› download › pdf › 67553448.pdf zamenjava informacijskega sistema v aktiva …pri razvoju...

Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Smer: Informatika v organizaciji in managementu

ZAMENJAVA INFORMACIJSKEGA

SISTEMA V AKTIVA SKUPINA, D. O. O.

Mentor:red. prof. dr. Robert LESKOVAR Avtor: Sabina HRIBAR

Kranj, februar 2012

ZAHVALA Zahvaljujem se mentorju dr. Robertu Leskovarju za mentorstvo, izredno potrpežljivost, spodbudo ter strokovno usmerjanje. Hvala vodstvu podjetja Aktiva skupina, d. o. o., ki mi je omogočilo izvedbo diplomske naloge in vsem sodelavcem, ki so mi pomagali pri izvajanju del. Posebna zahvala gre moji družini, ki so mi potrpežljivo stali ob strani, me spodbujali in priganjali pri pisanju diplomske naloge.

POVZETEK Diplomsko delo obravnava zamenjavo informacijskega sistema v konkretnem podjetju. Ker je dejavnost podjetja zelo diverzificirana, so najprej kratko predstavljena posamezna podjetja v skupini. Analiza stanja informacijskega sistema je pokazala, da so podatki decentralizirani, šifranti neenotni, podatki neažurni, otežena pa je bila tudi izmenjava podatkov. Zajete so splošne tehnične in podrobne funkcionalne zahtevane lastnosti informacijskega sistema. Slednje so podane za 12 področij. Kratko so podane tudi zahteve glede varnosti informacijskega sistema. Pri izbiri dobavitelja so definirani štirje glavni kriteriji: tehnični, ekonomski, referenčni in celovitost funkcionalnosti rešitve. Ponudbo je oddalo sedem dobaviteljev, naloga ga obravnava le štiri, ki so se uvrstili v ožji izbor. Izvedena je bila tudi kaj-če analiza za preverjanje občutljivosti dobljene rešitve s pomočjo programa za večparametrsko odločanje Dexi. Med uporabniki je bila izvedena analiza o zadovoljstvu uporabnikov z novim informacijskim sistemom. Na podlagi analize je bilo ugotovljeno, da so bili uporabniki šest mesecev po uvedbi v veliki meri nezadovoljni z dobaviteljem in njegovo rešitvijo. Kot glavni razlog nezadovoljstva so navedli pomanjkanje izobraževanja in pomanjkljiva funkcionalnost. KLJUČNE BESEDE

− informacijski sistem, − implementacija, − zahteve uporabnikov, − večkriterijsko odločanje

SUMMARY

The diploma thesis deals with the replacement of information system in a particular company. Since the business activities are very diversified we briefly present all business units. Analysis of the existing information system showed that the data were decentralized; codes not unified, information not up to date, and the exchange of data was very complicated. Analysis included general technical and detailed functional characteristics of the future information system. Functional characteristics were classified into twelve areas. Brief secirity requirements of the information system were defined. Four main criteria in the process of software supplier selection were defined: technical, financial, references and functional completness of the product. Seven suppliers participated in tender – this diploma is focused on four of them. What-if analysis using multi-attribute decision-making program Dexi was performed to determine the sensitivity of decision results. Six months after the implementation of the new system we analised user satisfaction with the new information system. The results showed that users are mostly dissatisfied with the supplier and its solution. It was indicated that the main reason of dissatisfaction was lack of training and deficient functionality of the system.

KEYWORDS

- Information System - Implementation - User requirements - Multi-criteria decision making

SUMMARY KAZALO VSEBINE

1 UVOD .................................................................................................................. 1

2 METODOLOGIJA ................................................................................................ 3

2.1 DEFINICIJA PROBLEMA ........................................................................... 3

2.2 DEFINICIJA NAMENA ................................................................................ 3

2.3 CILJ NALOGE ............................................................................................ 3

2.4 METODE DELA IN ORODJA ...................................................................... 3

2.5 OMEJITVE NALOGE .................................................................................. 3

3 PREDSTAVITEV PODJETJA .............................................................................. 4

3.1 AKTIVA ČIŠČENJE .................................................................................... 4

3.2 AKTIVA UPRAVLJANJE ............................................................................. 5

3.3 AKTIVA HRM.............................................................................................. 5

3.4 AKTIVA TS, D. O. O. .................................................................................. 5

3.5 AKTIVA TRGOVINA ................................................................................... 6

3.6 AKTIVA GEN .............................................................................................. 6

4 OBSTOJEČE STANJE........................................................................................ 7

5 ANALIZA ZAHTEV UPORABNIKOV .................................................................. 8

5.1 TEHNIČNE ZAHTEVE ZA INFORMACIJSKI SISTEM ERP ........................ 9

5.1.1 SPLOŠNE ZAHTEVE ...................................................................... 9

5.1.2 UPORABNIŠKI VMESNIK ............................................................... 9

5.1.3 SISTEMSKA OPREMA("THICK") .................................................... 9

5.2 FUNKCIONALNE ZAHTEVE ...................................................................... 9

5.2.1 EVIDENCA DELOVNEGA ČASA, DOKUMENTI IN REKLAMACIJE ............................................................................... 9

5.2.2 VHODNA POŠTA, LIKVIDATURA IN EVIDENTIRANJE PREJETIH RAČUNOV .................................................................... 9

5.2.3 REKLAMACIJE ............................................................................. 10

5.2.4 ŠIFRANTI ...................................................................................... 10

5.2.5 SKLADIŠČNO POSLOVANJE....................................................... 10

5.2.6 NABAVA ....................................................................................... 11

5.2.7 PRODAJA ..................................................................................... 12

5.2.8 POGODBE .................................................................................... 12

5.2.9 FINANCE IN RAČUNOVODSTVO ................................................ 13

5.2.10 KADROVSKA EVIDENCA ............................................................. 14

5.2.11 PLAČE .......................................................................................... 14

5.2.12 POROČILNI SISTEM .................................................................... 15

5.3 VARNOST ................................................................................................ 15

6 PRESKUS ALTERNATIV INFORMACIJSKIH VIROV....................................... 16

6.1 PREDSTAVITEV MOŽNIH DOBAVITELJEV ............................................ 16

6.1.1 PONUDNIK A ................................................................................ 16

6.1.2 PONUDNIK B ................................................................................ 17

6.1.3 PONUDNIK C ................................................................................ 17

6.1.4 UPORABNIK D ............................................................................. 17

6.2 PREDSTAVITEV VEČPARAMETRSKEGA PROGRAMA DEXI ............... 17

6.3 IZBIRA DOBAVITELJA PROGRAMSKE OPREME S POMOČJO SISTEMA ZA VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE .................................. 18

7 STROŠKI, KORISTI IN SLABOSTI ZAMENJAVE IS ........................................ 23

7.1 SLABOSTI IN KORISTI ............................................................................ 23

7.2 ANALIZA STROŠKOV .............................................................................. 25

8 ANKETA O ZADOVOLJSTVU UPORABNIKOV ............................................... 28

9 ZAKLJUČEK ..................................................................................................... 29

LITERATURA IN VIRI ............................................................................................ 30

LITERATURA .................................................................................................... 30

VIRI ................................................................................................................. 30

PRILOGE ............................................................................................................... 31

Univerza v Mariboru − Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija

Sabina Hribar: Zamenjava informacijskega sistema v Aktiva skupina, d.o.o. stran 1

1 UVOD Poslovni cilj podjetja Aktiva skupina, d. o. o., je dober tržni položaj oziroma si izboriti dodatno prednost pred ostalimi konkurenti. To lahko doseže s kvalitetnimi storitvami in proizvodi, hitrim odzivnim časom ter z dobro zadovoljitvijo zahtev kupcev. Pri tem ima veliko vlogo informacijski sistem. Pomembno je pravočasno imeti na voljo prave informacije. Velikokrat se zgodi, da imamo na voljo veliko podatkov, ki pa niso ustrezni oziroma nas lahko zavedejo. Prava informacija, ki je posredovana pravi osebi ob pravem času, lahko prinese veliko konkurenčno prednost za podjetje, vsekakor pa vpliva na njegov uspeh. Ustrezen informacijski sistem mora skrbeti za to, da je v podjetju vedno dovolj informacij in da poslovanje poteka nemoteno. Sistem skrbi, da vsakdo dobi določene, pravočasne in zahtevane informacije, ki pripomorejo k uspešnemu poslovanju podjetja (Kramar, 2007). Aktiva skupina, d. o. o., je novo nastala skupina, ki v celoto povezuje več manjših podjetij različnih storitvenih dejavnosti. Vsako izmed podjetij je samostojna enota, vendar podrejena matičnemu podjetju. Ukvarja se z različnimi vrstami čiščenj, prodajo čistil, vzdrževanjem poslovnih in stanovanjskih objektov. Izdaja tudi brezplačni oglasnik in posreduje kadre. Poslovanje družbe je raznoliko, vendar so določene službe skupne, kot so vodstvo, računovodstvo, kadrovska in informatika. Po analizi obstoječega stanja v Aktiva skupina, d. o. o., smo ugotovili, da so v obstoječem informacijskem sistemu podatki decentralizirani, program preobremenjen, baze neenotne ter brez skupnih šifrantov za vse skupine. Zato je odzivni čas zaposlenih počasen in otežen. Prav tako infrastruktura in programi ne odgovarjajo trenutni strukturi. Zaradi hitrega širjenja je bilo podjetje primorano reorganizirati celotno poslovanje podjetja. Pri tem je bil najzahtevnejši projekt zamenjava informacijskega sistema (IS). Podjetje je imelo tri možnosti: • nadgradnja obstoječe rešitve, • razvoj novega IS, • uvedba novega IS, ki že obstaja na tržišču. Nadgradnja IS V primeru nadgradnje obstoječega IS gre za posodobitev obstoječega IS, ki ga podjetje že uporablja. Za to možnost se navadno odločijo podjetja, ki nimajo na voljo dovolj finančnih sredstev, vendar nujno potrebujejo izboljšano stanje obstoječega IS. Prednosti te rešitve so, da uporabniki že poznajo programsko opremo, nadgradnja poteka hitro in enostavno, potreben je manjši finančni vložek. Vendar se je dostikrat izkazalo, da ta rešitev ni najboljša. Pokažejo se slabosti kot so drago vzdrževanje, slaba kakovost informacij, slabša varnost podatkov. Dostikrat razmišljamo v določenih okvirjih, zato ne vidimo novih možnosti delovanja, ki bi bila morda učinkovitejša. Predvsem pa ta rešitev odpravi težave le kratkoročno. Kmalu se izkaže ponovna potreba po prenovi oziroma zamenjavi IS. Razvoj novega IS



