OSNOVNA ŠOLA SLIVNICA PRI CELJU

Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici

Turistična zveza Slovenije

23. festival Turizmu pomaga lastna glava

Raziskovalna naloga

Avtorji: Katarina Užmah, 7. razred Nastja Mecilovšek, 7. razred Patricija Frece, 7. razred Nataša Keglič, 7. razred Tanja Tanšek, 7. razred Marjanca Polutnik, 8. razred Mentorica: Anja Štiglic, 9. razred Breda Županc, prof. zgo-geo Doroteja Knehtl, 9. razred Gašper Matjašič, 9. razred

Gorica pri Slivnici, januar 2009

2

KAZALO

1. UVOD 3

2. PODATKI O SLIVNIŠKEM JEZERU 4

2.1. Kako je nastalo Slivniško jezero 4

2.2. Lega Slivniškega jezera 4

2.3. Kratki podatki o Slivniškem jezeru 5

3. EKOLOŠKI VIDIK SLIVNIŠKEGA JEZERA 7

4. ZAKAJ RAVNO UČNA POT 8

5. PREDSTAVITEV UČNE POTI OB SLIVNIŠKEM JEZERU 9

5.1. Predstavitev Slivniškega jezera – točka 1 9

5.2. Ribe v Slivniškem jezeru – točka 2 9

5.3. Vodne in močvirske rastline – točka 3 11

5.4. Ptice na Slivniškem jezeru – točka 4 14

5.5 Rastline na brežinah – točka 5 16

5.6. Kulturno-zgodovinski pogled na slivniško pokrajino – točka 6 17

6. GOSTINSKA PONUDBA OB SLIVNIŠKEM JEZERU IN V OKOLICI 20

6.1. Turistična kmetija Žurej 20

6.2. Izletniška kmetija Hrastnik 21

6.3. Slivniški krap 22

7. PREDLOGI ZA RAZŠIRITEV TURISTIČNE PONUDBE NA UČNI POTI 23

8. ZAKLJUČEK 25

9. SEZNAM VIROV IN LITERATURE 26

3

1. UVOD

Učenci, ki obiskujemo izbirni predmet turistična vzgoja, smo se odločili, da se prijavimo na

23. festival turističnih podmladkov, ki ga je razpisala Turistična zveza Slovenije. Letošnje

tekmovanje nosi naslov VODA- ZDRAVJE- IZZIV ZA PRIHODNOST. Tema, ki jo v nalogi

predstavljamo, se nanaša na Slivniško jezero.

Predstavitev izbrane teme Slivniško jezero smo si izbrali zato, ker je najprivlačnejša točka slivniške pokrajine. Naša želja

je, da bi se ime Slivniškega jezera končno poneslo v svet, zaradi primerne turistične ponudbe

in njegovih lepot, ki jih ponuja. V njem prebiva veliko vrst rib, nekaj jih bomo predstavili v

nalogi. Jezero in bližnjo okolico poraščajo pestre rastlinske vrste, ki jih lahko spoznava

šolajoča se mladina, pa tudi starejši turisti. Slivniško jezero je tudi prijeten kraj za sproščanje

in počitek. Okolica je primerna za razne športe, kot so tek, kolesarjenje, hoja… Želimo si, da

bi turizem ob in na Slivniškem jezeru, v sožitju z naravo, končno zaživel.

Cilji naloge so:

� predstaviti osnovne podatke o Slivniškem jezeru;

� raziskati možnosti razvoja turizma, v skladu z varovanjem narave;

� določiti potek in vsebino učne poti;

� prikazati ekološki vidik Slivniškega jezera;

� podati predloge za vključitev učne poti v širšo turistično ponudbo.

Delo je potekalo v učilnici, knjižnici in na terenu. Vsak od nas je dobil določeno temo, ki jo je

raziskal, skupaj pa smo se nato odločili kaj bomo vključili v nalogo. Pri raziskovalni nalogi so

nam pomagali učitelji naše šole, še posebej učiteljica Renata Mastnak, z izsledki o ekologiji

Slivniškega jezera.

4

2. PODATKI O SLIVNIŠKEM JEZERU

2. 1. Kako je nastalo Slivniško jezero

Vzhodno od naselja Gorica pri Slivnici leži, ob južnem obrobju Voglajnskega gričevja, na razširjenem

dolinskem dnu, Slivniško jezero.

Pred jezerom je bila tukaj pokrajina z njivami, travniki, kozolci, skozi je tekla tudi reka Voglajna. Ta

reka je ob hudem deževju zelo pogosto poplavljala. Ko je voda zelo narasla, je poplavila celo ravnino.

Domačini so bili seveda nezadovoljni s takim stanjem, saj je voda uničevala pridelke in njive. Mnogi

ljudje so celo izgubili svoj dom ali domačijo.

Za izboljšanje poplavne varnosti so se upravitelji tega jezera odločili da bo na reki nastalo zajezitveno

jezero. Nastalo je leta 1976 po zajezitvi Voglajne v Tratni pri Šentjurju. Vodni zadrževalnik služi kot

zaščita pred poplavami. Predvideno je bilo tudi, da bi se voda uporabljala še kot tehnološka voda v

železarni Štore, vendar se to nikoli ni zgodilo.

Ime je dobilo po slivniški pokrajini. Le-ta je dobila ime po farni vasi Slivnica, ki je bila nekoč središče

te pokrajine.

Slika 1: Pogled na Slivniško jezero in bližnjo okolico

2. 2. Lega Slivniškega jezera

Leži v Sotelsko-Voglajnski regiji, vzhodno od naselja Gorica pri Slivnici in meji na dve občini in sicer

na občino Šentjur pri Celju in na občino Šmarje pri Jelšah.

5

Slika 2: Lega Slivniškega jezera

Slika 3: Oblika in lega Slivniškega jezera

Slivniško jezero ima dva pritoka – Ločnico in Drobinski potok. Iz jezera odteka reka Voglajna, ki je

tudi edini iztok. Ima podolgovato obliko in razgibano obalo.

Jezero z vseh strani obdaja hribovje, le na vzhodni strani je svet ob obrežju nekoliko položnejši.

