www.finance.si

OGLASNA PRILOGA

jejmO

LOkA

LNO

FINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97

Pestra izbira jedi za žar: čevapčiči, pleskavice, pleskavice s sirom, nabodala, piščanjčja nabodala, piščančje meso začinjeno za žar, polnjena svinjska rebra za žar, rolada za žar, ciganske klobase,

pivske klobase, pivske klobase s sirom, pivske pikantne klobase, madžarske klobase, sudžukica-pikantna klobasica, pečenice za žar, pečenice za žar s sirom,

pečenice za žar dimljene, hrenovke s slanino, pa še ...

9 april 2013

le velikega izziva, pač pa je tudi nagrada za Me-pijevce, ki so prišli do najvišje stopnje.

Mladi dosežke iz programa Mepi beležijo v posebne knjižice, ki jih na koncu potrdijo tudi na mednarodni ravni. »V program Mepi sem se vključil iz radovednosti,« je povedal dijak četrtega letnika Tilen Miklavčič, kandidat za zlato priznanje Mepi. »Začel sem z bronastim in nadaljeval s srebrnim, sedaj dokončujem na zlati stopnji. Od veščin sem izbral petje v pevskem zboru, od športa atletiko, kot prosto-voljec pa sem delal v Rdečem križu. Program

je izpolnil moja pričakovanja in imam vtis, da sem skozenj precej osebno napredoval.« Pija Hafner, dijakinja tretjega letnika, pa ima opravljene že vse tri stopnje in bo letos junija na Brdu pri Kranju iz rok princa Edvarda iz britanske kraljeve družine prejela zlato prizna-nje. Bronasto stopnjo je opravila že v devetem razredu osnovne šole, pritegnila pa jo je dobra predstavitev programa. Tudi ona poje v zboru, trenira košarko, kot prostovoljka pa je delala v osnovni šoli, kjer je pomagala dislektičnim otrokom, tistim z učnimi problemi in učen-cem iz tujine. Edina od naših sogovornikov ima za seboj že zanimivo izkušnjo z odpravo v Veliki Britaniji, kjer so se udeleženci med dru-gim spopadali z nenehnim deževjem. Dijaki-nji drugega letnika Jera Šuštar in Irena Tavčar, prav tako kandidatki za zlato priznanje, pojeta v zboru, od športov pa gojita fitnes in pilates. Jera ima izkušnje kot prostovoljka v vrtcu, Irena pa kot taborniška vodnica. Menita, da program Mepi nauči udeležence vztrajnosti, spoznaš samega sebe, posebne vtise pa pusti-jo odprave, ki udeležence močno poveže med seboj.

Program Mepi mladim veliko da, je pre-pričana mentorica Prevodnik Maylandova: pridobijo različne spretnosti, se naučijo tim-skega dela, sodelovanja, razvijejo solidarnost, kolegialnost, pa tudi ustvarjalnost, podjetnost, samoiniciativnost … Na koncu dobijo mnogo več kot priznanje, so zgrajene osebnosti.

Prodajalne I Škofja Loka Kapucinski trg 4 (Nama) I T 04 201 34 85 I Jesenice Cirila Tavčarja 6 I T 04 583 34 64 Kranj Jezerska 3 I T 04 201 34 81 I Koroška 26 I T 04 201 34 82 I Bohinjska Bistrica Triglavska 36 (Lipa) I T 04 572 14 95

Pestra izbira jedi za žar: čevapčiči, pleskavice, pleskavice s sirom, nabodala, piščančja nabodala, piščančje meso začinjeno za žar, svinjska rebrca za žar, pivske klobase, pivske klobase s sirom, pivske pikantne klobase, madžarske klobase, sudžukica-pikantna

klobasica, pečenice za žar, pečenice za žar s sirom, pečenice za žar dimljene, hrenovke s slanino, žar klobase,…

Čade

ž d.o

.o., V

isok

o 7g

, 421

2 Vi

soko

Čadežev žar ima svoj čar

V svetu program Mepi zajema osem milijonov mladih v 130 državah, v Sloveniji pa je šlo od leta 2004 skozenj tri tisoč udeležencev.

Četverica škofjeloških Mepijevcev z mentorico Matejo Prevodnik Mayland Foto: Matic Zorman

Pri Mesarstvu Čadež so mojstri priprave mesa za žar. Težko boste še kje našli kvalite-tnejšo, bolje pripravljeno in tako raznovrstno ponudbo mesnih dobrot namenjenih pose-bej za peko na odprtem ognju. Vsa njihova ponudba je že začinjena, soljena in lepo oblikovana, kar pomeni, da je že v vseh nji-hovih petih prodajalnah po Gorenjski, meso pripravljeno za takojšnjo peko. Izdelani so iz najkakovostnejšega svežega mesa, iz ka-terega oblikujejo klasične in žaru najboljše prijatelje, kot so čevapčiči, pleskavice (tudi s sirom), nabodala, rolade, polnjena svinjska rebra, pečenice polnjene s sirom, goveja re-bra in prsi, svinjski vrat v marinadi, piščančji kosi, tris pivskih klobas … Skratka vse, kar si poželite in še več, saj ko pridete v eno izmed njihovih prodajaln, hitro ugotovite, da čevapčiči niso kralji žara! Letošnja posebna in nova ponudba so suđukice, pikantne klo-basice. Čadeževo meso za žar dobite po ak-cijskih cenah na petih prodajnih mestih, kjer vas bo postreglo strokovno usposobljeno in vedno prijazno osebje v Kranju, na Jezerski in Koroški cesti, Škofji Loki, na Cankarjevem trgu, Jesenicah, na Cesti Cirila Tavčarja in v Bohinjski Bistrici v Tuševi franšizi, trgovini Lipa na Triglavski cesti.

9 april 2013

le velikega izziva, pač pa je tudi nagrada za Me-pijevce, ki so prišli do najvišje stopnje.

Mladi dosežke iz programa Mepi beležijo v posebne knjižice, ki jih na koncu potrdijo tudi na mednarodni ravni. »V program Mepi sem se vključil iz radovednosti,« je povedal dijak četrtega letnika Tilen Miklavčič, kandidat za zlato priznanje Mepi. »Začel sem z bronastim in nadaljeval s srebrnim, sedaj dokončujem na zlati stopnji. Od veščin sem izbral petje v pevskem zboru, od športa atletiko, kot prosto-voljec pa sem delal v Rdečem križu. Program

je izpolnil moja pričakovanja in imam vtis, da sem skozenj precej osebno napredoval.« Pija Hafner, dijakinja tretjega letnika, pa ima opravljene že vse tri stopnje in bo letos junija na Brdu pri Kranju iz rok princa Edvarda iz britanske kraljeve družine prejela zlato prizna-nje. Bronasto stopnjo je opravila že v devetem razredu osnovne šole, pritegnila pa jo je dobra predstavitev programa. Tudi ona poje v zboru, trenira košarko, kot prostovoljka pa je delala v osnovni šoli, kjer je pomagala dislektičnim otrokom, tistim z učnimi problemi in učen-cem iz tujine. Edina od naših sogovornikov ima za seboj že zanimivo izkušnjo z odpravo v Veliki Britaniji, kjer so se udeleženci med dru-gim spopadali z nenehnim deževjem. Dijaki-nji drugega letnika Jera Šuštar in Irena Tavčar, prav tako kandidatki za zlato priznanje, pojeta v zboru, od športov pa gojita fitnes in pilates. Jera ima izkušnje kot prostovoljka v vrtcu, Irena pa kot taborniška vodnica. Menita, da program Mepi nauči udeležence vztrajnosti, spoznaš samega sebe, posebne vtise pa pusti-jo odprave, ki udeležence močno poveže med seboj.

Program Mepi mladim veliko da, je pre-pričana mentorica Prevodnik Maylandova: pridobijo različne spretnosti, se naučijo tim-skega dela, sodelovanja, razvijejo solidarnost, kolegialnost, pa tudi ustvarjalnost, podjetnost, samoiniciativnost … Na koncu dobijo mnogo več kot priznanje, so zgrajene osebnosti.

Prodajalne I Škofja Loka Kapucinski trg 4 (Nama) I T 04 201 34 85 I Jesenice Cirila Tavčarja 6 I T 04 583 34 64 Kranj Jezerska 3 I T 04 201 34 81 I Koroška 26 I T 04 201 34 82 I Bohinjska Bistrica Triglavska 36 (Lipa) I T 04 572 14 95

Pestra izbira jedi za žar: čevapčiči, pleskavice, pleskavice s sirom, nabodala, piščančja nabodala, piščančje meso začinjeno za žar, svinjska rebrca za žar, pivske klobase, pivske klobase s sirom, pivske pikantne klobase, madžarske klobase, sudžukica-pikantna

klobasica, pečenice za žar, pečenice za žar s sirom, pečenice za žar dimljene, hrenovke s slanino, žar klobase,…

Čade

ž d.o

.o., V

isok

o 7g

, 421

2 Vi

soko

Čadežev žar ima svoj čar

V svetu program Mepi zajema osem milijonov mladih v 130 državah, v Sloveniji pa je šlo od leta 2004 skozenj tri tisoč udeležencev.