Pri razvoju novega IS sodeluje veliko število ljudi, ki morajo biti strokovno dobro podkovani. Vodstvo podjetja določi okvirni plan, finančni limit in strategijo razvoja. Uporabniki natančno pripravijo zahteve novega IS, informatiki pa poskrbijo za ustrezno tehnologijo, bazo podatkov in razvijejo programsko opremo. V tem primeru so stroški izredno visoki in se povrnejo na izredno dolgi rok. Prednosti se sprva pokažejo v standardizaciji in poenostavitvi poslovanja ter nizkem obsegu vzdrževanja. Pri tem je treba biti pozoren, da bodo informatiki, ki so razvijali sistem tudi v prihodnje znali vzdrževati in dodatno razvijati IS glede na spreminjajoče potrebe podjetja. Nakup razvite rešitve Na trgu je že veliko ponudbe preizkušenih programskih paketov. To prinese določene prednosti, ki se kažejo predvsem v kratkem uvajalnem obdobju, majhni možnost napak ter večji varnosti podatkov. Čeprav je rešitev dobra, pa ima tudi ta nekaj slabosti, kot so nov način dela, nepripravljenost zaposlenih na novosti, velik finančni zalogaj ter prenos znanja na informatike, ki bodo skrbeli v podjetju za vzdrževanje sistema. Pripravljeni moramo biti tudi na posledice, kot na primer, da dobavitelj preneha vzdrževati program, skrite stroške, obstoječi paket je dostikrat potrebno prirediti potrebam podjetju, kar še dodatno poveča ceno in vloženo delo za uspešno namestitev programa.



2 METODOLOGIJA 2.1 DEFINICIJA PROBLEMA Po analizi obstoječega stanja v podjetju smo ugotovili, da so v obstoječem IS podatki decentralizirani, baze neenotne ter brez skupnih šifrantov za vse skupine, obstoječa programska oprema preobremenjena. Zato je odzivni čas zaposlenih počasen in otežen. Prav tako infrastruktura in programi ne odgovarjajo trenutni organizacijski strukturi. 2.2 DEFINICIJA NAMENA V podjetju želimo imeti centralizirane podatke, skupne šifrante za vse skupine, predvsem pa enotne baze. Prav skupna baza podatkov zmanjšuje možnost napak, povečuje hitrost in učinkovitost pri dostopu do celovitejših informacij. S tem bomo olajšali delo zaposlenim, hkrati pa izboljšali kakovost informacij in odzivnost na spremembe in s tem še dodatno izboljšali konkurenčni položaj na trgu. 2.3 CILJ NALOGE • analizirati obstoječi informacijski sitem, • preučiti možne rešitve, • izbrati ustreznega dobavitelja nove informacijske rešitve • preučiti ustreznost rešitve problema. 2.4 METODE DELA IN ORODJA Analizo izbire najboljšega dobavitelja programske opreme bom izdelala z večparametrskim odločitvenim modelom DEXi. Izvedena bo analiza zahtev uporabnikov, analiza stroškov in koristi, pri tem bom uporabila statistično metodo (opisna statistika). 2.5 OMEJITVE NALOGE • premalo usposobljeni sodelavci in/ali zunanji izvajalci, • slaba komunikacija znotraj projektne skupine, • tehnološki problemi.



3 PREDSTAVITEV PODJETJA Aktiva skupina, d. o. o., je mlada skupina podjetij, ki v celoto povezuje podjetja različnih storitvenih dejavnosti, kot so Aktiva čiščenje, d. o. o., Aktiva hrm, d. o. o., Aktiva ts, d. o. o., Aktiva upravljanje, d. o. o., Aktiva gen, d. o. o., Aktiva prehrana, d. o. o., in Aktiva Trgovina, d. o. o. Nekatera so že uspešna in uveljavljena podjetja, ki so s tradicijo delovanja utrdila svoj položaj na trgu, kakor tudi nova podjetja, ki odražajo strateške usmeritve skupine v prihodnje. Njihova vizija je postati vodilna družba, ki bo združevala široko paleto različnih storitev, ki jih bodo nudila njihova specializirana podjetja. Namen ustanovitve skupine Aktiva je združitev različnih storitvenih dejavnosti podjetij. Aktiva skupina je izvedla nakup podjetij, skupaj z njihovimi hčerinskimi podjetji, ki že delujejo na trgu in se ukvarjajo z izvajanjem storitev. Aktiva skupina jih je med seboj smiselno združila glede na njihove dejavnosti in povezala v medsebojnem delovanju. Dopolnitev palete storitev je dosegla z ustanovitvijo novih podjetij v skupini. Povezava omogoča širjenje dejavnosti posameznih podjetij tudi na naročnike hčerinskih podjetij, kar pomeni tudi širitev obsega dela. V nadaljevanju je prikazana organizacijska struktura podjetja, ki je skupna za vsa podjetja, združena v skupino.

Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Aktiva skupina, d. o. o. (Vir: lasten)

3.1 AKTIVA ČIŠČENJE Družba Aktiva čiščenje, d. o. o., je nastala z združitvijo treh podjetij: Čistoča, d. o. o., Hernaus in Intel Servis, d. o. o. Vsa omejena podjetja so pred združitvijo delovala



samostojno in bila tako v tradiciji izvajanja dejavnosti kakor tudi v tehnološkem razvoju storitev med vodilnimi v državi. Osnovna dejavnost družbe so vse vrste dnevnih in specialnih čiščenj. Temeljni cilj poslovanja je kakovost opravljanja storitev, zadovoljstvo naročnikov, varovanje in ohranjanje naravnega okolja. Danes je Aktiva čiščenje razdeljena na tri regije, ki teritorialno pokrivajo srednjo, vzhodno in zahodno Slovenijo. Posamezno regijo vodi direktor regije, ki skrbi za njeno poslovanje, širitev in razvoj. Posamezna regija je razdeljena na področja. Področje vodi področni vodja, pri tem mu pomagata asistent področja in strokovni koordinator. Vodenje lokacij je zaupano vodjem lokacij, ki so organizirane smiselno glede na dejavnost in področje (zdravstvo, poslovni prostori, turizem, ustanove …). V okviru področja je organizirana tudi enota servis, ki izvaja enkratna generalna čiščenja. 3.2 AKTIVA UPRAVLJANJE Aktiva upravljanje ima na področju upravljanja in vzdrževanja objektov večletne izkušnje. Nastalo je junija 2009 s preimenovanjem podjetja Gradalis upravljanje, d. o. o., ki je na trgu že od leta 2003, ko je prišlo do oddelitve dejavnosti upravljanja in vzdrževanja nepremičnin od matične družbe Čistoča, d. o. o. Njihova glavna dejavnost je upravljanje z nepremičninami, ki obsega upravljanje s stanovanjskimi in poslovnimi objekti, varstvo stanovanjskega in bivalnega okolja ter vse svetovalne in izvedbene storitve po stanovanjskem zakonu. Prav tako k upravljanju sodita vodenje evidence o lastnikih nepremičnin in vodenje tehnične evidence o zgradbi. Poleg storitev upravljanja nudijo tudi storitve vzdrževanja in obratovanja, kamor sodijo vzdrževalna in hišniška opravila ter urejanje in čiščenje objekta z okolico. 3.3 AKTIVA HRM Novoustanovljena družba je registrirana za izvajanje naslednjih dejavnosti: • kadrovske storitve, • pravne storitve, • selekcija kadrov, • posredovanje zaposlitve, • študentski servis, • izobraževanja. Prav tako izdajajo prvi brezplačni mesečnik Aktiv.si in spletni portal www.aktiv.si. 3.4 AKTIVA TS, D. O. O. Aktiva Ts je nastala z preimenovanjem družbe Nivalis. Registrirano je kot invalidsko podjetje in zaposluje določen odstotek zaposlenih z omejitvami pri delu.



Dejavnosti podjetja: • nabava in distribucija izdelkov, • servis strojev in opreme, • čistilke invalidke iz skupine, • upravljanje avto parka, • finančne in računovodske storitve, • storitve notranjega kontrolinga. 3.5 AKTIVA TRGOVINA Aktiva trgovina, d. o. o., družba, specializirana za izvajanje storitve čiščenja na domovih. Dom predstavlja zasebnost posameznika, zato so storitve individualno prilagojene najvišjim zahtevam njihovih naročnikov. 3.6 AKTIVA GEN Predvidena dejavnost družbe Aktiva gen, ki je bila prav tako ustanovljena v letu 2009, je pridobivanje električne energije s pomočjo energije sonca. Od 1. 7. 2009 dalje se skupina Aktiva predstavlja z enotnim logotipom, ki je sestavljen iz treh v krog sklepajočih potez, ki so zamaknjene poševno v desno in simbolizirajo gibanje, rotacijo in dinamiko ter enovito celostno grafično podobo.

