetjem splačalo investirati v gradnjo novih elektrarn in omrežij in zaradi tega ne bo prihajalo do izpadov.

43

6 SKLEP Proces vzpostavljanja trga z električno energijo v Sloveniji se je začel v letu 2000 in se v naslednjem letu pospešeno nadaljeval. Podlaga zanj je bil leta 1999 sprejet Energetski zakon, ki je v našo zakonodajo prenesel dotedanje direktive EU s področja oblikovanja notranjega trga električne energije. Že v letu 2000 so se upravljavci prenosnega in distribucijskih omrežij ločili od izvajalcev dejavnosti prenosa in distribucije. Ustanovljena je bila Agencija za energijo kot neodvisna organizacija za nadzor nad trgom električne energije in ustanovljen je bil organizator trga (borza elektrike). Na trgu so poslej lahko nastopali tudi trgovci, tržni posredniki in zastopniki. Po 15. aprilu 2001 so upravičeni odjemalci, ki lahko prosto izbirajo dobavitelja, postali vsi odjemalci električne energije, katerih priključna moč presega 41 kW na enem odjemnem mestu, in izvajalci distribucije električne energije. Tako je v Sloveniji v letu 2001 delež odprtosti trga dosegel 65 odstotkov. Z letom 2003 se je cena za električno energijo že delila na ceno za uporabo omrežja in ceno za energijo, Slovenija pa je postala članica evropskega mehanizma čezmejnega trgovanja. S prvim julijem 2004 so vsi odjemalci električne energije, razen gospodinjstev, postali upravičeni odjemalci, ki si lahko prosto izbirajo dobavitelja in z njim tudi sklenejo individualno pogodbo o dobavi elektrike. Trg električne energije se je popolnoma odprl 1. julija 2007, ko si lahko tudi približno 800.000 gospodinjskih odjemalcev prosto izbere svojega dobavitelja in sicer ne glede na kraj bivanja. Da bo trg z električno energijo zares deloval, morajo biti operaterji sistema, ki ostaja področje reguliranega naravnega monopola, ločeni od tržnih akterjev (proizvajalcev, trgovcev in distributerjev). Ločitev sistemskega operaterja distribucijskega omrežja je bila izvedena s podpisom koncesijske pogodbe med državo in sistemski operaterjem distribucijskega omrežja (SODO). Vlada je sprejela Akt o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo, SODO, sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, d.o.o. Z Uredbo o koncesiji GJS dejavnosti sistemskega operaterja distribucijskega omrežja električne energije, SODO, d.o.o. pa je dodelila koncesijo za izvajanje GJS dejavnosti sistemskega operaterja za dobo 50 let. Torej bo družba prevzela vse odgovornosti in obveznosti ter pravice v zvezi z izvajanjem GJS SODO, določene s slovensko energetsko zakonodajo. S 1. julijem 2007 je vstopil v veljavo tudi Odlok o prenehanju Odloka o ustanovitvi javnega podjetja za prenos električne energije in javnih podjetij za distribucijo električne energije. S tem odlokom so distribucijska podjetja (Elektro Ljubljana…) izgubila status javnega podjetja in so tako sedaj registrirana v sodnem registru kot delniška družba zasebnega prava. Gospodinjski odjemalci lahko izbirajo med petimi elektrodistribucijami (Maribor, Ljubljana, Celje, Gorenjska, Primorska). Ponudba slednjih je zelo podobna. Naredili smo cenovno primerjavo paketov oskrbe z električno energijo in ugotovili, da na slovenskem trgu z električno energijo ne obstaja cenovna konkurenca. Elektro podjetja ponujajo pakete osnovne oskrbe z vključitvijo zelene in modre energije, ki se cenovno ne razlikujejo. Tako bo gospodinjski odjemalec, ki porabi 3.500 kWh na leto pri vseh ponudnikih za enako stopnjo odjema plačal enak znesek. Izjema je Elektro Gorenjska, ki za dodatek k zeleni energiji nima opredeljenih posameznih cen za vsako stopnjo posebej, ampak enostavno prišteje 1,2 evra z ddv k izbranemu osnovnemu paketu. Izbira Reenergije v Elektro Gorenjska je cenovno ugodnejša od ostalih ponudnikov, ki vključujejo zeleno in modro energijo. Zato se lahko upravičeno vprašamo ali med elektro podjetji še zmeraj velja tihi dogovor o delitvi trga. Gleda