2.3. Kratki podatki o Slivniškem jezeru

� Površina: 84 ha

� Dolžina: 5 km

� Dolžina obale: 7,8 km

���� Širina: od 250 do 500 m

� Globina: do 14 m

6

Slika 4: Pogled na Slivniško jezero z Gradišča

Slika 5: Zimska idila ob Slivniškem jezeru

7

3. EKOLOŠKI VIDIK SLIVNIŠKEGA JEZERA

Agencija republike Slovenije za okolje je leta 2004 Slivniško jezero prvič vključila v državni

monitoring kakovosti jezer. Iz njihovih opažanj lahko razberemo precej podatkov o kakovosti vode v

jezeru.

V letu 2004 je bilo Slivniško jezero ocenjeno kot evtrofno, kar pomeni, da je bilo v vodi veliko

hranilnih snovi, ki vsebujejo fosfor, dušik in druge organske spojine. To pa je posledica človekovih

dejavnosti, predvsem pretirane porabe umetnih gnojil in neurejnih komunalnih odpadnih voda. Stanje

se v naslednjih letih ni bistveno spreminjalo. V letu 2008 je Agencija RS za okolje ugotovila, da je

jezero tudi preobremenjeno z ribami.

Slabša kakovost jezera verjetno izhaja iz ribogojništva in same zgradbe in lege jezera. Voda iz obeh

pritokov je relativno čista, vendar pa jezero ni kos evtrofikaciji, ki je posledica zgradbe in lege jezera1.

Verjetno pa največ k porušenemu ravnovesju v jezeru pripomore ribogojništvo, predvsem zaradi

prekomernega hranjenja rib in naseljevanja tujerodnih rastlinojedih vrst rib, ki povzročajo veliko

škode med vodnimi rastlinami2.

Za Slivniško jezero pa je prednost velika poraslost vodnih rastlin, saj skupaj z obvodnimi

močvirnatimi rastlinami izboljšujejo kakovost vode v njem3. Te rastline imajo namreč veliko čistilno

vrednost. Zato verjetno ni nujno razmišljati o gradnji čistilne naprave, saj to vlogo opravijo že

omenjene vodne rastline. Seveda pa teh vodnih rastlin ne smemo odstranjevati, ampak jim pustimo, da

na povsem naraven način očistijo vodo.

Prav pa je tudi, da si v prihodnosti vsi prizadevamo za boljšo kakovost vode v jezeru. Vodna direktiva,

dokument Evropske skupnosti, nas namreč zavezuje, da varujemo vode in si prizadevamo za

izboljšanje njihovega stanja. Dobro ekološko stanje, kar pomeni celovito, nemoteno okolje,

kakovostno vodo in življenjsko združbo, ki je odraz ugodnih razmer, mora biti doseženo do leta 20154.

1 Ekologija Slivniškega jezera, Gorica pri Slivnici 2008, str. 51 2 Prav tam 3 Prav tam 4 A. Gaberščik, U. Kuhar, Proteus 69/9, maj- junij 2007

8

4. ZAKAJ RAVNO UČNA POT

Učne poti so v Sloveniji najbolj pogost način interpretacije narave5. Takrat, ko želimo naravo približati

ljudem, ne podajamo zgolj golih informacij, temveč pripovedujemo izjemno zanimivo zgodbo. S tem

obiskovalec vzpostavi stik z naravo in odkriva nov pogled na to, kar mu prikazujemo. Želimo tudi, da

bi s tem obiskovalcem vzbudili zanimanje za naravo in skrb za njeno ohranjanje. To je izjemno

pomembno za našo prihodnost, saj se v zadnjem času naše podnebje in s tem vsa narava hitro

spreminjata.

Breda Ogorelec je v svojem članku navedla precej prednosti učnih poti. Mi smo povzeli tiste, za katere

menimo, da so najpomembnejše:

� značilnosti narave prikazujejo v živo in tam, kjer so v njihovem dejanskem okolju;

� z njim lahko dosežemo širok krog obiskovalcev;

� hitrost obiska si ljudje lahko prilagodijo svojim zmožnostim;

� opišemo lahko pojave, ki jih obiskovalci sicer ne bi opazili;

� obiskovalcem lahko pomagajo pri orientaciji;

� so vedno na voljo.

Seveda samo to ni dovolj. Pri pripravljanju učne poti moramo biti pozorni na to, da obiskovalci ne

bodo samo nemo opazovali našega govorjenja oziroma brali informacijskih tabel, ampak jim

poskušamo stvari čim bolj nazorno predstaviti. Zato je prav, da za tako učno pot izobrazimo ljudi, ki

bodo na pravi način predstavili naše jezero.

Zakaj smo si torej izbrali učno pot? Menimo, da lahko na ta način dosežem širok krog obiskovalcev. V

prvi vrsti tiste, ki se izobražujejo (osnovna šola, srednja šola, fakulteta) in bodo k nam prišli po

dodatno znanje, mi pa jim bomo hkrati ponudili še prijetno preživet dan. Seveda pa so naša ciljna

skupina tudi starejši obiskovalci, ki bodo ob Slivniškem jezeru doživeli prijeten stik z naravo, se

sprostili, ob tem pa še kaj zanimivega izvedeli. Ne nazadnje pa so naš cilj tudi tisti, ki se ukvarjajo z

rekreacijo, saj jezero ponuja veliko možnosti za različne oblike športnega udejstvovanja.

5 Ogorelec B., Naravoslovne/učne poti – priložnost v turizmu,

9

5. PREDSTAVITEV UČNE POTI OB SLIVNIŠKEM JEZERU

Učna pot, ki smo jo zasnovali, bo potekala ob obali Slivniškega jezera. Sama obala meri nekaj manj

kot 8 km, kar je primerna dolžina poti. Ob jezeru smo si zamislili 6 informacijskih točk, na katerih bo

predstavljen živalski in rastlinski svet v in ob jezeru. Dve točki pa bosta namenjeni spoznavanju širše

okolice in spoznavanju nastanka jezera.