Slika 2. Logotip podjetja

(Vir: Aktiva skupina, d. o. o., 2011) Aktivnosti skupine so vodene kakovosti in odgovornosti do ljudi, okolja in dela. Skozi udejanjanje teh se želi upravičiti zaupanje poslovnih partnerjev na vseh ravneh ter prispevati k družbenemu razvoju in odgovornosti. Skladno se gradi spoštljiv odnos do okolja in se tako prizadeva graditi družbo prihodnosti. Z naborom novih zamisli zre v svetlo prihodnost.



4 OBSTOJEČE STANJE Do 2007, ko se je skupina teh podjetij šele uveljavljala, so imeli program, ki jim je omogočal dokaj sodobno in zanesljivo delovanje. Vendar se je po letu 2008 podjetje začelo hitro širiti in prodirati na vse več trgov. V skupino so se vključila nova podjetja, število zaposlenih je hitro naraščalo iz nekaj sto na 1650 zaposlenih (september 2011). Kmalu so ugotovili, da prihaja do nekaterih osnovnih težav: • decentralizacija podatkov (podvajanje datotek po enotah, ni aktivnega imenika

uporabnikov), • tehnološki razvoj, • neenotni šifranti, • neažurnost podatkov, • potreba po večji varnosti, • slaba komunikacija med zaposlenimi pri izmenjavi podatkov. Sprva so probleme reševali zaposleni informatiki z rešitvami v obliki izvozov, pomožnimi tabelami, novimi podprogrami. Vendar se je izkazalo, da so to le začasne rešitve, saj so se težave kljub temu še naprej vedno pogosteje pojavljale. Podjetje je imelo jasno začrtane cilje, katerim se ni bilo pripravljeno odreči, strmijo k širiti in osvojitvi novih trgov, za kar potrebujejo ažurne, hitre in točne podatke. Zato so vodje prišli do zaključka, da je nujna reorganizacija podjetja. Konec leta 2009 je tako podjetje začelo z intenzivnim iskanjem informacijskih rešitev.



5 ANALIZA ZAHTEV UPORABNIKOV Najznačilnejši način pridobivanja informacij je pogovor z uporabniki ali intervju, v katerem uporabniki: • posamično razložijo njihove zahteve in potrebe, • opišejo njihovo sedanjo rešitev, opišejo, katere podobne rešitve so že videli, in • povedo, kako si predstavljajo svojo rešitev na osnovi vsega tega. Druga oblika pa je sestanek večjega števila ljudi, kjer se ugotovi, kaj se potrebuje in kakšne so rešitve. Seveda ne gre pričakovati, da bodo imeli vsi enake poglede na situacijo, enake zahteve ali rešitve. Zato je pri tem potrebna velika mera potrpežljivosti, sestanke pa je treba skrbno načrtovati in voditi. Pogost problem, na katerega naletimo, je izbira ustreznih sogovornikov, ki bi znali in želeli sodelovati pri pridobivanju zahtev. Vsi uporabniki niso vedno navdušeni nad novim sistemom, saj to pomeni nek nov izziv, opravila, odgovornost in dodatno delo. Čeprav se v takih primerih nadaljuje z delom, saj je nov sistem naročil nekdo, ki se ni posvetoval z uporabniki, obstaja velika verjetnost, da take rešitve uporabniki ne bodo želeli uporabljati in ne bo zadostila pričakovanjem. Kljub vsem previdnostim pri zbiranju uporabniškim zahtev pa lahko pride do tega, da rešitev ne bo zadostila naročnikovim zahtevam še iz drugih najrazličnejših vzrokov, saj na primer naročnik ni vpeljal rešitve v uporabo, ker je prišlo do nesporazumov med naročnikom in izvajalcem ali ker naročnik ni imel realnih pričakovanj glede rešitve (Ferle 2000, 195–200). Z zbiranjem mnenj uporabnikov smo v podjetju izdelali analizo zahtev uporabnikov. Kriteriji izbire so bili (Šmid, 2004): a) Kriterij celovitosti rešitve: • rešitev izpolnjuje vse funkcionalne zahteve, • delovanje celotne APO (aplikativne programske opreme) v Windows okolju. b) Ekonomski kriterij: • cena nakupa programske opreme, • cena vzdrževanja in nadgrajevanja APO, • cena pomoči uporabnikom in tehnična pomoč, • cena licenc, • cena izobraževanj uporabnikov, • cena namestitve APO na strežnik, • način plačila. c) Tehnični kriterij: • prenos podatkov iz obstoječega sistema, • enostavna uporaba programske opreme, • zanesljivost delovanja, • možnost nadgradnje, • zahteve za strojno (odjemalci, strežniki) in komunikacijsko opremo. d) Reference: • mnenja uporabnikov, • število primerljivih podjetij, katere uporabljajo APO. V nadaljevanju sledi bolj podroben opis skupnih in posameznikovih potreb, ki smo jih kasneje upoštevali tudi pri izbiri ustreznega dobavitelja.



5.1 TEHNIČNE ZAHTEVE ZA INFORMACIJSKI SISTEM ERP 5.1.1 SPLOŠNE ZAHTEVE 1. Zaželena je minizacija stroškov licenc na daljši rok. Iz tega razloga obstaja želja,

da se uporabniki, ki uporabljajo le omejen nabor funkcionalnosti, usmerijo na uporabo spletnih klientov oz. vmesnikov.

2. Na področju definiranja informacijskega sistema ERP bosta delovali dve osebi. 3. Na področju polne uporabe informacijskega sistema ERP bo sočasno delovalo

51 oseb (51 licenc). 4. Sistem mora omogočati sledenje vseh izvedenih akcij v log. datotekah ali drugi

primerni obliki. 5.1.2 UPORABNIŠKI VMESNIK 1. Prijaznost do uporabnika. 2. Predstavitev različnih statusnih informacij z ustrezno barvo (potrjeno, podpisano,

aktivno …). 3. Vnosna polja morajo biti zadostne velikosti za prikaz celotne vsebine polja. 4. Na zaslonih morajo odjemalci zagotavljati funkcionalnost sortiranja, prilagajanja

programa in dostop do dodatnih informacij-(on line help). 5. Pri potrjevanju pomembnih sprememb podatkov ali v primeru brisanja

posameznih podatkov mora sistem uporabniku ponujati potrdilna okna (npr. ali želite potrditi), ki preprečujejo nekontrolirano brisanje ali spreminjanje podatkov.

6. Zaželeno je, da bi se avtentikacija uporabnika opravila preko centralnega LDAP strežnika, ki temelji na Windows ActiveDirectory infrastrukturi, avtorizacija pa znotraj samega sistema.

7. Posamezni skupini se dodeli vloga in pravice beri ali piši posamezne module/forme/polja.

8. Omeji se dostop do pogodb in podatkov. 9. Rešitev mora podpirati več podjetij v skupni bazi. 5.1.3 SISTEMSKA OPREMA("THICK") Klasični "thick" odjemalci morajo teči na operacijskem sistemu MS Windows WP+, ("thin"), spletni odjemalci pa na MS Internet Explorer 7+. 5.2 FUNKCIONALNE ZAHTEVE 5.2.1 EVIDENCA DELOVNEGA ČASA, DOKUMENTI IN REKLAMACIJE Zajem evidentirane porabe ur zaposlenih in eventualnih podizvajalcev po stroškovnih nosilcih. 5.2.2 VHODNA POŠTA, LIKVIDATURA IN EVIDENTIRANJE PREJETIH

RAČUNOV Proces se začne z vpisom vhodne pošte ter njenim optičnim branjem. Za prejete fakture se vnesejo vsi potrebni podatki za knjiženje ter se na podlagi vnesenih SM določijo potrebne potrjevalce za fakture. Po potrditvah se vhodna faktura knjiži v službi za finance in računovodstvo (FRS).



5.2.3 REKLAMACIJE Vzpostavitev evidenc in eksternih reklamacij (količinskih in kvalitativnih) znotraj enovitega poslovni informacijskega sistema (PIS), obveščanje odgovornih oseb o vnosu reklamacije preko e-maila. Omogočenih mora biti več statusov reklamacij (odprta, v reševanju, zaključena). V procesnem toku mora biti omogočeno sodelovanje več osebam. 5.2.4 ŠIFRANTI Šifrant poslovnih partnerjev Funkcionalnost mora omogočati enoten vnos stikov, kupcev, dobaviteljev, bank, potencialnih stikov prek enega mesta. Omogočena mora biti možnost prenosa in posodabljanja stikov v skupni šifrant iz podatkovne zbirke AJPES (paketni prenos wsPrsInfo). Šifrant artiklov Omogočena mora biti delitev po skupinah artiklov, pretvorniki merskih enot, variante artikla, nabavni in prodajni ceniki, popusti, pregled razpoložljivosti artikla po posameznih lokacijah. Za potrebe planiranja mora omogočati vnos minimalnih, maksimalnih in signalnih količin. Šifrant dimenzij Za potrebe analize mora biti omogočena možnost knjiženja poslovnih dogodkov po dimenzijah (dejavnost, regija, področje, stroškovno mesto, stroškovni nosilec). Šifrant prodajalcev Omogočen mora biti vnos šifranta prodajalcev/referentov, ki so lahko razdeljeni v določene ekipe. Za vsakega prodajalca je možnost vpogleda v njegovo statistiko število interakcij v določenem mesecu, katere so bile te interakcije in trajanje. Vsak prodajalec je lahko udeležen v prodajni kampanji. Dodatno lahko vsakemu prodajalcu določimo njegove zadolžitve. Šifrant osnovnih sredstev (OS) Šifrant osnovnih sredstev mora omogočati vnos podatkov o OS, lokaciji, premeščanju. 5.2.5 SKLADIŠČNO POSLOVANJE Prevzem in oddaja materiala Funkcija mora omogočati knjiženje porabe in prevzema preko temeljnic, vodenje zalog materiala. Material se oddaja in prevzema na posameznega delavca, ostale dimenzije ter na stroškovni nosilec. Omogočeno mora biti spremljanje zalog po skladiščih preko dokumentov (v delnih količinah ali v celoti). Popis zaloge Popisovanje zalog omogoča izračun dejanske zaloge artiklov po posameznih lokacijah in vpis dejanskih količin, s prikazom odstopanja od izračunane in pregledane zaloge v skladišču. Konsignacijsko skladišče