Četverica škofjeloških Mepijevcev z mentorico Matejo Prevodnik Mayland Foto: Matic Zorman

Pri Mesarstvu Čadež so mojstri priprave mesa za žar. Težko boste še kje našli kvalite-tnejšo, bolje pripravljeno in tako raznovrstno ponudbo mesnih dobrot namenjenih pose-bej za peko na odprtem ognju. Vsa njihova ponudba je že začinjena, soljena in lepo oblikovana, kar pomeni, da je že v vseh nji-hovih petih prodajalnah po Gorenjski, meso pripravljeno za takojšnjo peko. Izdelani so iz najkakovostnejšega svežega mesa, iz ka-terega oblikujejo klasične in žaru najboljše prijatelje, kot so čevapčiči, pleskavice (tudi s sirom), nabodala, rolade, polnjena svinjska rebra, pečenice polnjene s sirom, goveja re-bra in prsi, svinjski vrat v marinadi, piščančji kosi, tris pivskih klobas … Skratka vse, kar si poželite in še več, saj ko pridete v eno izmed njihovih prodajaln, hitro ugotovite, da čevapčiči niso kralji žara! Letošnja posebna in nova ponudba so suđukice, pikantne klo-basice. Čadeževo meso za žar dobite po ak-cijskih cenah na petih prodajnih mestih, kjer vas bo postreglo strokovno usposobljeno in vedno prijazno osebje v Kranju, na Jezerski in Koroški cesti, Škofji Loki, na Cankarjevem trgu, Jesenicah, na Cesti Cirila Tavčarja in v Bohinjski Bistrici v Tuševi franšizi, trgovini Lipa na Triglavski cesti.

Mesarstvo Čadež Mesarstvo Čadež, d. o. o., je družinsko mesnoprede-lovalno podjetje s 25-letno tradicijo. Kupci ga poznajo predvsem po visoki kako-vosti mesnin.

Ker se v podjetju zavedajo po-mena zdrave hrane za zdravje, je njihovo meso izključno najvišje kakovosti in slovenske vzreje. Govedino kupujejo pri okoliš-kih, gorenjskih kmetih, svinjino, piščančje ter puranje meso pa od uveljavljenih slovenskih farm. Mesne izdelke proizvajajo brez mesnih nadomestkov, soje, glutena in drugih alergenov ter umetnih konzervansov. Izdelani so po tra-dicionalnih, domačih receptih, na obrtniški način. Mesarstvo Čadež je tudi certificirani proizvajalec kranjske klobase ter BIO mesnin in mesa.

Novost v ponudbi Mesarstva Čadež so tradicionalne domače jedi 'na žlico', izdelane po recep-tih sestre Vendeline, kot so golaž, pasulj, jota, ričet, bograč, vampi,

mesne kroglice v omaki, omaka po bolonjsko ter domači kruhovi cmoki. Jedi so globoko zamrznje-ne, tako da jih je treba le še odtajati in pogreti in na mizi imamo pov-sem domačo jed.

Poleti ponujajo še posebej pestro izbiro kakovostnega in ra-znovrstnega mesa za peko na žaru. Vsi izdelki so izdelani iz najkakovo-stnejšega svežega mesa ter so zači-njeni, soljeni in lepo oblikovani. To pomeni, da je v vseh njihovih petih prodajalnah na Gorenjskem meso pripravljeno za takojšnjo peko. Za letošnje poletje so v znano ponud-bo za žar vključili še suđukice in pikantne klobasice.

Meso in mesnine Mesarstva Čadež lahko kupimo v njihovih poslovalnicah na Gorenjskem, v E.Leclercu, Nami, v nekaterih cen-trih Tuš ter v manjših franšiznih prodajalnah Mercator. Blagovna znamka se prav v teh dneh uvr-šča tudi na prodajne police Spar, junija pa načrtujejo tudi razširitev lastne maloprodaje v Ljubljano, na tržnico Koseze.

Medtem ko perutninsko meso izvažamo in imamo govejega za lastne potrebe dovolj, jemo predvsem uvoženo svinjino. Hkrati slovenski prašičereji grozi, da se bo iz industrijske veje preobrazila v ljubiteljsko dejavnost. Poznavalci menijo, da bi morala prašičerejcem na pomoč priskočiti tudi država.

Prejšnja leta so bile v Slo-veniji narejene različne stra-tegije in resolucije o strateških usmeritvah razvoja slovenskega živilstva in kmetijstva, v praksi pa sta najprej globalizacija trga, pozneje pa še gospodarska kri-za naredili svoje, razlaga Ana Ahčin, sekretarka gospodarske-ga interesnega združenja Meso (GIZ Meso). Prizadevanja in konkretne rešitve za ohranja-nje in krepitev mesnopredelo-valne industrije so tako nujni. Lani sprejeti zakon o promociji kmetijskih in živilskih podjetij (ZPKŽP) je po mnenju Ahči-nove korak v pravo smer, saj je njegov temeljni namen ustaviti upadanje samooskrbe in ok-repiti tržni položaj slovenskih proizvajalcev hrane.

Perutninarji v prodoruProizvodnja in poraba pe-

rutninskega mesa se v zadnjih letih stalno povečujeta (več kot 60 tisoč ton klavne mase, pora-

ba 26 kilogramov na prebivalca in še narašča), perutninarji so tudi najbolj izvozno usmerjeni, saj ustvarjajo stalne presežke. Zakol govedi v slovenskih klav-nicah upada (2010 – 109.351 živali, 2011 – 107.441 živali, 2012 – 97.065 živali), vendar sta proizvodnja in poraba go-vejega mesa uravnoteženi.

Prašičereja v prostem paduPrecej slabše so razmere

na trgu s prašičjim mesom. Odkup in zakol slovenskih prašičev sta se v zadnjih letih močno zmanjšala – doma-ča tržna prireja pomeni le še dobrih 20 tisoč ton, medtem ko je poraba svinjskega mesa v Sloveniji ocenjena na približno 90 tisoč ton. Samooskrbni del slovenske prašičereje pomeni manjši delež, ki se praviloma ne pojavlja v prometu, razliko do ocenjene porabe pa pomeni uvoz prašičjega mesa in mesnih izdelkov.

Tatjana Zagorc, direktorica GZS – zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, pravi, da je položaj v prašičereji kritičen. Neenakopraven položaj v EU slovenski prašičereji napovedu-je najbolj črn scenarij: popolno opustitev samooskrbe s prašiči, popolno odvisnost od uvoza, s tem pa slabšo oskrbo ter rast cen svinjskega mesa in mesnih izdelkov, ki ne bodo več tisto, kar so bili.

Perutninarstvo v vzponu, prašičereja v zatonu Perutninarji proizvajajo presežke, ki jih izvažajo, medtem ko prašičereja v Sloveniji močno usiha, z njo pa tudi samooskrba s svinjskim mesom

meSO

Samooskrba največja pri perutninskem mesu �� Stopnja samooskrbe pri perutninskem mesu je med 110 in 115

odstotki, pri čemer presežke izvažamo. Tudi delež samooskrbe z govedino presega 100 odstotkov, medtem ko delež slovenske pridelave in samooskrbe s prašičjim mesom že nekaj let izrazito upada, samooskrba s svinjskim mesom je tako v zadnjem letu za-nesljivo upadla pod 35 odstotkov.

kONkuReNcA

Težave predelovalcev mesa �� Izrazit konkurenčni pritisk mnogo večjih tujih dobaviteljev na

slovenskem trgu�� Zaostajanje rasti cen svežega mesa na slovenskem trgu�� Zaostajanje odkupnih cen za stroškovno kalkulacijo�� (Pre)dolgi plačilni roki (trgovcev) za dobavljeno meso�� Nelojalna konkurenca (sivi zakol, predatorske cene …)

števILke

Reja živine usiha �� Leta 2010 je živino redilo 58.648 kmetijskih gospodarstev. Po po-

datkih iz popisa kmetijstva 2010 se je v Sloveniji redilo približno 472 tisoč glav govedi (kar je okoli šest odstotkov manj kot leta 2000), od tega okoli 175 tisoč krav (ali skoraj 12 odstotkov manj kot leta 2000). Število prašičev se je zmanjšalo za približno 37 odstotkov, tako se je leta 2010 redilo okoli 380 tisoč prašičev; tudi število perutnine je za okoli 24 odstotkov manjše kot pred desetimi leti, in sicer se je leta 2010 redilo 5,106 milijona kljunov perutnine. V letu 2010 se je redilo še okoli 23 tisoč konj (ali približno 56 odstotkov števila iz leta 2000), približno 135 tisoč ovc (ali okoli 40 odstotkov števila iz leta 2000) in približno 34 tisoč koz (ali za 16 odstotkov števila iz leta 2000).

Ogroženih 1.500 delovnih mest

»Ogroženih bo nekaj sto družin, ki svojo socialno var-

nost povezujejo z rejo praši-čev. Ne gre samo za zaposlene v prašičereji, rejce, kooperante, temveč tudi za prevoznike, me-

610 �� tisoč ton žita je Slovenija pridelala leta 2011. To je po podatkih državnega statističnega urada zadostovalo za 71 odstotkov celotne pora-be. Stopnja samooskrbe pri zelenjavi in krompirju pa je bila nižja, saj smo pokrili le 37 odstotkov potreb po zelenjavi in 63 odstotkov po krompirju. 2011

• Pregled poslovanja živilske panoge • Odnosi v agroživilski verigi • Kaj prinaša agroživilska veriga jutri?