Slika 6: Informacijske točke na učni poti ob Slivniškem jezeru

5.1. PREDSTAVITEV SLIVNIŠKEGA JEZERA – TOČKA 1

Točka 1 je namenjena predstavitvi Slivniškega jezera. Na tej točki sicer že obstaja informacijska tabla,

ki jo bo potrebno nekoliko dopolniti. Predstavili bomo začetke pogovorov o zajezitvi doline, v kateri je

danes jezero. Jezero je nastalo zaradi stalnih poplav, ki so nastale, ko je v reki Voglajni močno narasla

voda. Vodo naj bi uporabljali tudi kot tehnološko vodo v železarni Štore. Predstavili bomo še številčne

podatke o jezeru. Pri predstavitvi bomo nazorni, poskušali se bomo izogniti suhoparnemu naštevanju

podatkov. Pri številkah je veliko bolje, da na primer velikost jezera ponazorimo s primerjavo.

5.2. RIBE V SLIVNIŠKEM JEZERU – TOČKA 2

Na 2. točki bomo predstavili ribe v jezeru. V jezeru živi okoli dvajset vrst rib, med njimi najdemo

ščuko, smuča, krapa, soma, zelenko, podusta, ploščiča, linja, platnico, rdečeoko, globočko, pisanko,

navadnega ostriža.

10

SMUČ

Smuč zraste do 1 m v dolžino in lahko tehta do 15 kg. Prepoznamo ga po olivno zelenem hrbtu, na

katerem ima dve plavuti. Proti trebuhu, ki je svetlejši se vlečejo temnejše proge.

Slika 7: Smuč

KRAP

Krapu ugajajo vode z blatnim dnom in veliko rastlinja. Njegovo zavaljeno telo zraste do 50 cm dolžine

in lahko tehta do 20 kg. Ima visok hrbet in majhna usta, ob njih pa kratke tipalnice. Poznamo

navadnega in plemenitega, veleluskinarja in zrcalarja. Plemeniti je skoraj brez lusk.

Slika 8: Krap v jezeru Slika 9: Krap

SOM

Som sodi med največje sladkovodne ribe. Zavaljeno somovo telo zraste v dolžino do 2,5 m in lahko

tehta do 200 kg. Ima veliko ploščato glavo, usta pa široka kot žaba. Prepoznamo ga po dolgih brkih.

Sliki 10 in 11: Som

11

ŠČUKA

Ščuka ima značilno podolgovato, valjasto telo z dolgim gobcem, v njem je polno nazaj obrnjenih

koničastih zob. Spodnjo čeljust ima daljšo od zgornje. Zraste lahko do dolžine 1,5 m in tehta do 30 kg

ali več.

Slika 12: Ščuka

5.3. VODNE IN MOČVIRSKE RASTLINE – TOČKA 3

3. točka je namenjena predstavitvi vodnih in močvirskih rastlin. Po podatkih iz leta 1997, ko je na

Slivniškem jezeru potekal eko tabor, zasledimo, da je bilo jezero zelo zaraščeno z vodnimi rastlinami.

Že v letu 2004 pa se je to spremenilo, najverjetneje zaradi naselitve rastlinojede ribe beli amur6.

Ravno poraslost vodnih rastlin je prednost Slivniškega jezera, saj skupaj z obvodnimi močvirnimi

rastlinami izboljšujejo kakovost vode v njem. Poleg čistilne vrednosti pa predstavljajo močno

povečanje življenjske raznovrstnosti, med drugim tudi številnim ogroženim živim bitjem7.

Vrstna sestava vodnih rastlin v določenem vodnem telesu je odsev okoljskih razmer. Določene vrste so

namreč bolj občutljive za povečano onesnaženje kot druge, zato lahko služijo kot kazalniki kakovosti

vode. Nekatere se ob slabšanju kakovosti vode in okolja čezmerno razmnožijo, druge pa izginejo.

Vodne rastline so posebej občutljive za organsko onesnaženje8.

RUMENI BLATNIK

Rumeni blatnik je slovenska ogrožena vrsta, ima enostavne, povoščene, velike, srčasto do ledvičaste

listne ploskve, nad katerimi kraljujejo značilni zlatorumeni cvetovi. Blatnik je zakoreninjen v dno s tri

do osem centimetrov debelo koreniko in je trajnica. Mali blatnik je ledenodobni relikt (to pomeni, da

je ostal v naših krajih tudi po koncu ledene dobe).

6 Ekologija Slivniškega jezera, Gorica pri Slivnici 2008, str. 7 Ekologija Slivniškega jezera, Gorica pri Slivnici 2008, str. 8 A. Gaberščik, U. Kuhar, Proteus 69/9, maj- junij 2007

12

Najdemo ga v stoječih in počasi tekočih vodah. Poganjki se radi močno razvejajo in so tudi več metrov

dolgi. Na koncu poganjkov se najprej razvijejo podvodni listi, ki so podobni solatnim listom, kasneje

pa se razvijejo 30 do 40 cm veliki plavajoči listi. Cveti od junija do avgusta, ko se nad vodno gladino

pojavljajo kroglasti rumeni cvetovi s premerom 5 cm in močnim vonjem. Ker je rastlina ogrožena, je v

naravi ne nabiramo.

Slika 13: Rumeni blatnik

VODNI OREŠEK

Vodni orešek ni trajnica, vendar se zelo rada vsako leto sama zaseje, kadar sta dno in voda ustrezna.

Listi plavajo na površini in imajo obliko križa. Iz majhnih in neuglednih cvetov nastanejo 2 cm veliki

plodovi, ki potonejo na dno. Listi preko poletja pordečijo.

Slika 14: Vodni orešek

13

MALA VODNA LEČA

Slika 15 : Mala vodna leča

Mala vodna leča je od 2 do 4 mm velika, prosto plavajoča rastlinica na površini stoječih ali počasi

tekočih voda. Listom podobne tvorbe so stebelni členi, ki so sploščeni, kroglaste do eliptične oblike,

posamični ali sestavljeni iz 2-5 členov. Pravi listi so popolnoma zakrneli. Vsak člen ima eno ali več

enostavnih kratkih koreninic. Vsak člen ima zmerno razvito z zrakom bogato gobasto tkivo, ki

omogoča plavanje na vodni površini. V naših podnebnih razmerah se mala vodna leča razmožuje

vegetativno z ločitvijo posameznih členov na katerih v brstnem mešičku požene nov stebelni člen.

Rastlina prezimi v obliki zimskih brstov na zamuljenem dnu stoječih voda. Cveti samo v toplejših

predelih.