Možnost uporabe konsignacijskega skladišča obeh oblik: prejeto in dano konsignacijo. Zaklepanje artiklov Rešitev mora omogočati zaklepanje artikla na stroškovni nosilec. Omogočena mora biti možnost avtomatske zamenjave starega artikla z novim na SM. Možnost statusa na artiklu (potrjen, nepotrjen). Zadolžitev osnovnih sredstev (OS) in drobnega inventarja (DI) Spremljanje OS in DI, možnost nabave in zadolžitev, odpis in prenos drobnega inventarja. Vrednotenje zaloge Rešitev mora omogočati različne načine vrednotenja zaloge preko knjiženja v glavno knjigo na osnovi pred-nastavljenih kontov (vrednotenje FIFO, stalne cene, povprečne cene). 5.2.6 NABAVA Planiranje nabave Sistem mora omogočati podporo planiranju nabave glede na nastavitve parametrov za planiranje (minimalne, maksimalne zaloge, količina za naročanje, signalna količina). Naročanje materiala Funkcija mora podpirati dovoljen promet artiklov po SN (stroškovnih nosilcih). Na osnovi vnosa internih naročil mora sistem podpirati avtomatsko ustvarjanje nabavnih nalogov, potrjevanje in elektronsko pošiljanje. Dokumenti in Statusi v nabavi Funkcija mora omogočati različne statuse nabavnih nalogov in prehajanje med statusi dokumentov: Ponudbe, Okvirni nalogi, iz katerih se lahko ustvarjajo nabavni nalogi v več statusih. Rešitev mora omogočati knjiženje količinskega prevzema in knjiženje nabavnega računa (nabava materiala, storitev, OS). Funkcija mora omogočati tudi spremljanje cenikov in popustov. (Statusi nalogov: Priprava, Potrjeni, Poslani dobavitelju, Še ne prejeti, Delno prejeti, Prejeti v celoti.) Neposredna dobava Neposredna dobava - istočasni prevzem in dobava kupcu brez posrednika. Tako se zmanjšajo stroški skladiščenja, shranjevanja. Sklepanje pogodb z dobavitelji Vnos podatkov pogodbe z dobavitelji (cene, popusti za določeno obdobje, pogoji plačila, rabati ipd.) se zavedejo v sistemu. Poročila v nabavi Poročila in pregledi nabave: odprta naročila, spremljanje dogodkov po stroškovni nosilec (SN), knjiženje porabe po SN.



Interna nabava Potrebna je funkcionalnost internega naročanja materiala in storitev s potrjevanjem internih naročil, nabave in prevzeme materiala oz. storitve. 5.2.7 PRODAJA Priprava in planiranje procesa izvedbe storitev čiščenja Osnova za planiranje izvedbe storitve čiščenja s strani operativne službe so kalkulacije, ki jih pripravi služba trženja za novo pridobljene naročnike v Excel dokumentu. Finančni plan operative se izdela v sistemu na podlagi izdelanega komercialnega plana. Izvedba storitve Redna dela čiščenja se izvajajo na podlagi plana dela na lokacijo posameznih delovišč. Delavec vsakodnevno vnaša število porabljenih ur in lokacijo, kjer je delo opravljal. VE (vodja enote) evidenco ur pregleda in vnese v sistem. VP (vodja področja) naprej pregleda in odobri in tako odobri obračun področja, ki ga potem posreduje direktorju regije (DIR R). Ta naprej odobri obračune in jih posreduje v FRS. (Zaželeno je, da je na označeno ali na delovišču obstaja Mapa objekta. Pomembna je sledljivost, na čigavo potrditev čaka obračun, kje in zakaj je prišlo do prekinitve procesa.) Storitev generalnega čiščenja Izvedba storitve generalnega čiščenja je lahko vključena v ceni pogodbe, cena je navedena v pogodbi in se obračunava posebej ter se naredi kalkulacija in izstavi račun. VE odpre DN (delovni nalog), na podlagi katerega enota servis izvede storitev na lokacijo. Servis (mobilni čistilci) storitve izvaja na podlagi tedenskega plana. Obračun storitve naredi vodja enote na podlagi dokumentacije, integrirane znotraj sistema, in potrdilo s strani naročnika, da je določena storitev opravljena. CRM rešitev / modul v okviru ERP CRM rešitev je lahko povezana z ERP oziroma CRM modul je lahko sestavni del ERP rešitve. V CRM mora biti omogočen enotni pogled na stranko – vidni morajo biti vsi osnovni finančni podatki o kupcu (prodaja, odprte in zapadle terjatve …), in s stranko povezani dokumenti (ponudbe, pogodbe, reklamacije) ter vsi CRM podatki (različni atributi za segmentiranje ter vse aktivnosti). CRM se bo uporabil za beleženje prodajnih interakcij (zapis sestankov, različni komentarji, priponke,reklamacije itd.). 5.2.8 POGODBE Pogodbe so naslednje: pogodbe za storitve (čiščenje, upravljanje, prehrana, hrm, ts, trgovina). Vzpostavitev ustreznega hierarhičnega šifranta pogodb po posameznih lokacijah izvajanja storitev, funkcionalnost avtomatskega prilagajanja pogodbenih cen, možnost fakturiranja porabe materiala na različne načine (vse vključeno v ceno, presežna poraba nad določeno količino, dejanska poraba, poraba nad določeno vrednostjo), evidenca odpovedi pogodb in opozarjanje na ponovna pogajanja, vnos ponudb z arhiviranimi različicami in možnostjo pretvorbe zadnje verzije v pogodbo, obveščanje po elektronski pošti pri spremembah odgovornih oseb na ponudbah in pogodbah, sestavljanje členov pogodb v pravno informacijskih službi (PIS) in prenos v Word predlogo, šifrant izrednih delovnih nalogov in



pogodbenih aneksov na nivoju pogodbe, pripenjanje povezav na dokumente za posamezno pogodbo, potrjevanje opravljenih del preko spletnega vmesnika, obdelava za pripravo mesečnih faktur za opravljene storitve (skupaj redne storitve, generalna čiščenja, poraba papirnate galanterije v obdobju), oblikovanje izpisa fakture in ponudbe po standardih naročnika (različne predloge za različne namembnosti). Kalkulacije Integrirano vodenje in kalkulacije direktno v informacijski sistem enterprise resource planning (ERP), možnost integriranega vnosa pokalkulacij za izredne delovne naloge, prenos vnesenih kalkulacij v finančni plan operative. Poročila Priprava strukturiranih poročil s področja čistilnih pogodb neposredno iz informacijskega sistema ERP na podlagi obstoječih poročil v Excelu. 5.2.9 FINANCE IN RAČUNOVODSTVO Kontni načrt Uporablja se standardni kontni načrt. Analitične kategorije Poslovanje se spremlja po analitičnih kategorijah stroškovnega mesta in stroškovnega nosilca, ki se nato združujejo po hierarhiji do nivoja podjetja. Knjiženje nabavnih računov Potrjene vhodne račune knjiži FRS. Možna je tudi povezava vhodnih računov z pogodbo, kjer je potrebna primerjava podatkov iz računa z podatki iz pogodbe (razdelitev stroškov po več analitičnih kategorijah, knjiženje med podjetji). Domači in tuji plačilni promet Proces se prične z avtomatsko pripravo potrebnih plačil, katerim se dodajo še ročni popravki. Datoteko s plačili se uvozi v zunanjo bančno aplikacijo. Iz te bančne aplikacije se nato bančni promet prenese v IS, kjer se avtomatsko zaprejo terjatve in obveznosti (avtomatsko zapiranje plač, spremljanje denarnih tokov po TRR med podjetji). Kompenzacije Zahteva je, da se s procesom pokrije tudi predlog in izvedba kompenzacij. Materialno in blagovno poslovanje Zahteva po podpori vrednotenja po metodi stalnih stroškov ter avtomatskim knjiženje blagovnega poslovanja v glavno knjigo (neposredna dobava blaga). Blagajniško poslovanje Pokritje standardnih procesov v blagajniškem poslovanju. Spremljanje terjatev in obveznosti Spremljanje terjatev in obveznosti na nivoju celotne skupine. Pri tem se partnerje označi z vsemi potrebnimi podatki, kot so: • plačilni pogoji,