44

na to, da gre za zelo majhna cenovna odstopanja med posameznimi paketi elektro podjetij, lahko konkurenčnost med njimi iščemo le v tako imenovani dodani vrednosti. Po pregledu ponudbe storitev, ki jih elektrodistributerji ponujajo svojim odjemalcem lahko sklepamo, da nobeno od naštetih elektro podjetij v Sloveniji ne ponuja nič posebnega, da bi se gospodinjski odjemalec odločil za zamenjavo dosedanjega dobavitelja. Kar pa ne velja za države po svetu. Za primerjavo smo vzeli nemško podjetje EWL (Elektrizitätswerk Landsberg), ki pokriva jugozahodni del Bayerna. Podjetje nudi svojim odjemalcem številne ugodnosti na najrazličnejših področjih delovanja. Predvsem so to življenjska (splošna) področja, ki jih gospodinjski odjemalci koristijo v vsakdanjem življenju. Gospodinjstva lahko s pomočjo posebne kartice dobijo popuste na področju športnih aktivnosti, kulture, izobraževanja, letovanja, glasbe, filma itd. Ko bo slovenski trg z električno energijo začel zares delovati bodo morala tudi domača elektro podjetja razmišljati v to smer, kaj bo njihova dodatna ponudba in ugodnost, ki bo vplivala na odločitve o zamenjavi dobavitelja. Ob odprtju trga je bila opravljena anketa, kjer je svoj glas oddalo 6069 bralcev. 26 odstotkov anketiranih se je odločilo raziskati novo tržno ponudbo in izbrati drugače. Tak rezultat v slovenskem prostoru pomeni velik izziv, saj 26 odstotkov od približno 780.000 gospodinjskih odjemalcev vsekakor ni zanemarljiv podatek. Menimo, da bi se ob pravih pogojih konkurence in delovanja trga, ponudniki na elektroenergetskem trgu še kako potrudili za pridobitev tega odstotka gospodinjskih odjemalcev. Dokler bo tako in dokler nekdo ne bo ponudil občutno nižjih cen, predvsem pa razvil dodatne ponudbe, torej začel ponujati atraktivnejše pakete (recimo ponudbe za priključitev na internet, internetno televizijo, saj imajo tudi elektro podjetja telekomunikacijske vode, ugodnosti pri športu, kinu itd.) se bo za zamenjavo dobavitelja električne energije odločilo zelo malo porabnikov. Stopnja zamenjave je odvisna od številnih dejavnikov, najbolj pa se pospeši, ko na trgu začnejo delovati dobavitelji z zanimivo ponudbo. Teh nekaj časa na slovenski trg električne energije za gospodinjstva po pričakovanjih še ne bo, saj bodo počakali, da se cene električne energije za gospodinjstva približajo tržnim. Izkušnje drugih evropskih držav, ki so pred nami odprle trg tudi za gospodinjstva, kažejo, da se za zamenjavo dobavitelja prvo leto ponavadi odloči malo gospodinjstev, do pet odstotkov, v naslednjih letih pa ta odstotek narašča. Domača elektrodistribucijska podjetja ne pričakujejo večjega odliva h konkurenci. Konkurenčni boj se je vsekakor začel, le njegova intenzivnost na začetku verjetno še ne bo tako velika. Medtem ko so bile cene električne energije do zdaj regulirane s strani države, se bodo te sedaj prosto oblikovale na trgu. Cene električne energije za slovenska gospodinjstva znaša 38 % povprečnega mesečnega računa. Poleg tega je v ceno za končnega uporabnika všteta še cena za uporabo omrežij, davek na dodano vrednost in trošarina. Cene električne energije za gospodinjstva tudi po odprtju trga še vedno zaostajajo za približno 20 odstotkov za tržnimi. Doslej je veljajo soglasje petih distribucij, da povišanja ne bo takoj po 1. juliju, a so konec novembra elektro podjetja že objavila podražitev električne energije s prvim januarjem 2008 za šest odstotkov. Glede na objavljeno višino predvidenih zvišanj bi celo lahko dejali, da so tokratni popravki cen celo pod pričakovanji in da se v tem primeru bolj kot to, da so podjetja dejansko upoštevala vsa dogajanja in napovedi na svetovnem energetskem trgu, dejansko odraža tudi dejstvo, da je večinski lastnik naših proizvodnih, prenosnega in distribucijskih

45

podjetij še vedno država. Prepričani smo namreč lahko, da v primeru, če bi bila lastnik omenjenih podjetij kakšna izmed svetovnih energetskih korporacij, rast cen električne energije pri nas bila veliko hitrejša, čut za "družbeno odgovornost" pa veliko manjši. Dejstvo je, da lahko na rast cene električne energije vplivajo v veliki meri odjemalci sami, s intenzivni pritiski in veliko stopnjo zamenjave dobavitelja. Pomembna je osveščenost potrošnikov o ponudbi in sestavi cene električne energije.