13. Vrh kmetijskih in živilskih podjetij5. junij 2013, Grand Hotel Bernardin, Portorož

Sodelujejo: • minister za kmetijstvo in okolje mag. Dejan Židan, • agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, • direktorica GZS-ZKŽP dr. Tatjana Zagorc, • direktor in partner svetovalnega podjetja Capital Genetics Andraž Grahek, • svetovalec A.T. Kearney Srečko Debelak in drugi priznani slovenski in mednarodni svetovalci ter gostje.

Več informacij in prijave na http://vrh-zkzp.gzs.si

oglasVrhZKZP_129_179_v1.indd 1 21.5.2013 10:47:09

Finančni podatki vaših poslovnih partnerjev?Transparentno na Finance I mini.FI-PO

Postanite naročnik oz. podaljšajte svoje naročniško razmerje na časnik Finance in prejmite 3 skrajšane bonitetne ocene brezplačno ter neomejen dostop do storitve Finance I mini.FI-PO.

Več informacij na www.finance.si/minifipo ali na brezplačni telefonski številki 080 15 80Bonitetne ocene je potrebno izkoristiti do 31.12.2013. Posebna ponudba je pripravljena v sodelovanju z AJPES.

NOVO bonitetne ocene za

samostojne podjetnike in zadruge

Podatki iz letnih poročil za leto 2012 & skrajšane nove bonitetne ocene

Storitev Finance I mini.FI-PO je razvita v sodelovanju z AJPES in vključuje glavne elemente dveh najpomembnejših tržnih storitev agencije: Ajpes S.BON in FI-PO Ajpes.

Transparentno poslovanje je osnova uspešnega sodelovanja.

Perutninarstvo v vzponu, prašičereja v zatonu Perutninarji proizvajajo presežke, ki jih izvažajo, medtem ko prašičereja v Sloveniji močno usiha, z njo pa tudi samooskrba s svinjskim mesom

��� Od leta 2003 do 2011 se je vzreja prašičev zmanjšala s 620 tisoč na 250 tisoč prašičev. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu upadla pod 35 odstotkov.

Thin

ksto

ck

sarje, zaposlene v živilskopre-delovalnih podjetjih in vrsto vzporednih dejavnosti, ki Slo-venijo skoraj nevidno oskrbuje-jo s hrano. Neposredno je tako ogroženih več kot 1.500 delov-nih mest. Zato so slovenski rej-ci prašičev državo že nekajkrat glasno pozvali k takojšnjemu ukrepanju,« razlaga Zagorčeva.

Le še trije veliki rejciIzmed osmih velikih rejcev v

Sloveniji so leta 2010 ostali le še trije, proces opuščanja prašiče-reje pa se nadaljuje. Ta panoga v Sloveniji že nekaj let zapored ustvarja blizu deset milijonov evrov izgube na leto. Od leta 2003 do 2011 se je vzreja praši-čev zmanjšala s 620 tisoč na 250 tisoč prašičev. Stalež plemen-skih svinj, ki edine lahko zagoto-vijo prihodnost domači prireji, se je v istem obdobju zmanjšal

s slabih 50 tisoč na dobrih 10 tisoč in še upada. Samooskrba s svinjskim mesom je v zadnjem letu zanesljivo upadla pod 35 odstotkov. Težava je tudi v tem, da je znižanje omenjenih kazal-nikov skoraj nepovraten proces, ki bo imel trajne posledice za prehransko varnost in oskrbo Slovenije s hrano.

Prizadevanja za povečanje samooskrbe

Spodbudno pa je, da je v zad-njem času mogoče zaznati vse večje zavedanje tako slovenskih porabnikov kakor tudi trgovcev o prednostih nakupa in ponud-be mesa slovenskih proizvajal-cev. Tako v zadnjem času poteka kar nekaj akcij različnih delež-nikov, ki si prizadevajo povečati delež samooskrbe.

Kljub prizadevanjem resor-nega ministrstva za povečanje

samooskrbe pa se aktivnosti razvijajo prepočasi. V pripravi je operativni program za izvajanje resolucije o strateških usmeri-tvah razvoja slovenskega kmetij-stva in živilstva do leta 2020. Od sprejetja in izvedbe ukrepov pa bo odvisen nadaljnji razvoj slo-venskega kmetijstva in živilstva.

Tatjana Zagorc meni, da bi slovenska prašičereja potrebo-vala državno podporo. Z uvedbo podpore prašičereji Slovenija ne bi bila nobena izjema. Tako spodbudo na plemensko svinjo izplačuje marsikatera članica EU. Slovensko zatiskanje oči pred realnostjo ali izgovarjanje na »svobodno tržno konkuren-co« zanesljivo pomeni propad prašičereje v Sloveniji. Ohranijo se lahko le ljubiteljske reje na kmetijah, ki pa ne morejo stra-teško oskrbovati urbanih trgov, razlaga Zagorčeva.

2011 �� je vsak prebivalec Slovenije v povprečju porabil 118 kilogra-mov žit, 97 kilogra-mov zelenjave in 66 kilogramov krom-pirja. V povprečju je pojedel tudi 90 kilo-gramov mesa, največ prašičjega. Povpreč-na poraba jajc je zna-šala 10 kilogramov na prebivalca. 85% �� je bila leta 2011 stopnja

samooskrbe pri mesu. V primerjavi z letom prej se je letna količina domače prireje mesa v letu 2011 zmanjšala ter dosegla 156 tisoč ton. Domača poraba mesa za prehrano pa je znašala 184 tisoč ton. Alarmantna je predvsem samooskrba s prašičjim mesom, ki naj bi upadla celo pod 35 odstotkov.

www.finance.siFINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97 18 Oglasna prilOga

Komaj čakam, da bo piknik

Peru

tnin

a Pt

uj d

.d.,

Potr

čeva

c. 1

0, 2

250

Ptuj

je zakon. Pleskavice, nabodala, čevapčiči, ražnjiči, ribsi ... Vse iz

prvovrstnega piščančjega mesa slovenskega porekla. Razrezano,

začinjeno in pripravljeno, da zacvrči na žaru ali v ponvi.

Poskrbeti morate le še za dobro družbo. In ne pozabite na

začinjene perutničke!

www.finance.siFINANCE, torek, 31. decembra 2013, št. 1 38 Oglas

Skupina Panvita je prva in največja veriga podjetij v slovenski živilskopredelovalni industriji, ki obvladuje varno in kakovostno pridelavo in predelavo hrane v celotni verigi od »njive do mize«. V skupini je združenih deset podjetij, ki zajemajo poljedelstvo in povrtninarstvo, proizvodnjo krme, perutninarstvo, rejo prašičev, veterinarstvo, proizvo-dnjo mesa in mesnih izdelkov, vinogradništvo, ekologijo in energetiko. Pogovarjali smo se s predsednikom uprave Panvite, mag. Petrom Polaničem.

Na katerih trgih nastopa Panvita?V letu 2012 smo 92 odstotkov prihodkov ustvarili na doma-čem trgu, preostali delež pa na Hrvaškem, v Avstriji in na Švedskem, kamor izvažamo predvsem mesne izdelke. S pri-marno dejavnostjo, torej pro-izvodnjo krmil in vzrejo dan starih piščancev, pa nastopamo tudi v Bosni in Hercegovini.

Kje so vaše konkurenčne prednosti?Vsekakor je naša prednost vertikalna integriranost, ki

omogoča sledljivost, nadzor ter zagotavljanje stalne ka-kovosti in varnosti Panvitinih izdelkov. V času, ko imamo vse več prehranskih afer, je to glavna konkurenčna prednost, ki jo lahko ponudimo svojim kupcem. Poleg tega, da so naši izdelki kakovostni in varni, so tudi okusni, proizvedeni brez alergenov (glutena, jajc, mleka) in s tem primerni za širok krog potrošnikov. Mislim, da nam je kot prvi mesni industriji v celoti iz proizvodnje uspelo umakniti vse vrste alergenov.

Lani je skupina Panvita poslovala uspešno. Kako do-segate stabilno poslovanje?V Panviti smo s poslovanjem v minulem letu glede na raz-mere, v katerih je slovensko gospodarstvo in posledično tudi živilska industrija, zado-voljni. Ob težavah, ki pestijo slovensko gospodarstvo in slovenskega potrošnika, smo dosegli devetodstotno rast skupnih prihodkov. Na poslo-vanje je najbolj vplivala ugodna spomladanska žetev, ko smo imeli rekordne donose ter tudi rekordno velik prevzem vseh vrst žit in koruze. Skozi celoten

proizvodni proces smo nada-ljevali racionalizacijo in tako dosegli razmeroma ugoden rezultat iz poslovanja.