• A,B,C ali D rang glede na promet s partnerjem, • aktiven/neaktiven, • status plačnika, • oznaka o statusu partnerja, • institucionalni sektor za poročanje statistiki finančnih računov (SFR). • posebni dogovori in komentarji. Evidenca partnerjev mora omogočati izdajo poročil odprtih postavk, stanje partnerja na dan, odprtih reklamacij, izdanih dobropisov, opominov, izračun zamudnih obresti ter proces izvršb. Vodenje potnih nalogov in evidence kilometrin Proces predvideva, da zaposleni vnašajo potne naloge, služba FRS pa jih opremi in obračuna. Izplačila se vršijo čez plačilni promet. Konsolidacija Zahteva po avtomatski konsolidaciji podatkov, z možnostjo avtomatskega izločanja medsebojnega prometa. Planiranje in analiza realizacije Funkcionalnost mora omogočati planiranje po stroškovnih nosilcih. Planira se vse pričakovane stroške in pričakovane prihodke. Plan stroškovnih nosilcev se po hierarhiji združuje. Za vse vmesne nivoje se po ključih izračuna pričakovane stroške pokritja. Na enak način mora biti narejena funkcionalnost realizacija, ki jo je mogoče mesečno primerjati s planom. Poročanje Poročila eksterno poročanje za obračun DDV, za poročanje BS, AJPES in ostale zakonske zahteve. Poročanje denarnega toka (možnost izpisa komentarjev in navodila iz analize ali terjatev in obveznosti). Knjigovodstvo OS in DI Informacijski sistem pokrije vse standardne procese znotraj evidence OS. Posebna zahteva je sledenje spremembe lokacij za OS in s tem spremembe analitičnih kategorij. Uporaba analitičnih kategorij odvisna od časovne veljavnosti določene kategorije. Funkcionalnost mora omogočati vpogled v celotno zgodovino osnovnega sredstva. 5.2.10 KADROVSKA EVIDENCA Rešitev mora omogočati podporo zaposlitvam, evidenci podatkov o družinskih članih, sistematizacijo delovnih mest, izpise obrazcev, razporeditve in podaljšanja, odsotnost, varnosti in zdravju pri delu, izračunu delovne dobe. Sistem mora podpirati zaposlovanje študentov, izobraževanje, letne razgovore (sistem mora omogočati izpis signalov po različnih kriterijih preko vseh podjetij). 5.2.11 PLAČE Plače Rešitev mora pokrivati zakonodajo pri obračunu dohodkov (plače in nadomestila plač, bonitete in stimulacije, regres, nagrade, odpravnine, pogodbeno delo,



najemnine, avtorski honorarji). Omogočati mora obračun odbitkov, dodatkov, kreditov, samoprispevkov, članarin. Obračun dodatnega prostovoljnega in obveznega pokojninskega zavarovanja. Omogočati mora izdelavo poročil in obrazcev za direktno uporabo (REK-1, REK-2, OBR-PL, Obrazec-1, Davek na izplačane plače, Zbirni nalog za prenos po datumih plačila, ZAP-M, ZAP-PL, ZAP-3). Priprava nalogov – TKDIS.txt. Simulacije in testni obračuni. (Podatki naj bodo pred-nastavljeni, sistem naj omogoča centralno vzdrževanje podatkov, arhiviranje in poročila in spremljanje dela operaterjev.) Različni fondi ur Poleg običajnih zakonskih zahtev mora obračun plač podpirati znatno število zaposlenih z različnimi fondi ur (npr. 2, 3, 4, 5, 6 … ur dnevno) in zaposlene iz prevzetih podjetij, ki imajo za prvo leto drugačne parametre. Omejitve dostopa Dostop do plač ključnih kadrov in povezanih stroškovnih mest na kontih plač in prispevkov mora biti omejen z dodatno pravico (ne sme biti dostopen operativnim sodelavcem v kadrovski evidenci in pri obračunu plač). 5.2.12 POROČILNI SISTEM Poslovno obveščanje Rešitev mora omogočati podporo procesom odločanja na operativnem, taktičnem in strateškem nivoju. Vključena naj bodo vsa poslovna področja. Izkoriščena naj bo obstoječa infrastruktura. Nuditi mora nabor pred pripravljenih analiz ter izdelavo poljubnih analiz. Informacijski sistem mora vsebovati funkcionalnost generiranja poročil iz podatkovne baze (funkcionalnost definiranja izvoza podatkov - exporti). Aplikacija za izdelavo poročil mora zagotavljati naslednje funkcionalnosti: • pregled načrta poročila, njegovega izgleda kot tudi rezultatov, • izpis poročil na tiskalnik ali shranjevanje v datoteko. Poleg vnaprej definiranih poročil mora sistem omogočati tudi prilagojena poročila. Aplikacija mora zagotavljati možnost avtomatske izdelave poročil po vnaprej določenem urniku (dnevno, tedensko, mesečno) ter pošiljanje le-teh po elektronski pošti ter odlaganje na vnaprej določenem strežniku. 5.3 VARNOST Sistem naj ima možnost varne komunikacije z agenti in odjemalci (npr.: SSL/TLS). Sistem mora omogočati podatke za t. i. revizijsko sled v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Čas hranjenja podatkov o dostopih do posameznih podatkov mora biti nastavljiv tako za vpoglede kot tudi za spremembe.



6 PRESKUS ALTERNATIV INFORMACIJSKIH VIROV Najzahtevnejši je bil izbor ustreznega dobavitelja programske opreme. Na trgu ponudnikov različnih programskih oprem obstaja močna konkurenca, zato moramo biti še toliko bolj previdni pri izbiri ustreznega dobavitelja. Eden od načinov, da pridemo do ustreznega dobavitelja, je, da zberemo različne ponudbe, jih primerjamo in analiziramo po kriterijih, katere smo določili že v fazi analize. Ključni kriteriji pri izbiri so: • tehnični kriterij, • ekonomski kriterij, • referenčni kriterij in • funkcionalnost. V podjetju so večinoma povedali, da je fukcionalnost oz. celovitost najpomembnejši kriterij, sledila sta mu ekonomski in tehnični kriterij. Agregatne kriterije bomo v nadaljevanju podrobneje opisali. Poleg teh se upoštevajo tudi reference ostalih podjetij, uporabnikov, znancev ipd. 6.1 PREDSTAVITEV MOŽNIH DOBAVITELJEV Na razpis se je javilo sedem ponudnikov. Svojo ponudbo s predlogom pogodbe so morali ponudniki pravočasno oddati. Sledila je primerjava le-teh. Dva ponudnika sta izpadla že v prvem krogu. Eden zaradi vsebinsko neustrezne rešitve, drugi zaradi previsoke cene dodatnih storitev in neustreznih aplikacij. Tretji ponudnik je kasneje sam odstopil. Tako so se v drugi krog uvrstili štirje ponudniki. Za vsakega dobavitelja smo naredili seznam, kaj nam omogoča ter po kakšni ceni, nato smo izbrali najustreznejšega med njimi. V nadaljevanju bom zaradi krajšega seznama opisala le pomanjkljivosti dobaviteljev glede na naše kriterije. 6.1.1 PONUDNIK A Tehnični kriterij: potrebna prenova strežnika ne omogoča nadgradnje zahteve za komunikacijsko opremo niso specifična e-poslovanje ni mogoče Ekonomski kriterij: zadostuje vsem našim zahtevam Celovitost: pokriva skoraj vse potrebe Kriterij referenc: malo referenc, mnenja uporabnikov skromna Dobavitelj A ne more zagotoviti, da bi v roku enega leta omogočil e-poslovanje, zato smo ga izločili že na samem začetku odločanja.



6.1.2 PONUDNIK B Tehnični kriterij: potrebna delna prenova strežnika Ekonomski kriterij: cena licenc vključuje ceno 20 licenc, ostalo doplačilo

cena pomoči uporabnikom se posebej zaračunava Celovitost: pokriva vse funkcije Kriterij reference: podjetje ima dobre reference Dobavitelj ima veliko referenc predvsem majhnih in srednje velikih podjetij v različnih panogah. Uporabniki so mnenja, da je začetek uporabe težak, kasneje se izkaže za zelo uporabno programsko opremo. 6.1.3 PONUDNIK C Tehnični kriterij potrebna je prenova po tehničnih specifikacijah

dobavitelja aplikacija za e-poslovanje se razvija Ekonomski kriterij: cena nakupa/najema programske opreme po visoki ceni Celovitost: pokriva vse funkcije Prejetje in izdaja pošte še ni možna v obliki e-poslovanja, vendar dobavitelj zagotavlja, da bo v roku enega leta to pomanjkljivost odpravil. Obenem še ni mogoča analiza poslovanja v vsakem trenutku. Kriterij reference: dobre, vendar malo takih, ki bi se lahko primerjale z našim podjetjem 6.1.4 UPORABNIK D Tehnični kriterij: potrebna je prenova vseh strežnikov in odjemalcev ni

možnosti nadgradnje Ekonomski kriterij: nakup programske opreme po visoki ceni prve namestitve programske opreme se plačajo Celovitost: slabo pripravljen modul plač slab predlog za prejeto in izdano pošto Kriterij referenc: srednje 6.2 PREDSTAVITEV VEČPARAMETRSKEGA PROGRAMA DEXI Program sloni na metodologiji DEX, ki jo že vrsto let razvijajo na Fakulteti za organizacijske vede in Inštitutu Jožef Stefan. Omogoča izgradnjo večparameterskega odločitvenega modela, uporablja kvalitativni pristop, funkcijo koristnosti več spremenljivk pa se izrazi direktno. Vse to omogoča boljši vpogled in boljšo razumljivost, tako pri izgradnji kot tudi pri uporabi odločitvenega modela. Definiran odločitveni model ter ovrednotene alternative predstavljajo osnovo ekspertnega sistema. V našem primeru gre za upravljanje z odločitvenim znanjem, ki tako postane dostopno širšemu krogu ljudi, ne le za validacijo in verifikacijo, ampak tudi in predvsem za razumevanje odločitve. Slednje je v tesni povezavi z doseganjem boljših odločitev, saj je pri odločitvi, kjer res vemo, zakaj smo se odločili tako, kot smo se, verjetnost, da bi kaj pomembnega spregledali, manjša, s tem pa je manjša tudi verjetnost napačne odločitve (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str. 7).