46

7 POVZETEK Julija letos se je na slovenskem elektroenergetskem trgu zaključil proces popolnega odpiranja trga električne energije, ki je trajal vse od leta 1999. Liberalizacija trgov električne energije bi naj s seboj prinesla znižanje cen za gospodinjske uporabnike, vendar tržni mehanizmi pogosto ne zadostujejo, ker je prisotnih še veliko drugih dejavnikov, ki vplivajo na razmere v panogi. Medtem ko so bile cene električne energije do zdaj regulirane s strani države, se te sedaj prosto oblikujejo na trgu. Slovenska elektroenergetska podjetja že vrsto let opozarjajo, da je cena električne energije v Sloveniji nižja od tržne cene, za približno 20 odstotkov. Da je bila ob napol pripravljeni sprostitvi trga iluzija pocenitev energije, če smo odvisni od uvoza iz tujine, kjer je energija še dražja, je že od spomladi jasno, za koliko je realno treba popraviti cene. S 1. januarjem prihodnje leto se bo račun za električno energijo za gospodinjstva v povprečju tako zvišal za 6 odstotkov. Z odprtjem trga električne energije so gospodinjski odjemalci dobili možnost proste izbire dobavitelja le-te ne glede na kraj bivanja. Prišli so tekmeci. Pet distribucijskih podjetij, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska je po mnenju strokovnjakov dovolj veliko in enakomerno močnih, da si lahko konkurirajo na trgu. Zaradi zelo cenovno podobne ponudbe oskrbe z električno energijo ni pričakovati večjih zamenjav dobavitelja. Izkušnje iz drugih evropskih držav kažejo, da se za zamenjavo dobavitelja prvo leto odloči le do pet odstotkov gospodinjstev, v naslednjih letih pa ta odstotek narašča. Stopnja zamenjave naj bi bila večja, ko bodo na trg prišli novi ponudniki. Teh nekaj časa na slovenski trg električne energije za gospodinjstva po pričakovanjih še ne bo, saj bodo počakali, da se cene električne energije za gospodinjstva približajo tržnim. Šele takrat je mogoče pričakovati naval tekmecev, ki bodo tako kot v tujini gospodinjam ponujali brezplačne hladilnike, če bodo elektriko kupovale pri njih. KLJUČNI BESEDE Energija, elektroenergetski sistem, proizvodnja, agencija za energijo, distribucija, liberalizacija, sistemski operater distribucijskega omrežja, dobavitelji električne energije, odjemalci, ponudba, cena električne energije. SUMMARY The process of complete opening of Slovenian electricity market, which has started in the year 1999 has been completed this year (2007) in July. Liberalization of electricity market should enable much lower electricity prices for households but market mechanisms are usually not enough because a lot of other factors are present and they have a significant impact on sector’s circumstances. Electricity prices have been recently regulated by a state but from now on they are going to move freely on the market. Slovenian electrical power companies have been warning for some years that electricity price in Slovenia is lower than market price, for approximately 20 percentages. Illusion for cheaper energy, which has emerged because of not

47

fully implemented market liberalization, was soon gone. Thus Slovenia is an importer of electricity, which is more expensive than our electricity; it was clear in the spring time for how much we need to correct real electricity prices. Household bill for electricity is going to be higher by an average of 6 percentages from 1. January 2008. With liberalization of electricity market have the household customers got a possibility to choose freely the energy supplier irrespective of residence place. Competitors have come on market. Five distributional companies, Elektro Maribor, Elektro Ljubljana, Elektro Celje, Elektro Gorenjska in Elektro Primorska are according to the experts opinion strong enough that they can compete on the market. Due to similar supply of electrical energy and also similar prices no big changes of suppliers are expected. Experiences from other European countries show that in the first year only 5 percentage of household decide to change their supplier. In the subsequent years this percentage is rising. Exchange rate shall be higher when more suppliers will enter the market. We assume that these new suppliers will not come on Slovenian electricity market for some time and that they will wait for price of our electricity approaches the market prices. When this situation will occur we can expect competitors on Slovenian electricity market and like in abroad they will offer households free of charge refrigerators, if the households decide to buy electricity by one of these competitors. KEYWORDS Energy, electrical power system, production, energy agency, distribution, liberalization, distributional network system operator, electrical energy suppliers, customers, supply, electricity price