Mala vodna leča je razširjena v ribnikih, mlakah, mrtvicah po vsej Sloveniji. Za rast je ugodna voda s

srednje visoko količino hranil. Rastlinice lahko povsem prekrijejo vodno površino in tvorijo združbo

malo vodno lečevje.

TRSTIKA

Trstičevje je sestoj trsta, ki ga najdemo na bregovih potokov in rek, v močvirjih in tudi na morskem

obrežju, če voda zaradi pritoka sladke vode ni preveč slana. Do 4 metre visok trst lahko zraste iz meter

globoke vode. Značilna je sočasna prisotnost odmrlega in rastočega trsta. Trstičevje je pomemben

življenjski prostor mnogih vrst ptic, žuželk, rastlin in drugih organizmov. Najbolj ga ogrožata

regulacija bregov vodnih teles in onesnaženje vode.

Slika 16 : Trstika

14

5.4. PTICE NA SLIVNIŠKEM JEZERU – TOČKA 4

4. točka je namenjena predstavitvi ptic.

Na Slivniškem jezeru so evidentirali kar 105 vrst ptic. Tu gnezdijo mali ponirek, mlakarica,

zelenonoga tukalica, črna liska, črnica, vrsta race potapljavke in druge.

Med zanimive gnezdilce, ki so vezani na vodo, sodi tudi vodomec. Zanimive so tudi ptice, ki gnezdijo

v okolici jezera. Sem lahko štejemo sršenarja, goloba duplarja, lesno sovo, vse žolne (zeleno, sivo,

črno) in večje število ponekod gnezdečih prosnikov ter rjavih srakoperjev. Večina teh vrst je na

rdečem seznamu ogroženih vrst pri nas in v tujini9.

V gnezditveni sezoni je moč opaziti zlatovranko. Ta vrsta pri nas izumira. Zelo zanimivo je tudi

opazovanje Feldeggovega sokola. Od ujed velja omeniti ribjega orla. Siva čaplja pa je vrsta, na katero

naletimo ob vsakem času.

Vzhodni del jezera je zavarovan kot ornitološki rezervat. Obsežne plitvine, zaraščeni deli z vrbo in

drugim rastlinjem, dajejo pticam primerna gnezdišča, prehrano ter zavetišče v času selitev10.

MLAKARICA

Mlakarica nam je vsem dobro poznana raca. Kot pri večini živali so tudi pri tej vrsti samci precej lepši

od samic. V svatovskem perju imajo namreč zeleno glavo, rjave prsi, siv hrbet in peruti z modrim

zrcalcem. Samica je enobarvna, na krilih pa ima tako kot samec modro zrcalo. Njene dolgočasne barve

imajo varovalno funkcijo. Takšne so za plenilce manj opazne v času valjenja jajc na gnezdu na tleh.

Racak si čez poletje, v obdobju med majem in oktobrom, nadene posvatovsko perje močno podobno

perju samice. Izdaja ga le rumen kljun. Ker v času golitve naenkrat zamenja vsa letalna peresa, v tem

obdobju ne more leteti. Prehranjuje se na kopnem ali v plitki vodi, kjer dno še lahko dosežejo z

iztegnjenim vratom. Prehrana mlakarice je v glavnem rastlinska, hrani pa se tudi z vodnimi živalmi.

Sliki 17 in 18: Raca mlakarica

9 GEA, št. 3, 1993, str. 10-11 10 Ekologija Slivniškega jezera, Gorica pri Slivnici 2008, str. 31

15

VODOMEC

Na veji nad potokom, reko ali ribnikom pogosto sedi majhna ptica kovinsko modre barve. Nenadoma

strmoglavi v vodo, naslednji hip je že zunaj. Z ribo v dolgem kljunu. Nato pa v ravni črti nad vodno

gladino hitro odleti. Govorimo o vodomcu. Samca in samico se loči po kljunu, ki je pri njem

popolnoma črn, pri samici pa je osnova spodnjega kljuna rdečkasta. Njegovo gnezdišče so strmi,

peščeni bregovi rek in potokov. Tam si izkoplje slab meter dolg gnezditveni rov, ki ima na koncu

prostorno kamrico, kjer samica znese jajca. Če je leto ugodno, gnezdi tudi dvakrat ali celo trikrat v

letu. Zaradi utrjevanja rečnih bregov in uravnavanja rek in potokov njegova gnezdišča izginjajo.

Njegova razprostranjenost je močno razpršena.

Slika 19: Vodomec

SIVA ČAPLJA

Zgornji del trupa je sive barve, spodnji pa sivo-bele. Odrasle sive čaplje imajo belo glavo s široko črno

nadočesno progo in rahlim grebenom, glava mladičev pa je bolj ali manj enakomerno siva. Kljun je

močan, rumenkasto roza barve, svetlejši med paritveno sezono. Odrasla ptica je visoka slab meter in

ima premer kril skoraj dva metra. Je močan letalec, v letu jo prepoznamo po počasnih zamahih kril in

vratu, ki ga ukrivi v obliki črke S. Gnezdi v kolonijah, ki lahko štejejo po več kot sto gnezd, a tudi

osamljena gnezda niso redek pojav. Gnezdo zgradita oba partnerja iz vej ponavadi na drevesih visoko

nad tlemi in se vračata k njemu več let. Za mladiče skrbita oba starša.

Slika 20: Siva čaplja

16

5.5. RASTLINE NA BREŽINAH – TOČKA 5

5. točka bo opisovala rastline na brežini Slivniškega jezera. Brežine samega jezera so močno

obraščene z rastlinjem. Vodni zadrževalnik pa je bujno porasel z višjimi rastlinami11.

VRBA

Ime bela je drevo dobilo po značilni beli barvi spodnjega dela listov. Drevo zraste od 20 do 25 metrov

visoko, deblo pa doseže do 60 cm v premeru. Lubje po deblu je sivo in z leti razpoka, po vejah pa je

gladko in svetlejše sive barve. Krošnja drevesa je velika, sestavljena pa je iz dolgih visečih vej. Mladi

poganjki so rdečkaste barve in so izredno upogljivi.

Listi so suličasti in dolgi med 7 in 10 cm. Na obeh koncih so zašiljeni. Cvetovi so združeni v mačice.

Bela vrba cveti marca in aprila, cvetovi pa se pojavijo približno ob istem času kot listi.