Večparametrsko odločanje običajno obsega razgradnjo odločitvenega problema na manjše podprobleme. Variante ocenjujemo po definiranih kriterijih v okviru vnaprej določenih atributov (zaloga vrednosti). Končno oceno variante program izračuna na podlagi logičnih pravil ali uteži. “Tako izpeljana vrednost je potem osnova za izbor najustreznejše variante” (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str. 10–11). Vrednotenje variant pri večparametrskem odločanju poteka na osnovi večparametrskega odločitvenega modela, ki je v splošnem sestavljen iz treh komponent. Vhod v model predstavljajo parametri (atributi, kriteriji) Xi. To so spremenljivke, ki ponazarjajo podprobleme odločitvenega problema oziroma dejavnike, ki opredeljujejo kvaliteto variant. Funkcija koristnosti F je predpis, po katerem se vrednosti posameznih parametrov združujejo s spremenljivko Y. Ta ponazarja končno oceno ali koristnost variante. Variante opišemo po osnovnih parametrih z vrednostmi ai. Na osnovi teh vrednosti funkcija koristnosti določi končno oceno vsake variante. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najboljša (Jereb, Bohanec in Rajkovič, 2003, str. 10–11). 6.3 IZBIRA DOBAVITELJA PROGRAMSKE OPREME S POMOČJO

SISTEMA ZA VEČPARAMETRSKO ODLOČANJE Za izbiro najustreznejšega dobavitelja programske opreme smo si pomagali s programom DEXI. Odločali smo se na podlagi kriterijev, ki smo si jih zastavili že v samem začetku procesa, se pravi v fazi analizi potreb. Kriterije smo zaradi večje natančnosti in upoštevanja velikega števila pomembnih lastnosti razdelili na podkriterije. Vodstvo podjetja se je odločilo, da bo največji poudarek na vrednosti funkcionalnega kriterija, zato smo mu določili tudi največjo utež pri odločanju. Odločili so se, da bodo dali poudarek na potrebe uporabnikov ter podjetja pred ekonomskim kriterijem. Verjamejo, da se bo na dolgi rok to povrnilo. Sledi mu tehnični kriterij, ekonomski in najmanjšo vrednost ima kriterij referenc. V nadaljevanju je prikazana slika, na kateri smo določili kriterije za izbor ustreznega dobavitelja. V Prilogi 1 je podano odločitveno drevo z vsemi vrednostmi osnovnih atributov.



Slika 3: Določitev kriterijev za izbor ustreznega dobavitelja

(Vir: lastni) Identifikaciji kriterijev je sledilo vrednotenje variant. To je postopek določanja končne ocene variant na osnovi njihovega opisa po osnovnih kriterijih. Vrednotenje poteka od najslabšega do najboljšega. Varianta, ki dobi najvišjo oceno, je praviloma najustreznejša. Na sliki je prikazan primer določanja variant.

Slika 4: Določanje variant

(Vir: lastni)



V zadnji fazi smo analizirali rezultate. Rezultati skupnega vrednotenja so prikazani na sliki 5.

Slika 5: Rezultat ocenjevanja dobaviteljev

(Vir: lastni) Pričakovano se je za najprimernejšega dobavitelja izkazal ponudnik B. Pokriva celovitost, kar je najpomembnejši pogoj. Hkrati pa ustreza tudi ostalim kriterijem. Ponudnik A se je izkazal za neprimernega. Tak rezultat smo pričakovali, saj so ga v podjetju že v samem začetku postavili na stranski tir, ker ne omogoča e-poslovanja. Pri dobavitelju D se je izkazalo, da le delno pokriva celovitost in ekonomske potrebe, nikakor pa tehnoloških. Tako se je kljub referencam izkazal kot neprimeren dobavitelj. O dobavitelju C so imeli dokaj dober občutek kljub malo višji ceni nakupa opreme. Izkazalo se je, da vse kriterije le ustrezno zadovoljuje. Podvomili so, ali so pravilno vnesli vse vrednosti atributov. Zato so naredili dodatno analizo, in sicer kaj-če analizo. Tu lahko spremenimo nekatere vrednosti atributov in pogledamo njihov vpliv na končno oceno. Dobavitelj zagotavlja, da bo omogočil e-poslovanje v roku enega leta, zato smo funkcionalnemu kriteriju popravili vrednost iz delne vrednosti v celoto (takšno naj bi bilo stanje po enem letu). Rezultat se je spremenil in izkazal se je za zelo dobrega.



Primer analize kaj-če prikazuje spodnja slika.

Ekonomski kriterij

Celovitost

Tehnične lastnosti Referenčni kriterij

ustrezno

ustrezno srednje

Slika 6: Analiza kaj-če

(Vir: lasten) Glede na sedanji rezultat smo ponovno razmislili o obeh dobaviteljih in različnih možnostih, ki jih imamo. Po tehtnem razmisleku smo se vseeno odločili za dobavitelja B, saj zadovoljuje več kriterijev. Prevladale so reference, nekoliko nižja cena in sedanje stanje programske opreme, ki jo ponujajo. Morda dobavitelj C po enem letu ne bo mogel izpolniti svojih obljub oziroma ne bodo takšne kot pričakujemo. Za konec pa si oglejmo cenovno primerjavo ponudb dobaviteljev, ki so se javili na naš razpis. Primerjavo bomo naredili v odstotkih, ker vodstvo ne želi govoriti o ceni, ki smo jo odšteli za nakup novega sistema. Kot osnova bo izbrani dobavitelj B, ki smo mu določili 100 %, ostale pa bomo prilagodili glede na njegovo izhodišče.



Dobavitelj Cena izražena v %

Dobavitelj A 93 Dobavitelj B 100 Dobavitelj C 108 Dobavitelj D 115 Dobavitelj E (se ni uvrstil v drugi krog) 87 Dobavitelj F (se ni uvrstil v drugi krog) 250 Dobavitelj G (kasneje sam odstopil) 98

Tabela 1: cenovna primerjava dobaviteljev

(Vir: lasten) Iz tabele je razvidno, da obstajajo cenejši dobavitelji, vendar smo resnično dali prednost dobavitelju, ki je funkcionalno najbolj ustrezal.



7 STROŠKI, KORISTI IN SLABOSTI ZAMENJAVE IS 7.1 SLABOSTI IN KORISTI Sestavni del načrtovanja prenove informacijskega sistema je predhodna ocena stroškov in koristi ter ocena tveganja, da se bodo pričakovanja uresničila. Ta ocena je povezana s številnimi težavami, ki so manjše, kadar je namen načrtovanega sistema povečanje učinkovitosti, ter večje, kadar gre za spremembo organizacijskih oblik in je zelo težko predvideti stroške in koristi. Koristi so lahko posredne ali neposredne. Ugotavljanje neposrednih koristi je običajno lažje. Tu gre predvsem za lažje in hitrejše delo, krajšanje odzivnega časa, hitro komunikacijo, zmanjšanje napak. Težje pa je ugotoviti posredne koristi, kot so: • boljša morala, • boljše informacije za odločanje, • možnost oblikovanja več alternativ, • hiter odziv na nepričakovane situacije. Večina koristi, ki jih v praksi prinašajo informacijski sistemi, je posrednih. Tako neposredne kot posredne koristi je včasih težko kvantitativno izraziti v denarnih enotah. Vendar pa je to nujno potrebno, ker sicer ni možna primerjava s stroški (Gradišar, 2001, str. 421). Pri izbiranju ustreznega sistema nam je izbrani dobavitelj pri predstavitvi navedel naslednje koristi, ki jih prinaša njihova programska oprema: • integriranost sistema, • spremljanje vseh poslovnih dogodkov in upravljanje z vsemi viri podjetja, • možnost povezljivosti z ostalimi podjetji, ki uporabljajo podoben sistem, • enotnost šifrantov, dokumentov, izpisov, • primerljivost podatkov med družbami v skupini, • poenotenje procesov v vseh družbah skupine, • ažurnost in točnost podatkov, • možnost uvajanja novih modulov in aplikacij, • možnost analize podatkov ob vsakem času, • racionalizacija dela, boljša operativnost, • večja fleksibilnost, • možnost prerazporejanja uporabnikov znotraj posameznih družb, • arhiviranje baz, • na dolgi rok cena relativno nizka, • hiter odzivni čas zaposlenih, • večje zadovoljstvo zaposlenih in strank, • zmanjšanje arhiva zaradi e-poslovanja, oziroma s časoma nebo potreben dostop

do vseh podjetij tudi izven sedeža podjetja, • možnost nadgradnje. V podjetju se zavedajo, da so še daleč od "dobrot", ki jih navaja ponudnik. Sicer moramo poudariti, da so v fazi, v kateri so šele začeli uporabljati nov informacijski sistem, vendar je prav presenetljivo, kako močno je prisotno nezadovoljstvo večine zaposlenih z novo programsko opremo. Nezadovoljni so predvsem z



nepreglednostjo nove programske opreme, slabo podporo s strani zunanjih izvajalcev ter odkrivanjem napak, ki se pojavljajo v novem programu. V podjetju se je pokazala velika mera slabosti, ki jo je prinesel nov sistem. Te se kažejo kot: • Preveč razvejan program Uporabniki porabijo veliko časa, da dobijo določen podatek. Veliko enakih podatkov lahko najdemo na več mestih in zato so uporabniki zmedeni. Morda je to le posledica nevajenosti programa. • Uporabniki so morali sprejeti nov način dela Vsaj polovica uporabnikov ima velike težave s prilagoditvijo na nov način dela. Ene veže navada in zadovoljstvo s prejšnjim programom. Drugi ne vložijo dovolj truda, da bi dodobra spoznali program, spet tretji raje godrnjajo kot delajo. • Nepravilni vnosi se kot napake razširijo zaradi integriranosti širijo na