48

LITERATURA

1. Agencija za energijo Republike Slovenije. (2007). Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2006. [online]. Dostopno na: http://www.agen-rs.si/dokumenti/40/2/2007/porSLOweb_energ_1111.pdf [02.10.2007].

2. Agencija za energijo Republike Slovenije. (2005). Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2004. [online]. Dostopno na: http://www.agen-rs.si/dokumenti/40/2/2005/Porocilo_energetika04_802.pdf [02.10.2007].

3. Agencija za energijo Republike Slovenije. (2003). Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji v letu 2002. [online]. Dostopno na: http://www.agen-rs.si/dokumenti/40/2/2005/LETNO-POROCILO-2002_451.pdf [02.10.2007].

4. Bahun, Polona. (2007). Podpisana koncesijska pogodba med SODO in državo. Naš

stik, julij-avgust: 41.

5. Bajželj, Jaka. (2006). Privatizacija elektrogospodarstva v Sloveniji. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

6. BORZEN, organizator trga z električno energijo. (2007). Predstavitev. [online].

Dostopno na: http://www.borzen.si [15.09.2007].

7. Božič, Gregor. (2007). Pestrejša ponudba tudi v Elektru Ljubljana. Naš stik, september: 51-53.

8. Brandstetter, Barbara. (2007). Einfacher geht es nicht: Sowechseln Si eden Anbieter.

[online]. Dostopno na: http://www.welt.de/welt_print/article1064735/Einfacher_geht_es_nicht_So_wechseln_Sie_den_Anbieter.html [01.08.2007].

9. Elektrizitätswerk Landsberg. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.ewlandsberg.de/

10. Elektro Celje. (2007). [online]. Dostopno na: http://www.elektro-celje.si/ [25.07.2007]. 11. Elektro Gorenjska. (2007). [online]. Dostopno na: http://www.elektro-gorenjska.si/

[28.07.2007].

12. Elektro Ljubljana. (2007). [online]. Dostopno na: http://www.elektro-ljubljana.si/ [18.07.2007].

49

13. Elektro Maribor. (2007). Zloženka: Varčujem! [online]. Dostopno na: http://www.elektro-maribor.si/bin?bin.svc=obj&bin.id=DE6B9A0B-B642-FCFE-C4DA-21B5B5B29882 [07.09.2007].

14. Elektro Maribor. (2007). eStoritev. [online]. Dostopno na: http://www.elektro-

maribor.si/sl/inside.cp2?cid=9F9F12F3-E892-EC61-9250-C2B6781D2183&linkid=article [03.08.2007].

15. Elektro Maribor. (2007). [online]. Dostopno na:

http://www.elektro-maribor.si/sl/inside.cp2?cid=0F38521A-AF4E-3640-5B1D-4D20EF286F25&linkid=b2c [02.08.2007].

16. Elektro Maribor. (2007). Osebna izkaznica podjetja. [online]. Dostopno na:

http://www.elektro-maribor.si/sl/inside.cp2?cid=BA406719-BA0D-D9BA-244C-9DDE743793F6&linkid=elmb [03.09.2007].

17. Elektro Primorska. (2007). [online]. Dostopno na: http://www.elektro-primorska.si/ [30.07.2007].

18. ELES – Elektro Slovenija. (2002). Temeljni podatki. [online]. Dostopno na:

http://www.eles.si/portal/page/portal/Eles_partnerji/Pa_OElesu/PA_TEMELJNI_PODATKI [25.09.2007].

19. Feuerbacher, Adrian. (2007). Ist Ihr Stromanbieter auch zu gierig? [online]. Dostopno na: http://www.tageschau.de/wirtschaft/meldung4214.html [12.08.2007].

20. Haustein-Teßmer, Oliver. (2007). Jeder dritte E.on-Kunde droht mit Wechsel. [online].

Dostopno na: http://www.welt.de/wirtschaft/article1271191/Jeder_dritte_E.onKunde_droht_mit_Wechsel.html [20.10.2007].