Včasih so oglje, pridobljeno iz lesa bele vrbe uporabljali pri izdelavi smodnika, lubje pa so uporabljali

za strojenje. Lubje bele vrbe vsebuje tudi učinkovine za lajšanje glavobola.

Slika 21: Bela vrba

DREN

Dren je rod nizkih olesenelih rastlin iz družine drenovk, ki zrastejo v obliki zelo razvejanega grma ali

manjšega drevesa s tankim, močno razpokanim lubjem. V višino zrastejo največ do 5m. Jeseni se iz

oplojenih cvetov razvijejo podolgovato-eliptični, svetlo rdeči plodovi-drenulje, ki so zelo cenjeni kot

dodatek v prehrani in vljudskem zdravilstvu. Dren je poznan tudi po trdem lesu in dolgoživosti, saj

stoletna rastlina ni nobena redkost.

Slika 22: Cvetovi drena

11 Agencija RS za okolje, Monitoring kakovosti jezer v letu 2005 – http.//www.arso.si/vode/jezera/jezera_2005.pdf

17

JELŠA

Je ena redkih drevesnih vrst, ki uspeva na vlažnih, zamočvirjenih pa tudi poplavljenih ilovnatih tleh,

kjer je razkroj organskih snovi omejen, hranilnih snovi pa primanjkuje. V takem okolju je skoraj

popolnoma brez konkurence, vmes se vrinejo kvečjemu posamezna drevesa doba, belega gabra,

poljskega in velikega jesena, bele vrbe ali čremse. Razširjena je praktično po vsej Evropi. V Sloveniji

jo najdemo ob bregovih voda, v močvirjih in na šotnatih tleh od nižin do gorskega pasu.

Slika 23: Jelša

5.6. KULTURNO-ZGODOVINSKI POGLED NA SLIVNIŠKO POKRAJINO –

TOČKA 6

6. točka se bo nekoliko odmaknila od jezera. Na manjšem hribčku imamo razgled po bližnji okolici

jezera. Zato smo se odločili, da na tej točki, ki je hkrati zadnja, predstavimo zgodovino in kulturne

znamenitosti slivniške pokrajine. Hkrati je ta točka lahko tudi izhodišče, da obiskovalce povabimo na

obisk po bližnji okolici, kjer si lahko marsikaj ogledajo.

Skozi Gorico poteka važna prometna cesta iz smeri Šentjurja proti Prevorju in Kozju ter proti Loki.

Gorica je danes središče slivniške pokrajine. Pred tem je centralno naselje predstavljala vas Slivnica.

Danes je na Slivnici (450-550m) le še sedež župnije in pokopališče. Gorici se reče ljudsko tudi Glinca

ali Spodnja Slivnica.

V Gorici imamo osnovno šolo, kulturno-gasilski dom, pošto in trgovine, dve gostilni.

Izven centralnega naselja prevladuje kmetovanje. Kmetje gojijo različne poljščine, zemljo pa

obdelujejo večinoma strojno. Zemlja pa seveda ne daje dovolj za preživetje, zato se ljudje vozijo na

delo v bližnje centre – Šentjur, Štore in Celje.

V bližini Slivnice je na vzpetini grad Žusem. V neposredni bližini Gorice sta stali dve žusemski

pristavi. Ena je bila na Gradišču vrh Male Gorice, druga pa v Turnem. Grad Žusem se ni ohranil v

srednjeveški obliki, ostale so samo razvaline, ki pričajo o mogočnosti nekdanjega gradu.

Nad potokom Ločica se dviguje hrib oz. vas Turno. Kraj se imenuje po starem gradu Turnu, katerega

razvaline so še vedno vidne.

18

V 14. stoletju se je Oesel von Turren odpovedal svojim pravicam do stolpa v gospoščini Planina v

korist Henrika s Planine. Kraj se večkrat omenja tudi še v 15. stoletju, vendar nikoli več v zvezi z

utrdbo. Od nekdanje utrdbe so ohranjeni sledovi obodnega zidovja in stolpaste stavbe v jugozahodnem

vogalu obzidanega areala. Vidni so še ostanki globokega krožnega obrambnega jarka.

Naše kraje so v 15. stoletju hudo prizadeli turški vpadi. Turki so prvič razdejali bližnji Šentjur ter

pustošili po okoliških krajih leta 1473, ko so se vračali s Koroškega. Tri leta kasneje so prišli iz

Planine. Spomin na turška grozodejstva je ostal zelo živ, nanje pa spominjajo le ostanki taborskega

zidu okoli slivniške cerkve.

Voglanjsko, Sotelsko in Kozjansko je bilo v 16., 17., in 18. stoletju prizorišče kmečkih puntov. Leta

1515, v letu vseslovenskega kmečkega upora, so puntarji zasedli bližnje gradove.

Tudi naslednji kmečki upori so se dotaknili našega območja, ponovno so jo slabo odnesli bližnji

gradovi na Planini in v Šentjurju (grad Rifnik).

Okrog leta 1865 so prišli v naše kraje trije bratje Grasselli. Robert se je ustalil v Gorici. Tu je zgradil

veliko hišo. Grassellijeva družina je bila zelo premožna. Imeli so trgovino, gostilno, mesnico in

klavnico. Njihovi otroci so obiskovali šolo v Šentjurju, medtem ko so ostali glinški otroci hodili na

Slivnico. V šolo so se Grassellijevi otroci vozili s kočijo. Pri Grassellijevih je kar nekaj domačinov

našlo zaposlitev in hkrati streho nad glavo. Predvsem pa so dobili delo mladi ljudje, ki so izhajali iz

revnejših družin.

Več kot 150 let je bila šola na Slivnici pri farni cerkvi, najprej v eni, nato v dveh zgradbah. Večjo

stavbo so v času okupacije požgali, zato so učenci hodili po osvoboditvi k pouku v Gorico. Kljub

obnovi šole le-ta ni ustrezala potrebam, zato je bila zgrajena nova šola v Gorici. S pripravami so začeli

leta 1965, šolo pa so izročili namenu 1. septembra 1966.

Sredi vasi Slivnica stoji župnijska cerkev, posvečena Mariji Magdaleni. Sestavljajo jo pravokotna

ladja, ki sta ji na vzhodu prizidani dve enako visoki kapeli, prezbiterij, ki ima na jugu zakristijo, na

severu pa zvonik. Cerkev je bila pozidana v začetku 18. stoletja.