ostale družbe Nov podatek se vnese v glavni modul, iz katerega ostale družbe povlečejo ta podatek. Če je v glavnem modulu narobe vneseno, potem se ta podatek kot napačen prenese tudi v druge družbe. • Zagotavljanje varnosti V sistemu deluje okoli 250 ljudi, zato so potrebni določeni varnosti ukrepi oziroma določiti je potrebno pravice s katerimi lahko uporabnik dostopa do določenih podatkov. • Strah pred izgubo delovnega mesta Veliko uporabnikov se boji za svoje delovno mesto, saj je dobavitelj zagotovil vodstvu, da nov sistem olajša delo in s tem zmanjša potrebo po uporabnikih. Sedaj vodstvo pričakuje obljubljene prednosti, kar posledično pomeni odpustitev odvečnih delavcev. Ironično pri tem je, da ima FRS veliko več dela kot pred uvedbo novega sistema. • Padec morale Nekateri uporabniki zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta in nezadovoljstvom z novim sistemom nimajo volje, pri delu se ne trudijo 100-odstotno, odhajajo na bolniške dopuste oziroma si iščejo drugo zaposlitev. Da pa ne bomo samo kritični, moram priznati, da se počasi kažejo tudi nekatere prednosti. Te so se pokazale kot: • Skupni šifranti Vse družbe v skupini imajo enake podatke, zato ne pride do zamenjave ali podvajanja podatkov. • Centralizirana oblika Sedaj se vse pogodbe, izbire dobaviteljev, nabava, zaloge vodijo na enem mestu. To prinese prihranek časa, zmanjšanje stroškov zalog, saj so skladiščne zmogljivosti bolj izkoriščene.



• Fleksibilnost Program je možno nadgraditi ali povezati z drugimi programi. Možni so izvozi v obliki Excelovih tabel, Worda … Mi smo nov sistem povezali tudi z programom za elektronsko poslovanje. Tako imamo vso prejeto pošto in fakture v e-obliki. Vsak uporabnik hitro dobi svojo pošto in se ne more izgovarjati, da je ni dobil. • Možnost nadzora nad delom zaposlenih V vsakem trenutku je možna kontrola, kaj in koliko dela opravi določeni zaposleni. Pri tem je treba paziti, da kontrola ne gre predaleč oziroma postane nadležna, saj bi se zaposleni kmalu počutili preobremenjeni. • Revizijska sled Vsak podatek pusti sled. Po tej sledi revizorji natančno preučijo, kam in kako je bila določena zadeva knjižena. Ni možnosti izbrisa, popravka ali prikrivanja podatkov, saj se jih lahko vedno izsledi. • Učinkovito delovno okolje Uporabnikom je omogočeno upravljanje z informacijami in postopki glede na vlogo v podjetju, pri tem jim ni potrebno preklapljati med različnimi aplikacijami. Poleg tega je zmanjšana količina ročnega vnašanja podatkov. • Tehnični vidik Ni bilo velike potrebe po prenovi ali nakupu nove tehnične opreme. Tu je del stroškov odpadel. Informatiki zagotavljajo, da je vzdrževanje enostavno in delovanje zanesljivo in varno. Glede na to, da nas na vsakem koraku spremlja moto podjetja »Z naborom novih zamisli zremo v svetlo prihodnost«, verjamemo, da bomo prebrodili skozi trenutno nezadovoljivo stanje in uspešno prikorakali do vseh koristi, ki nam jih nudi nov sistem. Potrebna sta le volja in čas. 7.2 ANALIZA STROŠKOV Podobno kot analiza koristi in slabosti je pomembna analiza stroškov. Pri analizi stroškov moramo paziti, da poleg enkratnih stroškov (nakup komunikacijske opreme) zajamemo tudi stroške vzdrževanja, nadgradnje, porabljen čas … Pomembni so skupni stroški lastništva (angl. Total Cost of Ownership-TCO). Ti obsegajo licence, stroške uvajanja, izobraževanja uporabnikov, prenos podatkov iz starega v nov sistem in tekoče vzdrževanje. Vedno lahko pride do dodatnih, nepredvidljivih stroškov. Med stroške projekta informatizacije uvrščamo(Srabotič, 2002,str.206): • Stroški dela Nagrajevanje članov projektnega tima pri čemer je potrebno poznati čas udeležbe posameznih članov pri projektu in poznati je potrebno strošek dela na enoto časa. • Stroški storitev Strošek storitev zunanjih sodelavcev projekta. Tudi za ocenjevanje stroškov storitev moramo poznati porabljen čas in strošek dela na enoto časa.



• Materialni stroški So neposredno povezani z izvajanjem projekta. Gre za bolj neposredne stroške, ki nastanejo zaradi projekta( določena strojna oprema, potreba za namestitev in testiranja, učilnica za izobraževanje ipd.)V okvir materialnih stroškov spadajo naložbe v stalna sredstva(nakup strojne opreme, nadgradnja računalniške opreme in nakup licence). Značilno je, da stroški nakupa rešitve (licenc za uporabo) predstavljajo manjši delež v primerjavi s stroški uvajanja in prilagajanja ter morebitnega dograjevanja rešitve. Ta delež je še manjši, ko stroške nakupa primerjamo s celotnim skupnimi stroški lastništva celovite programske rešitve. Slika prikazuje običajno strukturo stroškov v primeru, da izbrana rešitev v celoti pokriva informacijske potrebe poslovnih procesov podjetja ter da zunanji svetovalci in izvajalci poznajo rešitev in imajo ustrezna poslovna znanja (Kovačič, 2004b, str. 5).

Slika 7: Običajna struktura stroškov

(Vir: Kovačič, 2004, str. 5) Zgornja slika ne vključuje stroškov vzdrževanja, ki jih mora podjetje upoštevati v življenjskem ciklu uporabe rešitve. Stroški vzdrževanja, ki zajemajo dobavo novih verzij rešitve, se običajno obračunavajo v odstotkih vrednosti rešitve (licenc, brez ali z dodatno ovrednotenimi stroški prilagoditve rešitve). Običajno znašajo med 15 in 25 % te vrednosti. (Kovačič, 2004b, str. 6). V spodnjem grafu je predstavitev skupnih stroškov. Kot vidimo največji del skupnih stroškov zavzema programska oprema – kar 30 %. Sledita ji zunanji dizajn s 25 % stroškov in zunanje svetovanje s 24 %. Pri zunanjem svetovanju so si priborili popust, saj ni vse delo potekalo, kot bi moralo, in to dokaj po krivdi dobavitelja. Strojna oprema predstavlja le 10 % skupnih stroškov, ker je bila potrebna le prenova strežnika in nekaj manjših dodatkov. Računalnike in kopirni stroj pa bodo menjali v bodoče.



Stroški internega tima prav tako zavzemajo majhno vrednost, saj se je njihova udeležba štela v okvir službenega časa in koriščenja ur. Nastali so le potni stroški, saj se je nekaj vodij področij moralo voziti na sedež podjetja, kjer so potekali sestanki.

Slika 8: Skupni stroški lastništva

(Vir: interno gradivo Aktiva skupina, d. o. o.)



8 ANKETA O ZADOVOLJSTVU UPORABNIKOV Anketo smo izvedli preko spletnega odprtokodnega orodja Limesurvey, nameščenega na swqlab.fov.uni-mb. Povabilo k reševanju ankete smo poslali po elektronski pošti zaposlenim v Aktivi skupini, d. o. o. Anketa je sestavljena iz devetih vprašanj, ki so se nanašala na nov IS. Iz prvih treh vprašanj smo dobili podatke o starosti in spolu anketirancev ter na katerem področju dela delujejo. V anketi je sodelovalo 6 oseb, od tega štiri ženske in dva moška. Od tega so štirje zaposleni v finančnem sektorju, en v nabavi in en na drugem področju. Vsi anketiranci uporabljano nov sistem več kot šest mesecev. Iz ankete je razvidno, da uporabniki niso zadovoljni z novim IS, saj jih kar 33 % meni, da nima vseh funkcij, ostalih 67 % pa se le delno strinja z ustreznostjo funkcij. Prav tako so mnenja, da program ni enostaven za uporabo. S tem se strinja kar 67 % uporabnikov, ostalih 33 % pa se le delno zadovoljni z enostavnostjo. Vsekakor pa nov IS ni izpolnil njihovih pričakovanj. Kar 67 % uporabnikov je imelo drugačna pričakovanja. Ostalim so se pričakovanja le delno izpolnila. Eden od uporabnikov je predlagal, da bi morali imeti izobraževanje, da bi znali pravilno uporabljati nov IS. Iz ankete je razvidno, da so po šestih mesecih uporabniki še vedno nezadovoljni z novim IS, kar je posledica nedelovanja vseh funkcij ter premalo izobraževanja uporabnikov. Anketo je žal izpolnilo le šest oseb, kar je premajhno število, da bi smeli posploševati ugotovitve.