V slovenski živinoreji zbu-ja skrb predvsem zamiranje prašičereje. Kakšne so lahko dolgoročne posledice?Razmere v tej panogi se iz le-ta v leto poslabšujejo. Po naši oceni bomo namesto 250 ti-soč letos zaklali le še 200 tisoč domačih prašičev, kar pomeni postopno uničevanje panoge in samooskrbe, ki bo letos zago-tovo padla pod 30 odstotkov. V Panviti smo se lani zaradi razmer morali odpovedati re-produkcijskemu delu in se zdaj ukvarjamo le še s pitanjem. Tu-di pri naših partnerjih, kmečkih gospodarstvih, že leta opazuje-mo težnjo zmanjševanja zani-manja za rejo prašičev, še zlasti pa v drugi polovici prejšnjega leta in v prvem četrtletju tega leta. Upamo in želimo si, da bi se odgovorni v naši državi za-čeli zavedati tega problema, saj nas od popolnega zamrtja tržne prašičereje loči le še majhen korak. Kaj to pomeni za našo samooskrbo in vsaj delno ne-odvisnost od tujine, pa se lahko

naučimo iz težav pri oskrbi s sladkorjem iz prejšnjih dveh let.

Kako bi v Sloveniji dvignili raven samooskrbe? Kako to rešujete v Panviti?V Skupini Panvita se v vseh dejavnostih trudimo dvigniti raven samooskrbe z uspešno kmetijsko politiko, iskanjem novih alternativnih poljščin, ki so bolj prilagodljive trenu-tnim klimatskim razmeram, s preusmeritvijo v ekološko pridelavo kultur in z iskanjem tržnih niš. Predvsem pa s trdno voljo in mislijo na ohranjanje delovnih mest.

Kakšni so vaši načrti za leto 2013 in naprej?Po prvih letošnjih rezultatih oce-njujemo, da smo glede na zastav-ljene cilje na pravi poti. V letu 2013 načrtujemo rast prihodkov na ravni skupine za pet odstot-kov. Na Madžarskem smo lan-skim 250 hektarjem letos dodali še 250 hektarjev obdelovalnih površin. Na področju mesa in mesnih izdelkov bomo še naprej utrjevali blagovno znamko AVE, saj smo zelo ponosni na to, da imamo proizvodnjo brez glav-nih alergenov. Pred mesecem

dni smo dali na trg novo linijo izdelkov za grill, ameriški žar, ki je po začetni uspešni prodaji presegla naša pričakovanja. V kratkem bomo trgu ponudili tudi naše izdelke iz nove pod-blagovne znamke Panvita EKO in nove vrtnine, kot so česen, jajčevci, melone. Sedanjo poslovno usmeritev bomo ohranjali, bo pa naša uspešnost in uspešnost celot-nega slovenskega gospodarstva

in s tem Slovenije kot države odvisna od reform oziroma nji-hovega sprejetja, zato upam, da se bodo na tem področju stvari začele premikati v po-zitivni smeri.

Načrtujete v prihodnje večje naložbe?Letos imamo v načrtu gradnjo nove sušilnice žit v Lipovcih, ki bo povečala naše zmogljivosti, in kar je še pomembneje, bi-stveno pripomogla k nadaljnji racionalizaciji in avtomatizaci-ji proizvodnih procesov.

Boste poslovanje širili v tujino?Na tuje trge prodiramo selek-tivno. Na področju mesnih izdelkov si veliko obetamo od Hrvaške po vstopu v EU, in sicer z našim grill progra-mom, pri katerem imamo v Sloveniji večinski tržni delež. Na primarnem področju smo lani začeli obdelovati zemljiš-ča na Madžarskem, kjer smo si z dolgoletnim najemom zagotovili 500 hektarjev ze-mljišč, prav tako želimo po-večati prodajo naših krmil za živali na območju nekdanje Jugoslavije.

Smo na pravi poti

»Poleg tega, da so naši izdelki kakovostni in varni, so tudi okusni, proizvedeni brez alergenov (glutena, jajc, mle-ka) in s tem primerni za širok krog kupcev.« Tako pravi mag. Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, d. d.

[ INTERVJU ] Mag. Peter Polanič, predsednik uprave Panvite, d. d.

Letošnja pomlad nas je pustila kar malo čakati, zato od nje in poletja toliko bolj pričakujemo, da se nam odkupita s številnimi priložnostmi za piknike vseh vrst: doma na vrtu, v naravi, hribih, ob rekah, na bazenu ...

Perutnina Ptuj je že desetletja najpomemb-nejša blagovna znamka perutninske industrije v regiji. Njeni uspehi so rezultat visoke kakovosti, tradicije, popolne sledlji-vosti izdelkov in surovin, certificiranih postopkov in tudi odgovornega odnosa do okolja. Sami dodajo, da so boljši od tekmecev, ker znajo kupcem ponuditi več kot le kakovosten in pov-sem varen izdelek. Ponu-jajo jim prosti čas, zabavo

in ka-k o v o s t n o

preživljanje prostega časa.

Piknik je zakonLinija Piknik iz Perut-

nine Ptuj je pravi odgovor za današnji čas, v katerem še zlasti cenimo trenutke, ki jih preživimo z družino in prijatelji. Razkosano in pripravljeno perut-ninsko meso in izdelki za preprosto pripravo na ža-ru so slovenskega izvora in

prilagojeni specifičnemu

slovenskemu oku-su. Izdelki so sveži, zdra-

vi in cenovno optimizirani.

Za vsak žar ali ponevČevapčiči, ražnjiči, ple-

skavice, ribsi, nabodala, perutničke ... Za vsakega se najde nekaj. Vsi izdel-ki iz linije Piknik so iz prvovrstnega piščančjega mesa, ki ga zaradi nizke vsebnosti maščob in ho-lesterola uvrščamo na je-dilnike zdrave prehrane. Meso je razrezano in zači-njeno, pripravljeno, da za-cvrči na žaru ali v ponvi.

Uspešnica pikniške sezone 2013Kjerkoli vam je najdražje, a ne brez odlič-nih izdelkov za piknik Perutnine Ptuj!

www.finance.siFINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97 jejmo lokalno 19

V Mercatorju smo zasledili zavezo podjetja, da bodo v redni ponudbi postrežnega mesa v svojih trgovinah kupcem ponujali zgolj še meso slovenske reje. Jerneja Rozino, vodjo nabave v Mercatorju, smo zato povprašali o mesni ponudbi v trgovinah Mercator in o omenjeni zavezi.

• V Mercatorju ste se od-ločili, da boste v redni po-nudbi mesa kupcem ponu-dili zgolj še meso slovenske reje. Zakaj ste se odločili za takšno potezo?V Mercatorju si stalno priza-devamo povečati delež svežih domačih živil, ker tako želijo kupci. S svojo široko razve-jeno drobnoprodajno mrežo zdaj kupcem zagotavljamo najdostopnejšo ponudbo sve-žega in kakovostnega mesa, rejenega v Sloveniji, po kon-kurenčnih cenah. Verjame-mo, da bo naša zaveza, ki jo izvajamo skupaj z dobavitelji, od manjših rejcev do velikih zadrug in podjetij, pozitivno vplivala na zaupanje kupcev,

da bodo še raje kupovali v Slo-veniji rejeno meso.

• Kako Mercator sodeluje s slovenskimi dobavitelji mesa? Od kod prihaja me-so, ki ga lahko kupimo v Mercatorju?

Zdaj imamo podpisane pogodbe z 11 slovenskimi do-bavitelji mesa, od tega so kar štirje večje kmetijske zadru-ge, vsi skupaj pa pokrivajo več kot tisoč rejcev po vsej Slove-niji. To je pomemben korak k še boljšemu sodelovanju v panogi, s čimer bomo zago-tavljali zadostne količine ka-kovostnega mesa, ob tem pa skrbeli za sledljivost, stalen nadzor in prehransko varnost po mednarodnih standardih. Samo zaupanje kupcev v do-mače meso lahko pozitiv-no vpliva na celotno verigo mesne panoge, da bo zago-tovila zadosti kakovostnega domačega mesa, spodbujala rejce k sonaravni vzreji, ude-ležence v oskrbovalni verigi k odpiranju novih delovnih mest in prizadevanjem za trajnostni razvoj, stroko pa k načrtovanju in razvoju pa-noge za prihodnost.

Tako bomo ohranjali tradicionalno povezanost z domačo živilsko panogo in skupaj dvigovali raven standardov sledljivosti in kakovosti.

• Kakšna je ponudba me-sa v Mercatorju in kako pomagate kupcem izbrati primeren kos? Je načelo »mesnice« v trgovskem centru uspešno?

Mercator kot trgovec je sprejel svoj del odgovorno-sti in obveznosti tudi s samo- iniciativnim in prostovolj-nim označevanjem mesa na prodajnih mestih, ki ob do-slednem izvajanju lastnega rednega monitoringa in audi-ta za zagotavljanje sledljivosti vsakega kosa mesa kupcu že ob bežnem pogledu razkrije izvor iz naše vitrine, hkrati pa naše mesarje dodatno izo-

bražujemo tako o strokovnih kot potrošniških vidikih, da se bodo kot svetovalci lahko še bolj posvetili kupcem in njihovim potrebam.

Prav zaradi dobrega sti-ka mesarja kot svetovalca s kupcem je načelo postrežne prodaje v naših 112 mesni-cah za Mercator izjemno pomembno. V drugih pro-dajalnah pa imamo raznovr-stno, kakovostno in cenovno

ugodno ponudbo pakiranega mesa. Ker se nakupne nava-de spreminjajo, je pakirano meso odločilnega pomena za priročno ponudbo po meri kupcev.

• Ali poraba mesa narašča ali upada? Kako se temu prilagajate v Mercatorju?