21. Irgl, Violeta. (2007). Ustanovitev samostojne gospodarske družbe za izvajanje GJS

SODO. Elektro novice, januar-februar: 8.

22. Irgl, Violeta. (2007). Trošarina na porabljeno električno energijo. Elektro novice, januar-februar: 8.

23. Janjić, Brane. (2007). Zelo intenzivne priprave na registracijo družbe. Naš stik, april:

22-23.

24. Janjič, Brane. (2007). Do zamenjave dobavitelja le v primeru nižjih cen. Naš stik, maj: 7.

25. Janjič, B., M. Skubic, P. Bahun. (2007). Julija popolno odprtje trga. Naš stik, maj: 4-8.

50

26. Javna agencija RS za energijo. (2007). Odslej lahko izbirate! [online]. Dostopno na: http://www.agen-rs.si/dokumenti/44/2/2007/odslejlahkoizbirate_1087.pdf [01.09.2007].

27. Jovanovič, Elizabeta. (2006). Liberalizacija trga z električno energijo s poudarkom na

okoljskih vplivih. Diplomsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

28. Košir, Matej in Damjan, Viršek. 2007. Sproščeno trgovanje z "gospodinjsko" elektriko. [online]. Dostopno na: http://www.delo.si/article.print.php?ID=22340 [29.09.2007].

29. Košir, Matej. (2007). Ne vlada, le konkurenca lahko zadrži rast cen elektrike. Delo 55,

4.

30. Maletič, Nino. 2005. Tržno oblikovanje elektroenergetike v Sloveniji. [online]. Dostopno na: http://www.ljudmila.org/sef/stara/Maletic.htm [21.09.2007].

31. Marinič, Mirko. (2007). Smo v času pomembnih sprememb. Elektro novice, maj-julij:

4.

32. Potrošniki bi dobavitelja energije zamenjali na podlagi emisij. Naš stik, oktober: 25. [[online]. Dostopno na: http://www.eles.si/portal/page/portal/Eles_partnerji/Eles_Skupna_vsebina/nasstik/NASSTIK_2007/Nas_stik_10-2007.pdf [01.11.2007].

33. Projektna skupina za prilagoditev poslovanja z gospodinjskimi odjemalci po 1. 7. 2007. (2007). 1. 7. 2007, zgolj lepotna sprememba, grožnja ali priložnost? Elektro novice, maj-julij: 5-7.

34. Razgledi.net. (2007). Največji nemški energetski koncerni so menda kartelno določili

cene. [online]. Dostopno na: http://razgledi.net/blog/2007/11/06/najvecji-nemski-energetski-koncerni-so-menda-kartelno-dolocali-cene/ [07.11.2007].

35. Stromtip. (2007). Mehr Wechsler, mehr Tarife, mehr Wettbewerb? [online]. Dostopno

na: http://www.stromtip.de/News/20701/Mehr-Wechsler-mehr-Tarife-mehr-Wettbewerb.html [15.10.2007].

36. Špindler, Danilo. (2006). Izzivi trgovanja z električno energijo v evropski uniji in

Sloveniji. Magistrsko delo. Maribor: Ekonomsko-poslovna fakulteta.

37. UMAR- Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. (2007). Poročilo o strukturnih reformah. Strukturne spremembe v mrežnih dejavnostih – učinki liberalizacije: 25-28. [online]. Dostopno na: http://www.umar.gov.si/public/dz/2007/dz-3-07.pdf [19.10.2007].

38. Varl, Natalija. (2007). V Nemčiji julija precejšen skok cen elektrike. Naš stik, julij-

avgust: 68-70.

51

39. Welt.de. (2007). E.on-Chef entschuldigt sich fűr "Strom ist zu billig". [online]. Dostopno na: http://www.welt.de/wirtschaft/article1195261/E.on-Chef_entschuldigt_sich_fuer_Strom_ist_zu_billig.html [23.09.2007].

40. 24ur.com. (2007). Boste zamenjali dobavitelja? [online]. Dostopno na:

http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3101045 [01.07.2007].

41. 24ur.com. (2007). Ob odprtju trga še ne bo podražitev. [online]. Dostopno na: http://24ur.com/bin/article.php?article_id=3100053 [20.06.2007].

42. 24ur.com. (2007). Po novem letu dražja elektrika. [online]. Dostopno na:

http://24ur.com/bin/article_print.php?id=3110787 [23.11.2007].