9 ZAKLJUČEK Obravnavano podjetje je želelo vzpostaviti celovit informacijski sistem. Analiza obstoječega informacijskega sistema je pokazala številne pomanjkljivosti, kot so neenotni šifranti, nepovezanost baz podatkov, neažurnost podatkov, tehnološki razvoj ter stari podatki. Uporabniki so izdelali večkriterijski model izbire novega informacijskega sistema. Glavni kriteriji izbire so bili celovitost funkcionalnosti, ekonomski kriterij, tehnični in referenčni kriterij. Poudarek je bil na kriteriju celovitost, sledita ekonomski in tehnični kriterij, manjšo vlogo pa je imel referenčni kriterij. Na podlagi teh kriterijev so v podjetju izbirali ustreznega dobavitelja. Na povpraševanje je odgvorilo sedem ponudnikov, tri so v začetku takoj izločili zaradi nestreznosti ponudbe. Ocenjevali so štiri ponudnike informacijske rešitve. Odločili so se za ponudnika, za katerega so menili, da najbolj ustreza definiranim kriterijem. Svojo odločitev so podprli z računalniškim programom Dexi, v katerem je bil izdelan večparametrski odločitveni model. Po izvedenih poizvedbah so dobili potrditev za pravilnost odločitve. V nalogi smo izvedli tudi analizo kaj-če, vendar smo dobili enak rezultat. Približno pol leta po uvedbi smo izvedli mini anketo o zadovoljstvu uporabnikov. Pokazalo se je, da so v glavnem faktorji nezadovoljstva izvor pomanjkanja izobraževanja ter nedelovanja obljubljenih funkcij. Analiza stroškov uvedbe je pokazala, da so stroški razporejeni takole: programska oprema 30 % vseh stroškov, 25 % zunanji dizajn, 24 % zunanje svetovanje, 10% strojna oprema. Preostali stroški so povezani z delom internega tima. Sodelovanje pri projektu zamenjave informacijskega sistema mi je prineslo nove izkušnje pri timskem delu, spoznavanje novega načina dela in ljudi. Izredna lekcija je bilo spoznanje, kako pomembno je trdo in natančno delo že v predpripravi na tak projekt, saj so v nasprotnem primeru posledice za podjetje lahko katastrofalne. Pri vsem tem pa ne gre pozabiti na psihološki pritisk na zaposlene. Zaposleni morajo trdo delati, hkrati pa spremeniti svoje ustaljene postopke in navade. Ob tem pa se zavedajo, da ob zaključku projekta lahko ostanejo brez zaposlitve.



LITERATURA IN VIRI LITERATURA 1. Ferle, M. () Priprava uporabniških zahtev za sodobni informacijski projekt. 2. Gradišar M. (2001) Informatika v poslovnem okolju. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 3. Jereb, E., Bohanec, M. in Rajkovič, V. (2003) DEXi, računalniški program za

večparametersko odločanje. Kranj: Založba Moderna organizacija. 4. Kramar, P.(2007). Zagotavljanje informacij za podporo odločanju v podjetju Kompas Mts d.d.(diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 5. Kovačič, A, Jaklič, J., Indihar Štemberger, M., Groznik, A. Prenova in

informatizacija poslovanja, (EF, Učbenik). 1. natis. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

6. Srabotič, R.(2002). Strateško načrtovanje in uvajanje celovitih informacijskih sistemov v slovenski majhnih in srednje velikih podjetjih. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

7. Šmid, A.(2004). Prenova informacijskega sistema na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca (diplomsko delo). Ljubljana: Ekonomska fakulteta. VIRI 1. Adacta (2011) Gradivo podjetja. Ljubljana: Adacta. 2. Adacta Dostopno na: http://www.adacta.si/, 22. 10. 2011. 3. Aktiva skupina d.o.o. (2011) Interni podatki. Trzin: Aktiva skupina, d. o. o. 4. Aktiva skupina d.o.o. (2011) Letno poročilo 2010. Trzin: Aktiva skupina, d. o. o. 5. Aktiva skupina d.o.o. Dostopno na: http://www.aktiva-skupina.si 22. 10. 2011.



PRILOGE Priloga 1: Predlog za interno storitev (MNZ) 1. Spol

a) moški b) ženski

2. Starostna skupina

a) do 30 let b) od 31 do 40 let c) od 41 do 50 let d) od 51 do 60 let e) nad 60 let f) drugo __________

3. Področje dela

a) Finance b) Trženje c) Nabava d) Skladiščno poslovanje e) Tajništvo f) Informatika g) drugo __________

4. Koliko časa uporabljate nov informacijski sistem?

a) manj kot 1 mesec b) od 1 do 3 mesece c) od 3 do 6 mesecev d) več kot 6 mesecev

5. Prosim, da označite vaše mnenje oz. stopnjo strinjanja s trditvami.

Ocenite: (1=se sploh NE strinjam, 2=v glavnem se NE strinjam, 3=delno se strinjam, 4=v glavnem se strinjam, 5=popolnoma se strinjam)

Nov informacijski sistem ima vse funkcije 1 2 3 4 5

Delo z novim informacijskim sistemom je enostavno

1 2 3 4 5

Nov informacijski sistem je izpolnil moja pričakovanja

1 2 3 4 5

6. Vaši predlogi za izboljšavo informacijskega sistema

________________________________________________________________

_______________________________________________________________



Priloga 2: Kriteriji in zaloge vrednosti za izbiro najustreznejšega dobavitelja v programu Dexi

DEXi Izbira dobavitelja1.dxi 11.12.2011 Stran 1 Drevo kriterijev Kriterij Opis Izbira dobavitelja

Ekonomski kriterijcena nakupa/najemacena licenccena izobraževanjastroški vzdrževanjacena pomoči uporabnikomštevilo licenc

Tehnične lastnostiprenova strežnikaomogoča prenos podatkov iz starega sistemamožna nadgradnjazanesljivost delovanjamožnost e-poslovnjaenostavnost uporabe

Funkcionalni kriterijpokrite zahtevane potrebe

Referenčni kriterijreference podjetijreference uporabnikov

Zaloge vrednosti Kriterij Zaloga vrednosti Izbira dobavitelja neprimeren; sprejemljiv; zelo dober

Ekonomski kriterij neustrezno; ustrezno; zelo dobrocena nakupa/najema draga; zmerna; nizkacena licenc draga; zmerna; nizkacena izobraževanja draga; zmerna; nizkastroški vzdrževanja dragi; zmerni; nizkicena pomoči uporabnikom draga; zmerna; nizkaštevilo licenc 1-2; 3-4; več kot 4

Tehnične lastnosti neustrezno; ustrezno; zelo dobroprenova strežnika v celoti; delno; ni potrebnaomogoča prenos podatkov iz starega sistema ne; damožna nadgradnja ne; delno; dazanesljivost delovanja ni zanesljiv; zanesljiv; zelo zanesljivmožnost e-poslovnja ne ; delno; daenostavnost uporabe zahtevno; srednje; nezahtevno

Funkcionalni kriterij neustrezno; ustrezno; zelo dobropokrite zahtevane potrebe slabo; delno; v celoti

Referenčni kriterij slabe; srednje; dobrereference podjetij slabe; srednje; dobrereference uporabnikov slabe; srednje; dobre

Izbira dobavitelja 1. neprimeren2. sprejemljiv3. zelo dober Ekonomski kriterij 1. neustrezno2. ustrezno3. zelo dobro



Priloga 3: Odločitvena pravila v programu Dexi

DEXi 11.12.2011 Stran 1 Odločitvena pravila Ekonomski kriterij Tehnične lastnosti Funkcionalni kriterij Referenčni kriterij Izbira dobavitelja 13% 35% 41% 11% 1 neustrezno <=ustrezno * slabe neprimeren

2 neustrezno * <=ustrezno slabe neprimeren3 * neustrezno * * neprimeren4 * * neustrezno * neprimeren5 zelo dobro zelo dobro zelo dobro slabe neprimeren6 neustrezno >=ustrezno >=ustrezno >=srednje sprejemljiv7 <=ustrezno >=ustrezno ustrezno >=srednje sprejemljiv8 * ustrezno ustrezno >=srednje sprejemljiv9 * >=ustrezno ustrezno srednje sprejemljiv

10 neustrezno zelo dobro zelo dobro * sprejemljiv11 ustrezno ustrezno >=ustrezno slabe sprejemljiv12 ustrezno >=ustrezno ustrezno * sprejemljiv13 >=ustrezno ustrezno ustrezno * sprejemljiv14 >=ustrezno >=ustrezno ustrezno <=srednje sprejemljiv15 >=ustrezno >=ustrezno zelo dobro >=srednje zelo dober16 ustrezno zelo dobro zelo dobro * zelo dober17 zelo dobro ustrezno zelo dobro * zelo dober18 zelo dobro zelo dobro >=ustrezno dobre zelo dober



KAZALO SLIK Slika 1: Organizacijska struktura podjetja Aktiva skupina, d. o. o. ............................. 4

Slika 2. Logotip podjetja ........................................................................................... 6

Slika 3: Določitev kriterijev za izbor ustreznega dobavitelja .................................... 19

Slika 4: Določanje variant ....................................................................................... 19

Slika 5: Rezultat ocenjevanja dobaviteljev .............................................................. 20

Slika 6: analiza kaj-če ............................................................................................. 21

Slika 7: Običajna struktura stroškov ....................................................................... 26

Slika 8: Skupni stroški lastništva............................................................................. 27

KAZALO TABEL Tabela 1: cenovna primerjava dobaviteljev ............................................................. 22

KRATICE IN AKRONIMI IS informacijski sistem APO aplikativna programska oprema ERP enterprise resource planning FRS finančno računovodska služba PIS poslovni informacijski program OS osnovna sredstva DI drobni inventar SN stroškovni nosilec VE vodja enote DIR R direktor regije VP vodja področja DN delovni nalog SFR statistika finančnih računov

› download › pdf › 67553448.pdf zamenjava informacijskega sistema v aktiva …pri razvoju...

Documents