V Mercatorju prodaja me-sa narašča, kljub temu pa se-veda ničesar ne prepuščamo naključju, zato tudi zaveza, ki smo jo dali za postrežno meso. Enako velja za pakira-no, kjer kupec najbolj zaupa prav trgovski znamki Mer-cator, ki že presega polovi-co vse prodaje pakiranega mesa. To potrjuje, da kupec prepoznava kakovost naše ponudbe in storitev, hkrati pa je to spodbuda, da tak ra-zvoj nadaljujemo.

Če k vsemu omenjenemu dodamo akcijsko ponudbo, našo kartico zvestobe Pika in vse ugodnosti, ki jih Mer-cator svojim kupcem priz-nava vsak torek in četrtek, verjamemo, da ponujamo najkakovostnejše meso za najugodnejšo ceno prav v Mercatorju.

Zaupanje v domače meso lahko pozitivno vpliva na verigo mesne panoge

[ InTeRVjU ] Jernej Rozina, vodja nabave v Mercatorju

��� S široko razvejeno drobnoprodajno mrežo Mercator kupcem zagotavlja najdostopnejšo ponudbo svežega in kakovostnega mesa, rejenega v Sloveniji, po konkurenčnih cenah.

��� »Po podatkih novega Trženjskega monitorja kar 68 odstotkov porabnikov pred nakupom preveri izvor izdelkov, posebej pa je to po-membno pri svežih živilih, kjer je na prvem mestu meso,« pravi Jernej Rozina, vodja na-bave v Mercatorju.

www.finance.siFINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97 20 Oglasna prilOga

Informacije:

SIQ, Ocenjevanje sistemov vodenjaTel.: 01 4778 162E-pošta: urejenost@siq.si

ISO 9001

ISO 14001

EMAS

ISO 50001

BS OHSAS 18001

ISO/IEC 27001

ISO 13485

ISO/TS 16949

ISO 22000

HACCP

IFS

BRC

FSC

KzP

NVO

SA8000

GRI

Naše storitve obsegajo ocenjevanje skladnosti sistemov vodenja varnosti živil po standardih ISO 22000, ISO 9001, IFS, IFS Logistic, BRC in drugih dokumentih.

VARNA ŽIVILA

SIQ nudi celovite rešitve organizacijam, ki si prizadevajo uresničevati cilje varnosti živil.

Mednarodno veljavnost in visok strokovni nivo našega dela potrjujemo z akreditacijo.

V mednarodnem združenju certifikacijskih organov IQNet izmenjujemo dobre prakse s 37 člani.

Kdor želi nastopati na področju prehranskih izdelkov, se ne more izogniti standardu HACCP, saj so v njem zapisana merila, ki končnim kupcem zagota-vljajo varna živila. Razmerja med posameznimi udele-ženci v prehranski verigi posebej urejajo nekateri standardi kakovosti.

Zavedanje o pomenu varne hrane za zdravje ljudi se krepi tako v svetu kot pri nas. Hkra-ti mora vsak nosilec živilske dejavnosti skrbeti za varnost in kakovost svojih izdelkov in storitev, razlaga Dajana Kra-gelj, ki na Slovenskem inštitu-tu za kakovost in meroslovje (SIQ) skrbi za ocenjevanje sistemov vodenja.

Kraljuje HACCPZa glavno metodo zago-

tavljanja varne hrane v ce-lotni prehranski verigi – od pridelave surovin do končnega uporabnika – se je izkazal sis-tem HACCP (Hazard Analysis Critical Control Points), ki temelji na predpisih medna-rodnega referenčnega doku-menta Codex Alimentarius iz leta 1997 (FAO/WHO). Upo-rabljajo ga porabniki, proizva-jalci, predelovalci in trgovci.

V Sloveniji in EU je sistem HACCP zakonsko predpisan in ga morajo izvajati vsi nosilci živilske dejavnosti. Organiza-cije lahko izkazujejo skladnost svojih izdelkov in storitev z zahtevami načel HACCP s certifikatom ali izkazom, ki ga organizaciji podeli neodvi-sna ustanova. S tem se lahko organizacija v javnosti izkaže, da so njen sistem vodenja var-nih živil pregledali strokovno

usposobljeni presojevalci, da se dejansko izvaja in je pod nadzorom neodvisne usta-nove, ki je certifikat izdala, razlaga sogovornica.

Pomembni tudi standardiPoleg sistema HACCP je

na področju varnih živil po-memben tudi standard ISO 22000:2005. To je rešitev za poenotenje vseh standardov za zagotavljanje varnih živil, ki so trenutno mednarodno priznani. Združuje vse zahte-ve sistema HACCP po Codexu Alimentariusu, poleg tega pa še pravila dobre poslovne in higienske prakse, sledljivosti in označevanja živil. Standard je uporaben v vseh fazah pre-hranske verige.

Organizacije, ki imajo v svojih poslovnih sistemih že zdaj vgrajenega katerega izmed standardov ISO (ISO 9001, ISO 14001 ...) ali certi-ficiran tudi sistem HACCP, bodo laže pridobile certifikat ISO 22000:2005.

Razmerja med trgovci in proizvajalci

Trgovci od proizvajalcev živil razmeroma pogosto zahtevajo standard IFS, ver. 6. Z naraščanjem globalne-ga deleža izdelkov trgovskih blagovnih znamk so namreč trgovci prepoznali potrebo po enotnih merilih za ocenjeva-nje proizvajalcev živil.

Standard BRC, ver. 5, pa je podlaga za ocenjevanje proi-zvajalcev trgovskih blagovnih znamk.

Bistvene zahteve, ki so skupne vsem standardom, so pravila dobre poslovne in higienske prakse, sledljivosti in označevanja živil.

Večje zaupanje in ugledS certifikatom organiza-

cija javnosti ali svojim po-slovnim partnerjem doka-zuje, da izpolnjuje zahteve izbranega standarda in s tem neposredno:

zbuja zaupanje v očeh jav-nosti, odjemalcev in nadzor-nih organov; povečuje svojo konku-renčno prednost na trgu in javnih natečajih; zagotavlja stalen nep-ristranski nadzor nad sistemom; spodbuja nenehno nad-gradnjo in izboljševanje sistema po zakonskih pred-pisih in mednarodnem refe-renčnem dokumentu Codex Alimentarius.

Ocene usposobljenih presojevalcev

Kredibilnost certifikatov SIQ potrjujeta Slovenska akreditacija (SA) in združe-nje svetovnih certifikacijskih organov IQNet. Ocenjevanje in certificiranje izvajajo viso-ko usposobljeni presojevalci, ki imajo bogate izkušnje iz najrazličnejših proizvodnih in storitvenih dejavnosti. S pridobljenim certifikatom se organizacija izkaže svojim kupcem in dobaviteljem ter tako pomembno pripomo-re k varnosti živil v celotni prehranski verigi in posre-dno tudi h kakovosti, katere pomemben člen je, razlaga Dajana Kragelj.

Za države, ki niso člani-ce EU, je pri poslovanju na tujih trgih pridobitev cer-tifikata edina možnost, da pri svojem kupcu dokažejo, da izpolnjujejo zahteve po certificiranem standardu.

Sistemi za zagotavljanje varne hrane Zagotavljanje varne hrane v celotni prehranski verigi najbolj omogočajo standardi kakovosti, glavni element vseh pa je sistem HACCP

Glavna praktična vrednost sledljivosti v okviru prehranske oskrbovalne verige je, da lahko oporečen izdelek iz nje izločimo na katerikoli točki v verigi. Standardi za to so, se pa v poslovnem življenju ne izkoriščajo povsem.

Sledljivost je sposobnost sledenja zgodovini, uporabi ali lokaciji predmeta sle-dljivosti, izhaja iz definicija standarda ISO 9001:2000. Da udeleženci zagotovijo sle-dljivost v celotni oskrbovalni verigi, v tej izvajajo dve vrsti sledljivosti:

• zunanjo sledljivost, ki zajema poslovne procese in izmenjavo podatkov za izvajanje sledljivosti med trgovinskimi partnerji (od pridelovalca ali rejca do

predelovalca, prek trgovca do prodajnega mesta ali celo kupca, kadar gre za znanega kupca);

• notranjo sledljivost, kar pomeni lastne podatke in po-slovne procese, ki jih podjetje uporablja na svojem področju delovanja za izvajanje sle-dljivosti, da poveže vhodne pridelke (sadje, meso …) s svojimi končnimi izdelki, ki jih proda naslednjemu ude-ležencu v verigi.

Po besedah Bojana Igorja Kovačiča, vodje projektov v družbi GS1 Slovenija, v oskr-bovalnih verigah sledljivost pomeni sistem označevanja izdelkov, ki omogoča, da sledimo oziroma izsledimo izdelek in njegovo zgodovino od pridelave sestavin, prek proizvodnje, distribucije do prodaje izdelka končnemu kupcu. Pri prehranskih izdel-

kih (tako svežih kot predela-nih) je izvajanje sledljivosti s stališča varnosti porabnikov izrednega pomena, saj le na njeni podlagi lahko izpelje-mo učinkovite odpoklice izdelkov, če je v katerikoli fazi preskrbovalne verige prišlo do škodljivega dogod-ka – napake.