Lepa izletniška točka je Helena, hrib imenovan po podružnični cerkvi Sv. Helene, ki stoji med

vinogradi in nizom zidanic. Cerkev Sv. Helene je iz konca 15. stoletja.

Pod cerkvijo Sv. Helene je vas Bukovje. Na grebenu pod naseljem stoji tretja podružnična cerkev

posvečena Sv. Miklavžu.

Legenda pravi, da sta cerkvi Sv. Helena in Sv. Miklavž nekoč stali skupaj. Cerkvi sta se sprli in tako

se je cerkev Sv. Miklavža prestavila v Bukovje.

V Gorici stoji podružnična cerkev, ki je posvečena Sv. Urbanu. Cerkev stoji na gričku in je bila

pozidana konec 16. ali v začetku 17. stoletja. Vse do leta 1840 je bilo tu tudi pokopališče, ki so ga

kasneje prestavili.

19

Na obdobje NOB spominja doprsni kip narodnega heroja Franja Vrunča, ki stoji v parku pred OŠ v

Gorici in spominska tabla z imeni žrtev okupatorja. Franjo Vrunč je bil prvi komandir celjske

partizanske čete. Ustreljen je bil kot talec v Mariboru, leta 1941.

Na Slivnici je v neposredni bližini podružnične cerkve arboretum, ki si ga je možno tudi ogledati.

Šesta točka je torej zadnja točka na učni poti. Ker je pot speljana krožno, pot nadaljujemo do prve

točke, kjer obiskovalci končajo sprehod po učni poti.

Slika 24: Pogled na Gorico pri Slivnici z okolico

Slika 25: Farna cerkev sv. Magdalene na Slivnici

Slika 26: Pogled na vinorodno območje na

Heleninem hribu

20

6. GOSTINSKA PONUDBA OB SLIVNIŠKEM JEZERU IN V

OKOLICI

Ob Slivniškem jezeru trenutno nimamo gostinske ponudbe, kar je za razvoj turizma slabo. Imamo pa

nekaj gostinskih ponudnikov v bližnji okolici. Med njimi najdemo Gostilno Ane Lesjak, ki nudi hrano

in lahko sprejme večje skupine, gostilno Grasselli, turistično kmetijo Žurej in izletniško kmetijo

Hrastnik.

V preteklosti je na severozahodni strani Slivniškega jezera deloval ribiški dom Tratna, ki je nudil celo

nekaj ležišč in dovolj prostora za gostinsko ponudbo. Pred domom so bili urejeni prostori za piknik.

Ribiški dom že nekaj let ne obratuje, zgradba in okolica sta v slabem stanju.

Točka, kjer stoji zapuščena stavba ribiškega doma, je zelo primerna za dejavnost, ki je tu že obstajala.

Naš predlog je, da se na tem mestu uredi primerna gostinska ponudba. Na razpolago sta dve možnosti

– obnova obstoječe stavbe ali izgradnja nove, takšne, ki ne bo preveč izstopala iz okolja. Pri tem

mislimo na materiale, ki se uporabljajo pri gradnji – uporabili bi čim več naravnih materialov. Urediti

bi bilo potrebno okolico, pripraviti več manjših prostorov za piknike.

Gostinska ponudba bi morala biti pestra, prav je, da obiskovalcem ponudimo ekološko pridelano

hrano.

6. 1. TURISTIČNA KMETIJA ŽUREJ

Turistična kmetija Žurej, po domače Ječovo se nahaja v mirnem podeželskem okolju, v neposredni

bližini Slivniškega jezera.

Legenda pravi, da je potekal podzemni rov iz Žusemskega gradu do kmetije Žurejevih, kjer so bile

grajske ječe - od tod izvira ime Ječovo. Ena teh ječ je del gospodarskega poslopja in služi kot zelo

hladen kletni prostor.

Urejeno imajo kmečko sobo, v kateri lahko sprejmejo do 70 gostov. Postrežejo z doma pridelano

hrano. V krušni peči pečejo domač kruh, pehtranovo in orehovo potico ter sadni kruh. Pripravljajo tudi

"jedi naših babic" - brezmesni ričet, ajdove žgance, zapečene štruklje, jabolčno čežano s fižolom,

proseno kašo, kozjansko pršjačo, ...

Na kmetiji imajo veliko živali, z vozom "zapravljivčkom" pa goste zapeljejo po okolici vse do

Slivniškega jezera.

21

Slika 27: Turistična kmetija Žurej Slika 28: Izletniška kmetija Hrastnik

Slika 29: Gostilna Lesjak

6. 2. IZLETNIŠKA KMETIJA HRASTNIK

Na izletniški kmetiji Hrastnik gostom po predhodnem naročilu pripravijo čarovniški meni, ki nas

popelje v čarobni svet okusov in vonjav.

Čarovniške sestavine:

- slivovo žganje za dobrodošlico,

- kisla in goveja juha,

- čarovniška pečenka,

- pečen krompir,

- dušena zelenjava,

- sezonska solatna mešanica

- sladka čarovnija.

22

... za nemesojede:

- zelenjavna in gobova juha,

- sirovi štruklji ali zelenjavni narastek,

- pečena zelenjava,

- solata iz domačega vrta

- vege sladica.

Na zunanji terasi sprejmejo do 60 gostov, v notranjih prostorih pa do 30 obiskovalcev. Imajo tudi

prostor za piknik. Z domačije je prelep razgled na okoliške vrhove, vse do Ptujske Gore, Boča,

Donačke Gore in Slemena na Hrvaškem.

6. 3. SLIVNIŠKI KRAP

Slivniško jezero je izredno bogato z ribami, v vzhodnem delu je tudi ribogojnica. Zato je prav, da

obiskovalcem naše učne poti ponudimo tudi pristnega slivniškega krapa.

Recept za pripravo je naslednji:

Očiščenega krapa dobro natremo s soljo, poprom, strtim česnom in muškatnim oreščkom. Potresemo z

rdečo papriko in položimo v namaščen pekač. Podlijemo z belim vinom, pokrijemo z rezinami slanine

in krompirjem. V pokritem pekaču pečemo 1 uro pri 200˚ C. Prelijemo z začinjeno kislo smetano ter

gratiniramo še 20 minut v odkritem pekaču.