Sledenje do blagajneNajbolj razširjen standard,

ki zagotavlja izvajanje avto-matske sledljivosti, je GS1. Omogoča nam izvajanje sle-dljivosti do blagajne, vendar mora biti za to izpolnjen po-goj, da so izdelki označeni z simbologijo GS1 DataBar. V Sloveniji te simbologije še ne uporabljamo in so vsi drobno-prodajni izdelki označeni le s kodo EAN-13, v katero je vpi-sana le globalna trgovinska številka izdelka (GTIN), ki

Celostna sledljivost od vil do vilic Standard GS1 omogoča popolno sledljivost v okviru oskrbovalne verige prehranskih izdelkov

Poleti, ko nas zajame vročina, je že misel na hrano pogosto težka, zato je smiselno, da težko prebavljivo hrano, kakršna je zaznamovala zimske mesece, umaknemo z jedilnika.

Kakšna naj torej bo pole-tna prehrana? Predvsem si omislimo čim bolj sezonske sestavine s poudarkom na sveži zelenjavi in sadju, me-sa pa naj bo manj. Seveda je poleti pomembno predvsem

uživanje zadostne količine tekočine.

Voda nas najbolje odžejaSlovenci imamo srečo, saj

je voda, ki priteče iz naših pip – vsaj večinoma – neoporečna in dobre kakovosti. Zato si jo v vročini le privoščimo, saj je redno in načrtno pitje vode pomembno za dobro poletno počutje. Čeprav večina pijač temelji na vodi, vseeno velja, da pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali sladkor, za poteši-tev žeje niso najprimernejše,

saj te snovi pospešujejo izlo-čanje vode iz telesa. To pa je prav nasprotno od želenega.

Za odraslega človeka velja zdrava mera dveh litrov vode na dan, v času velike vročine pa dodajmo še liter, tako bomo organizem ohranili v dobri kon-diciji in preprečili dehidracijo. Pazimo tudi, kako pijemo vodo. Namesto da se nalijemo z litrom vode trikrat na dan, vodo raje uživajmo sproti, z majhnimi po-žirki. In pijmo jo tudi, ko nismo žejni, saj so suha usta že prvo znamenje dehidracije.

Poleti ne obremenjujmo telesa s težko hrano

Sadje, zelenjava, belo meso in ribe, veliko vode in manjši obroki, to je recept za poletno prehrano

��� Lahkotno poletno življenje zahteva tudi takšno hrano, zato telesa ne obremenjujmo s težko prebavljivimi jedmi, raje posezimo po sveži zelenjavi in lahkih jedeh.

www.finance.siFINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97 jejmo lokalno 21

oglas_85_118_v2.indd 1 15.5.13 16:42

Celostna sledljivost od vil do vilic Standard GS1 omogoča popolno sledljivost v okviru oskrbovalne verige prehranskih izdelkov

je namenjena identifikaciji izdelka.

Sled se v praksi izgubi na policah

Manjkata pa dva glavna podatka za zagotovitev var-nosti. To sta številka proi-zvodne serije in datum, do katerega je izdelek upora-ben, kadar je ta pomemben za varnost. Vsi ti podatki so že danes vpisani v črtne kode na transportnih pakiranjih (tudi paletah). Zato pri nas lahko učinkovito sledimo iz-delkom le do vstopa v drob-noprodajno enoto oziroma do trenutka, ko pakiranje razpakiramo in izdelek po-ložimo na polico. Na izdelku sta datum uporabe in številka zapisana le v človeku berljivi obliki, ne pa v črtni kodi, ki bi omogočala avtomatski zajem teh podatkov.

Torej je glavni pogoj, da bi zagotovili avtomatsko sledlji-vost do mesta prodaje (POS), da proizvajalec izdelke označi s simbologijo GS1 DataBar.

Vsebina zapisa v kodi GS1 DataBar

Da bi lahko izvajali sledlji-vost in zagotavljali varnost porabnikov, morajo biti v GS1 DataBar zapisani naslednji podatki:

globalna trgovinska števil-ka izdelka – GTIN, ki zagotavlja identifikacijo izdelka;

številka proizvodne serije, ki zagotavlja sledljivost izdelka do proizvajalca in prek njega do dobavitelja vhodnega pridelka;

datum, do katerega mo-ra biti izdelek uporabljen, ki zagotavlja osnovno varnost porabnika.

V črtno kodo GS1 DataBar lahko zapišemo tudi druge

podatke, kot so teža, izvor izdelka, datum pakiranja …

Vsi podatki, zapisani v črtni kodi, so avtomatsko berljivi z bralniki, kar zagotavlja uspe-šen odpoklic izdelkov in nji-hov umik tudi na blagajni, če obstaja katerikoli razlog za tak umik, kot je na primer potečen datum uporabe ali odpoklic.

Standardi so, uporaba peša

Standardi za učinkovito sledljivost hrane so že na vo-ljo, le uporabljati jih mora-mo začeti, razlaga Bojan Igor Kovačič. Standard sledljivosti GS1 določa standardizirane postopke in podatke, ki jih morajo udeleženci izvajati in izmenjevati, da se zagotovi sledljivost od vil do vilic. Prav tako so razviti globalni stan-dardi nosilcev podatkov GS1, ki zagotavljajo avtomatski za-

jem podatkov in s tem učinko-vito izvajanje sledljivosti. To so črtne kode GS1 (GS1 128 za splošno distribucijo in GS1 DataBar za prodajo na drob-no ter GS1 DataMatrix za področje zdravstva) in stan-dardi GS1 za radiofrekvenč-ne označevanje – EPCglobal (RFID tag). Tehnologija RFID omogoča zajem podatkov brez vidnega stika med izdelkom in anteno bralnika.

»Razvoj bo šel v smeri po-večane uporabe standardov, ki so že na voljo, saj uporaba standardov zagotavlja nadzor varnosti hrane od pridelave do njene uporabe. Že uved-ba črtne kode GS1 DataBar bi veliko pripomogla k še večji varnosti porabnikov. Odločilnega pomena je torej razširiti uporabo standardov v praksi,« pravi Bojan Igor Kovačič.

Poleti ne obremenjujmo telesa s težko hrano

Sadje, zelenjava, belo meso in ribe, veliko vode in manjši obroki, to je recept za poletno prehrano

ReCePT

Solata iz bučk, jajčevcev in paradižnikaZa 4 osebe potrebujemo:

ReCePT

Testenine s šparglji in pršutomZa 4 osebe potrebujemo:

Jedilnik naj bo lahekTežko prebavljive jedi,

predvsem tiste z veliko vseb-nostjo maščob, niso prava izbira za vroče dni. Raje se odločimo za lahko hrano. Če ne moremo brez mesa, si pri-voščimo bele vrste mesa, po-leti pa se še bolj kot ponavadi priležejo ribe in druga morska hrana. Za poletni jedilnik so primerne tudi stročnice, kot so fižol, soja in čičerka, ved-no dobra poletna izbira so tudi testenine in kaše, ki jih lahko odlično kombiniramo

s sezonsko zelenjavo. Seve-da pa ne pozabimo na svežo zelenjavo in sadje. Njihova svežina nam bo pomagala v boju proti vročini, hkrati pa bomo s sadjem in zelenjavo v telo vnesli dodatno tekočino. Jedilnik naj bo torej lahek, se-stavine lahko prebavljive, saj se z vnosom težko prebavlji-vih hranil, predvsem maščob, telo dobesedno poleni, naša sposobnost za telesno dejav-nost se zmanjša, postanemo utrujeni, vročina pa k temu še pripomore.

Kuhajmo zunajPri pripravi poletnih jedi

se poskušajmo čim bolj izo-gibati toplotni obdelavi, še posebno praženju, cvrtju in pečenju, hrano raje dušimo ali skuhajmo v sopari s čim manj dodanimi maščoba-mi. Če imamo možnost, jo skuhajmo v poletni kuhinji, seveda pa je večna poletna uspešnica žar, na katerem lahko popečemo vse vrste mesa ali rib, ne pozabimo pa tudi na odlično zelenja-vo. Še posebej primerni za

žar so bučke, jajčevci in paprika.

Odlična poletna hrana so tudi zelenjavne juhe, s katerimi bomo v telo vnesli veliko hra-nilnih snovi in – spet – tekoči-ne, poletje pa je tudi izjemen letni čas za eksperimentiranje s solatami. Te lahko nadgra-dimo z zelenjavo ali mesom, spečenim na žaru, dodamo jim lahko ribe, testenine, stročnice ali druge sestavine. Tako lahko solata, bolj znana kot priloga, postane čisto prava poletna glavna jed.

Rezine bučk in jajčevcev popečemo na žaru na obeh straneh in ohladimo. Če-bulo olupimo in narežemo na čim tanjša kolesca. Paradižnik narežemo na tanke obročke. Nato pripravimo preliv: česen pretlačimo, peteršilj in majaron osmuka-mo in drobno sesekljamo. Primešamo oljčno olje, dodamo sol, zveže zmlet črni poper in kis. Zelenjavo razporedimo po krožniku, dodamo še rezine mocarele in prelijemo s prelivom. Ponudimo s sveži-mi kruhki.