23

7. PREDLOGI ZA RAZŠIRITEV TURISTIČNE PONUDBE NA UČNI

POTI

V nalogi smo predstavili vsebino posamezne točke na učni poti. Ta je vezana predvsem na

spoznavanje življenja v in ob jezeru. Nekaj od opisanih točk pa želimo še dodatno popestriti s

primernimi dejavnostmi oziroma možnostmi, ki jih nudimo turistom, predvsem tistim, ki se tukaj ne

bodo samo izobraževali, ampak se želijo sprostiti in preživeti lep dan v naravi.

Na prvi točki bi uredili sposojevalnico koles. Kolesarstvo se je v zadnjih letih v Sloveniji zelo

razmahnilo in vedno več je ljudi, ki želijo dan v naravi preživeti na kolesu. Sposojevalnico bi uredili v

bližini parkirnega prostora. Za obiskovalce, ki si bodo sposodili kolo in tiste, ki bodo prišli s svojim

kolesom, bomo pripravili zloženke, v katerih bo zarisana pot okoli jezera in vse pomembne točke, na

katerih se lahko ustavijo.

Druga točka je predvidena na območju, ki se ga je prijelo ime Ramna-Plaža. Ta del je bil v preteklosti

že lepo urejen, sedaj pa se je stanje poslabšalo. Na tej točki je predviden večji prostor za športni

ribolov.

Muharjenje je način ribolova z umetnimi vabami (umetno muho), ki velja za najbolj humanega, ker je

pri tovrstnem ribolovu najmanjša možnost za poškodbo ujete ribe. Riba namreč vabo zgrabi samo s

prednjim delom ust, ribič pa lahko vabo tudi umakne.

Beličarjenje je način ribolova z najrazličnejšimi naravnimi vabami. Je najbolj množična oblika

športnega ribolova. Na ta način se lovijo različne vrste krapovcev, ostrižev in druge vrste rib. Beličari

se lahko s plovcem ali brez njega. S plovcem se vaba spusti na določeno globino, brez plovca pa se

lovi tam, kjer ni možno, da bi se vaba zataknila za podvodne ovire.

Obiskovalcem bi prikazali oba načina, lahko pa bi se tudi sami poskusili v eni od oblik športnega

ribolova.

Na tretji točki bi obiskovalcem dali možnost izposoje čolnov ali kanujev. Imeli bi možnost izposoje za

določeno časovno obdobje (npr. 1 ura, 2 uri…). Vsakdo, ki bi si sposodil čoln ali kanu, bi dobil še

rešilni jopič (za vsak primer).

Vodenim skupinam bi tudi ponudili možnost, da se s čolnom oziroma kanujem popeljejo po jezeru in

ob tem opazujejo rastline v ali na vodi.

Na četrti, peti in šesti točki nismo predvideli dodatne ponudbe.

Kot smo zapisali v prejšnjem poglavju, je naš predlog, da se na območju ribiškega doma (med šesto in

prvo točko učne poti) uredi nov gostinski objekt. Tukaj bi obiskovalcem nudili kosila, malice,

prigrizke.

24

Naš predlog je še, da pripravimo manjši razstavni prostor, v katerem bi si obiskovalci lahko ogledali

razstavo največjih ulovljenih rib na Slivniškem jezeru, prostor pa bi bil na voljo tudi za občasne

razstave.

Na tej točki bi bilo smiselno postaviti manjši prostor za balinanje ali odbojko na mivki, predvsem za

tiste obiskovalce, ki bodo koristili samo prostor za piknik.

Na vsaki točki učne poti smo predvideli koše za smeti, ki bodo narejeni iz naravnih materialov (les).

Sanitarije pa je potrebno urediti na drugi točki in ob gostinskem lokalu.

Po Slivniškem jezeru bi vozil splav, ki bi sprejel skupino okoli 40 ljudi. Na splavu bi obiskovalcem

nudili hrano in pijačo. Turistični vodnik bi obiskovalcem na splavu prikazal zgodbe Slivniškega

jezera.

Na učni poti bodo obiskovalce spremljale informacijske table, na katerih bodo zapisani osnovni

podatki, ki jih prikazuje posamezna točka.

Prav je, da povemo še nekaj o trženju. Brez prave reklame tudi učna pot ne bo zaživela. Vodilno vlogo

mora prevzeti lokalna skupnost, tudi turistično društvo mora biti aktivno. Seveda brez sredstev ne gre.

Občina je tista, ki bi morala zagotoviti začetna sredstva za trženje učne poti, nato pa bi morala, svoj

delež prispevati še lokalna skupnost.

Dobro bi se bilo povezati z bližnjimi turističnimi kraji, kot so Podčetrtek, Rogaška Slatina, Zreče – ti

kraji imajo veliko gostov čez celo leto, predlagana učna pot pa bi najbolj živela med pomladjo in

jesenjo.

Pozabiti ne smemo na propagandni material. Sami smo pripravili zloženko, ki jo bomo predstavili na

turistični tržnici. Del propagandnega materiala pa bi lahko pripravili skupaj s TIC-em Šentjur.

Navedli smo nekaj predlogov, kako bi učno pot popestrili in dopolnili. Želimo, da učna pot ni

namenjena samo izobraževanju, ampak da lahko na njej nekaj malega najdejo vse starostne skupine.

Menimo, da smo z različnimi predlogi, ki smo jih nanizali, to dosegli.

25

8. ZAKLJUČEK

Učna pot, ki ste jo prehodili z nami, nam na poseben način odkriva zanimivosti Slivniškega jezera.

Naravoslovni turizem, kot smo ga predvideli, je vsekakor naložba za prihodnost. Je način, kako

obiskovalcem pokazati male in velike skrivnosti, ki jih v sebi skriva naše jezero.

Naš glavni cilj je bil zbrati čim več podatkov o jezeru in živih bitjih, ki živijo v in ob njem. Poskušali

smo pripraviti takšen predlog turističnega razvoja, ki ne bo preveč posegal v živi in neživi svet jezera.

Naša ideja ni, da bi na Slivniškem jezeru za vsako ceno zaživel množični turizem, ampak bi ga

obiskali tisti, ki v stiku z naravo uživajo. Poleg tega, da obiskovalcem ponujamo sprostitev in možnost

rekreacije, želimo v njih vzbuditi še občutek skrbi za okolje in varovanje voda.