�� 2 jajčevca�� 3 bučke�� 4 paradižnike��mocarelo�� 1 čebulo�� oljčno olje�� balzamični kis

�� 1 strok česna��manjši šopek

peteršilja�� 4 vejice majarona�� sol, poper�� origano

�� 500 g zelenih špargljev�� 100 g pršuta�� 1 šalotko�� 2 stroka česna�� 2 rumenjaka

�� 1 dl sladke smetane�� 2 žlici parmezana�� sol, poper�� testenine – široke

rezance

Popražimo na drobno narezano šalotko, dodamo na drobno narezan česen, koščke pršuta in na približno dva centimetra dolge kose narezane šparglje. Pri srednji tempe-raturi pečemo od dve do tri minute. V drugi posodi razžvrkljamo rumenjaka, smetano, parmezan, sol in poper. Mešanico prelijemo čez šparglje in pršut, znižamo temperaturo in pokuhamo, da se vse skupaj zgosti. Pazi-mo, da ne zavre. Zmešamo s testeninami in posujemo s sveže naribanim parmezanom.

»Pridelano/proizvedeno brez GSO«, »Gentechnik frei«, »Ohne Gentechnik«, »Sans OGM« so označbe na šte-vilnih živilih na trgovskih policah, ki prihajajo iz različnih držav EU. Imajo pa pomemben skupni imenovalec, saj so pride-lana brez pomoči genske tehnologije oziroma brez gensko spremenjenih organizmov.

Zakaj se zdi proizvajal-cem hrane pomembno, da posebej poudarjajo, da so njihovi izdelki proizvedeni brez genske tehnologije? Dolgoročne posledice uži-vanja gensko spremenjene hrane so že znane, vendar še niso uradno potrjene. Potrošniki zato želijo ve-deti, kakšno hrano uživajo. Označbe na živilih, ki zago-tavljajo, da je živilo proizve-deno brez gensko spreme-njenih organizmov, pa so vse bolj aktualne.

Avstrijsko mleko že brez GSO

Evropska zakonodaja predpisuje, kako se lahko gensko spremenjeni orga-nizmi (GSO) uporabljajo v živilih in krmi in kako mora biti njihova prisotnost oz-načena. Nobena uredba ne določa obveznega označeva-nja živil živalskega izvora iz živali, krmljenih s krmo, ki vsebuje GSO. Ker so živila živalskega izvora (meso, mleko, jajca) pomembna v humani prehrani, so kupci želeli pregledne informacije o krmljenju teh živali.

Posamezne države člani-ce so se na pobude in zah-teve porabnikov v zvezi s prepovedjo ali omejitvijo uporabe gensko spreme-njenih rastlin odzvale raz-lično. Avstrija se tako danes pohvali, da je vse njihovo mleko proizvedeno brez

pomoči genske tehnologije. Enako velja za kokošja jajca ter piščančje in goveje me-so. Postopoma ji po obsegu certificiranih živil sledijo Nemčija, Francija …

Posamezne članice so uvedle nacionalne predpi-se o označevanju živil, ki so proizvedena brez prisotno-sti gensko spremenjenih or-ganizmov, podprli pa so jih z vzpostavitvijo kontrolnega sistema in prepoznavnim znakom za označevanje. V drugih pa je certificiranje in označevanje živil v domeni zasebnih institucij (na pri-mer IKC UM v Sloveniji).

Evropska komisija je prepoznala pomen ozna-čevanja v EU, še posebej za porabnike. Z namenom uskladitve označb je prou-čila razmere po posameznih državah članicah. Splošne ugotovitve so predstavili tudi na konferenci z naslo-vom »GMO -free labeling of food products: a way to increase GMO-free suppli-es for animal feed?« (Ozna-čevanje živil »Brez GSO«: pot do povečanja dobave živinske krme brez GSO), ki je potekala marca letos v evropskem parlamentu v Bruslju.

Brez GSO tudi pri nasNa zahteve porabnikov

se odzivajo tudi proizvajal-ci živil in trgovske verige v Sloveniji ter ponujajo tu-di živila, ki nosijo jasne in preverjene označbe, da so proizvedena brez gensko spremenjenih organiz-mov. Mlekarna Celeia je prepoznala trend v Evropi in prisluhnila željam do-mačih kupcev. Ali lahko z enako vizijo pišejo zgodbe o uspehu tudi drugi slo-venski živilci?

Brez GSO

Marina Koren Dvoršak, IKC – Inšti-tut za kontrolo in certifikacijo UM

www.finance.siFINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97 22 Oglasna prilOga

Glavni cilji integrirane pridelave so pridelati okusno zelenjavo ob upoštevanju naslednjih načel: prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov, doseganje najmanjšega negativna vpliva na okolje, strokovno utemeljena uporaba gnojil in zmanj-šana uporaba pripravkov za varstvo rastlin.

Integrirana pridelava do-voljuje uporabo le predpisanih pripravkov za varstvo rastlin in spodbuja uporabo biotičnih sredstev, razlaga Stanko Volk, predsednik Slovenskega zdru-ženja za integrirano pridelavo zelenjave: »Gnojenje poteka izključno na podlagi analize tal in potreb rastlin, prav tako se veliko pozornosti namenja ohranjanju in povečevanju ro-dovitnosti tal. Tehnologijo pri-delave, nadzor in označevanje uravnava vrsta pravilnikov, ki jih vsako leto izda ministrstvo za kmetijstvo in okolje.«

Dokaz je znak »integrirani«

Integrirano pridelano zelenjavo prepoznamo po uradnem zaščitnem znaku za označevanje integrirane pridelave v Sloveniji. Zaščitni znak »integrirani« zagota-vlja, da je zelenjava resnično pridelana integrirano in da ustreza visokim standardom kakovosti. Kot je poudaril Stanko Volk, lahko ta zašči-tni znak uporabljajo samo pridelovalci, ki so pridobili certifikat za integrirano pri-delavo ter redno izpolnjujejo pogoje in predpise, ki jih do-loča ministrstvo za kmetij-stvo in okolje. Zaščitni znak je zagotovilo, da je bila zelenjava pridelana po pravilnikih in tehnoloških navodilih za in-tegrirano pridelavo in je zanj organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat ter redno izvaja nadzor.

Hkrati pa tudi Pikapoloni-ca, znak Slovenskega združe-nja za integrirano in ekološko pridelavo zelenjave, dokazu-je, da je zelenjava pridelana integrirano, in to v Sloveniji in v zemlji. Odlikujeta jo sve-žina in polnost okusa, zaradi kratkih prevoznih poti pa je tudi bogatejša z vitamini, mi-nerali in hranilnimi snovmi.

Ekološka pridelavaKot je dejal Stanko Volk,

je ekološka pridelava še sto-pničko višje od integrirane in pomeni povsem naravno pridelavo. Ekološko kme-tovanje spoštuje naravo in uporablja samo naravne in

do okolja prijazne prideloval-ne in predelovalne postopke ter s tem zagotavlja najvišjo stopnjo kakovosti zelenjave. Takšno kmetovanje nam daje polnovredna živila polnega okusa, z več vitamini in mi-nerali, ki niso obremenjena s škodljivimi snovmi, hkrati pa ohranja čisto okolje, skrbi za zaščito pitne vode, zraka in tal. Ekološka živila so živila višje kakovosti, saj so pride-lana in predelana povsem naravno, brez uporabe ke-mičnih sredstev, sintetičnih dodatkov, nepotrebnih kon-zervansov, umetnih arom, barvil, gensko spremenjenih organizmov in lahko topnih mineralnih gnojil. Pri teža-vah s škodljivci si pridelovalci pomagajo z naravnimi sred-stvi. Izbira ekoloških živil tako zagotavlja bolj zdrava in okusnejša živila.

Tudi ekološka pridelava je pod rednim strogim nadzorom neodvisnih pooblaščenih orga-nizacij, kar zagotavlja stalno kakovost ekološko pridelane zelenjave. Tehnologijo pride-lave, nadzor in označevanje uravnavajo evropska ured-ba in nacionalni pravilniki o ekološki pridelavi. Uradni zaščitni znak »ekološki« se

uporablja za označevanje ekološke pridelave v Sloveniji ter zagotavlja, da je zelenjava resnično pridelana ekološko in ustreza visokim standardom kakovosti. Evropski zaščitni znak je obvezen in ga morajo pri trženju uporabljati vsi pro-izvajalci. Evropski in slovenski zaščitni znak se lahko upora-bljata izključno na živilih iz nadzorovane ekološke pride-lave, kar potrjuje tudi ustrezen certifikat, ki ga izda neodvisna pooblaščena organizacija.

Pomen lokalne pridelaveZa kakovostno življenje je

pomembno, da v prehrano vk-ljučimo čim več sveže zelenja-ve. Pri tem ni vseeno, kakšne kakovosti je ta zelenjava in kakšno pot je morala prepoto-vati do krožnika. Stanko Volk je poudaril, da je zelenjava iz integrirane pridelave zrasla v Sloveniji, kar zagotavlja krat-ko pot od njive do krožnika. Zaradi tega je zelenjava sveža, polnejšega okusa ter vsebuje več hranilnih snovi, vitami-nov in mineralov. Pri uvozu iz daljnih krajev pa izgubi po-membne hranilne snovi, saj dolga pot do prodajnih polic povzroči izgubo pomembnih sestavin v njej.

»Vendar mora zaradi neskladnosti med ponudbo in povpraševanjem Slovenija zelenjavo uvažati, predvsem pozimi, ko večinoma ni pri-mernih vremenskih razmer za njeno gojenje. Uvoz ze-lenjave v Slovenijo narašča, vsekakor pa je količina uvo-za odvisna od obsega domače pridelave in povpraševanja na trgu,« je razložil Stanko Volk.

Slovenci znamo pridelati dobro in zdravo zelenjavo

Kot je povedal sogovornik, se zatakne pri odkupovalcih zelenjave, saj so pritiski na ceno veliki. Pogosto pridelo-valci najdejo rešitev v zmanj-ševanju ali prenehanju pride-lave. Težava se pojavi tudi pri razpoložljivi delovni sili, saj se mladi redkeje odločajo za delo na kmetiji.

»Pridelovalci tako sloven-sko zelenjavo, ki je pridelana za trg, še vedno prodajajo veči-noma sami oziroma neorgani-zirano. Pri tem je pomembno omeniti, da tudi splošne kme-tijske zadruge, razen redkih, ki se trudijo in panogi dajejo velik poudarek, ne izpolnju-jejo pričakovanj in v zadnjem desetletju niso naredile pot-rebnega preboja. Hkrati so

zadruge premajhnih obsegov v primerjavi z evropskimi in medsebojno tudi razdroblje-ne. Tako si na trgu, podobno kot posamezni pridelovalci,

tudi medsebojno konkurirajo. In veletrgovcem na sloven-skem trgu to ustreza,« je še povedal Volk o razmerah na našem trgu.

Integrirana pridelava zagotavlja kratko pot od njive do krožnikaMedtem ko temelje ekološke pridelave širša javnost že razmeroma dobro pozna, je po-jem integrirana pridelava nekoliko manj znan oziroma pogosto izenačen z ekološkim

piKapOlOniCa

Slovensko združenje za integrirano pridelavo zelenjave�� Slovensko združenje za inte-

grirano pridelavo zelenjave je neprofitna organizacija, ki aktivno povezuje prideloval-ce zelenjave ter jim ponuja pomoč na strokovnem področju in pri skupnem nastopu na trgu. V združe-nje je trenutno vključenih več kot 180 članov iz vse Slovenije, ki se že vrsto let trudijo zagotoviti slovenskim po-rabnikom svežo in okusno slovensko zelenjavo integrirane pridelave.�� Pri izvajanju aktivnosti promocije in informiranja javnosti po-

magajo Slovenskemu združenju za pridelavo zelenjave sredstva iz ukrepa 133 Podpora skupinam proizvajalcev pri dejavnostih informiranja in pospeševanja prodaje za proizvode, ki so vključeni v sheme kakovosti hrane iz programa razvoja podeželja RS 2007–2013, ki jih je združenje uspešno pridobilo. S takimi aktivnostmi želi združenje predvsem informirati ciljne javnosti o prednostih integrirano pridelane zelenjave ter hkrati spodbuditi končne porab-nike k uživanju slovenske in sezonske zelenjave.

��� Za kakovostno življenje je pomembno, da v prehrano vključimo čim več sveže zelenjave. Pri tem ni vseeno, kakšne kakovosti je in kakšno pot je morala prepoto-vati do krožnika.

��� Zaščitni znak »integrira-ni« zagotavlja, da je zelenja-

va resnično pridelana inte-grirano in da ustreza visokim

standardom kakovosti.

www.finance.siFINANCE, sreda, 22. maja 2013, št. 97 jejmo lokalno 23

V Mercatorju se zavedajo pomena sadja in zelenjave v vsakdanji prehrani, zato kupcem ponujajo najširši nabor kakovostnih in svežih konvencionalnih in ekoloških pridelkov. Pomembno vlogo v ponud-bi imajo sezonski izdelki slovenskih pridelovalcev. O sadju in zelenjavi v Mercatorju smo se pogo-varjali z Rinaldom Kertom, vodjo nabave v podjetju.

• Kako pomembna je v Mer-catorju ponudba sezonske zelenjave in sadja, kako pa eksotičnih sadežev?Najbolj smo pozorni na izbi-ro sezonskega sadja in zele-njave, pri čemer poskušamo med prvimi kupcu ponuditi sezonske pridelke. V ponudbi imamo tudi eksotično sadje in zelenjavo. Tako predvsem v zimskih mesecih, ko lokalno pridelanega sadja ni na voljo, ponujamo veliko citrusov in tudi eksotično sadje, seveda odvisno od povpraševanja.

• Kakšno kakovost sad-ja in zelenjave ponujate v Mercatorju ter kako jo zagotavljate?

Za sadje in zelenjavo obstaja deset posebnih tr-žnih standardov, po katerih sta razvrščena po razredih. Pri nas nabavljamo večinoma prvi kakovostni razred. Sadje in zelenjavo ob prevzemu v distribucijske centre na-tančno pregledamo ter pre-verimo, ali je kakovost skla-dna z zakonskimi in tržnimi standardi – izmerimo tudi sočnost, vsebnost sladkorja – in skladnost označevanja. Ob prevzemu preverimo tudi temperaturo, da ugotovimo, ali je bilo blago transporti-rano na primerni tempera-turi, nato pa ga skladiščimo v celice z najprimernejšim temperaturnim režimom za posamezno vrsto sadja in zelenjave, saj tako pri-pomoremo k zagotavljanju kakovosti in svežine. Ves čas skladiščenja in distribucije torej zagotavljamo hladilno verigo.

Zaposleni, ki so odgovorni za oddelek sadja in zelenjave, ga urejajo najmanj vsaki dve uri. Pri tem odstranijo sad-je in zelenjavo, ki nista več skladna s tržnimi standardi, prodajne police pa napolnijo s svežim sadjem in zelenjavo.

• Kakšen je pomen prezen-tacije zelenjave in sadja?Oddelke sadja in zelenjave po-zorno urejamo, saj so pestra ponudba, dobra založenost polic, svežina in všečen videz pomembni dejavniki pri od-ločanju porabnika za nakup. Skrbimo, da so akcijski in se-zonski izdelki posebej dobro vidni, za slovenske pridelke pa imamo še posebne izpostavi-tve na »tržnicah«. Želimo, da kupec že s prvim pogledom na oddelek svežega sadja in zele-

njave dobi jasno predstavo, kaj vse mu ponujamo, posredno pa tudi, kaj ponujajo lokalne kme-tije. Je pa ponudba slovenske-ga sadja in zelenjave sezonska, največja je v poletnih mesecih, ko lahko ponudimo tudi več kot 40 vrst sadja in zelenjave. Tako so, ne po naključju, slovenske tržnice postavljene kot loč-nica pri izvoru blaga, ki ima pomembno vlogo pri kupcih.

• Kako ponudbo prilagajate prehranjevalnim in nakup-nim navadam?Pri nakupovalnih navadah, drugače od nekaterih drugih trgov, slovenski kupec največ posega po sadju in zelenjavi v rinfuzi, kar pomeni, da si sam izbere posamezne sa-deže. Skladno s tem je delež pakiranega sadja in zelenjave manjši. Znano je, da so kupci čedalje bolj cenovno občutljivi, kar velja tudi za sadje in zele-njavo. Še vedno pa so glavni dejavniki pri nakupu kakovost in svežina ter izvor blaga. In se-veda dostopnost, kar je vseka-kor ena izmed Mercatorjevih prednosti, saj smo trgovec z najbolj razširjeno drobnopro-dajno mrežo po Sloveniji.

• Kako pomembna je po-nudba lokalno pridelane zelenjave in sadja v Mer-catorju? Kako sodelujete s slovenskimi pridelovalci?V Mercatorju želimo koli-čine načrtovanega odkupa slovenske zelenjave povečati za skoraj četrtino glede na prejšnje leto. Pri tem je tre-ba upoštevati, da v Sloveniji v povprečju pridelamo manj kot tretjino vse potrebne ze-lenjave. Z načrtovanjem po-večanih količin za odkup tako povečujemo ne le delež doma-če zelenjave na naših policah, ampak tudi delež samooskrbe z zelenjavo. Veseli nas tudi, da so pridelovalci odprti za na-še predloge in so začeli gojiti pridelke, ki jih je bilo prej pri nas težko dobiti. Lani smo tako med prvimi ponudili domači česen. Z boljšim sodelovanjem si zdaj obetamo večjo pestrost ponudbe in večje količine pri-delkov, po katerih kupci največ povprašujejo. V tem trenutku so najzanimivejši slovenski šparglji in slovenske jagode. Pri nas torej ponudimo varno in kakovostno sveže sadje in zelenjavo, z domačimi pridelki pa zagotovimo čim krajšo pot od njive do prodajne police.

Z domačimi pridelki zagotovimo čim krajšo pot od njive do prodajne police

[ InTeRVjU ] Rinaldo Kert, vodja nabave v Mercatorju

��� Lani je Mercator na več kot sto prodajnih mestih in na skupaj več kot tri tisoč kvadratnih metrih ponudil domače sadje in zelenjavo na posebnih stojnicah »Iz doma-čih krajev«, kar so kupci zelo dobro sprejeli.

��� »Veseli nas tudi, da so pridelovalci odprti za naše predloge in so začeli gojiti pri-delke, ki jih je bilo prej pri nas težko dobiti. Lani smo tako med prvimi ponudili domači česen,« pravi Rinaldo Kert, vodja nabave v Mercatorju.