Slivniško jezero so v preteklosti že obiskovali turisti, vendar je zaradi številnih nerešenih stvari,

turizem počasi zamiral. Zato upamo, da bo učna pot v resnici zaživela in s tem prinesla turistični

razvoj v slivniško pokrajino.

Pred vsemi tistimi, ki se trudijo za razvoj turizma je vsekakor velik izziv – popeljati Slivniško jezero

na zemljevid turistične ponudbe. Še večji izziv za prihodnost je ohraniti jezero vsaj v takšnem stanju

kot je sedaj, oziroma ga še izboljšati. To je izjemnega pomena za nas in za prihodnje generacije.

Našo raziskovalno nalogo zaključujemo z mislijo: »Domačinom je lepo ob jezeru, upamo, da bo tudi

turistom.«

26

9. SEZNAM VIROV IN LITERATURE

1. Artiček Daniel, Kalna voda Slivniškega jezera, 2006

2. Božič Ivo, Poskrbimo za ptice, ČZD, 1997

3. Božič, Ivo.: Ptiči Slovenije, Lovska zveza Slovenije, 1983

4. Ekologija Slivniškega jezera, OŠ Slivnica pri Celju, 2008

5. Firbas Peter, Vsa slovenska jezera, DZS, 2001

6. GEA, št. 3, 1993

7. Geister Iztok, Ornitološki atlas Slovenije, DZS, 1995

8. Gorica skozi čas, Zgodovinsko raziskovalni krožek z mentorico Nadjo Bevc, 1994

9. Krajevni leksikon Slovenije, DZS, 1995

10. Slovenija – turistični vodnik, MK, 2006

11. internetne strani:

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Bela_vrba

- http://kid.kibla.org/~zgs/TG2003/drevo_leta2003.htm

- http://www.bonsajklub.si/bonsajforum/viewtopic.php?t=49

- http://www.sl.wikipedia.org/wiki/Dren_(grm)

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Rogoz

- http://t.abecednik.com/trstika.html

- http://www.proteus.si/?q=node/52

- http://galerija.foto-narava.com/displayimage.php?album=4&pos=5613

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Siva_%C4%8Daplja

- http://www.google.si/search?hl=sl&q=dolgorepa+raca&btnG=Iskanje&meta=

- http://www.kpss.si/gospodarjineba/

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Lesna_sova

- http://www.ptice.si/index.php?option=com_wines&Itemid=45

- http://sl.wikipedia.org/wiki/Ribji_or

- http://www.teachersparadise.com/ency/sl/wikipedia/p/pt/ptiae_.html

- http://www2.arnes.si/~oskksavokl3/ponirek_mali.htm

- http://www.gov.si/aplikacije/mop/interpretacija_narave/knjiznica/priloznost_v_turizmu.pdf

– http.//www.arso.si/vode/jezera/jezera_2005.pdf

27

POVZETEK RAZISKOVALNE NALOGE ŠOLA: OŠ SLIVNICA PRI CELJU, Gorica pri Slivnici 61, 3263 Gorica pri Slivnici

tel.: 03 746 1450 e-mail: tajnistvo@os-slivnica.si

Naslov raziskovalne naloge: UČNA POT OB SLIVNIŠKEM JEZERU Avtorji naloge:

1. Katarina Užmah 2. Nastja Mecilovšek 3. Patricija Frece 4. Nataša Keglič 5. Tanja Tanšek 6. Marjanca Polutnik 7. Anja Štiglic 8. Doroteja Knehtl 9. Gašper Matjašič

Mentorica: Breda Županc, prof. zgodovine in geografije POVZETEK Slivniška pokrajina ima v svoji sredini privlačno naravno znamenitost - Slivniško jezero. Že vrsto let se okoli jezera spletajo takšne in drugačne zgodbe o razvoju turizma. Narejenih je bilo že veliko načrtov, kako Slivniško jezero z njegovo okolico približati turistom. Na žalost pa nobeden od teh načrtov še ni zaživel, čeprav je želja okoliških prebivalcev, da bi Slivniško jezero postalo širše prepoznavno in bi nudilo primerno turistično ponudbo. Cilj naše naloge je oblikovati učno pot, ki bo v največji meri zajela lepote samega jezera in njegove okolice. Učna pot bo namenjena šolskim skupinam, ki bodo ob jezeru spoznavali številne živalske in rastlinske vrste v in ob jezeru. Vsebino učne poti smo dodatno popestrili z idejami in dejavnostmi, s katerimi bi pritegnili tudi ostale turiste. V nalogi smo prikazali potek učne poti in točke z informacijskimi tablami. Navedli smo nekaj predlogov, kako bi turistično ponudbo še dodatno popestrili, pri tem pa želimo čim manj posegati v okolico samega jezera. Predstavili smo tudi predloge za trženje in reklamiranje učne poti. V reklamiranje bi v največji meri vključili lokalno skupnost, na čelu s turističnim društvom. Nalogo smo popestrili še s številnimi fotografijami. Ključne besede: učna pot, varovanje narave, turistična ponudba

HEADING OF A RESEARCH PAPER – THE LEARNING PATH ALONG SLIVNICA LAKE

ABSTRACT

In the midst of the countryside of Slivnica, there is an attractive place worth seeing – that is the Slivnica lake. For many years, there have been different stories about the development of tourism related to the lake. A lot of plans, how to approach the Slivnica lake with its sorroundings to the tourists, have already been made. Unforunately, none of these plans has been realized, altough the neighbouring people would realy like to become wide recognized and give useful tourist offer. The aim of our research project is to form a learning path which will highly include the beauties of the lake and its sorroundings. The learning path will be intended for school groups which will learn about

28

numerous species of animals and plants in and around the lake. The content of the learning path has also been supplemented with its ideas and activities which would attract other tourists as well. In our research project we described the course of the learning path and the information points. We indicated some suggestions how to supplement the tourist offer and not to intervene in the environment of the lake at the same time. We also presented the suggestions for marketing and advertising of the learning path. The Local Community and especially the Tourist Association would also be included (a great deal). Our project research is also supplemented with numerous photos. Keywords: learning path, belay of nature, tourist offer